St. G">.
V Trstu, v soboto 15. avgusta 1885.
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in aabotc o poludne. Cena za vse ieto je G eld., sa polu leta 3 fld.. za četrt lata 1 ?ld. SO kr. - Posamezne številne se dobivajo r*n t-prsiviiištvu in v trafikan v Tritii S kr., v Gorici in v Ajdovščini no ® kt- — iiaro^Htnt, reklamacije tn in »era te prejema Oprivnlitvo, vi« Torrente, »Nova tiskarna..
•T nmm J* a*l.i
Vsi linvtti ae pošiljajo U redni »t>u ivu Torrente« »Nuovu Tlpogr: frank;ran. Rokopisi o'er poserui*- vrodiioiti se ne vračajo. - Imtrati niia in poslanice) se aaradutiiio po posrodol - prav c.euA; pri kratkih orkanu »h piačuje za vsako besedo 2 kr
iiiu;« vsak morablU razTi« vrsta nazna-ouiasih z drobnimi
Evropska politika.
Mej tem, ko se, kakor lani, tudi letos pripravljajo in vrSijo shodi treh cesarjev, posebno pa važni shod nagega vladarja z ruskim čarom v Kromerižu, brigajo so Angleška, Francoska in Italija na vse kriplje za svoja kolonijska posestva, sedanja in bodoča in iščejo zaveznikov.
Sodba nekaterih, posebno takih nemških časnikov, ki vedno in vedno laborirajo v predsodkih proti Rusiji, v tem obziru je jako smešna.
Odkar jo padlo na Angleškem ministerstvo Gladstone in nastopilo Salisburyevo, pišejo ti listi v enomer, da se zdaj zveže Angleška z Avstrijo iu Nemčijo, potem da se zveže z Turčijo, Italijo in naposled da se zveže celo s Kino in vse te evropske in eksotične zveze le v namen, da Rusijo ustavi v Aziji. Vsak misleči politikar ▼idi na prvi mah, da so to le pia desideria onih politikov, ki se boje Slovanstva zarad slabe vesti.
Prav ti politikarji so pisali, da je tudi Italija pristopila k avstrijsko— nemŠkej zvezi, potem so potegnoli Se celo Španijo v to zvezo, le o Rusiji niso hoteli prav nič vedeti, ker ta jim ne hodi prav za njihovo kalkulacije.
Trezno mislečemu polifcikarju pa se kaže vsa politika iz čisto druzega vida.
Rusko in Nemško veže uže stara zveza in ta sloni v prvej vrsti na konservativnih načelih, katera prevladujejo posebno v notranjej politiki obeh severnih držav. Ta konservativna načela pa gledata oba severna velikana, da jih razširita tudi po drugej Evropi in uprav zato jo Nemčija tudi Avstrijo potegnola v to zvezo. Ta zveza pa zadostuje, da vso drugo Evropo drži v »Šahu«.
PODLISTEK.
Izlet v Vipavsko dolino.
Spis\l Levin.
v kotu z umiju prebira moj rod, boaodft „	. .	njeiroTu
Svsm nuzusn je glsa, mtllega r da
aetn sin.
Vsakteri čuti v srcu neko nagneuje, nek1! milina mu obdaj« uruii. ko zagleda znano osebo, katero želi videti, pri sebi imfiti, 7. njo govoriti, občevati; čuti r« srečne t? a jej po svojej moči ugoditi v vsa-kej potrebi; nič jej ne učini, kar ne bi jej bilo ugodno, ako je uboina in pomoči potrebna, blagodiišno jej pomore, ako je nevesela in otožna, iŠČeji razveseliti, razvedriti — vs« stori njpj po volji, njej na ljubo. Ne tipa in tudi noče se jej ustavljati in iiko jo je nevede na kak način razžalostil — keBa se in toži samega sebe. Temu pravimo, da on dotično osebo — ljubi
Oj idilična, sladka ljuhezen! kako si opevana, kako te v«j hval'jo, smatrajo te za mjboligi in najplemenltnejši izmej vseh čutov, koji napolnujejo človeško srce. Ni vesel j a, ni naslade, ni zab&vt, ni zadovoli-uosti, slone, prijaznosti, n č, r-*kel hi, ni brez meju»obne ljubezni; ljubezen i«'peruti. kojo nam je Boe podelil, da l/letimo k njemu. K-ip'- ni ljubezni nI miru tnn je sovraštvo, hujskanje, nevidost, črno gleiost, tam je hudoba doma. Omuia vin-
Naravno, da je ta zveza naperjena v prvej vrsti proti vsakemu socialističnemu in demagogičnemu gibanju, ona je tudi v prvej vrsti zveza dinastij proti vsakej prekuciji in baš zato se ta zveza ne da uprav tako razširiti, kakor bi želeli nekateri židovski politikarji. Anglija, Italija in Francija — vse te države so preveč odvisne od političnih strank, katere se tam bojujejo za supremacijo, one torej niso tako zanesljive zaveznice, kakor tri cesarstva, v katerih so stvari veliko bolj stalne, kder imajo vladarji konečno besedo,
Naravno je sicer, da zveza treh cesarjev vpliva tudi na druge vlasti, ali da bi se z njimi spuščala v ožje zveze, to je po našem raenenju nesmisel. Tudi ne konvenira ne Nemškej, ne Avstriji, da bi danes Rusko popustile in se zvezale z Angleško in Italijansko proti Rusiji.
Konservativni interesi imajo sploh pri Avstriji in Nemčiji največo odvažnost, in ako bi tega ne bilo, denes uže bi videli vse drugače zveze v Evropi, Ali tudi gospodarska politika oddaljuje vse tri severne velevlasti od Anglije. Bismark sam je uže davno spoznal, da je treba tudi neke gospodarske zveze treh severnih držav proti Angliji, on se uprav zdaj v tej zadevi pogovarja z ministrom Kalnokijem in v kratkem se bode pogovarjal tudi z Giersom.
Pravijo sicer, da gre za ozko carinsko zvezo le mej Avstrijo in Nemčijo, ta carinska zveza se utegne tudi po nekakem vresničiti, toda ne tako, kakor želć naši Velikonemci, da bi se Avstrija in Nemčija kar spojile v eno carinsko skupino, ampak to se utegne zgoditi s posebno trgovinsko pogodbo, v katero pa utegne stopiti morda tudi Rusija. Ali taka
cit amor et nos ca<iamns »mori — poje Virgil — ljuhezen vse premaga iu tudi mi se jej ne moremo ustavljati.
Kaj bi bilo človeško živenje brez ljube zni? Veden prepir, vse bi biio opevano, vse bi se Črno gledalo, nevidost, pohlepnost po tujem blagu, vedna tatvina, uboji — druzega rilć ue bi bilo; opešal hi in zamrl vsak dober in blat? čut v človeku, ako ne bi imel ljubezni. Ne brigal iti se človek za nikogar, veduo bi ulelal za se, za svoje dohro, bližnjemu ne bi nič privo ščil; še zatiral bi ga in črtil, ako hi ne hilo ljubezni.
Ali — k »j ima opraviti Vipavska dolina z ljubeznijo? Pustimo razmotravanje o liubeznl, ker ono ne spada sem in opravičimo se rajši pri blagem bralcu, zakaj smo govorili o liubezni. Žito ker se motamo tudi mi Slovenci mej seboj ljubiti, gorko ljubiti, kajti I« z lubeznijo skleneni bodemo lahko složno delovali. Skupna naša ljubezen pa mora biti obrnena do mil* naše slovenske domovine.
Prvi in najslajši čut je — ljubezen domovine. Dragi so nam roditelji, dragi otroci, sorodniki, znanci in prijatelji, ali najdražji mej vs»mi temi nam mora biti domovina. Majhen je sicer slovenski rod, neznan mu je jezik pri druzih sličnejših narodih, skrita je ta naša domovjmca »v kotu zemlje« in malo poznana, ali zato na8a ljubezen do nje ne sme ugasnoti, ne sme biti manjša, ne sme opešati, ampuli krepiti in vekšati io moramo tem bolj, ker le tako jej pridobimo znanje iu spo-
trgovska pogodba v prvej vrsti zadene zapadne države, največ na Anglijo.
To je naše menenje, katero opravičuje okoliščina, da se Bismarku prav posebno dopada ona trgovina v Ju-trovo, katero imajo zdaj Angleži skoro izkijučjivo v rokah. Čemu" torej Bismark u zveza Angležev?
Prav tako ni verjetno, da se kedaj sklopi zveza Turčije z Anglijo. Na Balkanu ne bode Angleška mogla ustaviti katastrofe, katera se z velikimi koraki bliža; balkanski narodi hočejo biti prosti turškega jarma in tudi postanejo prosti.
