40. štev. V Kranju, dno 5. oktobra 1907. VIII. leto. Političen in gospodarski list. In* era ti se rnfunajo za celo ttran M) K, u pol dirani 30 K, za ('••trt str.ini 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manj** oznanila se plaćiije za pctit-vnlo 10 vin., če se Uska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniJtvu naj se blagovolijo poftiljati naročnina, reklamacije, ozaanila. sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo ia stane za Kranj 4 K, po po4ti za celo leto 4 K, za pol kita 2 K, za druge drtave stane 6 60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročhe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravniitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi». Mesečna priloga „SloVensKi Tehnik" Da pri nas v Kranju ni nobenega pravega zanimanja za politično, pa tudi družabno življenje, je neovrgljivo dejstvo, ker se pri nas prav nič ne dela. Prav tako, kakršno je osrednje vodstvo nase narodno-napredne stranke v Ljubljani, vidimo dandanes tudi pri nas v Kranju. Ne rečemo sicer, da bi se pri nas morala tirati sama politika, pač pa je treba, da se naša gorenjska metropola povzdigne na čim večji gospodarski in napredni nivo. In koliko nujnih in krvavo potrebnih stvari čaka Kranj neodložljive rešitve 1 Kranj ima in mora imeti po svoji naravni legi lepo bodočnost, ako veliki časi ne najdejo malih ljudi. Ne glede na to, da je naše mesto ta-korekoč izključno trgovsko mesto, ki ima dobro obiskane tedenske, a še bolj letne sejme, na katere dohajajo ljudje iz najoddaljenejših krajev Gorenjske, da, celo s Koroškega in Solnograškega, tako da vsaki sejem vrže mestu povprečno okrog 20.000 K, temveč Kranj naj bi zaslovel daleč okrog kot prijetno in udobno letovišče tujcev. Promet s tujci bi se moral pri nas vse bolj negovati kakor je to doslej bila navada. Od takega prometa bi imeli ne mali dobiček gostilničarji in hotelirji, trgovci, mesarji, peki, pa tudi drugi obrtniki. Tujska industrija bi prinesla našemu mestu precej denarja, ki bi se razdelil na vse stanove. Toda pri nas so boje tujcev, ker je prebivalstvo ločeno v «Kranjce» in pritepenco. To nazirao je je v koren i nje no zelo v takozvanih «boljših* krogih. V resnici bi pa lahko komaj na prste sešteli vse prave Kranjce. To je ena glavnih ovir vsakemu napredku našega mesta. Je sicer zelo stara, a treba jo bode prejalislej iztrebiti. T kozvani «Kranjci» imajo povsod prvo in zadnjo besedo, ne prasajo nikogar za mnenje, še manj pa IO,'! za svet, temveč njim se mora pokoriti vsakdo, četudi ni brez možgan v glavi. Vsepovsod zapazimo ene in iste osebe, ki pa se puste voliti v različne, pravzaprav v vse odbore ter društva in — kar je naravno — vsled preobilice raznih odborovih in društvenih bremen ponaj večkrat ne za d ost e svojim prevzetim dolžnostim, zakaj čast jim je več nego delo. Vsled tega je pri nas tudi toliko na smrt bolnih društev. Če se jih še večina drži pokoncu, je to večalimanj pripisati delavnosti kakega posameznega odbornika. Reklo se bo morda, da so te trditve brez vsake podlage. Obstojo društva, ki nimajo celo leto niti ene soje. Pobira se sicer članarina i. t. d., a o kakem napredku ni ne duha ne sluha. Poznamo dalje n '.ki odbor, ki je svoj čas — pred 20 ali Se več leti — morda igral zelo važno vlogo, a danes jih od 3000 prebivalcev meata Kranja komaj 20 ve, zakaj je ta odbor na svetu in komu služi. Toda o tem več v eni prihodnjih številk. Jeklinov. Telefonsko omrežje na Gorenjskem. Gorenjska s svojimi tovarnami in cvetočo trgovino bridko čuti, da še sedaj ni zvezana s telefonom niti z Ljubljano, kaj šele z ostalimi večjimi mesti Avstro-Ogrske. Zato je vsak, kdor se zanima za gospodarske razmere naših krajev, z veseljem čul obljubo trgovskega in finančnega ministra, da se bo telefonsko omrežje v drŽavi izdatno popol-nilo. Ta obljuba i - je menda že izvedla v izdatni meri v bogatih sudetskih deželah, toda na Gorenjskem se bojimo, da še ne pridemo kmalu do tega tako pomembnega občila. Kakor smo izvedeli, trgovsko ministrstvo nima nobenega pomisleka proti napravi, zahteva pa za pri-— i —■ Politični del, a s m □□□□□ Pro domo. i. Obljuba dela dolg, pravi star pregovor. Ker smo zadnjič povodom se vršečih občinskih volitev v Kranju pisali, da se hočemo pečati z novim občinskim odborom, oziroma z njegovim delo- in nedelovanjem — pri tem se pa ozrimo šo tudi malo drugam naokrog — naj torej tej obljubi veljajo naslednji članki. Predno pa to storimo, naj še povdarimo, da bi bilo pravzaprav umestno in koristno, ko bi bili razpravljali o tem že pred volitvami. A tega nismo storili zgolj iz tega vzroka, da se zavarujemo proti morebitnemu predbaci vanju, da delamo za razdor, ali da imamo kake osebne mržnje proti sedanjemu občinskemu odboru. Niti prvega, niti drugega nam trezno misleči čitatelj ne bo mogel zabrusiti v brk, ko bo prečital ta In nadaljnje članke. Občinske volitve v našem mestu so za nami. Vršile so se brez vsakega boja, še manj pa zanimanja. Ako vpoštevamo oni vroči boj pred šestimi leti in pa izid volitev pred tremi leti, ko je sedaj vladajoča stranka dobila primerno zelo veliko glasov, so prejeli sedanji občinski odborniki prav pičlo število glasov, in sicer od 491 glasov v tretjem razredu celih 94 glasov (s pooblastili vred), od 24 glasov v drugem razredu 7, od 64 glasov v prvem razredu 13 glasov. Nekdanji zavedni Kranj ni vajen takega razočaranja. Treba pa je, da se vprašamo po vzrokih te mlačnosti. PObLISTEK. Pismo iz Škofje Loke. Velecenjeni gospod uredniki Stari, izkušeni možje večkrat pripovedujejo, da so naši domaČi ptički dobri vremenski proroki. Zlasti pa, da so tudi kaj dobri oznanjevalci bližajočih se letnih časov. Spričo tega ne vemo, ali bi si smeli šteti v posebno zaslugo to, da smo mi v Škofji Loki celo tako srečni, da živi vedno