Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 15.	v HODIM v lorefc \i ieuraarja ienf.
Leto XLV.
= Velja po poŠti: s
» oelo leto naprej .. K 26- —
sa i n msgec ...... : 20
za Nemčijo oeloletno. „ :9-— sa ostalo Inozemstvo. „ 35 —
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto nspre].. K 24'-sa en meseo „ .. K 2-—
V	opravi prejemam mesečno,, 1-80
= Sobotna izdaja: =
Za oe o leto.....K 7-—
sa Nemčijo oeloIe'no. „ 9'— za ostalo inosemstvo. „ 12 —
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm Široka m 3 mm visoka ali nje
prostor) ia enkrat . . . . po 30 v as dva- tn večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Enostolpna petitvrsta po 60 v
I shaja vsak dan Isvzsmšl nedelje la prasnike ob 5. uri pop.
Bedna letna priloga vosnl red.
_ _ Uredništvo |e t Kopitarjevi nlfol ftev. C/HI. BoKopisi se ne rračajo; nefranklrana ptsmr. m r.o t sprejemajo. — Uredniškega telefoni štev. 74. *as
Upravništvo je ▼ Kopitarjevi ulici št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.707, ogrske 26.511, bosn.-hsro. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188.
Naš uspeh na Tirolskem.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 12. februarja. Uradno:
V Južnem odseku Krasa in v Vipavski dolini se Je od časa do časa zelo živahno streljalo s topovi Neki sovražni letalec je metal blizu Trsta bombe, a škode ni povzročil. Na tirolski hoini črti so naše čete izvedle uspešno dve podJetjL V Suganski dolini je neki oddelek pešpolka št. 14 vzel sovražno postojanko Južno soteske Coalbe, ujel je dva častnika in nad 60 mož in zaplenil 1 strojno puško, 2 samokresnl siroini puški in en metalec min. V odseku Va-larsa so cesarski lovci presenetljivo napadli ponoči ltalifansko prednfo postojanko v soteski Leno; ufeli so 22 mož in zaplenili 1 strofno puško. Namestnik načelnika generalnega štabi: pl. Hofer.
Italijansko uradno poročilo.
10.	februarja. Na celem bojišču običajni topovski boji in nastopi naših poizvedovalnih oddelkov. Na Krasu je neki naš oddelek presenetljivo napadel in zasedel neko postojanko nasproti bojni črti, prepodil je sovražno posadko in ujel nekaj mož.
11.	febr. Na tirolski fronti obsežni artilerijski boji. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne postojanke na Monte Crei-no in je motila prevoze na južnih pobočjih Pasubia.
Na julijski fronti silnejše sovražno delovanje v odseku vzhodno od Gorice. V noči od 9. na 10. je sovražnik po ljuti pripravi artiljerije vseh kalibrov in metalcev bomb podvzel močan napad proti našim postojankam na zahodnih pobočjih sv. Katarine, severozahodno od sv. Marka in vzhodno od Vrtojbice med Šobrom in železniško progo Gorica-Dornberg. Po divjem boju moža z možem je bil napadalec povsod vržen nazaj. Zelo kratke izpostavljene postojanke, katerih še nismo nazaj osvojili, držimo pod zapiralnim ognjem. Ugrabili smo 70 ujetnikov, med njimi 1 častnika.
12.	februarja. Na tridentinski bojni črti so zmerno streljali s topovi. Čete sovražnih smukačev so se približevale našim črtam na Pasubio, a smo jih odbili in razkropili. Topovski boji v visokih dolinah Buta in Bele. Zadeli smo kolodvor v Trbižu, Na Vodilu ie vdrl 10. t. m. sovražni oddelek po močnem obstreljevanju z bombami v našo črto. Po besnem boju moža z možem smo sovražnika hitro vrgli, ga zasledovali in z našim ognjem uničili. Kar jih je še ostalo živih, smo ujeli.
Na severnem griču vzhodno Gorice so se vrstili 11, in ponoči na 12, februarja napadi, protinapadi in močno obstreljevanje. Našo bojno črto smo povsod zopet popolnoma popravili, sovražnika popolnoma odbili, mu zadali izgube in mu vzeli nad 100 ujetnikov, med njimi nekaj častnikov. Lepo vreme je pospeševalo delovanje letalcev. Naši letalci so z dognanim uspehom obstreljevali kolodvor Opčina. Sovražna skupina letal je metala bombe na Dol; žrtev in škode ni povzročila. Dve letali sta vpadli nad Videm. Ogenj naše obrambne baterije in naša letala sta ju takoj prepodili. Po drznem in sijajnem boju nad mestom je bilo eno sovražno sestreljeno; oba ranjena letalca smo ujeli.
Napad v Suganski dolini.
Dunaj, 12. feb, (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V italijanskem uradnem poročilu z dne 7. februarja se glasi: »V Suganski dolini smo sovražni oddelek, ki se je skušal približati našim izpostavljenim postojankam ob potoku Maso, razkropili in pognali v beg. Sovražnik je popustil na mestu orožje in municijo.«
Ta podatek je popolnoma napačen. Dne 6. februarja zjutraj je šel naš poizvedovalni oddelek proti Uga-Val-Pra (dolina Mas), napadel tamošnje italijansko opirališče za straže, pobil pet mož italijanske posadke in se nato z enim ujetnikom italijanskega pešpolka št. 83 po načrtu vrnil v lastne postojanke, ne da bi ga sovražnik kaj nadlegoval. Orožja in municije mi nismo pri tem prav nič izgubili. Sicer ta dan v Suganski dolini ni bilo nof onega podjetja.
Italijanski general umrl.
Rim, 12. februarja General Bagna-ni, voditelj italijanskega vojaškega poslanstva., ki je obiskalo francosko in angleško fronto ,je umrl za pljučnico.
Vr"?.ke tatvine v beneškem arzenalu.
Lunano, 12. februarja. V arzenalu v Benetkah so prišli na sled ogromnim tatvinam. Zaprli so veliko oseb.
Meflsaroii socio ni Kurz v Sv ci.
Brnski »Našinec« poroča, da se 12. februarja začne v Curihu mednarodni katoliški socialen kurz, Od Čehov se ga udeležita poslanca dr. H r u b a n in prof. Š r a-m e k, od Slovencev dr. Š u s t e r š i č, za Poljake knez S a p i e h a, za Nemce dr. G e s s m a n n in dr. M a t a j a, za Ogre kardina.l Ccrnoch in grof Z i c h y. Sklicatelj je nemški državni poslanec E r z -b e r g e r.
Beleini oior kranjski povodom smrti velikega mm Houso.
Deželni odbor kranjski je poslal vojnemu ministrstvu, mornarska sekcija, povodom smrti velikega admirala Antona. Hausa Sledečo brzojavko:
Nad vse težka pretresljiva izguba, ki je zadela c. in kr. vojno mornarico in celokupno domovino, je tudi deželo Kranjsko globoko užalostila. — V imenu celokupnega patriotičnega prebivalstva dežele prosim, da blagovolite sprejeti izraz naj-iskrenejšega sožalja. Ime Antona Hausa, genialnega neprimerljivega voditelja naše slavne in zmagovite mornarice, ne bo nikdar izginilo iz hvaležnega, častipolnega spomina.
Šusteršič, deželni glavar.
Nato je došel naslednji brzojavni odgovor :
Gospod deželni glavar Kranjske Šusteršič, Ljubljana.
Globoko ganjen nad iskrenimi besedami sočutja, katere je Vaše visoko blago-, rodje v imenu patriotičnega prebivalstva | Kranjske dobrotno poslalo c. in kr. vojni mornarici povodom njene globoke žalosti nad smrtjo njenega voditelja, prosim v imenu vseh pripadnikov c. in kr. vojne mornarice, da blagovolite sprejeti najiskrenej-
šo zahjvalo .