Kar pa Ruska dela v Aziji, to je ona pravilna kolonizacija in ondot-niin ljudstvom primerna civilizacija, katera jej zagotovlja uže moralno supremacijo nad azijatskimi ljudstvi; v tem poklicu ne bode mogla Anglija dosta motiti ruskega napredovanja; brezdvomno trčite v Aziji skupaj Anglija in Rusija predno mnogo let mine in izid take vojne je skoro nedvom-ljiv; ruska mora zmagati, ker na nje-nej strani je vse polno prednosti v tem obziru.
Bismark pa se ne bode prav nič jokal, ako se Rusija v Aziji spre z Anglijo in zadnjej nekoliko pristriže peruti, to morda on celo želi.
Shod našega cesarja z ruskim v Kromerižu ni brez velikega političnega pomena, ne da se dvomiti, da gre za najožo zvezo mej tremi cesarstvi v uže omenjenem zmislu.
Zveza treh cesarjev je uže v začetku tega stoletja Evropi dala dolgotrajen mir, ta nastopek tudi zdaj najbrže ne izostane, samo z razločkom, da sedanja zveza omogoči tudi ložeje konečno rešenje jutrovega prašanja, o katerem utegne gotovo tudi biti govor v Kromerižu.
V obče se torej nt bati, da bi
štovanje od drugih, le tako oslavimo sa mivero 1
sebe ker. kdor *an>čuje svoj rod, poiloga je tujčevt-j peti. oni pluje v lastno skledo, sramoti svoje običaje, svoje sorodnike iu roditelje, tak osramoti i samega sebe ter je zaničevan tim bolj od istih njegovih navideznih prijateljev druge narodnosti, s kojimi je potegnol.
In kos te naše ljubljene domovine je — Vipavska dolina; krasna je in lepa. iia se ti oko njene lepotu ne more nagledati. Ako iz kakega griča gledaš pred-se v mžavo. strmi ti oko gledajoč zeleno ravan pokrito z vinogradi in polji ter prečrtano z raznimi rekami in potoki, ki se vijo kot srebrne niti mej zelenjem. Sem ter tja se beli belo pobarvana cerkvica z kopičastim stolpom pri strani, iz kojega ti na uho done lepo ubrani zvonovi, glasovi, blažeč ti srce in vabeč te k molitvi. Vsaj je to znamenje nepokvarjenega ljudstva. ki po tej dolini prebiva; znak je to, da ono upa v Boga, k njemu puhti v molitvah ter spozna, da on sam vlada nad sredo in nesrečo, on pošilja blagodejen dež, ki namaka suha polja dobrih iu hu-liouuib, on pošilja tudi strašno burjo, ki po tej dolini česiokrat divje razsaja ter pustoši, on tndalje daje rast, deli dobre in slabe letine, k njemu treba torej pogled obračati, njega prositi, naj nam deli iohro ter od nas odstranuje slabo. To vipavski prebivalec, večinoma kmet, dobro ve in spozna in rudi tega krasi dosedanja svetišča ter zida novih, skrbi in je navdušen za sveto stvar, koja nobenemu človeku ne sme manjkati, namreč za —
drevesa SlovanoŽrcev zrastla do nebes ; dobo miru bode znalo tudi Slovanstvo izkoristiti.
Lajšanje.
(Dalje.)
Premnogo denarja se torej po nepo-t ebnem zavrže na plesišču, kar je v veliko škodo in le obžalovanja vredno, ako pomislimo na slabe denaŠnje odnoŠaje. Zaslužka malo, letine slabe, ubofttvo veliko in vendar se ph še in vendar ae zapleše toliko lepega denarja I Ne govorili bi tako, ako bi nam v resnici ne bilo £tl, ako bi sami ne videli žalostnega stanja na deželi, ako bi ne sprevideli, da je prav ples tud® jeden uzrok vidnega propadanja.
Rekel pa bode kdo, da smo črnoglede!, da iščemo dlake v jajcuj ali pajka v olju, oa vse to ni res, ampak da tudi fantje kmetski, ki snujejo ples, smatrajo tega kot 2abavo, 2a nekako veselico, v kojej dado odušek svojej radosti in zadovoljil osti.
Pa, vsaj tudi mi bi mu ne bili nasproti, ne pobijali bi plesa, (kakor ga tudi, samega na sebi, nismo še iu ga ne bodemo); ako bi se le pri takih veselicah toliko ne potrebno ne trosilo ; k<ir se pa v takih prilikah mnogo zapravi in tudi glede na plesove posledke, ki je lahko ima na neumnega plesalca, nasprotni smo onim javnim plesom, ki se na kmetih prirejajo in bi želeli, da nikder ne bi se snovali.
— Čudak si ti prve vrste; — utegnol bi mi oporekati kak kmetski fant ali dekle — torej gospoda naj bi plesala, nuj bi se veselila, ml pa, ubogi kmetje, naj bi sline cedili, gledajoč jo od strani! — Ne, tega ne menim, ampak sem prepričan, da oni plesovi na kmetih mnogo v materijalnem stanju škodujejo in prav iz tega prihaja moj srd ua nje. Plesalo pa naj bi se; ali to le kader bi vaŠk t čitalnica napravila svo|o veselico s plesom, pptjem, deklamo-vanje, igro. Na enakih veselicah nI prvič vstopina previsoka in potem se ima tam i
Nepokvarjenost in versko tnišijenje vipavskega kmeta nam toraj označujejo mnogoštevilne cerkve, lepo odičene iu opravljene; še bolj pa zahajanje vanje. NI se nam torej treba bati, oa bi se ta »iel našega naroda odtujil, pohabil se, bil kedaj nasproten naiodnej napreduj oči1 j stvari, dokler je veren in zvest, dotlej ostane zvest tudi svojim principom, svojej narodnosti. Pri njem nam se ne blišči le vernost, temuč tudi prava ljubezen do domovine iu jezika svojega Ponos na svoj rod in na svojo versko in politično prepričanje sveti ti nasproti kamor OojdeŠ.
Da je res, kar trdimo, priča so nam za versko prepričanje, kakor smo rekli, mnogobrojni verski hrauii, kojih dika je loška cerkev z naj v šjim stolpom v vsej dolini; lep katoliški pozdrav, ki prihaja iz ust vsacega kmetiča, s kojbn se srečaš; razne cerkvene slavnosti in občna navdušenost in zaupanje; — politično njihovo prepričanje se pa kaj lepo izraža s tem, da Vipavci sploh veliko drže do svoje narodnosti, vrlo goje slovenski jezik ter se niti v trgih, kuer je kaj več inteligence, ne bahnjo se znanjem tujega nemškega alt laškega jezika — goje in govore prav radi čisto in nepopačeuo Slovenščino, to nam j<* lep dokaz njih ponosa na svojo narodnost, ker predobro vemo, da se enako povsod ne go ii, temveč, da po nekaterih krajih šc celo narodnjaki (?) silijo z »edi-nozveličavno nemščino.
(Dalje prlh.)
EDINOST
priliko pred plesom prisustvovati igr;, ali kakej drugej blažilnej zabavi. Zato bi se morale čitalnice, ali bralna društva po deželi truditi, da priredujejo tudi po ieti eno veselico, ki bi namestovale somenj in kamor bi vstopnina bila mnogo nižja — nego na plesovib, koje fantje po vaseh prirejajo. Ako bi se tako uredilo, ne bilo bi čisto nič treba posebnega plesa v vsakej Tečjej ^večkrat tudi v malej) vasi.
Gotovo bi se s tem nekoliko koristilo, ter nezatrši popolnoma plesov, ponujalo bi se željmm plesaleem boljše zabave.
Bralčevo pozornost obrnimo tudi na nam bližnjo tržaško okolico, kder tudi naši vrli okoličani snujejo vsakoletne semnje ali šagre. Tu se ne pleše, kakor po Krasu, Goriškem in drugje, na l.rljarlh, ampak po pesku pod veilkansko rjubo ali pod milim nebom.
Kako nezdravo je to, ne bodemo ponavljali, ker drugači l>i govorili vedno le o zdravju in naš vili okoličan je trdnega zdravja, ni smeti mu zategatelj vedno pred očmi godrnjati o slabem zdravju; da b1 se ti plesovi odpravili, gorje bi nam bilo> ako bi se drznoli nasvetovatl, ker to je starodavni «obiČaj» in ni možno ga odpraviti; ako bi mu rekli, da višja oblast te shode prepovć,nas bi tudi grdo pogledal rekof, da smo mi krivi, ker smo jej mi nasvetovali.
Je li pa, ne smemo trditi, da enaki plesovi niso več starodavni slovanski «obiČaj», ampak popriŠče nemoralnosti? Ne ii zahajajo na take plese večinoma mestne pokvarjene dekline ? ga li ne pri-rejujejo večkrat mladeniči, ki niso k j čislani o i svojih drugov? niso morebiti ti plesovi nevarni veri in narodnosti? ne činijo li vedno mnogo v< č Škode nego dobrega? Da, vse to smelo trdimo, ker vsemu temu smo bili uže priča in ker vse to dobro vemo.