med nami neki ptiček, ki nas niti v najhujši zimi, ob najstrupenejšem mrazu, ne zapušča. Še več. Ta ptiček se često oglaša s svojim glaskom in potem kar celi teden odmeva po samotnih naših mestnih ulicah glasni: ščinki ščink! Zadnji svoj nastop je imel predzadnjo nedeljo. Pa ker je njegov glas bil zopet nekoliko nenavadno hreščeč, so takoj začele modre, na vremensko pro-rokovanje izkušene glavice ugibati, ali ne pomeni to ščinkanje — jei^n, ki je začela točno 48 ur po tem, in sicer, da navedemo natančno: Ob G. uri 15 min. zjutraj, kakor je tudi bilo pomenljivo petje našega ljubeznivega ptička slišati ob ravnoisti zgodnji uri. Letošnje poletje je bilo res nekalertkrati silno vroče. Naravno je torej, da je ta silna poletenska vročina tudi na našega, s precejšnjo telesno obil-nostjo obdanega ptička vplivala v toliki meri, da ■e mu ni ljubilo mnogo. Oglašal se je sicer redno, kakor običajno vsako nedeljo, toda ščinkanjo jo bilo navadno krotko in ni vznemirjalo nikoli duhov. Verni poslušalci so z zadovoljnostjo v srcu odhajali domov, vsak po svojem opravku. Kakor hitro pa je začelo postajati hladneje, se je cela situacija izpremenila! Nenavadno ščinkanje 48 ur pred začetkom le* tošnje jeseni je duhove škofjeloške kolikorlolikc vzbudilo--- Pa — še nekaj, predno nadaljujemo! Koj Vam moramo povedati, pri čem smo, namreč, da naš ptiček ni tista navadna, nežna živalica brez lastne strehice, ki leta po zraku in ne seje, ne žanje. Vse to so mu že naše vrle, pobožne dušice, za katere on umetno deluje, pripravile z največjo udobnostjo. Kakih posebnih telesnih skrbi sicer on nima. Toda služba, ki jo mora vestno opravljati, je častna, zelo častna, taka, kakršna je mogoča pri nas, kjer je pastir vse: človek in Bog! Vzlic temu se vendar moramo čudom čuditi, da šc ni dolgo tega, kar se je pri nas javnotajnostno izvedelo, da se je naš ptiček svojo Častne pastirske službe naveličal Zahreponcl je drugam. Toda drugam tudi ni prišel, ker svoje domoljubno delo še ni pri nas dodelal. To bo najbrž takrat, ko položi pred nogo svojega najvišjega gospoda — škofje mu mesto, ali pa takrat, ko dokonča mogočno in ve« ličastveno zgradbo, za katero se že dokaj časa v potu svojega okroglega obraza trudi, govori in piše, prosi in se pritožuje! In do uresničenja te njegove želje mora na vsak način prejalislej priti, kajti potem, m potem se mu morda izpolni njegova druga tudi goreča želja, da zapusti to našo pisano Loko in se vsede na višji stolček tam doli kje v beli Ljubljani. Zdaj pa, da se ne oddaljimo preveč od svojega predmeta, nadaljujemo, kar smo začeli že pripovedovati. Ne posebno dolgo pred njegovim nenavadno, glasnim ščinkanjem, je naš dobrodušni pastir s svojimi raznimi projekti meril poglavitno na to, kako bi počasi, ker mahoma ni mogoče, toda seveda toliko bolj sigurno ugonobil vse, kar mu je na poti. Sicer širokoustni ljubljanski 000 K Kaj mu je storiti, ko te naprej vidi, da po preteku teh let ne bo mogel 5000 K prigospodariti ? Ali hoče xi vsakega dediča posebej na posodo prositi? Če vzame na osebni kredit, so visoke obresti; če da vsakih 1000 K posebej iotabulirati, so vselej visoki stroški. V tem slučaju gre k denarnemu zavodu, ki posojuje tudi na hipoteke in veli ondi, da bi se vseh 5000 K konvertiralo. Denarni zavod mu to rad vstreže in mu prihrani, ako se posluži zakona z dne 22. februarja 1907, veliko stroškov. V imenu mladoletnih dedičev da nad-varstvena oblast (okrajna sodnija) odstopno pismo za vseh 5000 K, kar lUne v kolekih le 1 K. Mladi kmetic pa da poverjeno (za poverjenje kolek 72 v) izjavo (kolek 1 K), da bode teh 5000 K porabil edino le za poplačilo dedičev, ki so za toliko in-tabulirani. Prošnja, ki se settavi, da pride ta konverzija (prenašanje 5000 K od dedičev na denarni zavod), v zemljiške knjige, se kolkuje s 'J K. Tedaj znašajo stroški za kolke le 5 K 72 v. Odpadejo namreč pri tej konverziji kolki za vpisnino v gruntne knjige; ti kolki so namreč za visoke svote jako veliki, tukaj bi znašali 31 K 25 v. Proti tem malim stroškom (6 K 72 v) dobil bode posojilo 5000 K, katere bode izročil okrajnemu sodišču, ki jih bode dajalo (po 1000 K) po vrsti dedičem, kakor hitro ti postanejo polnoletni. II. primer. Posestnik A je dolžan pri posojilnici B 10.000 K proti 6°/# obrestovanju. Posojilnica C zahteva samo 5'/i*/« obresti, zato se prestavi A k posojilnici G. S tem je A spremenil svoj vknjižen dolg glede višine obresti, ki so se znižale za V«0/*- III. primer. Posestnik A je dolžan pri posojilnici B 10.000 K, ki jih mora vrniti proti 3 mesečni odpovedi. Pri posojilnici G pa pogojujejo denar proti enakimi obrestmi na vknjižbo tako, da se vsako leto (polleta) razna obresti odplačuje tudi nekaj na račun glavnice. Odpovedati pa ta posojilnica dolga tako dolgo ne sme, dokler plačuje dolžnik redno obresti z anuiteto (odplačilo) vred. S konverzijo dolgov se labko pečajo vse poso-. jilnice. Svetovati je pa 1» onim zavodom, kat ri so na sedežu sodišča, kateri imajo za to sposobne uradnike ali odbornike, ali tistim, katerim stoje na strani notarji, odvetniki ali izvežbani notarski ali odvetniški uradniki. V Krškem se bode s konverzijo dolgov (za vse slo ven ske pokrajine) pečala • Centralna posojilnica slovenska*,*) re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ona je v ta namen vslcd zakona z dne 22. februarja 1907, ki je dal k temu povod, svoja pravila razširila v tem obziru, da bode ne samo posojilnice in za* druge, ampak tudi osebe v svoj kolobar sprejemala, da bode tudi od fizičnih oseb hranilne vloge dobivala in tudi fizičnim osebam po soje val a, in sicer na menice, na navadne zadolžnice, na zadolžnice z vknjižbo, *) Mursikatera posojilnica se s konverzijo ne bo pecala, ni 1111J i jo utegne stranka za 'o prositi; v tem slučaju naj izvoli dolična posojilnica