Podadmiral pl. Kailer.
jurski 31! slovenski"
Češki listi pišejo: Skoro podobno kot z »bohmiseh« ali »čechisch« je tudi z »ilirski« ali »slovenski«. Po starih Ilirih, prebivalcih srednjega in severnega dela balkanskega polotoka, se je imenovala rimska provincija Iliricum, v kateri so se za časa preseljevanja narodov naselili Slo-veni. Sosedje so imenovali nove slovanske prebivalce Ilire, dočim so sc pa le ti sami imenovali Sloveni, in tako je nastalo dvojno imenovanje tega naroda. Vkljub temu, da so Sloveni ustanovili posebne države, je vendar trajala dalje in se ohranila prvotna etična označba še do danes, o čemer imamo dovolj dokazov. V starih bolgarskih in tedanjih grških pisateljih sc balkanski slovanski prebivalci imenujejo »Sloveni« in njihov jezik »slovenski jezik«. Isto nahajamo pri dalmatinskih pisateljih, Macedonsko, dalmatinsko in slovensko ljudstvo govori še danes slovenski, pa naj to zveni v narečju »slovinski« ali »slovenski«, Slavonija je ljudstvu »slovenska dežela.« Kar se tiče označbe »Ilirski«, je treba poudarjali ilirsko gibanje v minulem
stoletju in tudi na literaturo prejšnjih časov. Odtod izhaja, da je tisto imenovanje pravilno, s katerim se je narod sam v zgodovini predstavljal. Prav je torej, da imajo južni Slovani dve imeni: »Iiliri« in »Sloveni«, Da ste se te imeni že pred 70 leti nadomestili z imenovanjem »Jugoslovani«, je treba zelo obžalovati, tem bolj, ker ste bili te dve zgodovinsko in znanstveno utemeljeni označbi po krivem skoraj izrinjeni iz rabe. H koncu bodi še pri-pomnjeno, da je »kralj ilirski«, to je kralj slovenski ,eden naslovov avstrijskega cesarja.
Maflžori in SML
Slovaščina v ogrskem državnem zboru prepovedana.
Dunajska »Arbeiterzeitung« poro* ča: V debati, ki se je vršila v ogrski poslan. zbornici minoli pondeljek, je govoril tudi slovaški poslanec Juriga. Pri tem se jo pripetil ta-le dogodek: Juriga je hotel prečitati poslano mu slovaško pismo, da bi z njim dokumentiral pa-: riotičuo mišljenje slovaškega ljudstva. (Velik hrup.) Poslanec Rakovszky: »Tu se ne sme slovaško čitati!« (Veliko odobravanje.) Poslanec Juriga: »Čo sme biti materni jezik gospoda Rakovskega nemški, sme biti moj slovaški!« Poslan nec Rakovszky: »Tu sc ne sme slovaško čitati!« (Veliko odobravanje.) Poslanec Juriga: »Nočem izzvati škandala, zato se zadovoljujem z ugotovitvijo dejstva, da se more v tej zbornici nemoteno citirati v angleškem in francoskem jezi« f ku, v jezikih naših sovražnikov, da je pa to prepovedano za nekatere ogrske deželne jezike.« (Velik hrup; klici: »To je nekaj drugega!)
Red železne krono. 2. vrste z vojno dekoracijo je dobil polkovnik Emil Uzelac, poveljnik zrakoplovnih čet. — Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku je dobil vojni kurat dr. Ivan Lučovnik. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili; generalni major Viktor Cerne, pri voj. pov. v Kožicah, stotnik 97. pp. Viktor Kovacič, nadporočnik Adolf Rozman, pri voj. pov. v Gradcu, stotnik 27. pp. Vladimir Franke, podpolkovnik 47. pp. Leopold Turi6, nadporočnik i7. pp. Rudolf pl. Reya, podpolkovnik 87. pp. Jurij Jaklič in stotnik 2. bos. bere. pp. Karel Pečnik. — Od c. in kr. vojnega ministrstva so bili pot oni dekreta pohvaljeni: major vitez Madurovvicz pl. J.elita Henrik,
TE t
SveloHor. «
Pov csl iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjcc.
(Dalie.)
»Upajmo, da se Leopoldu posreči, da ujame roparja in privede nazaj Dražno,« pristavi opat.
»Umrla bom, če je ne bo,« vzdihne Svetka.
»In ti odpotuješ kmalu na Češko, Svetobor?« povpraša Kocelj zamišljenega kneza.
»Po ustoličenju, predragi prijatelj in dobrotnik! Sicer bi bil lahko češki knez, da ni moj stari otec napravil postave, po kateri prevzame najstarejši ud rodbine knežji prestol, ako so umrlega kneza otroci mladoletni. In tako se bom zadovoljil z brnsko proštijo.«
»Tvoj otec Spitignev je preganjal Rimu na ljubo sazavske menihe in slovensko bogoslužje. Zato je dobil od papeža Gregorja pravico, da je smel nositi mitro, to je korkapo i? hermelina in z okraski. Vratislav pa spet podpira sazavske menihi, in to je dobro zate, Svetobor, ki si poklican, da braniš dediščino sv. Metoda,« nadaljuje stari paiatin.
»In Svatoslava, češka kneginja, je Poljakinja, Ona ti bo gotovo šla na roko, da povrneš sazavskim menihom njihove stare pravice,« pristavi opat Kocelin.
Svetoboru je pri opatovih besedah šinila rdečica v obraz in srce mu je zapla-kalo neminljive misli.
»Svatoslava, ah — žalni spomini! Ona je bila odločena meni, ko smo se igrali še kot otroci na gradu Podivinu. Poljski kralj Boleslav je bil večkrat pri nas in ž: mojo materjo Ido sta si bila prijatelja in zaveznika. Toda vse je splavalo po vodi, poljski kralj je postal morilec škofa Stanislava in Bog ve, kje biva sedaj njegov duh? Oblekel je baje spokoruo haijo in po-romal na božjo pot v Rim, Jeruzalem in Komposteljo, da opere svoj greh. Ni več o njem ne duha, ne sluha,« skonča češki knez z žalostnim glasom.
»Vratislavu je umrla prva žena, lepa Adelajda, kaj je hotel drugega, kakor da se je drugič poročil. In pravijo, da je tudi Vratislavov zakon s Svatoslavo srečen,« pridene Kocelj.
»Jaz privoščim stricu vse dobro. Moj knez je,« pristavi malodušno brnski škof.
Pred jezdeci se je že odprla Mosbur-ška dolina. Močvirje jo je napajalo in v ozadju so se zrcalili grajski ribniki. Po visokem mostiču so potniki prijezdili na grajsko dvorišče.
Toda zasledovalci se šc niso vrnili.
Zasledovali so roparja, dokler ga niso obkolili Na strmi, visoki skali je obstal drzni jezdec s svojim plenom in zaklical v dolino:
»Kakor hitro kdo požene konja za menoj, tedaj vam vržem deklico čez pečine. Ako vam je za njeno življenje, se vrnite!«
Zasledovalci so obstali in strme zrli ua visoko pečino. Dobrovitu se je delala tema pred očmi in srce mu je že hotelo razpočiti. Možniški Gaštaldo je škrtal z zobmi, Žiznec je tarnal in majal z glavo:
»Ne butajmo v skalo, gospod Gaštaldo, kaj hočemo? Boljše je življenje kakor smrt!«
»Imej jo, toda varuj jo! Zenica je mojega očesa,« je zaklical Dobrovit s češkim naglasom vitezu na skali.
- Poznam te, starec ali zenica ni tvojega očesa. Ti nisi vreden, da bi jo nosil v naročju. Žlahtna kri je za žlahtne,« jc odgovoril nevarni vitez na strmi pečini.
Zasledovalci so poparjeni odhajali,
»Dražna, vstrajaj!« zakliče Leopold in krene svojega konja. Žalostni in potrti so se vračali zasledovalci proti Mosburgu. Vitez na pečini pa jc izginil v temni noči s svojim plenom.
V.
Radostna vest je preletela ves Koro-tan. Vitezi so sprevajali svoie najlepše ko-
nje, hlapci so likali najdražjo opremo, grajske gospe so pripravljale razkošne pojedine, gospice so šivale in pletle najdragocenejša oblačila.
Meščani so skladali dragocena darila in tržanke so se veselile bližajočih se veselic.