Narodnosti letos morda toliko ne Škodijo, ker poznamo navdušenost okoliČ inov po zadnjej volitvi, ali, da bi se vera in moralnost ne hahila, tega ne more nikdo zanikati, ker dobro je znano, kako grozno se širi mej istimi okoličanskimi mladeniči laška strašna kletvina : — Nikoli nisem še slišal — p ■ a v i j mi je nek sivolasi oko« ličanski starček — da bi se preklinalo Boga, mater božjo, in vse kar je svetega in to ti** v našem milem slovenskem jeziku, ampak v popačenej laŠčini; ustajajo mi lasje in srce me boli, ko vidim, da ona prihaja iz ust mojega sorojaka, okoličana I
Enako mi je tožil ubogi starček in enako tožim i jaz, ter še dostavljam, da plesovi, ki se po okolici prirejajo, to strašno kletev še bolj razširujejo ; upliv pokvarjenega mesta na slovensko okolico ie vendar viden ; slab dub tu vedno bolj nadvladuje nad dobrim; časi so vedno hu|ši in prav zato bi bilo Želeti, da se popolnoma odpravi ta ves pohabljeni ostanek uekdanjosti. Nobenemu treznomlsle-čemu okoličanu ne bi bilo žal somnja, ako bi se zatrl, nobeden ne bi se po njem jokal, ampak vesel bi moral biti, da se je ta, vero in narodnost i/.podkopavajoča navada odpravila.
Kolikor sem imel priliko letos opazovati okoličanske Šagre, z veseljem sem zapazil, di onega navdušenja do njih ni već ; ljudstva je prišlo skoraj povsod malo število in upati je, da ti plesi, ako jih vi6|a oblast ne prepove, sami polagoma propadeio, ter v kratkem času ne bode po njih več ni duha ni sluha, ker vidna je brezobzirnost in malomarnost večine okoličanov do te pokvarjene navade.
Po njem bi se ne jokala ne cerkev, ne stari in modri okoličani, niti mnogo — mnogo mladeničev, sploh nobeden ne-izimši podpisanega, koji bi tudi krokodilovih solz po njem ne pretakal.
(Konec prib.)
Levin.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni \bor, kakor trde dunajski časniki, odpre se zadnji teden meseca septembra.
Minister Kainoky je 11. t. m. odpotoval h knezu Bismarku v Varzin, kamor |e dospel 12. t. m. zjutraj. Da ima to popo-
tovanje političin namen, o tem ni dvomiti in gotovo je, da bosta oba moža mnogo govorila o političnih prašanjih. Ugiblje se o tem mnogo, ali gotovega nobeden nič ne ve. Poudarja se zelo, da se bosta pogajala o carmskej zvezi Nemčije z Avstrijsko-ogersko. ker je Bismarku taka zveza zelo na srcu. To radi verujemo, ker bi taka zveza bila Nemčiji koristna; nam pa si je ni želeti, ker bi Avstriji bila škodl|iva ne le iz gmotnega, temuč tu li iz političnega ozira. — Nekateri so tega menenja, da pride v razgovor tudi vshodnje priiŠanje> mogoč", da se kaki uk'-epi o tem storć, a rešita tega prasanja ta dva moža gotovo ne, ker jima j<? Turek še preljubljen in ker imajo pri tem besedo Še druge države-
1". t. m. je bila splošna razprava o tarifib, posebno o nemških in avstrijskih predlogih, ki so se po šesturnei živej razpravi izročili tarifnej komisiji. Sploh se je priznavalo, da se mora način mejnarodnih tarifov predi ugačiti.
Anglelki poslanec Drummond Wolf, ki Ima vrediti egiptovsko in sudansko pra-šanje, prišel je 12. t. m. na Dunaj, včeraj pa odpotoval v Carjigrad. Trdi se, da ima on tudi nalogosklenoti zvezo mej Angleško In Turčijo zoper Rusijo. Mi dvomimo, da bi Turčija v tako zvezo dovolila, ker s tem bi si nakopala Ruse na vrat, kar bi le njej bilo v pogubo.
Bolgarski knez, bivajoč zadnjič na Du-naji, bil je povabljen k vojaškim vajam na Češko ter je vabilo sprejel-
II rvat s hi deželni zbor je sklican na 30. septembra.
Vitanje dežele.
Ruski i nemški cesar se tudi skoraj gotovo po shodu našega cesarja z ruskim k malu snideta, tako vsaj se trdi v višjih nemških krogih In misli se, da je knez Dolgoruki v Gostinskih toplicah to zadevo vredil.
Ruski car s carico se je vrnol s popotovanja po Fmlandiji v Petrodvor.
Nemi ki cesar je zapustil Gostinske toplice in se vrnol v Potsdam.
Br\ojavna konferenca v Berolinu je 11. t. m. i/volila razne komisije. V tarifuo komisijo je bil za načelnika Izvoljen avstrijski dvorni poslanec Biunner, in za njegovega namestnika italijanski poslanec D'Amica; za načelnika v komisjo za tehnične in prometne zadeve Hake {NemecJ in za njegovega namestnika Gapanema (Braziljec). — 12 t. m. je bil obed na čast udov brzojavne konference. Državni tajnik Stephan je pozdravil vse poslance ter napil vsem vladarjem i načelnikom zastopanih držav. Odzravil je avstrijski poslanec dvovni svetnik Brunner ter napil nemškemu cesarju. Dvorana je bila krasno odičena s prapori vseh na konferenci zastopanih drŽav
Bavarskega kralja so začeli Nemci nekako svariti in pretiti mu, da lahko zgubi kraljevo krono. Znano je. da je bavarska kraljeva obitelj uže zdavnaj posebna prijateljica in podpornica umetnosti in da je v tej zadevi mnogo priznanja vrednega storila. A vse svoje prednike presega sedanji kralj, ki v mnozih krajih gradi take palače, ki stanejo mnogo milijonov. In za to trosi toliko novcev, da zelo presegajo znesek njegove civilne liste. Kralj bi r;id vso bavarsko deželo obložil z marmeljnom ir. jo spremenil v rajski vrti ali pozabil je na to, da se ljudstvo k malu naveliča najlepše palače in raja, ako mu manjka kruha in soli.
Na ruskem Poljskem se delajo zarote zoper tam naseljene nemške delavce, katerih je posebno po fabrikab mnogo. Te zarote je kriv — Bisroark, on je namreč ukazal Poljakom In Rusom, naseljenim na Nemškem, da morajo Nemčijo zapustiti. To je poljske delavce razdražilo, da so mej sabo sklenoli, nemške delavce s Poljskega izgnati. V Žyrardovu so se zadnjo soboto krdeloma zbrali na ulicah poljski delavci, da svoj namen izvrše; policija ni mogla nič opraviti in še le, ko so prišli na pomč vojaki, naredili so red.
V angleikej igornjej zbornici je 11. t. m. vlada naznanila, da se je sestavila komisija, ki ima preiskavati vzroke, zakaj peša trgovina. Ko ta konča svoje pozvedbei sklene vlada in državni zbor, kar se bod« zdelo potrebno.
Anglelki državni zbor se je včeraj ob dveh popoludne zaprl in razpišejo se k malu nove volitve, ki se bodo vršile to jesen. Te volitve bodo posebno važne, ker določijo osodo sedanje vlade. Ako se izvrše vladi povoljno, pot^m bo skušala vlada vse mogoče zveze zoper Rus jo; vsled tega pa s« skrajŠi le čis, ko Angleška in Ruska skupaj treščite in skoraj gotovo kako državo s zemljevida zbrišete.
Avfgansko praianje je še vedno dh dnevnem redu, in utegne ostati še dalj časa. Iz Teherana se poriči, da v Heratu gosposke kupujejo veliko žita, da založe žitnice; 2000 delavcev dela trdnjave in prebivalci so sklenoli, da bodo me^to branili proti vsakemu napaiu.
I\ vshodnje Kohinkine je tamošnji škof 8. t. m. poročil, da je bilo tain 10.000 ki i-8tijanov pomorjenih in da se kristijani še vedno more. Njoga vladikovina je popolnem uničena.
Iz Sudana se poroča, da se misli polkovnik Cnermside te dni napotiti iz Sua-kima v Masavah, da se dogovori z Rasa-ltllo, kako bi se otela Kasala. Če bo treba, ponudi se Abisiniji denarna podpora, da ona otme Kasalo.
Iz Zan\\barja se poroča, da je prepir mej zanzibarskim sultanom in Nemci poravnan. Sultan je pripoznalnernškovrhovno vlado nad pridobljenimi deželami in besedo dal, da iz njih pokliče svoje vojake.
DOPISI.