opozoiiti stranko na na* denarni zavod. seči najlepših uspehov. Tako je postal Vega pre-osnovalelj našega topništva, in Vegova zasluga je, da še danes slovi avstrijska artilerija kot ena izmed najboljših. Vega pa je poskrbel tudi za one, ki se pečajo z višjim računstvom. Izdal je zanje troje logaritmov ni ko v. V logaritmovnikih je zbrana množica številk, s katerimi se posebno olajšujejo višji računi. Posebno se je prikupil Vegov mali logarit-movnik, ki je doživel nešteto izdaj. V nemškem jeziku so ga do danes izdali osemdesetkrat. Ta logaritmovnik so prestavili skoro v vse evropske jezike in ga še danes rabijo v Avstriji in sosednjih državah. To nam priča, kako tehtno je znal pisati Vega. Razen teh knjig je spisal Vega še več manjš b. Med njimi jo zlasti zanimiva Vegova razprava o novih francoskih merah in utežib, ki so sedaj v splošni rabi. 2 omenjenimi svojimi knjigami je zaslovel Vega po vsej Avstriji in tudi izven mej naše države. Ves učeni svet je čistal v njem velikega učenjaka na računskem polju. Da prav spoznamo Vegovo učenjaško delovanje, treba povdariti, v kakih razmerah so nastale njegove knjige. Ni mu bilo dano, da bi bil doma, v mirni sobici, nemočen gojil svojo vedo. Njegovo življenje so bili neprestani boji, večino svojih dni je prebil v tujini, v neugodnih razmerah; tako ne* stalno, nemirno življenje je kaj malo ugodno za zlasti pa na zadolžnice potom konverzije s snsorti-tieijo ali brez amortizacije. Normalna obrestna mera za hranilne vloge je zdaj 4-/tV«» za vetje svote in za daljšo dobo po dogovoru tudi več. Obrestna mera za posojila se bode ravnala po razmerah časa in denarne cene, oziroma po zadolžnem dokumentu, ki ga bode dolžnik zavodu izročil. Obrestna mera pa za zdaj ne bode presegala pri osebnem kreditu o'/., pri hipotečno dobro zavarovanem kreditu pa ne 5'/•'/•• Nadaljna razjasnila in odgovore na vsakovrstna vprašanja daje radovotjno podpisano načetstvo, V Krškem, meseca julija 1907. Načelstvo Centralne posojilnice slovenske, nvintrovan« zadnifre z neomejeno saveso. e e s Tedenski sejem v banjo dna 30. septembra 1907. Prignalo se je — konj, 84 glav domače goveje živine, 167 glav hrvaške goveje živine, 3 domačih telet, -- hrvaških telet, 1 domač pra šič, 49 hrvaških prašičev, — koza, — domači kozli, — hrvaških kozlov, 1 domača ovca in — hrvaških ovca - Pšenica K 1050, proso K 7* — , rž K 8 50, oves K 8 20, ajda K 9 25, fižol ribničan K 12, mandalon K 8 50, koks 11— in krompir 4 — za 50 kg Letina meda na Kranjskem. Kranjska čebela, ki slovi po vsem svetu zaradi nenavadne pridnosti, jo bila letos posebno marljiva. Zaradi ugodnih vremenskih razmer spomladi in poleti zlasti ob času, ko sta evotela lipa in kostanj, je bilo vedno dovolj dobre paše. Ker je vrhutega letos tudi ajda dobro obrodila, je bilo čebelam mogoče napolniti bogato zastavljeno satovje z najboljšim medom. Kranjski čebelarji — ki že davno niso imeli tako ugodne letine — bodo letos prav lahko spravili v denar ta svoj pridelek, zlasti ker so se že začeli prav pridno oglašati zanj kupci. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu sep-lemoru jo 367 strank vložilo 143.380 K 71 vin. 229 strank dvignilo 102.2(13 K 76 vin. 11 strankam se je izplačalo posojil 28.300 K. Stanje hranilnih vlog 4,480.208 K 30 vin. Stanje posojil 2,555.301 K 39 vin. Denarni promet 447 891 K 89 vin. Mestna hranilnica t Radovljici. V mesecu septembru 1907 je 301 strank vložilo 67.595 K 95 vin. 276 strank vzdignilo 476.73 K 97 vin. 18 strankam se je izplačalo posojil 10.085 K. Denarni promet 310.073 K 89 vin. Okrajna hranilnica in posojilnica v Školjl Loki. V mesecu septembru 1907 je 106 strank vloži'o na hranilne vlo„e 22.001 K 04 vin., 21 strank vložilo na tekoči račun 11.903 K 77 vin., 54 strank dvignilo na hranilne vloge 15.590 K 93 vin., 18 strank dvignilo na tekoči račun 12.865 K 85 vin., 3 strankam se jc izplačalo posojil 6300 K. Stanje hranilnih vlog 870.475 K 22 vin. Stanje vlog v tekočem računu 42.308 K 75 vin. Stanje posojil 765.388 K 68 vin Denarni promet 129.220 K 30 vin. Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu 1907 je 159 strank vložilo 51 458 K 33 vin. 105 strank vzdignilo 34.648 K 78 vin. 7 strankam sc jo izplačalo hipotečnih posojil 8240 K. Stanje hranilnih vlog K 1,592,197 K 59 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,264.953 K 52 vin. Denarni promet 142.273 K 09. Trgovsko-obrtna zadruga z namenom, da preskrbuje trgovcem in obrtnikom cen kredit, sprejema znanstveno delovanje. A Vega si je znal tudi v takih okoliščinah dobiti časa za pisateljevanje; v vojaškem taboru je sestavil in spisal večino svojih knjig; zato ga moramo kot učenjaka tembolj spoštovati in tem višje ceniti njegovo znanstveno delovanje. te« Vzori njega solntactijti. Nago sleherno teženje, delo njemu je življenje, vedno mož ■ stane isti. Stcbot. Strmeli smo nad Vegovo čudovito hrabrostjo in sijajno učenostjo. Se bolj pa se nam bo Vega prikupil, itko si ga ogledamo kot Človeka. Spoznali bomo, da je v Vegovih junaških prsib bilo plemenito srce, katero so krasile mnoge lepe lastnosti, Pri vseh njegovih delih ga je vodila nesebičnost. Iskal ni svoje slave, niti svojega dobička, hotel je služiti le resnici in koristiti drugim. Sam priznava v uvodu k tretjemu zvezku svojih predavanj, da pri spisovanju te knjigo ni želel povedati kaj novega, izvirnega, temveč da je edino le hrepenel po resnici in koristi svojih bratcev. Možje, ki so se iz revnih razmer povzpeli do visokih časti, pogosto radi zataje svoj nizki rod, Ne tako Vega I Kot nežno čuteč človek je vedno ohranil neko posebno vdanost in ljubezen do do-( mače grude, kjer mu jo tekla zibelka, do zemlje, ! ki je redila njegove dede, kjer je prejemalo mlado j njegovo srce prve vtiske zunanjega sveta. Lahko denar na hranilne vloge na tt koti