Rokodelci so jemali iz železnih shramb zaprašena pisma, da branijo stare pravice in poprosijo novih, kmetje so prihajali iz svojih dvorov in se veselili težko pričakovanega dne, ko pozdravijo čez dolgo časa spet v svoji sredi svojega no-( vega deželnega kneza. I Od cesarskega palatina v Mosburgu ; do škofa v Krki, od osojskega opata do i seliškega grofa, od graščaka do kmeta, od ; obrtnika do meniha — vse sc jc kosalo za sprejem novega deželnega kneza.
Leta 1077. je nemški cesar Henrik IV. odstavil vojvodo Konrada Ccrinskega in imenoval za deželnega kneza Karantanije Ljutolda, sina Markarta, očeta Korotana. Ze več časa so imeli Korotanci kneze, ki si niso upali v deželo in so jo vladali od daleč. Zdaj pa jc cesar imenoval domačega kneza iz rodu Epenštajnccv, ki so bili slavni in priljubljeni v dezeii ter je na-merjal sam ustoličiti slovesno Ljutolda na Gosposveškem polju,
(Dal|e.)
stotnika Kiesewetter pl Wiesebrunn Oton in pl. Konig Oskar in nadporoc-nik dr. Kuhelj Karel, vsi pri 1/. PP-stotnika 87. pp. Kos Anton in Kamer Evgen. major 97. pp. pl. Kodoli: Albert, poročnik 3. pion. baona Jenko t rane. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila praporščak 4. bos. herc. pp. Pirnai Franc, nadognjičar 3. gor. top. p. Lampraht Karel. - Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: tit. poddes. 17. pp.' Marolt Karel, tit. des. 3. gor. top. p Remec Josip, četovodja Marič Alojzij in lovec Kos Matija, oba pri 8. lov. baonu. — Rrd železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila podpolkovnik 5. dom. pp. Peter Franičevič, pri 27 dom. pp. in nad poročnik 27. dom. pp. Oton Schmotz. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so do-nadporočnik 4. dom. pp. Beno
bili:
Edvard Lin-
Iglar, stotnik 33. dom. pp. hart, pri 27. dom. pp., poročnika 27. dom. pp. Tomaž Scherling in Adolf Rol-mayer. — Vdrugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje nadporoč-nik 27. dom. pp. Edvard Paulus. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 27. dom. pp. Maks Peterim, poročnik 27. dom. pp. Štefan Schiffrer. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač. podčastnik 26. dom. pp. Mihael Simon-čič, narednik 5. dom. pp. Anton Širola, nad. stražmojster 12. dež. orož. pov. Alojzij Černe, stražmojstra 12. dež. oroz. pov. Vinko Derivate in Alojzij Oberstar in stražmojster 6. dež. orož. pov. Peter
Vojaški zaslužni križec 3. vrste z .vojno dekoracijo so dobili: nadporoč-nik težkega polj. top. p. št. XV. dr. phil. 'Anton Kalan, poročnik 2. bos. herc. pp. Ivan Jane in pred sovražnikom padli poročnik 47. pp. Alojzij Kavčič- — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nad-poročnik 4. trd. top. p. Anton Konečnik, poročnik 20. lov. baona Ivan Janušič in nad poročnik avtomobilne čete Stanko Oražem. — Zlat zasilužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil farma-cevtni praporščak 8. san. oddel. Franc Peharc. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 27. črnovoj. okr. pov. Rudolf KafoL — Vitežki križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo jo dobil fregatni kapitan Simeon Jernej-jtlič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. jmrete je dobil brzojavni mojster Ignacij Oblak. — Ponovno Najvišjo pohvalno priinanje je dobil nadporočnik Karel iDetala. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil polkovni zdravnik 26. dom. pp. dr. Franc Pelikan. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne sve tinje so dobili: rač. podčastnik 5. črno ,voj. okr. pov. Josip Devetak, pri nekem armadnem poveljstvu, orožni mojster 26. črnovoj. pp. Ivan Železnik, stražmojster 7. dež. orož. pov. Peter Pavle-tič, nad. stražmojstra 7. dež. orož. pov. Miroslav Filek in Ivan Jakopič, rač. podčastnik 5. črnovoj. okraj. pov. Josip iVodopivec, pri nekem armadnem pov., stražmojster 7. dež. orož. pov. Filip Klemenjak, stražmojstri 12. dež. orož. pov. Pavel Zabukovec, Franc Globočnik in Ivan Katič.
Pred vojno napovedjo Amerike Nemčiji.
Berlin, 12. feb, »Lokalanzeiger« poroča iz Lugana: ^Secolo« javlja iz Pariza: Iz vseh ameriških poročil se sklepa, da bodo Združene države kmalu napovedale Nemčiji vojsko.
Panika v Združenih državah.
Genf, 12. februarja. Iz Washingt.ona se javlja: Panika je vsako uro večja. Vlada se še ni odločila, a vsak up, da ge bo ohranil mir, je izginil. Predsednik ne bo čakal napada, marveč bo tolmačil izjavo z 31. januarja za silovito dejanje. "VVilson zbira vse prekršit,ve Nemcev, da jih bo navedel za razloge. Zdaj se mu še ne mudi, a kmalu bo nastopil.
Amerika rabi za vojne priprave 15 milijonov kron.
»Tageblatt« poroča iz Kodanja: »Na-tloral tidende-! poroča, da je zahtevala ameriška mornarica 100 milijonov, armada pa 500 milijonov funtov (500 milijonov funtov je 15 tisoč milijonov kron.)
Amerika dobavlja potrebščine za 500 000 mož.
»Vossiscbe Ztg.« poroča iz Gcnfa: Ameriška vlada je naročila opremo ja 500.000 vojakov.Vlada je zahtevala v parlamentu pooblastilo, da sme rekvirirali vse ladje v ameriških pristaniščih in da cme zapleniti ladje, ki jih grade v Združenih državah na ptuj račun
Američani se boje vojne napovedL Nemčije.
»Vossiscne Ztg.« javlja. »Temps« poroča, da so Američani vsako uro bolj pesimistični. Boje se. da nc bo Nemčija opo-
gumljena po dosedanjih uspehih poojstrene podmorske vojske pograbila bika za roge.
Splošna vojaška dolžnost v Združenih državah.
Washington. Senatov odsek vojaških zadev se je izjavil za splošno vojaško službeno dolžnost. Vsi moški državljani od 19. do 26. leta se bodo morali podvreči 6 mesecev trajajočemu iz-urjenju v armadi ali v mornarici.
Ameriška vojna industrija.
GenL Admiral Peary je pisal Wilso-nu, naj se takoj ustvari skupina letal v obrambo ameriške obali, — »Petit Parisien« poroča, da so Združene države žc podržavilc 27.000 (?) tvornic, ki izdelujejo strelivo.
Wilsonovi načrti.
Lugano, 12. februarja. Iz Newyorka se javlja: Iz uradnega vira se javlja: Če bo prišel "VVilson Še enkrat v kongres, ne bo zahteval napovedi vojne, marveč pooblastila za potrebne ukrepe v varstvo ameriških mornarjev in državljanov po načelih izraženih v zadnjem njegovem govoru. Dasi Wilson želi mini hoče le izsiliti, da so bodo lahko ameriški državljani in ladje vozili nemoteno po morju.
Amerika se namerava vojskovati na svoj račun.
*Petit Parisien« javlja iz Washingto-na: V slučaju vojske se Amerika najbrž ne bo pridružila sporazumu, marveč se bo vojskovala na svoj račun. Ker je vsled nemške grožnje Amerika dejansko že blokirana, je vse vznemirjeno in je žc zato pričakovati vojske.
Washingtonski posvet za preprečitev vojske med Združenimi državami in Nemčijo.
Bern, 12. feb. Iz Newyorka se poroča: V Washingtonu so se posvetovali juž-no-ameriški diplomati v Lansingovi navzočnosti pod predsedstvom argentinskega poslanika. Argentinija predlaga, naj se skliče posvet nevtralcev v Madrid, da se prepreči vojska Združenih držav z Nemčijo.
Iz Združenih držav pošiljajo zlato v Argen-tinijo.