N Krasa, 9. avgusta 1885. — V 30. in 31. št. cenjene »Sočeu se jezi neki gosp. dopisnik nad vodstvom goriškega gimnazija, očitajoč mu, da je prineslo tudi letos v svojem programu ponatisnen šolski katalog, iz katerega se glede napredki posameznih dijakov le to zve, Če je kdo odlič-njak, sicer pi ni mogoče prizvedeti niti tega, ali ima kdo prvi ali drugi red. Tak imenik, pravi g. dopisnik, je brez koristi, kajti roditelji in dijaki pričakuje|0 v leto pisu poročila v pridnosti in v uspehu posameznih učencev tu ne svojih imen.
Po mojem mnenju bi bil mogel dotični dopisnik, ako je hotel uže tako o zapisniku programa goriškega gimnazija soditi, svojo soiibo nekoliko omejiti in ne je tako splošno izreči.
Saj ua omenjeni zapisnik ni bil za njega nobene važnosti, in da ni imel zanj nobene koristi, to je vsakemu jasno, kajti zamanj ga je prebiral, da bi izvedel, kdo ima drugi ali pa tretji red. Ako bi bil hotel pa nekoliko bolj objektivno in bla-godušno soditi in ako bi ga bilo mikalo, ne kako se je kakšen učil, ampak kdo se je učil, iz katere vasi, mesta, dežele je bil ta ali oni dijak, kar bi mu bil imenik prav na tenko povedal in kar lehko vsakemu zadoŠčuje. potem bi bil gotovo tudi za njega velike koristi.
Da pa stariši in dijaki sami poročilo o pridnosti in o uspehu posameznih učencev bolj pričakuiejo, nego zapisnik imen, to jako dvomim. Kajti čemu bi je tudi pričakovali? StariŠi, kakor Bploh vsak človek, brigajo se le za to, kar jih kaj mika. Kaj pa mika stanše? Gotovo najbolj jih mika. kako se je nj h sin mej letam učil. Da sr pa o tem prepričajo, ni jim treba družeča, nego v spričevalo pogledati in koj jim bode želja izpolnjena. Ako bi pa morda tudi o kakšnem drugem dijaku radi kaj zvedeli, dovolj je, da poprašajo njih malega prvošolca ni ta jim gotovo vse natanko razloži, kajti gimnazijski dijaki so redko kedaj tako samosvoji, da bi drug za drnzega ne vedel.
Da je pa dijakom samim vse jedno, ali so njih imena tako ali pa drugače v letnem sporočilu natisnena, mislim da smem z večino dijakov pritrditi. Vsekakor jim je pa gotovo ljubše imenik, nego pa ono uvršČenje po zasluženji, kajti odlič-njaki so tinti v imeniku kot takšni zaznamovani, onim, ki imajo le prvi red, ni nič mari so 11 9 ali 10 od Šole, le da imajo prvi red, onim pa, ki imajo dvojko in trojko, pa je imenik vel ko bolj po všeči.
Treba je pa tudi pomisliti, če tudi dijaki navadno po vre i nosti slabe rede dobć. da ni vendar vedno tako, kolikokrat se to zgodi tudi po nedolžnosti, bodi si radi bolezni ali pa, da uhožec k ljubu vsega svojega truda ni mogel vspeti. Povejte mi zdaj, dragi dopisnik, je li lepo, da veS svet zve, da je ta ubožec dvojko dobil?
Da bi se pa. kakor g. dopisnik pravi, leni dijaki s začetnico A. 'n B. pri inim dijakom s začetnico Z in Ž smijali, ker ti so zadnii v vrsti, oni pa prvi, mislim, da je jako redka prikazen. Bodi si, da se kakšenkiat nahajajo takšni učenci, ki se drugim posmehujejo, ali navadno postanejo tudi ti koncem leta tako krotki, da se še za nje ne ve, kajti dobro ved6. da njih posmehovanje nič ne izda, ker jim
pridni dijak vsak čas lehko dokaže se-svoj m izvrstnim spričevalom, da se smejejo le samo svojej neumnosti.
Će slednjič še pomislimo, da uvršče-nje po vrednosti napravi mej učenci le prepir, da jim je povod k nevoŠljivosti — kajti gotovo je pridnemu učencu žal, če vidi, da je drug pred njim uvrščen, ako tudi ni zaslužil — in da je tudi profesorjem v veliko zabavo, iehko rečemo, da se poročilu goriške gimnazije, kar se imenika tiče, ne more očitati prav nobene nepreliČnosti.
ix Vipavske okolic« 9. aT|>uf>ta. Še dobro mi je v spominu, dasitmii je uže leto minolo, nek dopis iz Vipavskega v »Novicah«, v katerem omenja g. dopisnik petje loziških fantov. Seveda, petje enako onemu kričanju, ki se čuje pii laŠko-tr-žaŠkin in goriških fmtalinih, ko jun bog Bab oživi fantazijo za: »Kon kuel kor'« m »polenta e brokoii«.
Tako je bilo lansko leto na Lozicah. Sedaj pa imajo Lozičani novega v petju veščega učitelja, kateri se veliko trudi mej mladino za lepo ubrano slovensko pi tje. Trud g. učitelja je obrodil dober sad — a žaiibog, Še je veliko onih junakov, kateri so se še pred nekaterimi tedni ponašali, da znajo: »Kon kuel kor«. Upam pa, da prihodnje leto me bode veselilo v javne liste sporočati, da Lozičani prepevajo lepe slovenske pesni, kakor je po vseh drugih vipavskih vaseh.
Omenil Bem o fantovskem petju, da če ne veliko, vsaj nekaj je na boljem. Sporočati pa ml je danes glavni namen o neolikanem vedenju nekaterih loziških fmtov. Z veseljem moram zabilježiti, da v vsej Vipavskej dolini ni slišati o posebnih pobojih ali tepežib mej mladino. Ako bi uže hotel omeniti, da so lansko leto enega fanta porezali na Lozicah ali drugdje v dolini nikder. Da so tep^ža Željni nekateri ložiškl fantje, to nam dokazuje njih vedenje proti vsakej osebi, katera se ob nedeljah ali praznikih zakasni pri prijazni družini g. Žvanuta krčinarja In posestnika na Lozicah. Ne vedejo se surovo le proti vnajnim kmetskim fantom, temuč proti vsakej osebi, tako proti župniku l& Št. Vida, proti učiteljem, Če svojega kolego obiščejo in proti drugim gospodom.
Prav danes sem bil namenjen iti na Lozice, ker imajo »šagro« ali moj prijatelj, mi je pravil, kako so proti njemu se fantje vedli, dasi je bil le enkrat na Lozicah in to le eno uro; ker sem si mislil, da bodem mogel Še najbrž« teči domov, zato sem raji ostal doma. Toliko naj bode za danes prijazen opomin fantom, da bi 80 kaj poboljšali.
Pri tej priložnosti naj omenimo o letošnjej letini, katera za nekatere Vipavce ne bode ravno slaba. Vina se letos pridela v nekaterih krajih v zadovoljnost posestnikov, zopet v drugih krajih zelo malo. Sadja v občem malo. Pšenice ne veliko; prav dobro, kakor naši očetje ne pamtijo, kaže turšlca. Torej letos hode obilo polente in upam, da loziškim fantom ne bode treba upiti: »polenta e brokoii«, kajti ka-puza je tudi dovolj. Prihodnjič kaj več.
Atuz.
IZ Vipave. 12. avgusta. Spominjam se, gospod urednic da ste v prejšnjih letih dijakom priporočevali. naj vendar enkrat na Vipavskem prirede kako veselico. Precčj dolgo Časa ste zaman pričakovali, da se Vam želja vresniči — pa Še le letos mogoče Vam bo le uieležti so velikega dijaškega shoda, kateri bode v nedeljo 23. avgusta v V:pavi. Slavno občinstvo opozarjamo, da se i tega dne v jutro vzida ranjc. Kocijančiču spominska plošča, pri katerej priliki bodo dijaki peli pečeni: «Ti, ki si nas ustvaril«.
Veselica se bode višila na dvorišči poleg čitalnice, i ne, kakor se je namer--javalo iz početka, v čitalničuej dvorani. Spbh je ta prostor prav podoben kakej dvorani, ter jako primeren za veselico v poletnem času. Prepričani smo, da bode vsemu občinstvu popolnoma ugajal, posebno pa našim plesalcem, kojim ne bode vročina toliko nagajala. On., gospoda, koja se noče udeležiti plesa, zabavala se bodo v čitalničnej dvorani pri banketu- Umeje se, da se bode k temu moral vsakdo prej j i viti dotičuemu odboru, kateri potrebno v kratkem razglasi.
Naše rodoljube jako moramo na to veselico opozarjati, ter je prosimo, da se je mnogobrojno vdelež", kajti « tem ne <1 ude lo poguma nnšej mladini za prihod--njost, temuč koris'ijo tudi obče slovenskej stvari — otroškemu vrtu v Gorici 1
Lansko leto so podpirali rodoljubi v Sevnici jako zdatno naše dijaštvo i tudi vrprejeli so ga, kakor treba, prepričani smo, da i naši Vipavci ne zaostanejo,. kder se jim je ne samo z besedo, temuč tudi z delom narodnim pokazati.