račun proti ob-restovanju in ustanavlja blagovna skladišča, prevozna podjetja in pomaga danom pri skupnem pridobivanju blaga, se je ustanovila v nedeljo v Izubijani. Dopisi, m m m □ □□UD = h Železnikov. «Gorenjcev* sicer le malo pride v nas trg in v našo dolino, toda vendar ga vsi zelo težko čakamo, somišljeniki in klerikalni podrepniki z našim Zupanom in Štrajnarjcm vred, ki imata komandanta v ("'očovcm Francetu, kateri jo kvišku zlezel, da sam ne ve zakaj, ker njegova glava je prazna, dasi je nekaj hlač strgal po šolah in bere nemške časopise ter se na živinske bolezni razume. Najbolj pa hujska pri nas zoper pametne časopise, ki res prinašajo izobrazbo med ljudstvo, neka farovlka miš, ki se je od mladih let vedno smukala okoli farovških kuharic in jim je menda v najbližji žlahti, kakor te govori. Sedaj se srn u če okoli mladih deklet, ki jih skuša dobiti za kratek čas s farškim denarjem. Dekleta pa ne marajo zanj, ker je grd in strašno trapast v besedah. Pravijo mu pukelmajor. Na Dunaju študira že štiri leta, pa še ni nič iz njega. Taki farški zalezenci so vsi enaki. Pukelmajor je tako hinavski, da se celo našim somišljenikom prilizuje in če je le mogel, je tiščal v družbo za našim vrlim prvo-boriteljem Lenartom Lotrićem. Ali misli fant, če je oče odiral in sleparil, da bo tudi on? Naše punce naj pusti pri miru in naše časopise, pa naše vrle može, Če ne mu bodo enkrat dekleta poravnala pukel. Cs mu bo ta poziv kaj pomagal, bom gotovo sporočil. li radoTljiikega okraja. (Potovanje iz Radovljico na Kupljenik in k Babjemu zobu ter jami.) Mnogo se piše o naši lepi Gorenjski, a še vse premalo. Predzadnjo nedeljo, t. j. 22. sepL L 1. popoldne sem šel z nekim gospodom iz prijazne Radovljice proti Savi in tam čez most. Ko se pride čez most, vidiš na deski, postavljeni od slov. plan. društva, zapisano pot proti Bledu. Od tod greš peš ob Savi do Bodeškega mosta, tukaj vidiš na eno stran zeleno hribovje «I lovca*, na drugi strani kamniške gore in Stol. Pri Bodeškem mostu ti kaže markacija ena Bled, a druga dalje ob Savi mimo Markotove Žage proti Kupljeniku. Takoj v podnožju vasi je precej strma vozna pot, dolga le kake dobre četrt ure. Tedaj Srideš do nekega znamenja, ki se imenuje - vrli korenja*. Se malo naprej prideš v vas Kupljenik, ki Šteje 15 hiš ter ima prijazno cerkvico sv. Štefana; v zvoniku so trije zvonovi, dva sta videla že precej rodov, a veliki je še nov. Tu je zrak čist in ko ga vdihavaš, misliš, da si prerojen. Od tam dalje imaš še kake pol ure in prideš k takozvanomu t Babjemu zobu* in k jami. Prav pod cerkvico se nahaja lepa prostorna kmečka hiša. Nje gospodar je Janez Stare, ki ti kakor tudi njegova soproga jako rada postrežeta, seveda le s tem, kar imata, t. j. s sirom, mlekom in kruhom. Stare ima tudi obrt za točenje vina, pive in žganja, toda le v zaprtih steklenicah. Kaj pa to koristi hribolazcu, ako mora steklenico in pijačo plačati po postavi in potem šele na prostem spiti, v notranjih prostorih jo pa ne sme. Kam pa hoče hribolazec, ako ga vjame nevihta ali kaj druzega tacega. Tu bi se imelo od strani političnih oblasti gledati, da se povzdigne promet tujcev, da je tudi skrbljeno za tujca. Kakor sem čul od nekoga, so bili jako odlični gostje na Kupljeniku in pri «Babjem zobu». Ti so zahtevali od gor imenovanega posestnika pijače in jedil. Gostilničar jim seveda ni smel postreči, ker nima dovoljenja. Kakor se misli, da je Vega kot častnik večkrat posetil svoj rojstni dom v Zagorici, dasi se to ne da dokazati. Svojega nizkega, kmečkega rodu se Vega ni nikdar sramoval, kakor tudi ne siromašnega in malega naroda, iz katerega srede je izšel. Rad jo pripovedoval, da je sin kmečkih staršev. General VValper, ki je bil Vegov učenec, je pogosto pravil, da je Vega še kot štabni olicir s posebno ljubeznijo kazal tisto dvajsetico, katero mu je bil podaril neki sorodnik ob slovesu od rojstne hiše. Komu ne dopade njegova skromnost, ta, rekel bi otroška udanost do rojstnega kraja? Vega je tudi dolgo časa hranil leseno skrinjico, katero je dobil, ko je sel od doma v šole. Pozneje je poslal to Skrinjico, polno lepih daril svoji sestri Mariji, omoženi Potrka. Omenimo naj tu še nekaj, kar nam priča, kako je bil Vegu k srcu prirasel domači kraj. Nameraval je — tako ao vedeli povedati Zagoričani — ustanoviti več Stipendije v za svoje bližje rojake. A nagla smrt mu je prečrtala to namero. Vegovo plemenito srce kaže tudi iskrena hvaležnost, s katero seje spominjal na svoje prve nauke v Ljubljani sem tudi čul, so bih turisti iz Meksiko, Londona, Dunaja, Prage L t d. in ti gostje so se čudili, da ni gostilne, v kateri bi se mogli pokrepčati. V takem slučaju bi ne bilo potreba t koncesijami tako štediti. Iz Kupljeni** se gre navzdol proti Bohinjski Beli na kolodvor in v tem slučaju te lahko iz Ljubljane opoldne odpelješ in prideš zopet zvečer nazaj. Torej si porabil malo časa in denarja, a imel krasni užitek. Pripomniti moramo še, da je iz Kupljenika eden najlepših razgledov na blejsko jezero in okolico. Iz Radovljice na Kupljenik so potrebuje počasne hoje dve uri in potom na Bohinjsko Rolo še 45 minut. Gospod Janez Stare je pravil, da se mu je deska od planinskega društva izročila žc pred dolgim časom, a nalogo, kam naj jo nabije, še sedaj ni dobil. Planinsko društvo, kje si? Triliko občinske volitve. Is Tržiča, koncem neptombrn. Končan je volilni boj. Razburjenje in strasti, ki so burkale za časa volilne agitacije naše sicer mirno Življenje, pojemajo, a da bi se poleglo popolnoma, kakor pri prejšnjih občinskih volitvah, je izključeno, ker lotos so so odprlo narodu oči, lotos je ljudstvo izprevldelo, kaka krivica se mu godi od tistih ljudi, ki jih živi s svojimi žulji. Časi, ko je ljudstvo izdajstvo gotovih gospodov, ki so vedno in povsod povdarjali svojo slovensko