Amsterdam, 12. febr. (K. u.) »Times« poročajo iz Buenos Airesa: Iz Združenih držav pošiljajo zlato v Bucnos-Aires.
Avstrijci in Nemci v Ameriki prosijo
za ameriško državljanstvo,
Frankobrod. »Frank fuii. Zeitung« javlja iz Haaga: »United Press« poroča iz New Yorka: Zadnje dni je prosilo 4700 Avstrijcev in Nemcev za ameriško državljanstvo. Širijo se letaki, ki poučujejo, kako se pridobi ameriško državljanstvo.
Proti paciiični agitaciji v Italiji,
je nastopil v »Secolu« Ferrero, ki piše: Italijanski socialisti morajo presedlati, če poseže Amerika v vojsko, ker hoče Wuson s svojim nastopom končati vojsko. Enostranska pacifistična propaganda je zato zdaj neumestna.
Odgovor čile WiIsonu.
->Times« poročajo iz Valparaisa: Či-lenski zunanji minister je v svojem odgovoru Wilsonu izjavil: Čilenska vlada je nemški vladi naznanila, da so po njenem mnenju pravice nevtralcev po napovedani poostreni podmorski vojski kršene in da ji zato ne pritrjuje. Čilen&ka vlada sodi, da to stališče odgovarja namenom Združenih držav s skupnim nastopom varovati enoten nastop in dovesti do miru.
Argentinija in Rraartlija.
Berlin, 12. feb. (K. u.j Wplff poroča: Po zanesljivih poročilih iz Argcntinije nastopa uradna »Ypoca- za odklonitev Wil-sonovega predloga in za strogo nevtralnost. Tudi »Ur Prensa < ostro odklanja Wilsonovo snubitev in poroča, da je Wil-son pred enim letom poizkušal s pogodbami zaplesti južno-ameriške države v vojsko, > La Rason-<, ki se tudi odločno zavzema za odklonitev, pravi, da je Wilspn glede na vprašanje črnili seznamov odklonil svojo podporo, V ArdehUruji je vse mirno. Iz Brazilije se poroča, da je vlada poziv Združenih držav odklonila in da se bo omejila na protest, če boelo kršene pravice Brazilčanov.
Zadnji eziri sa zaprtih mri odpravljeni.
Berlin, 12. februarja. Uradno;
Pouoči na 13. je do zdaj neznani rok obzirnosti na zaprtem ozemlju Atlantskega oceana in angleškega kanala za tiste nevtralne parnike potekel, ki jim ni b'la znana izjava o zapori, Na Severnem morju je potekel U rok že ponoči na 7, t. m., na Sredozemskem morju ponoči na U, t. m. Zdaj velja le splošno pravilo, po katerem naj plovba ne računa več na kako svarilo. Ladje, ki bodo še vozile po zaprtih morjih, store to s popolno vednostjo nevarnosti, ki grozi njim ia njih posadkam. Izrecno se
zato pribije, da so vsa s sovražne strani razširjena poročila o torpediranju ladij brez prejšnjega svarila napačna. Celo glede na sovražne potniške ladje se je ta rok držal, če niso biie oborožene, ker bi lahko nevtralni potniki na njih ne bili znali za zaporo na morju.
Potopljene ladje. Berl!n, 12, februarja. Uradno: Med il. t. ni. potopljenimi 10 parniki so bili poleg enega z žitom naloženega parnika približno 7500 ton trije oboroženi veliki tovorni parniki in en neoboroženi 3500 tonski angleški parnik.
Po došlih novih poročilih naš'h podmorskih čolnov so dalje potopljeni: ena angleškajedrniza neznanega imena (300 L), ki je vozila granate, francoska 305 tonska ladja »HoIIana«, ki je vozila sol in v'no, francoski jtdrnici »Confiante« in »St, Ma-rie«, ki sta vozili premog na Francosko, neki 4000 tonski parnik, ruski parnik »Ce-rera« s 5000 tonami premoga za francosko admiraliteto, dalje še 7 parnikov in tri jadrnice s skupno vsebino 224)00 ton.
Mornarji nočejo voz'ti v blokirana pristanišča.
Madrid, 13. februarja. (K. u.) Društvo mornarjev v Bilbao, ki šteje nad 3000 članov, je brzojavllo Wilsonu, da člani društva ne bodo vozili v blokirana pristanišča. Od 1. februarja ni nobena španska ladja odplula iz Bilbao.
28.941 ton potopljenih 7. februarja.
London, (Kor. ur.) Zakasnelo: »Dai-ly Telegraph« javlja: Dne 7. februarja je bilo uničenih 28.941 ton ladijskesra prostora. Potopljenih je bilo 8 parnikov.
Naši sovražniki izgubili do zdaj na prostoru vojnih ladij 822.535 ton.
Berlin, 12. feb. (K. u.) Naši sovražniki so do zdaj izgubili 822.535 ton prostora vojnih ladij. Vštete niso pomožne križarke in pomožne ladje. Izgube so višje, nego je ton obsegala francoska vojna morna-ca, ki je, ko 6e je pričela vojska, štela za 100.000 ton manj.
40,000 ton vsak dan potopljenih.
Kodanj, 12. feb. (K. u.) »Politiken« izvaja: Če bi potopili vsak dan 40.000 ton, bi to znašalo vsak mesec 1,200.000 ton. Ogrožena bi bila preskrba Anglije in zveza po morju med zavezniki.
Nemški podmorski čoln sestrelil francosko letalo.
Berlin, 12. februarja. Wolffov urad poroča: Nemška torpedovka »V 69«, ki je bila v pomorski bitki 23. januarja zadeta v polno in je z lastno silo mogla priti v nizozemsko pristanišče Ymu-iden, kjer jo je posadka z lastnimi sredstvi zopet popravila, je ponoči zapustila Tmuicle.u in danes zjutraj v dobrem stanu prišla v neko nemško opi-rališče.
Nek naš podmorski čoln je 10. februarja pri Hoofdenu sestrelil francosko pomorsko letalo, ga razrušil in oba letalca ujel.
Berlin, 12, febr. »Vossische Ztg,« javlja: Neki naš podmorski čoln je sestrelil neko francosko letalo. Oba letalca sta bi-a ujeta. Neki drugi podmorski čoln je potopil 7 parnikov in 3 jadrnice, med njimi ruski parnik »Cerca«, ki je vozil 5000 ton premoga v Franciio.
Prekinjeni ameriški trausporti municije,
Miinchner-Augsburger Abendzeitung poroča: Po poročilih pariških listov so transporti streliva i? Araurike oa Angleško prekinjeni, ker so ameriške zavarovalnice povišale zavarovalnino od 15 na 80 odstotkov.
Ustavljene »rancoske vožnje m morju, Pariška ; Petit Journal« poroča, da je bil popolnoma ustavljen promet med Mar-seille, Suczom in Adcnom. Tudi med Francijo in A! žiro m promet počiva. Promet so ustavili, ker momarii niso hoteli voziti.
Posledice zapore v Franciji. Genf, 12. febr, Posledice nemške zapore v Franciji so strašne. Skoraj polovica navadnega uvoza je odpadla. V pariškem občinskem svetu so izjavili, da imajo premoga le šc za H dni.
Učinek poojstrene podmorske vojske na nevtralne,
Rotterdam. Za zgled, kako vp'iva poostrena podmorska vojska na nevtralno plovbo, dokazuje okolnost, da počiva od 53 ladij 90.000 ton nizozemske družbe »Haarian« zdaj 37 ladij z 80.000 tonami.
španska in poostrena morska vojska, Bern, 12. feb, (K. u.) ^Epoca« piše: Po tej noti so postali na Špansko pozorni nevtralci in se zbirajo okoli nje tisti narodi, ki zavzemajo nji enako stališče. Središče miru se premika Iz Washingtona v Madrid.
Madrid. Tu se govori, da jc Anglija pozvala Špansko, naj se pridruži Wilsono-vi noti.
Skrbi sporazuma.
»Matin« poroča iz Kodanja; Prebivalci vseh treh skadinavskih držav brez izjeme pozdravljajo z veseljem nevtralnost svo jih vlad. Krogi sporazuma se za to boje, da ne bi skandinavske države del blaga, ki je bil določen Angliji, prepustile osredujim velesilam.	v
Kdo ho zmoooi?