Iz Gorice 12. avgusta 18S5. (Izv. dop.) iQui s'excuse s'accust «, ta francoski pregovor je kakor nalašč napravljen za neke goriške mlade gospn«Jičič»\ ki so poslali v Edinost neko poslano. Oni so se hoteli v onem poslanem do dobrega oprati, pa so le zatrdili, da so v resnici oni prepir v Ajševici »provocirali«. Gospodje tudi
EDINO 3 T
pravijo v poslanem, da so skoro vsi »spi rantje za cesarske službe. In taki gospooje prinesejo se seboj v javno službo srd v srcu do večine prebivalstva na Primorskem, mej katerim prebivalstvom hočejo postati učitelji, sodniki itd.
Žalostno, res žalostno, da inteligenten človek lavira v takih predsodkih, kakoršne vidimo Še vedno mej italijansko inteligentno mladino. Omika denašnjega liberalnega Časa rodi v časih pravi »monstrum«. Liberalna ital. mladina bi kričala na vse kriplje, ako bi kedo najmanjšo besedo rekel zoper Žide; ali zabavljati na Slovana, to je pri njih obligatna stvar, žalostno, ali resnično. Ali kaj bode s tako mladino, ali more ona prinesti blagost našej Pri-raorakej deželi? Kje je prava odgoja in finoba? MoŽ visoke omike, kakoršnji so bili nekdanji juristi, kar pa denaŠnji večinoma niso, mora v prvej vrsti brzdati svoje strasti ter biti toleranten, posebno glede različnih narodov.
Italijani in Slovenci morajo skupaj živeti v Primorskih deželah; potrebno je da eni druge spoštujejo in da ne žive v predsodkih, ampak eden drutega do dobrega spoznavajo; to pa se bode godilo le potem, ako se bode italijanska inteligencija, posebno pa c. k. uradniki do dobrega naučili Slovanskega jezika, kakor to delajo slovenski inteligentni možje, posebno uradniki, ki navadno tri jezike dobro govore. Inteligenca, posebno uradniki bi morali močno pospeševati mej sebojno poštovanje obeh narodnosti. Žalibože pa se vidi, da temu ni tako. Pride čas, ko se v parlamentu v tem obziru izreče ozbiljna beseda. Čudno je, da še danes inteligentni ljudje mislijo, da Slovanstvo mora propasti, In da ž njim ni treba račumti.
Italijanska inteligencija je ali zaslepljena, ali zagrizla, ako misli, da je kultura previlegij. Moj oče je bil grajŠčak in on in njega vrstniki so menili, da le oni imajo pravico do kulture, do javnih služeh ; kmet in delalec |e bi tem ljudem človek brez pravic in uma. Ali kako je denes? — Otroci grajšČakov opravljajo niže službe, nekateri skoro petlarijo, ali poznam par sinov kmetov mojega očeta, ki sede denes na prvih mestih.
Časi se spreminjajo, previlegije padajo in to velja toiiko glede osob, kakor Umi gledć narodov. To vse bi si morala neka inteligencija dobro zapomniti, In še nekaj: Da ni bil šel zarad zadnjih volitev sam starec Lapenna v Dalmacijo, zmagal bi bil za zdaj še kak avtonomal; tako pa so avtonomaši sramotno propali, in tega je njih zagrizli vojskovodjo največ kriv. — Jaz sem hotel s tem reči, da je jako no« revidno, tako sovražno postopati proti lovanoui ter jih ščuvati. Bodimo pametni, inteligencija vsaj naj brzda fanatizem i i naj se razlikuje od navaduega finstra a la Sior M.chel, Sior Pepic in še nekaterih drugih, ki ne znajo razločevati rodoijubja od fanatizma.
Sodnijaka preiskava gre svojo pot in nekateri AjŠevski fantje so zaprti; več vam nočem pisati, nkoprem vse, kar sem Vam pisal, z 10 in več pričami pred sodnijo dokažem. O tej stvari sploh ne morem pisati, saj je bila Soča konfiscirana, ker je prinesla le čisto objektiven pop s one afere.— Pustimo toraj to stvar, Ki kaže veliko rano v našem socijalnem iivenji, — Da so zdaj vsi dijaki na počitnicah, to se pri nas prav dobro pozna.
Program c. k. višjega gimnazija v Golici ima na prvem mestu sestavek profesor ij a Maionica-e o napisih na oglejskih starinah. Na to sledi italijanski prevod no vogogrške pesmi, v kateri se neki Mau-rogordato zahvaljuje Gorici za dobljeno zdravje. Prevod je napravil prof. Fr. Sim-zig. Iz šolskega poročila je razvidno, da začetkom šolskega leta je štel zavod 379, koncem š. leta pa 359 učencev. Slovencev 164, Italijanov 143, Nemcev 49; Konec 6. leta bilo je odličnjaKov 27, dijakov s I. redom 244. skušnjo jih bo ponavljalo 36, padlo jih je 51.
C. k. realka v Gorici ima letos jako ob-fiiren program, ker je 25 let, odkar stoji. Vod j a In Šolski nadzornik dr. Egid Schrei ber spisal je zgodovino te šole, ki obsega 93 strani. Učencev štela *je ta šola 214; Nemcev 42, Italijanov 140, Slovencev 30; odliČnjakov 14, dijakov s 1. redom 131, y. slabim redom 37, skušnjo jih ho ponavljalo
Prav delate da pišete dolge članke proti plesu. V okolici goriški imajo tudi zdaj zaporedoma šagre. Ali v Pevmi so se ono ne t e I j ■ > f tepli fantje iz Pevme in Oslavlja, bili so nekateri ranjeni in žandarmerija je komaj in komaj pomirila vročo kri fantom. Isto nedeljo je bil tudi v Vertojbi ples; tam pa je nek kmet druzega kmeta v pijanosti I jezi kar s s kamenom ubil. Umorjen je zapustil Ženo in več otrok.
V Gorici so sploh postale čudne razmere. kroalo slabše od Trsta, vesel Slovenec še uZivio« ne sme zakbcati v kakei krčmi.
Nek mesar je kmeta, ki je od veseija v krčmi zaupil »Zivio Slovenci« tako udaril po glavi, da se je revež kar zgrudil na tla. Mehurji so večidel Slovenci, ali pravi lahonskl Janičari.
Vi ste pisali, da je namestništvo v Trstu dovolilo goriškemu društvu »Associ-azione di mutuo >oč'orso», da more na prostem javno blagosloviti svojo novo zastavo.
To so pisali tudi vsi drugi, tudi italijanski listi; ali vendar ni na vsem tem nobene resnice. Čud no bi bilo res, da Slovencem ne, Lahom pa da 1
Iz Kanala dne 13. avgusta. — Slavno veteransko društvo bode praznovalo rojstveni dan premiliga nam vladarja in svojega pokrovitelja presvitlega cesarja dne 23. t. m. v vrtu g. Ferdinanda Honig z veliko slovesnostjo.
Udeležč se te slovesnosti čč. gg. častni udje tega društva, ces. kr. uradniki, slavno županstvo, prostovoljni ognegasci, vodstvo ce*. kr. žendarmerije in ces. kr. finance, več gospodov učiteljstva tu mnogo odličnih državljanov kanalskega okraja. Prav z "elikim veseljem pričakujemo vri imenitnega dneva. Bog nas tedaj združi na tem svetu, potem pa v nebesin in uslužimo vladarju pa Bogu; v slogi je moč.
Do sedaj je bila v Kanalu redka prikazen, da bi se vsi tako lepo družili, kakor se letofl pričakuje, ako bi se to vresničilo spolnijo se zlate besede presvitlega vladarja •viribus unitis«, kateremu vsi iz srca voščimo, da 1 >1 ga nam Bog še na mnoga in mnoga leta v sreči in zdravju ohranil.
Slavnemu društvu veteranov in vsem čč. gg. udeležnikom, ki so pripomogli du večje slavnosti, čestitamo iz srca, da nam napravijo vesel dan, katerega se mora vsak zvesti in dobri državljan veseliti.