pokolonje, apatično prezrlo, so minuli. Tudi v širše sloje prodirajoča narodna zavednost je bruhnila letos z vso silo na dan, pokazala je, da ljudstvo s sedanjim gospodstvom ni zadovoljno, pokazala je, da se umetnemu nemškemu gospodstvu udirajo tla pod nogami, in da ni daleč čas, ko «na tleh lože nemštva trhli stebri*. Letošnje volitve pa so za vodilne slovenske kroge tudi jako poučne. Zlasti volilnemu imeniku se mora v prihodnje posvetiti več pozornosti. Koliko naših glasov so je zavezalo s tem, da so bili v imeniku vpisani gospodarji, ki so že pred letom in še prej umrli; umetno sestavljeni drugi razred in fabriciranje volilcev za prvi razred — vse govori, da je treba v reklamacijski dobi pričeti z delom, če naj se volitev konča s povoljnim uspehom. A ravno v reklamacijski dobi se žalibog ni ganil nihče naših. Nikomur ne očitamo malomarnosti, saj je bilo od županstva že zato skrbljeno, da bi se niti za čas volitve ne vedelo, če bi se nekateri gospodje ne pobrigali zanje, kaj šele za reklama-cijsko dobo. Postava pravi: «Cas volitve razglasiti se ima z naznanili, nabitimi na j a v n i h m t; s t i h. • In kako je razumelo našo županstvo ta odstavek? Nabilo je en celi oglas na občinski deski v veži občinske pisarne. To naj bi bilo javno mesto? Seveda, kdo naj pride gledat v vežo, a na ta način se najlažje uspava ljudstvo, in izgubljeni bi bili Slovenci v vseh treh razredih. Zato so pa tudi Nemci računali s popolno zmago. No, ljudstvo je poskrbelo, da so se zaračunali, kajti za Tržič naravnost ogromna večina 53 glasov v tretjem razredu priča, da je bil to slab, nepremišljen manever od župana Mallvja. Naj še toliko telegrntirajo na vse strani o , dejstvo pa je le, da smo zmagali mi. Naši volilci v tretjem razredu so stali kakor jeden mož, kakor zid. Vsem se je brala z obrazov ponosna zavest, da gredo v boj za svoje pravice. In nasprotniki? Tresoči so, upadlih bledih lic so glasovali za nemško kandidatno listo, videlo se jim, da volijo proti svojemu prepričanju, da izdajajo za par grošev svojo domovino — bilo jih je sram in strah. In ko so oddali svoje glasove, pobrali so jo potuhnjeno po vseh kotih, s strani naših volilcev pa jim je prišla marsikatera pikra na uho. Omeniti pa moramo na tem mestu one in posebno še na svojega dragega učitelja Maffei-ja. Drugo izdajo svoje logaritmično-trigonometrične knjige je posvetil Vega leta 1800. Mattei-ju. Hvaležnega seje izkazal Vega svoji ožji domovini tudi s tem, da je posvetil kranjskim stanovom četrti del svojih računskih predavanj. V predgovoru, kjer posvečuje knjigo kranjskim stanovom, piše mod drugim drugim: «Najlepše plačilo za dosedanje svoje matematično delovanje prejemam z dovoljenjem, da smem svetu javno povedati, da sem postavil temelj svoji književni izobraženosti na ljubljanskem liceju. — Vstop v to učilišče spada med najsrečnejše dohodke mojega življenja. Z njimi se je namreč določila bodoča smer mojega življenja. — Vedno se spominjajoč ljube domovine in dobrot, ki som jih ondi prejel po nauku in izobrazbi, komu naj izrekam za to svojo najponižnejšo zahvalo z večjo pravico nego vam, visokorodni gospodje, katerih modrost in delavnost vedno čuje in deluje za blagor dežele.* Istega lota posveti Vega kranjskim stanovom po on iztis vseh svojih, do tedaj tiskanih del t posebnim pismom. V tem pismu zopet omenja s hvaležnostjo, da si «zavedne* slovenska trgovce in obrtnike po trgu, ki se razen gospe MaJlvjeve niso udeležili volitve. Čeprav se izgovarjajo, da žive tudi od Nemcev, povdarjamo mi, da tudi Nemci žive od nasiti žuljev. In če si upa kak privandrani Auer, ki je prišel v Tržič s praznimi rokami, agitirati za nase nasprotnike, dasi živi od Slovencev, tem lažje bi storili svojo narodno dolžnost slovenski trgovci Za danes jih samo posvarimo, ob dragi priliki pa pridemo z imeni. Narodne mtačnosti mora biti enkrat v Tržiču konec. V drugem razredu je bila res -sijajna* zmaga. Vedeti se mora namreč, da voli v tem razredu celih 12 volilcev, od katerih pripada eden po krivici županu Mallvju. Nad vse «pravični* Mali j voli namreč ziise v prvem razredu, v drugem voli pa za tvrdko Mally in Demberger, katera pa že davno ne eksistira več, temveč je popoln lastnik Mally sam, in zato so mu kot nemškutarju seveda tudi nezakonitosti dovoljene. V resnici je torej v drugem razredu le 11 volilcev, od katerih je 5 Slovencev in o' Nemcev. Res sijajna zmagal Se «sijajncjša» je zmaga v prvem razredu, ki šteje s častnimi občani vred 33 volilcev, seveda po županovem mnenju. Po našem mnenju pa baron Born, dasi ima doktorat, ne spada v ta razred, ker ni občinec, marveč samo občinski deležnik. On stanuje pri sv. Katarini in nima v tržiškem prvem razredu ničesar iskati. I stota ko še nimajo nobene pravice do naše občine zadnjič imenovani famozni častni občani — po številu pet — ker rekurz, vložen proti njihovemu imenovanju pri upravnem sodišču na Dunaju, še ni rešen. Odšteti moramo tudi oba gospoda kaplana, katerih eden je nenadoma zbolel, bil upokojen in je kmaln umrl, drugi pa je bil tik pred volitvami premeščen nekam na Kočevsko. Od 33 volilcev jih je bilo torej upravičenih voliti samo 27. Od teh 27 pa je gotovih slovenskih glasov 13, drugi so nemški. Velikanska diferenca 1 Pribiti moramo, da so do take csijajne* zmage pripomogli Nemcem oba zdravnika Jagodtz, katerega stari oče ni znal niti besedice nemški — doma je bil na Hupi pri Kranju; dr. Jagodiz pa, dasi pripoveduje vsakemu rad, ki ga hoče poslušati, da je «mutterHcherseits» grof, se vendar brani na vse pretege slovenskih bolmkov in je z velikanskim navdušenjem volil — kovača; ravno tak je pod zlate gradove! In zato iz dna srca pozdravljamo pisavo in odločnost 'Slovenskega Naroda*! Boli nas ta Schvvarzova brca, da bi vpili I A treba je premisliti . .. Počakajrao, kaj prinese o tem