Rotterdam, 12. februarja. (Kor. ur.)
»Morningpost« piše o poojstrehi podmorski vojski: Ker je Nemčija zgradila nove podmorsko čolne, lahko zdaj zasmehuje brodovja zaveznikov in zapira morja trgovinski plovbi. Ni vero-jetno, da Bethmann Hollweg le grozi, marveč vsaj to stoji, da ne more nobena trgovska ladja nevtraleov ali vojskujočih se držav odpluti na morje, če ne računa z možnostjo uničenja. Pripravljeni moramo biti na dejansko uničenje trgovskih ladij v vočjem obsegu. Nemčija pričakuje gotovo tudi, o tem ne dvomimo, da bo njena proglasitev korzarstva moralno vplivala in pričakuje, da nevtralne ladje ne bodo vozile in da bodo zavezniki pod pritiskom, če bo trajal nekaj tednov, tako težko trpeli, da bodo padli na kolena. Voditelji Nemčije niso lahkomišljeni in so naprej presodili kako bo njih korzarska izjava vplivala na nevtralce. Nemčiji se ni bati brodovja Združenih držav, ker ne more nasproti j)odmorskim čolnom ničesar storiti in škodovati nemški mornarici. Na sulieru se Nemčiji ni ničesar bati, ker Združene države ne transpor-tirajo vojakov. Nizozemsko in Skandinavsko pa strahuje nemško orožje. Če se Nemčiji posreči, da zapre Anglijo na morju in če se ji ne bo treba ozirati na glasove nevtralcev, bo vojsko dobila,
vojska z Rosi in Romuni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 12. februarja. Uradno:
V	dolini Putna se je izjalovil ruski napad z ročnimi granatami. Patrulj« in naskakovalne čete so južno Haliča in severnozabodno Woronczyna ujele 2 častnika in 40 mož in zaplenile 1 strojno puško.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. februarja. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Snnki naših naskakovalnih čet ob D vi ni in pri Kiziclinu zahodno Lučka so se popolnoma posrečili. Pri Eizielinu so ujeli 3 častnika in tO mož in zaplenili i strojno puško.
Bojna črta g e n c r al n e g a p o 1-k o v n i k a nadvojvoda Jožefa,
V	gorafe na ob«?h straneh doline Oj-ioz in na nižini Putna so se večkrat spopadli poizvedovalni oddelki.
Bojna skupina maršala plem.
Mackensena.
Ob Seretu praske prednjih straž. Ob spodnji Donavi so zmerno streljali s topovi,
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija- il. februarja. Uradno: Z ar« tiljerijskini ognjem smo razkropili sovražne nehotne oddelke, katere smo opazili na levem bregu rokava sv. J«' rija severno od Tulče.
Rusko uradno poročilo,
9, februarja. Zahodno bojišče. Pri Nanarjonirju, 30 vrst južno Brodov, jc bil s kroglo ubit hrabri general Kardina-loški. Sovražno topništvo je obstreljevalo me@to Stanislavov z dvanajstpalčnimi kro* glami, poškodovalo je neko hišo in ubilo več prebivalcev.
R u m u n c k o bojišče. Streljanje z obeh strani.
lnji na zaMu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. februarja. Veliki glavni
stan:
Bojna črta kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Vzhodno Armentieresa in južno prekopa La Basse so se izjalovili z žl" vahnim ognjem pripravljeni angleški napadi. Fodnovi so močno s topovi ob" streljevali naše postojanke na obeh straneh Ancre. Angleži so ponoSi šestkrat napadli razstreljene jarke od Serre reke. Vse napade smo odbili. Sovražni* njegove naskakovalne čce so bile večkrat oblečene v snožne srajce, Je imel v našem obrambnem ognju severno Serre # bližnem bolu težke izgube. Izprazni«
tev neke Sxte jarkov, ki nI bila več rab« Ijiva, jugovzhodno Serre, smo načrto-ma iu ne da bi nas bil oviral sovražnik, pred angleškim napadom izvedli.
NEMŠKO VEČERNO URADNO PORO-ČILO.
Berlin, 12. februarja zvečer. Uradno:
Na severnem bregu Somme so po izjalovljenih angleških napadih močno streljali. Z drugih bojišč se nič važnega ne poroča.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Poostrene odredbe na švicarsko-irancoski meji.
Gen!, 12. feb. Izključeno ni, da bodo ie zdaj stroga določila za prestop švicarsko-francoske meje še poostrili in da bo zato skoraj popolnoma meja zaprta. Včeraj niso prišli nobeni francoski listi čez mejo. Francoska mornariška liga je ustanovila zbirko, da bo nagradila mornarje tistih ladij, ki bodo potapljali ali plenili nemške podmorske čolne. Millerarid je podpisal 1000 frankov. Ker v Franciji iz-ostajajo trajno ladje, ki vozijo žito, je francoska vlada zapovedala, da se mora pridjati pšeničoemu kruhu 15 odstotkov koruze in ječmena.
Vsi mobilizirani Francozi na fronto.
Bern, 12. februarja. »Nouvelliste de Lyon« poroča: Vojni odsek francoske zbornico je sklenil, da se morajo vsi mobilizirani častniki podčastniki in moštvo prideliti aktivnim in rezervnim bojnim četam.
Velikansko angleSko vojno posojilo,
»Lokalanzeiger« poroča iz Haaga: »Times« javljajo, da bo Bonar Law zahteval v zbornici 550 milijonov funtov kredita. (Po kurzu v mirnih časih je 500,000.000 funtov šterlingov (13.200,000.000 kron.) Takega visokega kredita še ni v eni seji nikdar zahteval kak angleški državnik.
Nevtralci zapuščajo Anglijo.
Haag. Skandinavci, ki so došli iz Anglije, opisujejo položaj na Angleškem kot zelo resen. Značilno je, ker skoraj vsi nevtralci, ki niso mislih zapustiti zdaj Anglije, zdaj naskakujejo konzulate, da bi dobili dovoljenje za vrnitev domov.
Z mm Balkona.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 12. februarja. Uradno:
Pri Vojušl se noložaj ni izprememil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 11. februarja. Uradno se poliča: Sovražnik je cel dan precej mesno Streljal s topovi in minami proU naši postojanki južno od Dojranskega jezera. Proti večeru se ie streJianje povišalo do sinajočeifa onnfa. Okoli 10. ure zvečer je približno en anpleški ba aljen Sel proti našim postojankam, pa je bil s protinapadom z bajonetom in bombami od naših čet krvavo odbit; pri tem Je imel težke mjube mrtvih, ranjenih in ujetih, Na ostalih frontah precej slabotno artilerijsko delovanje na obeh straneh.
Vojni svet v Sofiji.
Bern, 12. februarja, »Daily Mail« z dne Z. t, m. poroča iz Aten, da biva general Falkenhayn sedaj v Sofiji, kjer predseduje važnemu vojnemu svetu nemških, avstrijskih in bolgarskih generalov.
Bolgarska kraljica obolela.
Sofija, 12.' feb. Bolgarska kraljica je resno obolela. Zapuščajo jo moči, tako da mora ležati.
Novi civilni komisar v Srbiji.
Beltjrad, 11. februarja. Na mesto umrlega sekcijskega načelnika, pl. Thal-loczyja je za civilnega komisarja pri vojaški generalni guberniji v Srbiji imenovan bosenski sekcijski načelnik Božidar Kussevich pl. Blacko.
Napoveduje se, da bo nastopil sv. oče za mir.
Monakovo, 12. feb. Iz Rima se poroča: Neka visoka oseba v Vatikanu je izjavila: Sv, oče namerava nastopiti pri vojskujočih se državah, da bi se zdaj nevtralci združili na skupen nastop v dosego miru.
Diplomatične zveze med Nemčijo in Vatikanom,
»Germania« se zavzema za izpopolnitev diplomatskih odnošajev med Nemčijo in apostolsko stolic.o in priporoča, naj se nuncij v Monakovem poveri tudi pri nemškem cesarju kot zastopnik države na zunaj.