Druga velika slavnost se bo vršila o prihodu visokočestitega gospoda poKiieže-nega vrhovnega Škofa in višega pastirja, ker bode vprvič dne 20 septembra t. 1. delil sakrament sv. birme v Kanalu. Bog nam daj tudi ta imenitni dan veselo do čakati. Slednjič se pričakuje tudi velika slovesnost v priliki potrditve .tašega očeta, sedanjega g. župana, tem več, ker se bo menda 25 letnica^vladarj* kanalske župa nije praznovala. Čestitamo g. županu m mu iz srca voščimo Še uru^iu 25 let žu< pauovati Kanalu v najboljšem zdravju i veselju. Gospodom volilceui pa še enkrat priporočimo, naj volijo take može, ki so vredni te česti, ki nam bodo pravičui v vsakem ob/iru; dalje polagamo na src^ g. volilcem, naj voiijo domače može v start-sinštvo, ne pa po domače rečeno perfl kovcev, vzgled imamo pred sabo, kako nas nekateri ptujci, ki so ee k nam lačni in raztrgani prešel.11, spoštujejo Sedaj, ko so se Iz naših žuljev nasitili, toraj Še enkrat, volite domače može v stareši nštvo in mi bodemo s toliko večjim veseljem potrditev in 25 letni jubilej sedanjega g. župana praznovali. Kolere ni v Kanalu, ubil se tudi ni nobeden; toča nam jo do sedaj prizanesla, dežja imamo kakor si Želimo, letina nam je srednja, davke še zmerom plačujemo, živeli!
Domaee in razne vesti.
Cesarjevo* Štefanija pride 24. t. m. v Miramar. Spremljali jo bodo grof Bombelles, in grofici PalfTy in Cbotek. Ostane v Miramaru do 20. septembra. Ladija Fantazija je dobila ukaz, naj bode zanjo pripravljena.
Imenovanje. Gustav Schele, d i urni ?t pri koperskem okrajnem glavarstvu imenovan je bil za kancelista pri c. k. okrajnem sodišči v Podgradu. Pristav ko-perske jetnišuice Josip Salomon je bil ime novan za kontrolorja jetnišuice v Gradiški.
lielalKko podporno društvo
v Trstu. Denes so naniti po vsem mestu velikanski plakati v narodnih barvah, s katerimi vabi omenjeno društvo občinstvo na cerkveno slavnost pri sv. Antonu in na koncert v gledišču F^nice. Kakor vr* kaže, bode udeležitev veiika, ker udeleže se slavnosti in veselice vsa druga patrijo-iična tržaška društva in mnogi okoličani ir. okoličanke. Cerkveno petje bode ta pot kaj posebnega.
Tržaške novosti t
Za predvečer cesarjevega rojstva, to je 17. t. m., se delajo velike priprave. Skoro vsa patriotična društva se udeleže baklade, v ok'>lifi hodo streljali in hiše razsvetč.
Birmal je mil. g. škof tržaški vtorek zjutraj onega krščenega Žida, o katerem smo poročali, kedaj in kako je bil krščer. v cerkvi tuk. oo. kapucinov.
Od polka car Aleksander 7//, kateri je v Trstu v garnizoni inju z<laj v Postojni pri vojašitih manevrih, pojde en kombiniran bataljon v Kromeriž-
Umrl je v Gonelianu v Italiji znani tržiški inženir, dr. Rafael Vicentini, nekdaj tudi mestni očMož ju bil sicer libe ralec in navdušen Italijan, pri vsem tem pa se je dalo ž njim govoriti in ja bil kakor inženir strokovnjak. — Letos je kandidiral za drž. zbor na Goriškem in padel proti č. g. proštu Valussi-ju, v Ljubljani ga dobro poznajo, ker je napravil nek projekt aa posušenje ljubljanskega močvirja. —
Umrl ie na Dunaju tudi vo-ija tržaške trgov-ke banke, Conte Giu<*. Muratti, rojen v Tilminu, ali »ITn iipendente« noče o tem vedeti in piše, da je rojen v Italiji! — Kako so majhni I
Ponarejen denar. Nek stražnik je zopet včeraj kunfiscir.il nek'1) ženi ponarejeno dvajset co. Ponarejenega denarja zdaj vse polno po Trstu kroži.
Takozvano regato so imeli v nedeljo Lahoni v našej luki. V 6 ladljah so veslali diletantje na morju, tista ladija, katera je prej prišla, dobila je premij. Slabo so veslali. Radovednežev je bilo polno na bregu a videli niso nič. Dosti kokodakanja, malo jajic.
Delalci v plinovej tovarni so se zopet popnjeli dela, ker jim je ravnateljstvo dovolilo povišanje plače.
Prepir je najtal vtoiek v noči mej dvema matoma, ki skupaj stanujeta v enem stanovanje v ulici Farneto. — Brat je brata vrgel v neka steklena vrata, da se je premaganec močno poškodoval ter 80 morali močno krvavečega odnesti v bolnico.
Poskus samomora 38 letna dni nar ca Pepa D. je predvčerajšnjem v svojej sobi z vodo pila glavice o i žvepljenk z namenom, da se usmrti. K sreči so domači ljudje to še za čisa Zapazili in poklcali 2 zdravnika na pomoč, katera sta nesreč* iiici dala protistrupa in jo rešila smrti.
V morje sta padla predvčerajšnjem dva človeka, nek lOletni fantiček, pa nek trg. pomočnik, oba so mornarji gotove smrti rešili.
Napad. Stivadorja Lloydovlh parni-kov, brata Rcba, sta Imela nek prepir z laškimi fakini zarad plače. Ko sta omenjena brata predvčerašujero rano zjutraj pušla na molo sv. Karla, obkolilo ju je kakih 80 fakinov preteči jima z noži in drugim orožjem. Oba brata v velikej zadregi sta streljala z revolverji v zrak. na kar so prišli razni stražniki in komaj so mogli napadmke razpoditi. Nekatere so zaprli.
Na velocipedu i Dunaja v Trst prišel je v soboto mladenič, in je za dol^o pot le 28 ur potieboval. Iz Glognice do rtemeringa posluŽil se je železnice. V Gradcu je 6 ur, v Ljubljini pa 4 ure počival. Njegov tovariš prišel je v enakem času le dO Postojne. Bila je stava 10.000 goldinarjev, katero sta uva velocipedna kluba mej sabo napravita.
G.Artur Migliorini je spisal jako lep roman v italijanskem jeziku pod naslovom : »Le uieinorie di Giovauna«. Ta roman je jako lepo pisau in nam kaže nesrečno žrtev modernega človeškega društva. — Knjiga )e na prodaj v Hirscbfeldovej pro-dajalnicl časnikov.
Policijsko« Staremu slugi na se-vernej tehtnici g. Sepica so tatje odnesli skoro vso obleko, vredno gotovo nad 20 gld. — Prav tako so ukradli tatovi tedni par malih vozičkov izpred magazinov. — 201etna dekla Marija V. iz Pliskovice je svojej gospodinji ukradla f. 14, za kar so jo peljali v luknjo. — Policija je zaprla potepuha Ivana B. vulgo Gripca iz Go> rice in nekega njegovega prijatelja iz Vidma, ker sta se v mola v Trst, akoprem sta bila od tukaj odgnana. — Te dni so neznani tatovi pokradli raznega blaga na nekej ladiji v kanalu in nekej kuharici so ukradli na rudečem trgu mošnjico, v katerej je bilo f. 37. — Policija je zaprla še dva druga znana tatova in 3 lehko* Živke.
Izpred porotnega sodišča,
19 letni sluga kavarne, Ambrož MiciieUzzi, ki je sem prišel iz Itaiije. je 2. junija v kavarni poleg javnega vrta svojega kolego nekega Alegretta se železnim drogom večkrat po glavi mahnol in ^ga usmrtil. Gospodarje Michelazzi-ju službo odpovedal in namesto njega Passaretta najel. — NevoŠČIjtvost in jeza je Michelazzu nare kvala strašni zločin. Porotniki so krivega spoznali M ctiellazzi-j i ne zavratnoga, ampak navadnega umora, vsled cesar je bil obsojen le na 5 let težke ječe in po prestanej kazni na izgnanje.
Požitr v Prošeku. Kakor nam
poročajo, je zgorela predsinočnem v Prošeku ena hiša. — Požar je bil velik, ali pri vsem t^m so ga ljudje omejili, da se nI mogel Širiti.
Iz Ajdovščine nam pišejo: V Ga-hriji, blizo Vipave, ustrelil se je v noči 11. t. m. Lovrenc Koruza, mlad mož od 30 let. Vzrok samomora, pravijo, da je pijanstvo i nastopek tega domači prepiri. Ženo je imel od rodovine Ćebovini iz Braniče. Čudno da tudi pri bogatiji so nekateri ljudje nezadovoljni i nesrečni, vidi se, da bogastvom vse na svetu.
Kolera vedno hujše razsaja ter se vedno širi. Ubogo šp injsko deželo najbolj tepe ta božja Š ha. Zadii|l čas skoraj vsak dan zboli okoli 5000 ljudi ter jih skoroi polovica umre. Spanjska je letošnje leto strašno nesrečna, najprej so bile tam ve-like povodnji, potem grozni potresi, ln zdaj davi kolera ljudstvo. A to Še ni zadnja šiba. Vse te nesreče so ljudstvu v gmotnem oziru neizrečeno veliko škodovale in državi vzele veliko dohodkov; vsled tega pa proti zimi nastane še lakot, ki bo
ubožniše ljudstvo strašno gonobiia. Bog se usmili pn tolicih nesrečah!