uradni list. .. '.»trdno namreč pričakujemo, da v proslavo našega dične?a deželnega predsednika prav kmalu zinejo v «Ljubljančanki* gospodji: Funtek.Tominlek, Smid. Grošelj i. t. d. i. t. d. Kak prav lep soneten venec, zakaj mi smo prepričani, da bodo te pesmice tako lepe in tako mile, da bodo angelji miru in sprave ginjeni do solz zbežali daleč, daleč proč od vladne palače, ki stoji tam doli v beli Ljubljani na Bleivreisovi cesti. V Kranja, glavno skupščino v Radovljici, v božanstvenem kraju divne Gorenjske. Mili Bog, koliko je tu prirodne lepoto in dragocenosti! Videl som že prej Bled, ta «kinč nebeške kranjske zemlje*, ali ves njegov venec, ki ga ovija, gledal sem šele sedaj iz Radovljice. Radovljica je na visoki ravnini, blejsko jezero pa bolj v kotlini. Ves ta divni kraj, ki v resnici spada med največje prirodne lepote na svetu, obkrožujejo krasne visoke planine, nad katerimi stoluje divni Triglav, na katerem se vidi še sedaj sneg. Velika kultura na vseh straneh po dolinah in obronkih, še visoko na planini, bistra Sava v nižini, blejsko jezero, dlvne in veličastne gore naokoli; vse to je ena divna in velika harmonija. Ustavil sem se odkril se in gledal začaran dolgo, dolgo. Samo ta divnost je mogla roditi pesn;ka Prešerna. Samo pesnik iz takih planinskdi lepot je moral peti: «Nazaj v planinski raj*, pa so ga tudi mrtvega po njegovi Želji prenesli tja med oni vedri, mili in ponosni narod. Razumem, zakaj je Gorenjec tako ponosen. Poročil se bo prihodnjo sredo, dne 9. t. m. g. Zdravko Novak, davčni asistent v Kranju, z gospico Mici Pilarjevo z Rupe. Čestitamo! Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji t Kranja se je vršila dne 27. septembra L 1. matura v jesenskem terminu. Komisiji je predsedoval c. kr. deželni šolski nadzornik g. France Hubad. K skušnji se je oglasilo 6 kandidatov; prestali so jo tile abiturientje: Jernej Hafner iz Krope; Janez Oblak iz Godešiča pri Skofji Loki; Ciril Poklukar iz Starega trga; Lojze Vanti iz Dobrave pri Pliberku na Koroškem in Jaka Žibret iz Podgorja na Štajerskem. Na kranjsko gimnazijo se je vpisalo, kakor smo ze poročali, 326 dijakov (med njimi dve pri-vatistinje), ki se razdele tako-le: I a: 36 učencev, t b: 37, II. a: 26, II. b: 29, 111. a: 27, III. b: 24, IV.: 37, V.: 37, VI.: 26, VII : 27, VIII.: 21. Več luči! Prava egiptovska tema vlada v pokopališki ulici. Mestni magistrat kranjski naj bi vendar postavil v tej ulici dve ali tri luči, da se zvečer kdo ne ubije, ali da koga ne povozi kak konj, ki dirja v tmini naprej. Lahko se zgodi največja nesreča. Ljudje, ki hodijo ob polsedmih zvečer v tiskarno, morajo svetiti z užigalicami, da morejo naprej. Upamo, da ne bo treba opetovano drezati za to. Učiteljske vesti. Gospića Marija Likar, izprašana učiteljska kandidatinja v Ljubljani, je imenovana suplentkam v Cerkljah namesto obolelega g. nadučitelja Andreja Kmeta, ki je sedaj na dopustu. — Za začasno učiteljico na Dovjem je imenovana gdč. Marija Zhorskv pl. Zhorže. Čudež v Kranjski gori. Spretno aranžirani Čudež na Brezjah je napravil na naše dobro in ljudstvo globok vttsk. Dandanes j« za čudeže in druge take srednjeveške priredbe Ijudftvo po-TistnsfSs nego jo bilo v najtemnejših časih. Zato pa so ts dni v Kranjski gori kar zatrepetala srca, ko se je saznalo, da se je tudi tam zgodil čudež. Nekega dni ponoći se je namreč kaplanu Cibalku p. d. veseličku pred oknom prikazala v vsej svoji čeznaravni krasoti — sv. Neža, Plavala je v zraku pred kaplanovim oknom in rahli jesenski veter jo js lahko gugal semintja. K jutranji mali prihajajoči ljudje so strme gledali ta pojav in srca so jim utripala skrivnostno-sladke slutnje, da se je ludi v Kranjski gori primeril čudež, morda ne tako razkošen kakor na Brezjah, vsekako pa bolj poetičen. Tudi neki trgovec je zagledal čudež. Sicer je nekoliko strmel, da se je nebeska zaSčitnica čistosti prikazala ravno kaplanu veseličku, a sveti strah, ki ga je prevzemal, mu ni dal premišljati o tej uganki. Če je bil Izveličar usmiljen z Marijo Magdaleno, ki je bila pred Bogom in pred ljudmi velika grešnica glede čistosti, zakaj bi se sv. Neža ne mogla pokazati kaplanu veseličku. Plaho se je trgovec bližal čudežni prikazni, da bi postal deležen njene milosti pa — o groza! — Ko se je približal sv. Neži, se je hipoma premenila v — staro, iz cunj narejeno babišče. Zgodil se je v eni noči dvakratni čudež. O srečna Kranjska gora! Včasih je bila v Kranjski gori božja pot, a konkurenca jo je uničila. Morda se zdaj povrnejo stari časi. Plesne vajo priredi društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v Kranju vsaki četrtek in nedeljo v dvorani Narodne čitalnice. Poučeval bode iz prijaznosti gosp. Janko Sajovic. Kdor ne bode pred sredo vabljen s polo in se želi učiti, naj se blagovoli ob plesnih urah priglasiti pri društvenem odboru. Odbor. Radovljiški vodovod. V zadnji seji vodovodnega odseka se je sklenilo, da se odpošlje na deželni odbor skupna prošnja za priklopitev k sedanjemu načrtu še hiš pod mestom Radovljica, hiš nasproti leškemu kolodvoru, vasi Zgoša in južnega dela Begunj. — Koncem tega meseca bo že tekla voda. Lep salon, v katerem bo najbrže kavarna, gradi g. Oton Homan v Radovljici. Povodom prevzetja stare, dobro znane gostilne «pri Hirschmannu» Predtrgom pri Radovljici priredi se jutri v nedeljo, dne 6. oktobra 1.1., ob treh popoldne veselico, pri kateri svira radovljiška godba na lok. Vstopnina prosta. Živinorejska zadruga v. Selcih je dobila 500 K državne podpore. Čast katoliškemu društvu nt Jesenicah. Katoliško društvo si želi dobiti veliko klerikalnih backov, ki se vežbajo v katoliškem domu, da potem lahko napadajo in izzivajo nekoUko izobražene ljudi. Zato enkrat javno vprašam vodom bolezni in smrti na- weg» iskreno ljuldjenega soproga, oziroma očeta, deda, brata, taata