Gibanje za mir v Franciji.
Bern, 12. feb. Na Francoskem se mirovno gibanje vedno bolj širi. V Limages je podpisalo 9000 mož in žena oklic, ki zahteva mir. Tudi v drugih mestih v provinci so priredili mirovne proklamacije.
LiHDM nov ce.
lj Bolna čestnka Ljubljančana. V Lin-cu se nahajata bolna v tamošnji vojaški bolnišnici nadporočnik 17. pp. Josip Po-tokar, rodom iz Ljubljane in nadporočnik 17. pp, Boleslav Likar, rodom iz Ljubljane.
lj Umrla je danes zjutraj v Bohoričevi ulici it. 28 ga. Marija ŽnidarSič po zelo
Rožno poročila.
Cesar
je včeraj obiskal generalnega polkovuika grofa Paara ui barona Bolfrasa v njunih stanovanjih in jima izročil svojo sliko z lastnoročnim podpisom. —Nemški cesar Viljem je podelil finančnemu ministru dr. pl. Spitzmullerju železni križec 2. razreda za civilne zasluge.
Dunaj, 11. februarja. (Kor. ur.) V Badnu je cesar sprejel finančnega ministra pl. Spitzmullerja, fcneza Matter-nicha, minist. predsednika grofa Tiszo in tajnega svetnika grofa Ervina No- i stitza.
Klin. predsednik Clam^Marlieuš obolel.
Bunaj, 12. lebruarja. Min. predsednik grof Olam-MartiniČ. je obolel. Ima mr-llco in je v postelji.
Ogrska ministrska kriza.
Budimpešta, 11. februarja. Trgovinski minister Harkanyi po j.le na daljši dopust. Nadomestoval ga bo finančni minister Teleszky, ki bo najbrže njegov definitivni naslednik. Za finančnega ministra bi v tem slučaju bil imenovan guverner avš*roogrske b.-m-ke Popovics.
Cesar Viljem na Dunaju.
Dus.ai, 12. februarja. (Kor. ur.) Da vrne obisk cesarju Karlu, je došel danes dopoldne nemški cesar Viljem' na Dunaj.
Na Annleškem ustavljene ladje.
Bern, 12. febr. (K. u.) »Tomps« javlja: Španskemu veleposlaniku v Londonu je brzojavno naročeno, naj zabra-ni španskim ladjam povratek, dokler ne bodo zavarovane.
Španska vlada zahteva izredni kredit.
Madrid, 12. februarja. Vlada je zbrala vse voditelje strank in jih je prosila, naj pritrdilo izrednemu kreditu, ki bo mogoče potreben. Vsi so izjavili, da bodo podpirali vlado.
Venzelo-^ pos'anik v Švici,
Genfski »Journal« javlja: Venbelos namerava prejšnjega grškega konzula v Luganu Voivodicha imenovati zastopnikom solunske vlade v Brnu.
Dnevne novice.
-j- Slovenci pri cesarju. Celovški »Mir« piše: Iz vseh dežel, kjer prebivajo Slovenci, so se poklonili cesarju na Dunaju tudi zastopniki Slovencev razen iz Koroškega. V odposlanstvu iz Kranjske so bili med mnogoštevilnimi zastopniki štirje Nemci, celo kočevski župan Loy, čeravno je na Kranjskem samo 5 odstotkov nemškega prebivalstva. Koroškim Slovencem, ki tvorijo eno tretjino prebivalstva v deželi, se ni dala priložnost, da bi mogli dati Nj. Veličanstvu izraza neomahljive zvestobe in najgloblje spoštljivosti in udanostl vseh slovenskih sinov Koroške. Tej naši srčni želji bi se bilo pač po kranjskem vzorcu lahko ustreglo.
-f Odlikovanje v politični službi. Cesar je podelil vojno dekoracijo k viteškemu križcu Franc Jožefovega reda v priznanje za izvrstno službovanje v vojski okrajnima glavarjema Francu S c h i t n i k v Kranju in Karlu E k e 1 v Logatcu.
-f- Imenovanje. Minister za javna dela je imenoval nadinženirja Ivana J a k s c h e za stavbinskega svetnika, inženirja Karla K f i v a n e c pa za nadinženirja pri državnem stavbinskem uradu na Kranjskem,
—	Zlati zaslujM. križe« na traku hrabrostne sveiiive je dobil v priznanje izvrstnega službovanja v železniški s'užbi revident južne železnice Franc Iv u r n i k.
—	Smrtna kosa. Umrl ie v Gradcu ri«dnlški svetnik v pok. Emanuel Riecll, star 86 let. — Umrl je v Gradcu pešec 17. po. Velentm Zupan. — V Št. Juriju pri Celju jo umrl posestnik Jakob Drofenik. — Umrl je v Varnždinu tamošnji odvetnik in občinski svetnik dr. Edvard Milanič.
—	Pomileščenfe. »Wiener Ztg.« ( poroča: Cesar je z najvišjim odlokom z dne 9. februarja 1917 661 kaznjencem malostno odnustil ostanek kazni- Sedaj bodo cesarju predložili tudi predloge za pomilošJenje tistih obsojencev, ki svoje k«/ni še niso Potonili.
—. Pri zadnjem potrebu je zelo poškodovana tudi še skoro nova šola v Vel. Podlogu pri Leskovcu. Šola ni za rabo in je pouk prenehal, Poleg tega je nadučitelj pri vojakih, učiteljica pa se zdravi v Ljubljani,
dolgi mučni bolezni v starosti 64 let. Pogreb se vrši jutri v sredo popoldne ob uri. N. p, v m.!
lj Zaradi pomanjkanja kuriva ostanejo I. in II. državna gimnazija, državna gimnazija t nemškim učnim jezikom tri državna realka v Ljubljani zaprte do vštev-ši 20, februarja. Pouk se zopet prične 21. februarja,
lj Glasbena Matica. Po mnogih velikih težavah in zaprekah se dobrodelni koncerti (danes ^Requiem«, v sredo, četrtek in petek »Soči« itd.) vendar vršijo! Danes flojde izvrstna domobranska godba iz Zagreba. 5 kapilnikom Muhvičem in solisti Križa jem, Holubovo in Simonom.
Ij Namesto umrlega obSln. svetovalca Iv. Pavška pride v ljubljanski občinski svet mizarski mojster g. Praprot n i k iz Vodmata.
lj Poroka, Včeraj se jc poročila v Ljubljani gospica Elirior V o k , hčerka pokojnega c. kr. notarja dr. Franca Volta in njegovo. soproge, roj. Banfield, z grofom Gio-vanellijem. Poročil ju jc ljubljanski knezo- j škof v svoji Škofijski kapelici. Priči sta bi- j la c. kr. deželni predsednik gref Attems ter ženinov bratranec, sloveči letalec naše c, in kr. mornarice nadporočnik B«n-field.
lj Oddaja spodnjega usnja čevljarskim mojstrom' v Ljubljani in sodnem okraju ljubljanska okolica. Čevljarski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupili usnje, naj se oglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu pri zadružnem načelniku g. Karlu Kordeliču v Ljubljani, Rimska, cesta 5, čevljarji u sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri gosp. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški št.i, tik cerkve.
Ij Umrli so v Ljubljani: Frančiška Mihevc, žena ključavničarja, M let. Poter Dovjak, delavec, 77 let. -- Ivana Pavlovec, hči posestnika. 25 lot. — Fran Marija Barta, nadrevident južne žel., •40 let. — Olga Lipicer, hči krojaškega pomočnika, 4 dni. — Jožefa Višnikar, delavka, 27 let. — Elizabeta Redi, za-sebnica, 47 let. — Frančiška .TuršiČ, mestna uboga, 68 let. — Anton Smrdel j, •hiralec, 88 let. — Franc. Erjavcc, pro-sjak, 55 let. — Terezija Silič, žena hišnega posestnika, 60 let. — Frančiška Puciliar, prodajalka, 53 let. — Helena Novak, zasebni«), 81 let.
lj Izgubila se je železniška legitimacija s 6liko glaseča se na Josipa Pirca, kurjača južne železnice. Pošten najditelj naj jo blagovoli izročiti v Vrhovčevi ulici št. 1 (pritličje).