Nesreče. Pre lza Inji ponedeljek je v Filanelfin v Ameriki razsajil grozen vrtinec, odkril je nad 000 hiš in tabrik in podrl dimnike. Dvanajst oson je hilo us-mrtenih, na i sto pa ranjenih. Železniške vlake je vihar metal iz tira, mnogo ladij se je razbilo in potopilo, zelo veliko Živine je konec vzelo.
Važen kanal za brodarstvo Francoski minister za javne stavbe je te dni sprejel zaslopnike onega društva, katerega naloga je skopati kaual za broda: jenje od Narbone do Bo:deauxa. Po tem kanalu bodo lahko plule ladije iz atlantiškega v sredozemsko morje, da jim ne ho trebi delati ovinka okoli Španije.
Zveza Volge z Donom. Ruska vlada je potrdili načrt, da se zveŽe Volga z Donom po posebnem kanalu.
Kardinalski zbor ima sedaj 62 udov, izmej teh je 28 imenoval š* papež Pij IX. in 34 sedanji papež Lenn XIII. Po narodnosti j* 35 kardinalov Italijanov, 5 Fraco-zov, 4 Angleži, 4 Irci, 3 Nemci, 4 A vstrijci, 2. Ogra. 2, Poljaka, 1 Amerikao, 1 Španj^c. 2 Portugalca. Mej vlado sedanjega papeža je umrlo 42 kardinalov.
Gospodarske in trpvMe stvari.
Francozko sadjarstvo v okolici Trota.
Letos je bilo po Vipavi pnliČr:o malo marelic, in nadejali se je bilo zaradi t*ga visoke Ctjne. Toda bila |e vender le nizka, po 12 kr. kilo se je dobivalo, posebno od pričelka naj lepšo blago.
Tako nizka je bila cena ntarelicem pač iz dvojnega uzroka. Prvič jih je bilo premalo, da bi se dunajskim, praškim in drugim sadnim trgovcem izplačalo v Vipavo po nje hoditi, tiru manj, ker lih je I)i1o,okoIo Požuua, potem v Slavoniji in na Ceskem dosti. Drugič so pa tarife na južnej železnici, v primeri k onim druzih res hurendne. Proti koncu kolme marelic, poskočila jiui je pa kar hitro cena. Da, prav za prav, za drag denar j i ti ni bilo dobiti, dasi prav j I ki je še precej po drevju videti bilo. Raj pa to pomenji? sem si mislil, tu zvedel sem, da so jim ljudje rajši v Trst nosili, k ikor doma prodaiali, kajti v Trstu so jih dajali po 38 kr. da, še višje kilo.
Dne 31. proŠlega meseci sem bil v Trstu. Pri obeau, in to ne v nobel hotelu, ampak v navaduej oslariji sem si kupil i Štiri breskvi. Ko zahtevam račun, povć mi natakar, da strnejo breskvi 48 kr. Jaz ga debelo pogledam, 011 ml pa smehljaje s* reče: da, <ia, gospod, ali ko na trgu po 48 kr. kilo, Tako drago je torej v Trstu sadje, in vender kako bore malo se ga v najbližiej okolici prideluje? Temu se je čuditi! Včui oa mi marsikateri okoličan poreče, daje prav btos sadje v Trstu tako drago, ker ga je sploh malo, sicer da je veliko cenejša. Vem da mi tudi marsikdo okoličinov reče: e gospod. Vi ne všste, kaka burja je pri nas, in kako nam sadje otresa] Jaz se upam pa vender reči, da je sadje v Trstu ved 10 t liko drago, da se jako izplača v okolici ga v obilnej meri pridelovati; upam se pa tudi trditi, da kakor Vipavec burjo vrlo dobio poznam, da mi je pa tudi način sadjarstva poznat, kateremu burja skoraj do života ne more. In ta način je fraucozko sadjarstvo, ali pridelovanja sa ija na francoskih Špalirjib; francozki špahrji imajo mimo navadnin, kakoršne se po naših vrlih nahajalo, in katere brezredne ali »livje« imenovati tiočeui, to prednost, da so 1.) oni čez in čez jako rodovit ii, da je 2.) njih sadje posebne lepote, in da sn daje 3.) drevje prilično gosto umestiti, 4) da jim burja sadja ue otrese. Oltoio velikih mest, posebno Pariza, pokrivajo na tisoče in tisoče hektarov sveta sami gosto umeščeni francozki sadni Šnalirji, dokaz, da se njih gojitev jiko izplačuje. Sloveči baron Babo je v Weidiingu p r i Dunaju tudi velik prostor s-j samimi francozkimi sadnimi Špalbji zasadil; in mož dela izvrstne kupčije, po 20 do 25 kr. prodaja v zimskem času eno samo hruško!
lu kakor okolo Pariza, Dunaja itd. bili bi francozki sadni špalirji tu It okolo Trsta jako na mestu. Oglejmo se torej, v čem ta francozki način sadjarstva ob-staje. Terace ali mauderge, kakoršne se okolo Trsta nahajajo, one so za pridel-vanje sadja na francozkih špalirji h kako/ nalašč primerne. Take terace bi se morale pred Ziioditvijo z sadnim drevjem in sicer v jeseni, cez iu čez en meter giobjko prekopati, ter ako le mogoče, tudi močno pognojiti. Na prekopani svet se zasadi prav nizko pri tleti na prave, to je za pritlikavo drevje namenjene podlage, prav Žlahtne sorte saija. Zakadi se jih pa v prilično goste vrste gosto. Ni vsaka dva metra oddal|enosti pri ie už« ena vrsta drevja, in drevje more v vrstah tudi tako ^osto stati, da pride na vsake štiri kurentne metre uže eno drevesce. Prava podlaga bi bila za nruško kutna, za ja-belko debelca jabelka svetega Ivana, za češnje in sicer črne, cršelika, za marelice sliva ali čeŠpija, za breskve grenak mandel
E D I N O S T
Druga plemena sadja raren grozdji skora ne izplača na fmncozkih Spslirjib pridelovati. No za trto pa ni trebi nlkake posebne podlage razen, — :iko se jo hoče pred filcxero zavarovati. Mej posameznimi vrstami, za francozke Spalirje namenjenega, to je zasajenega drevja, goji se lahko in to na veliko korist drevja — ze-lenjadstvo.	(Dalje prib.)
Tržno poročilo.
Kava — v dobrem obrnjtu, cene na pete. Dene«? stane R<o f.43 'to 51». Pantos f. 4<> do 60, Java Mal. f.;">8 do 62, Porto-ricco f. 90 do 101, Ovlon plani. f. 8S do l'J4.
Sladkor — gre od rok po boljSih ce nah ; tendenca jako trdna. Denes stane sladkor v kosih f. 24 do 26.50.
Sadfe — pomeranče, limoni, f. 3—G rožiči f. 5—6.50, fige v vencih 1. 12—13 opaša f. 15—17. cvebe Elerne f. 18-31, Sultunina f. 20—34.
7C 00 * ~ Jedilno f. 39—44. namizno f.
Petrolje — cena trdna na f, 9.75.
Domači pridelki, maslo se plačuje tukaj naravno, donro po f.88—93 O fižolu zdaj govora ; pričakuje se novega blaga, fižol letoB v mnogih krajih dobro kaže.
Žito — popolnoma zanemarjeno, cene so ie nominalne.
Les — vedno dobro obrajtun.
Seno — dobro konjsko f. 1.30 do 1.40 volovsko f. 1.60 do 1.70.
A rran+i Pro,1ft:b slro)ov
shmoresn'C itd. vizij dobo služb1. Kje? povf
ml atiluic, proti pro-urednjit vo. 3-1
Borsno poi*o<5ilo.
Kurzi papirjev jako trdni, kurzi valut se pomikajo nazaj, kar je znamenja zaupanja v situvacijo. Sicer pa jako malo F osla.
DnnajMkft Bom«
dne 14. avgusta
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 70 k' Enotni drž. dolg v srebru iPH . 35 Zlata renta......109 » 05 »
5 't aV8t- ....	99 •	60	.
iJelnice narodne banke . .	877 .	__.
Kreditne de'^'ce ....	0S3 •	6 >	»
l.ondon 10 lir sterlin . .	105 ,	„
Napoleon......... ...,
C. kr. cekini............9 »	93	»
100 državnih mark ...	5 •	92	h
B 8Z te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
(VftrrtT. znamk«) #> ,	,	.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
te odločno najboljJe zdravilo zoper protin ter rermatieem, trganje po udih, bolečine v knii ter Urnih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cretu zoper trpanje po dr. Maliču* s zraren stoječim znamenjem; 1 stekl. SO kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol,
6rsne in pljučne bolečine; \ »teki. 56 kr. [oristnejsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	20—26
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. G0 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljši) za ohranjenje zob ter zobnega mena in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽonem Želodcu, jetrnih in obistulh boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s G škutljami 1 gld. 5 kr. Manjs, kakor en zavoj se s postom ne razpoiilja.