ia siiica gaapoda 173 Ivana Kostlna pismonoša in posestnika 'Ulje za mnogobrojno udoleiho pri po« grehu, posebno lu S- di. Kd. Savniku za njogovo skrb mod boleznijo, »lav. bralnemu eVnalili za eSatsto spremstvo ter vsem darovatelj in vencev iziekam* tem potoio najtoplejšo zalivalo. KRANJ, 8. oktobra 1907 £no ali dve f**»i* ftjtftt sprejme takoj proti tedenski plači Pr. Ob začetku šolskega leta je gotovo zelo valim iznova opozarjati na to. da obokom, itiik ne malokdaj preobloženim z duševni m naporom, ne kaže v tem času d.»jati tud. še pijaf, ki dražijo živce in s tem škodujejo zdravj i, Semkaj spada poleg alkohola zlasti zrnata kava, ki hi se po izreku slovečeg* zdravnika sploh no smela dajati otrokom v šolskih letih. Tega tudi nikakor ni treba. Kathreinerjeva Kneippova aladua kava je tako imeniten nadomestek zTS»te kave I Posebno naprav* ljanje za dooo provzrora tako malo t oda, ki se vrhtitega bo« g do poplaća h tem, da vidno uspevajo naši ljubljenci. KalbreinerJHva Koeippova kava jo lahko prebavna, krvotvorna in krepilna ter ima spričo posebnega najina svojega proizvajanja prijetno mil okus po kavi, ki se ga lahko privadi vsakdo. Seveda je znradi mnogo manj vrednih posnemkov treba opiezriosti pri nakupovanju. Zahtevajte vselej izrecno Kathreinerjevo kavo irr jemljd« le zaprte izvirne zavoje s tem imenom kakor tudi s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. 1(52-2 Meblirana SOBA se tako) odda na glavnem trgn hiš. št. 129. Trgovci in obrtniki! IV fi jt »oljSil koletlat* xe\ Vtsa* jo sMruV trgoVstc« - obrtni žepni Koledar. Naroda se pri gosp. Franu Zeleniku, Ljubljana, Rimska cesta 9. Cena le 1 krono. "? Prostoren lokal v Kranju na glav ti* m trgu s šupo, dvoriščem in skladiščem, popolnoma nanovo urejen, pripraven za vsako trgovino, so takoj za več tet in po nizki ceni < »tlelo. Natančneje se izve pri 170-2 Lovrencu Rebolju ivansasnsi Šivalni stroji in kolesa Tovarniška uloga 130 -11 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cest* 17 priporoma troj« najbolj primane šiv. stroje in kolesa Oniki na zahtevanje zastonj. Ludovik Borovnik puškar t Borovljah (Terlach na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnlk ia lovce in streho po najnovejših sistemih pod popolnim Jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprn-iema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje, Vse puAke so oa c. kr. prtizkusevalnici in od mene preizkušene. 204 62—f>'2 Iluatrovani cenilci sanastonj. Jk Kant V Kranja priporoča slavnemu občinstvu v nakup ...» otroške vozičke od 5 gld. — do 20 gld. 12-10 košarice in kovčeke kakor tudi razno galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah, na debelo in drobno. Fateol redilna krma za prašiče, 1 zavoj 10 kr. Andropogon steklenica gld. 1*50, najbolje sredstvo za rast in proti izpadanja las. Milo s sovo. Karte za Igro. Palloe. Srajce In nogavice. Čepice za dečke In odrasle. Pipe za sode najboljše kvalitete (Elhcnplppen), Najboljše strune za gosli, citre In kitaro. Pelinkovac liter 1 goldinar 20 krajcarjev. Preblavica (Preblau-Sanerbrunn) 1 zaboj gld. ti'50. sa kakega kovača ali pilarja ■ stanovanjem, se takoj odda*. Vpraša naj •a pri Matiju Ornatu v Kranju, Ko-—»■» kriško predmestje 8. sprejme tako) 176 i-1 urar Rudolf Rus, Kranj. M". U Y M! ( Mil I T7!( I I |:| (I i I , ) II liil l.i i ( i I l I i i I I "1 Največja »avarovalnioa avstro - ogrske driave. Uatanovijeno I. tnal, C. KR. PRIV. OBČNA ZAVAROVALNICA Assicui azioni Generali v Trstu. Jamstveni zaklad nad 300 milijonov kron. Dosedaj izplačane Škode nad 860 milijonov kron. Družba zavaruje: Na Življenje in doto v vseh mogočih sestavah. Tekom leta 190*1 zavarovalo se je pri tej druibi lb.847 oseb na življenje ia kapital nad 140 milijonov kron. Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poikodbe zvonov In zrcalnih oken. Sprejema tudi zavarovanju: Zoper telesno nezgodo in točo. !»3 8-6 Pri tej druibi je zavarovan na življenje Njega svetost papež Pij X. in prevzvtfeni knezoSkof ljubljanski Anton Hona ven tura; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega. Glavni zastop v Ljubljani Marijin trg, Sv. Petra c. 2, v lastni hiši. Zasfop v Kranju pri 3. Josipu Golobu, „Stara pošta". rnnn JKestna hranilnica v Kranju A obrestuje hranilne vloge £$ ■ po 4 odstotke — A brez odbitka rentnega davka A 1 26—19 katerega plačuje hranilnica sama. Stanje vlog K 4,480.20830 Stanje hipotoćnih posojil K 2,555.301'39 i mm 6 m- Ljubljana, Mestni trg 5. Bogata zaloga konfekcije za gospode, dane, dečke in deklice. ni ia-i Obleke in površniki se po meri za gospode In dame na|tine]še in najhitrejše izgotavljajo na Dunaju. Pošilja tudi na izbiro is bm pof zelja! Najnižje cene! 0. BERNATOVIČ. m iiBliaiBBMMM AZGLAS. j$lnUXnttJllti!ln^ Dne 7. oktobra 1907, to je prihodnji pondeljek, ob 11. uri dopoldne se vrši na dvorišču gostilne „Triglav" pod mestom m javna cLražtoa v konkurzno maso R. & E. Rooss v Kranju spadajočih premičnin (tiskovine, papir, več sto praznih kositarnih škatljic, stojalo za razglednice). RUDOLF K0KALJ, upravitelj konkurzne mase. 80 OI i. erlro TIskarna L Pr. Lampret pnpofo*« :: Franckova:: Perl-rž pridatek in namestek za kavo dobiva se povsod! VSK ŠOLSKK POTHKDSČINE ZA LJUDSKE IN SRKI1NJK ŠOLE; PISALNO IN RISALNO ORODJA VSK NAIBOUtt KAKOVOSTI UKUSNO IN TRPEŽNO IZDELANO TER PO NAJNIŽJIH CENAH prodaje* Janko Kocmttt Kranj glavni Inj poleg farne cerkve Kranj TRGOVINA z galanterijskim In norlmberškim blagom, Velika zaloga vsakovrstnega papirja in vseh pisarniških potrebščin; dalje različnih šolskih torblo, ročnih kovčekov, denarnic, različna toiletna mila in parfumov, pletenlc In košar, različnih krtačič za zobe, za snaženje zob Sejfdlin, Odol In Kalodont. Olrofiki vozički v veliki izberi! DALJE PRIPOROČAM OENJ. DAMAM ZA