Pr morsKe novice.
Državna odškodnina za vojno škodo. Goriški deželni odbor je poslal ministrskemu svetu spomenico, v kateri opozarja, da bi bilo treba že sedaj por-skrbeti za primeren zakon o državni odškodnini za vojno škodo, ki jo jo trpelo prebivalstvo ob Soči. V to svrho bi bilo treba takoj poskrbeti za provizo-rično ugotovitev povzročene škode in dovoliti predujme na račun odškodnine.
Vojna odlikovanja. Častniški križ Fran Jožefovega reda z vojno dekoracijo v priznanje izvrstnega in požrtvovalnega službovanja pred sovražnikom je dobil ravnatelj zoologične postaie v Trstu vseuči-liščni profesor dr. Kari Izid. Cori; zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so prejeli poštni nadoficiali Iv?n Gerdol, Fran Dcse in Ivan Schmutz ter poštna oficiala Matija Zupan in Jakob 'L-\-vodnik.; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinie poštni oficianti Ivan Krobath, Adolf Kaffon in Martin Mlakar ter poštni slitga Jakob Petrič, vsi v območju poštnega in brzojavnega ravnateljstva Trstu.
Zadnja burja v Trstu je med drugim tudi močno poškodovala novo cerkev sv. Vincencija Pav'anskega. Porušila ie veliki oltar, vrgla 8 kora orgle, ki so bile najboljše v celem Trstu in tudi sicer cerkev tako poškodovala, da so jo morali zapreti,
Razgips. Radi mnogoštevilnih vprašaj, ki dohajajo oodnisanemu magistratu glede sedanjega bivališča oseb prej biva-jočih v Gorici, poživljam vse Goričane, sedaj bivajoče v različnih kraiili države, da blagovole naznaniti brez odloga Dodpisa-nemu uradu svoje sedanje bivališče (natančni naslov) kakor tudi ime in priimek vsakega posameznega rodbinskega člana ter naslov zadnjega stanovanja v Gorici, da se zamore daiati naslove svojcem iu drugim osebam, ki se med seboj iščejo. Tudi vsaka morebitna izprememba sedanjega bivališča naj se istotako kakor hitro mogoče naznani podpisanemu magistratu. —. Mestni magistrat gorski, sedaj v Trstu (via Arciduca Giuseppe 7).
— Umrla je na Colu dne 9. febr. t. 1. Uršula Kodcrmac, sestra ta-mošnjega šempaskega žup. upravitelja Štefana Kodermac. Počiva naj v miru in večna luč naj ji sveti-
Deželni odbor goriSki razglaša, da se je Izselil iz državnozborskih nrosto-
rov in da z rinem 12. februarja t. 1. prične zopet uradovati v novih uradnih prostorih na Dunaju VIII, S c h 1 e -s i n g c r p 1 a t z 2,
— Šolsko mlsdrne v Metliki je priredila pod vodstvom gospe Klementine Vuk-šinič, oskrbnikove soprogu predstavo v korist goriškim beguncem. Pri tej predstavi so sodelovale učenke iz skoro vseh razredov. Čisti donesek 185 K 92 vin. se je po-rlalo Posredovalnici za goriške begrnce v Ljubljani«. Vcleccnjeni gospej priredite-Ijaci in blagi šolski mladini bodi za to mi-lorrčje in sočutje do nesrečenih pregnancev izrečena tem potom najiskrenejša hvala! Bog plati! »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani«,
Gospodarske Deieie.
— Prvo žito 17, Rum unije. V Veliki Vara din &o pripeljali prvo rumunsko žito, in sioer 80 železniških voz. iito bodo porabili izključno zs armadne pet^ebe.
Gasiilae v Grad,-;u so zaprte ob 9, uri zvečer, kavarne ob 11. uri zvečer.
—• Posledice pomanjkanja premoga na Ducaiu. Cestne železnico na Dunaju od 15. t. m. nc bodo vozi1.-; oi 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne in od pa! 9. ure zvečer dalje. Začetek gledaliških predstav mora biti urejen tako, da so gledališča ob 9. uri zvečer zapeta. Koncerti so prepovedani, vsa druga zabavišča zaprta. Gostilne na Dunaju morajo biti zaprte oh 10. uri zvečer, kavarne ob 11. uri ponoči,
—■ V Pragi ik> zaprli radi nedostajanja premoga vsa gledališča in zabavišča.
Promet cesta® Schznke v Pragi je popolnoma ustavljen.
Francozom primanjkuje premoga, soli. in petroleja, (z Pariza: Zaridi pomanj-kac-a premoga v Parizu in v provinci poziva neki list v'adc, naj se posekajo državni gozdi, r'a bodo s kurivom preskrbljene vsaj tvornice streliva. »Journal« poroča, da poleg premoga in sladkorja primanjkuje tudi soii ia petrc'eja. Čipkarska obrt v Cab.isu popolnoma miruje. Število brezposelnih vedno narašča. Lyonski veliki semenj so odgodili do srede marca.
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma j. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Isto tam se kupujejo po najvišji!) dnevnih cenah
2.383
IeS v hlodih,
|oo v polenih BVC3 in hlodih
2107
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Zastonj in poštnine prosto
dobi vsak i.a željo moj glavni katalog s ca 1000 slikami ur. srebrnine, zlatnine, godbenih in br vskih predmetov. Solsk in koncertne violine po K 12, 13, 16, t J, 22, 70, 10 in više. Dobre hermouike a K 8. 10, 12, 14, 16, 22, 30, 40, 50 in vise. Zamena dovol.ena ali denar nazaj. — Pošiljatev po povzetju ali predplačilu.
RuzpoSiljulnicd JAN KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj
aiost {Biiix} štev. 17£,«, ČeSi.o.
ItštSMl KEEžta
JžiiSjiBsa administratorja!
V mestu Bit predmestju kot postranski zaslužek. Ceojeui dopisi se prosijo na upravništvo lista __PO'1 št.. 333.	353
Vabilo na
XI. redni občni zbor
Hranilnice in possiilnice v Kamniku
r. z. z n. z.
11 se vrši dna 21. svečana 1917 ob 9. url dopoldan v pisarniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva,—
2.	Odobritev računskega zaključka za L 191ti.-— 8. Volitev načelstva. — 4. Volitev nadzorstva, — 5. Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno Število fciasov, »kliče se v treh tcdinti diu ' občni zbor, kateri sme Inoz^ogojno sklepati.
351	Načelstvo.
Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojc.ških, finančnih, sodnih in drugih uradnih vlog. Sestavil Jakob Dolžan. Cena 3 K, vezano 4 K. — Kot že naslov sam pove, so v navedeni knjigi obsegane vse vloge, katere rabijo vsi sloji v vsakdanjem življenju. V kniigi so navedene v bogati izbiri najrazličnejše vloge na obrtno oblast, prošnje za uvelir.venje voiaških ugodnosti, davčne napovedi in pritožbe proti odmeri davka, finančne vloge, tožbe in pravice, natančen nouk o testamentu in vzorci oporok, zemUeknjižne vloge, vloge na avtonomne oblasti, kot so občina in deželni odbor itd. Kn;i?e ni niti treba priporočpti, ker bodo radi njene izredne praktične uporabnosti po njej posegli itak vsi sloji. Obsega tudi vrorce za naooved dohodnine, katero je trrba vlomiti v teVočem mescu.
Kržič. Osmero blagrov, ali nauk o srečnem življenju; cena s poštnino vred broš. 1 K 90 vin., vezana 2 K 40 vin. Kdo se ne že'i srečno živeti posebno v stiskah in nadlegah današnjih dni. Časi gotovo n'so 'imerjeni za srečno in mirno življenje, pa
Podplati se obranijo,
če se na nove ali na malo pono-šene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja. Dobe se pri Peter Kozina & Ko, Ljubljana.
Po >ia'vl!!pm nocblaSčenlo Kisu,
res. In kralj- *->-st. Veličanstvi.