Naročila iz dežele izvrše se tako)
Lekarna Trnkozy-ja
9C na mestnem trgu v Ljubljani*
I
VII akc jehSkm odprl je novo
pekarno
v ulici Corsia Stadion, " htši, kderje bila poprej v Osti In a Cervo d' oro. — Njega priporoča tudi oddo* delalskega podpornega društva v namen, da se posebno Slovenci pri njem poslužujejo ker ie mož poilpore vreden in izdeluje izvrstni kruh po primer-nej ceni.
Elija. Treves
izreže kurj" očesa- brez vse bolečine. Stanuj* ulica del]* H onher e št. 13. Oiprto je ol 3 iio 6 ure 1 opolu ine. Piazza Rosario št. 3, I. nanstr.
N"a leto, altose abonira plača 1© 2 for.
Na Greti
"o na |»r»floj » liišr, priora ne 7a ei.o družino. — Plačati se mo-* tuli n.i obroke. — Cen i ugn »na. — Vrti o tem P'ive : Uoravništvo »Ebnostm.	3—3

Piccoli-jeva
Marijaceljske
žclodcčnc kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo liri vseh boleznih na želodcu. Nbprecenljive do-broteje posebno v div njihov pri netečnosti, slabosti Želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-neni kataru, gorečiče (rzavci^ pri p^eobilnej produkciji slin,rutnenici blu-vanji iu gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preoblinoNtl jedi In pijač v žrlodcu, proti glistam, bolezni mi vranici iu jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdutn. Cena steklenici je z nakuzim vred samo 85 nov. Glavni zalog ima lekarničar *k angelju varhu*
O. Uriuly Kremsior, Morava.
V Trstu j;h pa dobito pri lekarnlčnrju J. S era val m blizo starega sv. Antona.
HšeSafiHStb
jn
Agencija za posredovanje S
u službah i kod stanovanja S
E. GEROMINI-JAI
priRkrbuje služb« svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuče, po najugodnijimi pogodbami.
g Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. §
•Esa5Z5H5a5H5asH5MnsasH525asi!sa5asH5®
mgmu
pOMrllllOMt
c. k. priv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLAHOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B
Prijeten, krepčaien liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Junlnerus coni u ni s in d i! 5IN željišč naprav jeni liker j i prijetnega okusa.
.biko pospešuje prebav-Ijenje in s« rabi z dobrim uspehom za krepčauje osla b-lih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaia na drobno v vseh kavarnuh, prodajalnicah likerjev in shidčičarijuh.
Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po zamahi z grbom m po malem ovitku z uutografovano tirmo Romano Vlahov.	48-2
zdravniških spričeval bolezni v želod.ru in trebuhu, bodenje, kr?, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, mijrreme, itd. In je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr Kdor je vzame veS, dobi primeren odpust.
Blagorodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša Želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.
Josip Sovdat, župnik, Kamnje, pošta Črniče.
Tukftj velja izrek: »Čast zaslužnu« Vašn Želodčna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je t»rav čudovite fnoči. posebno pri Želodečnih boleznih. A. Lvpetim, župnik, Kršan na Primorskem
Podpisani potrjuje, dn. ima želodečna esenca ljubljanskega lekarhi&fja Piccoli-ja hitre in prečndne zdmvilne mo5i. Z njo ozdravilo je mnopo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi ia jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno indtoliko pripravljenih. A. JVtassisA, župnik-kan. Plominj, Primorsko.
Antlrrheumon najboljše zdravilo proii pre-hlajenji, kostobnlji, hrornoti delavnih čutrde, bolečinam v križi in v prsih, pr-liladnim bolečinam v plavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastilje santoninske; (kolesci zoper gliste) Izkušeno zdravilo zoper nlist.e škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 košč. kov 5 gld.
Saliollne pastlle proti crchlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plučnim,
Ersnlm in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljica 20 kr.
Zeliščni prsili sirop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi 7. najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, bripavosti, dušljivemu kašlju itd Odn.Ičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žllčic. Steklenica 36 kr
Tu navedena. Kakor vsa druga zdravlla se zmlraj friina dobe v lekarni
Gr. I^ioooli-j a
«pri Aiigelu» LJUBLJANA. Dunajska cesta.
Naročila Izvršujejo se s prvo ptšto proti povzetju zneska.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg. Foraboschi, Prendini. Ruvasini in Za-uetti ter v vstdi boljših leHarnah Istra in Pri morske,	30 — 30
£
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per oommerolo ed Industria
VERSAMENTI IN CON r ANTI
Banconote: 3 70 annuo Interesse verso preavviso dl 4 glornl 3' t» » > • • «8» 3'[,» » » » » >30»
Fer le lettere di versamento attualmente In eircolazione, il nuovo tasso d* interesse co-mincieri a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novemlire, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °|„ annuo Interesse verso preavviso di 30 glornl 3'U- ■ • » » » 3 mesi 3lIt •» » • m »6» Banco Giro: Ban onote 2'/,°/o sopra qualunquc sotnmu Napolnoni senza interessi
Assegni
sopra Vienna, Pratru. Pest, Bruna, Troppavia. Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Irms-bruck, Graz, Salisburgo. Klagenfurt. Fiume Agram, franco speae, Acquisti e Vendite
di Valori. divise e incasso coupons °/0
Anteeipazioni
sopra Warrants In contanti, interesse da con-venirsi.
M«'diante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. • effetti 6°/o interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da eon-Trieste, 1. Ottobre 1HH3	[—6)
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo ju prava dobrodejn i pomočin ni treba m n opi h besedi, <ia se dokiižo njihova čudovita moč. Če se lo rabijo ruko'lko dni, olajšajo in pr-žam-io nrav km ilu najtrdovratuiše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na rranici, proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zop>r seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne pregi.njnjo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	(10)
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu ; za naroČbo in pošiljatve pa edino v le-karmci Cristo/nletti v Gorici, r Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Roris, G. B Farabnschi in M Ravasini, Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
ooooooooooocroooooooof
LA FILIALE	j
dolin	i
BANCA U NION?
TRIESTE s' ocoupa dl tutte lo operailoni dl Banea e dl Canblo valute.
a) Accetta tersamenti in conto corrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote con preavviso dl 5 giorni
m » 12 •
a sei mesi fisso per Napoleoni
con preavviso di 20 giorni ,> , 40 »
, „ ,3 mt-si
» »t t 6 • Godranno dellMnlereane aumentatn le lettere in oircolazionn con !> giorni d i preavviso dal 6 novnrabre a o. quells con 19 giorni dal 13 giorni • queUe con >4 giorni dal S5 novembre a. c.
IN BANCO GIRO
abbuouando II 3°/0 interesse annuo sino qualuuqu6 somma; prelevazioni sino a horini 2U.OOO a vista verso chd<jue ; importi maggiori preavviso avanti la Borsn. — Conferma dui versamenti in apposito hbretto.
ConteKgla pertuttii versamenti fatti a qualsiasi ora d' uflicio la valuta del viedesimo giorno.
Amnuiiio pol propri eor-
r«»iitlnU l' incasso di CambiaU pet Tricstc, Vienna e Budapest, rilnscia lom assegni per qveste nltimc piazte ed accorda loro lefacolta di domlolllaro effetti presso la sua cassa f ru neto d* oggni npoiia por <>mn1.
b,/	S'incanca deWac.qnisto e dellavendito di effetti pubblici, valute o divise, nonehe deli* incasso d'assegni, cam-biali e coupons, verso '/»°/o ^ provlg-gione.
c.)	accorda at suoi committenti l.a facoltii di depositare effetti di qnalsiasi specie e ne c ura gratis V incasso di coupons alla scadenza.
Sv
* /4 ■■
S**
3 V 3t4
lAoirJono nierol)

n
s incarica m
deli' acquisto e della vendita di merci in ^ commissione, accorda sovvenzioni ed ^ apre crediti sopra mercanzie ad essa 22 consegnate, oppure polizze di carico S Warrants.	2—2	S
rooooooooooioooooouocoo
■iui
Km
m
Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
PeSttti z automutičnim uparutomso dobro rabijivi zarHii nutaiijčoosti in hitrosti, s katero se more tiskali ž njimi iu ..arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečuti na roko so bolj . konomični, ali irebiijo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat <Merkur»
kakor in tuknj naslikan pa ima vse prednosti au-mutičnih pečatov, a zarad priprt ste konstrukcij« in lahkote stann iu fr :{.50.
Novi pečet MERKDR z automatlčnem barvilom dobi se le v	64-20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato veccli o" 4
Y TRSTU.
Lanltiik .iruaivj • KJ) I N< »S P — l*rtat«aij in oisjovorniifHdnlv-: V K TO K DOLENC
Nov„ tiRKarna V. DOLENC v i 'ran