44. c. hr. državna lotei
200.000 K
za civilne dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima
21.'46 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša
Znanje 53 lan na Eonaie te n. ttaria 1517. Srečka ta. Mi sla c 4 krp.
Srečke se dobivajo pri oddeiku za dobrodelne lo e ije na Dunaju, 111., Vordere Zo 1 amls-st asse 5, pri kr. ogr. lote.ij. ravnate; s-vu v Budimpešti IX posiopje olavnega car,nekega urana, po loter lah, trafikah, pr. davčnih poštnih, otzo ajnih in železniških uradih, pri me .jalnicah td. Igra'ni m črti za Kupce sre k zas onj. Sreči.e se pošiliajo poštni; e prosto. G d o. kr. general .ega raviiateljstva drž, lo'erlj (oddelek za dobrodelne Hiterre.)	202
Za razpečavanje nekega sredstva za pianje, se iščejo za Ljubljano in Kranjsko izurjeni	344
Ponudbe na upravo Slovenca pod Zastopniki 344.
M%
V v
krepak, vojaščine prost, zanesljiv, zmožen ter strokovn ak kolonijalne trgovine, se za takojšnji nastop sprejme v veletrgovini Iv. R. H rtmanna nasl. R. Tomažič, Ljubljana. — Plača ugodna po dogovoru in zmožnosti; ponudbe takoj osebno ali pismeno.	345
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko Ljubljana ljubljanska industrija probkovib zamaškov
Kupim
obstoječe iz dobrih BaSS-^ v kateri njiv, travnikov in	se na-
haja trgovinski prestor in sicer v kakem prometnem kraju na Dolenjskem ali Štajerskem. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod šifro »T.govec 346.«
oddaja v zabojih orig. tovar. teža, a ca 60—75 kg, proti predplačilu. Razpošilja tudi v zavojih od 5 kg dalje po poštnem povzetju, tvrdka
Jinlon Kušlan
Ljubi, ana, Iiarlovška cesta 15.
PRODAJALKA
z večletno prakso, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Vajeno strojepisja imajo prednost. Ponudbe v nemškem jeziku na upravo »Slovenca" pod štev. 320.
Snmr ^Tijf ril Vam plačam, akoVa-
1111 fla T M jSU U *ih knriih °čec>bra-
I i f I n LTJi fm davio in trda kože,
UU 11 HMr /MM tekom 3 dni s kore-fife-*	nlno ln brez bolečin
lli*l.t^alcam Cena ločko z Jam-I%Id"D«Ila«HH» stvenim pismom K 1-50, 3 lončki K i —, 6 louok. v K 6-50. Stotine za hvalnic in prunalnic Kemeny, Kaschnu (Kassa) I., poStni piedal 12 42 Odrsko. 2031
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 354
JL
H^PSfi Hermina Rudesch roj. Gnesda naznanja v svojem, v P imenu svojih otrok Alfreda Rudescha, stud. techn., c. i. kr. || praporščaka sedaj v vojni in Lizzie ter v imenu svoje iS) svakinje Marije Miihleisen roj. Rudesch in vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, oziroma dobri oče, brat itd., gospod
Alfred Rudesch
c. kr. notar v Radovljici
dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldne po daljšem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega pokojnika se je v Radovljici svečano blagoslovilo in prepeljalo v Ljubljano. Pogreb se je vršil v Ljubljani v ponedeljek dne 12. svečana ob 3. uri popoldne iz južnega kolodvora na pokopališče k sv. Križu, kjer se je položilo nepozabnega rajnika v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Ob enem izrekamo za mnoge dokaze blagodejnega sočutja, za poklonjeno krasno cvetje ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, tako v Radovljici kakor v Ljubljani našo najprisrčnejšo, globokočutečo zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 13. svečana 1917.

Jbj Vsemogočnemu je dopadlo poklicati v boljše življenje "J| našo dobro, iskreno ljubljeno mamo
t
m
posestn co
danes zjutraj ob 5. uri po mukapolnem trpljenju, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v 64. letu starosti. Pogreb predrage se vrši jutri dne 14. februarja ob S. uri pop. iz hiše žalosti Bohoričeva ulica 28 na pokopališče k Sv Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Petra. Priporočamo preblago mamo v pobožno molitev.
Žalujoči hčeri H.io;zija in Ivanka Znidaršič.
Tužmm s:cem raznnn| mo | v:em sorodnikom, prijateljem in znane m žalostno vest, da je nasljublje i oče, stari oče, b.at, stric, gospod.
V
miza;sili mojster,
po kratki, mučn bolezni, previden s svetimi j za Ur i meriti dna y. februarja mirno v Gospodu , zaspal.
Pogreb blagega pjkojnika se je vršil, 11. t. m. iz ln e žiioiti K ■ ezi ska ulica 13, na po op.mš(U k sv. Križu.
Sv. innše ztdušn en se bodo da.ovale v 2up.ii i er vi sv. janeža Krstn. v 1 ruovem n pri čč. ur umikali. Blageg. pogojnika priporočamo v molitev in (.rj.izen spomni.
Ljiul.ana, dne 13. februarja 1917.
Žalujoči ostali.
Mesto vsaccga drugega obvestila.
Po sklepu Vsemogočnega je umrl dne 26. januarja v Munkaču go«pod
MAKSO SEVER
c. kr. prolesor novomeške gimnazije, sedaj nadporočnik.
Umrl je kot junak, še v zadnjem hipu skrbeč za dobrobit svoje kom-panije, ko se je vrgel na gorečo ročno granato in s svojim truplom rešil moštvo.
Obenem se zahvaljuje cela rodbina za izkazano sožalje in sočutje vsem in vsakomur posebe. zlasti pa g. ravnatelju Brezniku, dr. Ažmanu, prof. Vadmalu, celemu novomeškemu profesorskemu zboru in sploh vsem plemenitim srcem Novomeščanov, ki so nam kot uradniki ali zasebniki pomagali ob težki uri.
LJUBLJANA-NOVOMESTO, 12. februarja 1917.
Z~lka Sever, roj. Novak
vdova.
Milan, Sava, Živka, Igor, Mara,
sirote.
'mmm^ l. m.^:- - m	v


BEffisgBisesBBeBH^smBiaMiaasa^
Marija Pavšek roj. Jeran naznanja v svojem In v imenu svojih otrok Ivana, Josipine in Marije ter vseh ostalih sorodnikov pretresujočo vest, da je nien iskrenoljubljeni, dobri soprog, oz.roma oče, brat, svak in stric, gospod
Za obile dokaze isUreneqj sočtifj-i, ki so nam doSli povodom smrti, iiHšeg i I u-rega očeta, starega očeta, brata, stiicu, gospoda
teza
mizarskega mojstra,
izrekamo zahvalo.
Posebno sc zahval.ujemo za krasne vence ter vsem onim, ki so spremili nepozabnega pokojnika na n egjvi zadnji poii.
Liubljana, dne 13. februarja 1917.
Žalujoči ostali.
ssfečisss&i suzinik itd.
dne 10. svečana ob 10. uri dopoldne po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, Bogu vdano preminul.
Pjgreb nepozabnega pokojnika se ie vršil v pondeljek dne 12. svečana 1917 ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Sv. Martina cesta št. 26 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Obenem se zahvaljujemo za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom nenadomestljive izgube. Osobito pa se zahvaljujemo preblagorod. gospodoma dr. Ivanu Tavčarju, županu ljubljanskemu, in dr. Karelu Tril-lerju, podžupanu ljubljan., gg. občinskim svetnikom, blago-rodnemu gospodu ravnatelju magistratnih uradov Miljutinu Zamiku, gg. pevcem za ganljivi žalostinki ob hiši žalosti in ob grobu, darovateljern prekrasnega cvetja, udeležnikom pri pogrebu iz B.-ričevega, sploh vsem, ki so spremili nepozabnega rajnika k prezgodnjemu grobu.
V Ljubljan', dne 13. svečana 1917
Tisk »Katoliško Tiskarne«.
'idaia kouzorcli »Slnv<>nr«B.
nHdovorni urednik: .ložef Gostinčar. državni ooslanec.