ROČNA DELA RAZLIČNE PREDTISKARIJE NA PLATNO I. T. D. TER JUTO (ALI " ONORES 3T0FF) IN VSE ZRAVF.N SPADAJOČE PREDMETE: KAKOR SVILA IN SVILNATO PREJO 1 T. D. 147 6-6 RAZGLEDNICE V VELIKI IZBERI I Postrežba toda I ~«l jMT Ccsc nizke! Tukaj se tiskajo tudi monogrami. Samo 6 dni jtaVr«-JK«w-Yorl( vozijo zanesljivo najhitrejši brzopainiki francoske prekomorske družbe Edina najkrajša črta čez Bazcl, ?ariz in jtaVrc V Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo Ed. Šmarda oblast potrjena potovalna pisarna v Ljubljani. Dunajska cesta 18 v novi hisi «Krnttako posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «WfjQvcu», u* au~H vizitnice, zavitke Ltd. Učenca ki taa viaj dva rairedi sredoje iole, sprejme tako) trrlka tw a-i Magda Rant v Kranja. ekiitoia 131* sjs.lt tir* ml^iir, KRANJ &t. rt (I priporoča s), p. n. občinstva svojo stloffO hitne oprave iz mrlikrg.i in trdega lesa. Usnja si tudi hI. p. n. obfiinci$-3r$tcr)i$ki 1 5troljoUr?i gdraUoifr ga potrapje bolegpi ir> ga bolcgpi O posti ir> ora\u, ođgoaojđ, da ordipira odjipdob eb delai>piklp od 3- do 9, tire dopoldpe ip od 3. do FJ.or« popoldpe tfbjtibljapi, Vli|r4rv CigalctoiJe ulice $tei>. \, grauep sodpij«. %%%% IfiO 'It Vozni red veljaven od 1. oktobra lOO^T. M F" 408 4~ 4.VJ fjR 5T3 5IS 5x8 5" r>M 607 ! 6*n 6*7 i 64,i ■ 663 6*6 Ml 8>» 83» 8*» 4)05 91* 9M (,tO i|47 li)01 H)10 10'" 10»° 10«» I O44 I O56 u«a U10 11» a XI o [SI 187 11:1 1« 2" 2»7 2«o 2«6 253 304 8« :i'7 40* 41* 43:1 430 433 414 :c (71 I - C B01 5M f, it; 6« 5sa B« 061 *c 6" 6*7 i 62 C ■A 500 5" 5»o 531 f)48 6»' S« 6*£ m (J68 710 4*2 7« 7*3 75 8ii 8« 8« jO 84ft J)0<> J)(«! •,. 1 . 1 i 1 ndli 'odh. Mulvjsns dri kolodvor ^ I 'julil;, M.' jiitni l.i.i.i.! f.i 1- 'E 1033 1()88 K)1« 10**0 <|4S 9S8 OST !»"'•' y04 g55 g46 gS6 Hi3 glfl 803 7BH 7« 7 tu 7111 711 7»« 705 10 1- 110» 1103 10*» 1035 10" 1017 10°» !)56 941 ,,iu 91* JjOS 906 803 25« 2*8 23« 2" 2«o 1M 140 110 iw 111 108 12" 12W 12»fl 123» 1217 1203 lio* 114« 11*» 1140 •a I 7J8 «2 7»i 700 638 6»o 550 9 648 BiO Bot 441 441 4»7 ■11) <\\n 8M 84» fl4« •a -2 1113 11« io2 lOJj 10R 102 *S 9R 9«t h[« 7 M' 715 7lT l r- gio t« 1« 1J2 iS? 122 w5 12« 115 122 ti2 11S 11« ijI 111» 112* io2 iog 10JJ Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove ul. 7 Svilnato blago, baržunl, pilil in tančice. Ćipkaato blago, pajćolani, ćlpkt>iti ovratniki, tipk«, vložki, svilnata ffllBiM, Jafeota, FIchua, damski •vrstniki In kravata« Svilnati ln baršunasti trakovi. Pizasnicnia, ioni ii bon. resi«, krtMceii lion za laptuike. Kropi in flori si žalovanje. Zlate Iti arebne reticc, čipke In žnore. Šerpe 1« »vile, Alpi« Iti v«iiii.>, Nogavic« is damo, dekleta ln otroka, Jopice, hlačke, otročja perilo In 1:15 io odeje ia vozičke. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge Iz kavčuka. MUK Zl Itvajajc. iietan i rta*. (jumbl In različne Igle. Raalićno podloge Is potrebščino is krojače in šivilje. Jdnjske ttpA;e. vej ene Čipke in vfopci. PsJAoIsnl as naveste, mlrtovl vanol, Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne oblake. Modrci In potrebščine zs modrce. ^tace-rokavice in rokavice za uni/or-mirance, pletene, letne in jimsk* n~ kavice. Kopalno perilo, driive, si!« n mia vida. Krtače is obleko, glavo in zobe. Srajce sa gospod* in dećke. •podnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsnlki in šepne rute Prave Jsfrsvs normalno perilo, trloot-arajoe, joploe In hlače. Mrežaste In potne Jopice, srajce, čepice in Sport-pasoti. /foga¥ice, naramnice, odeje m blazine za potovanje. Kravata! gumbi as manaete. Za lovce: telovniki, nogavice, rokavico, dokolenlce. Ogrevala ja kolena, meče, prsi, /}rbett trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi In zastave, narodne Čepice, torbice in drugi domači narodni Izdelki i. t. d., i. t. d. Gospod! Bi rite novice, ker so za Vsi valne in ko rlstne! Razpošiljam po poštnem povzetju 12 K 50 vin. krasno, dobro ii moderno opravo katera obst* ji iz »ledečih predmetov: Tina bela ali barvasta srajca lt.?. Dobra spodnja hlače. Lapa spalna srajoa. 1 ovratnik po želji. Krasna kravata, lpar trpežnih noga vio. Močna brisalka. Isvrstne na-ramnioe. 3 dobra žepne ruta vse v škatlji lepo aranžirano. H. i z pošiljam z obratno polto. Ako bi kaj ne ugajajo, vrnem denar nazaj. Tonnies tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v Ljubljani priporoča kot posebnost saga in vsa stroje za obdelovanje lesa. Fran cis-turbi ne osobito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-gcncratorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Večkrat premiranol Glinaste peči 123-15» štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln drage glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani. Šolske potrebščine kakor šolske torbice, nosila za knjige, knjige za ljudske šole, zvezki za višje in nižje razrede, črnilo in barve, vsakovrstno pisalno in risalno orodje ter drage šolske predmete v obili izberi na debelo in drobno dobite pri Antonu Adamiču v Kranju naspr, orar)a g, Stttttmja gasi. Daije priporoča gaspr. orarja % Sntttmli gasi. svojo bogato založeno trgovino galanterijskega, norimberškega, modnega in drobnega blaga, pletenin in tkanin, igrač, in papirja. Kramarsko in krošnjarsko blago v veliki izberi. Zaloga Igralnih kart. Največja tovarniška zaloga vsakovrstnih otroških vozičkov od 9 K naprej, ročnih in tržnih talk, potovalnih kovčegov in korb, nahrbtnikov ln palic za hribolaice, Prepričajte se o nizkih conah in solidni postrežbi. f>8 52- jKaVricij Snolcj urar na Jesenicah h. 19 priporoma svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje budilka, ura na nihala, prstane in vsrlfcloe, po najnižjih oenah. m* Popravila M se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmoten po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo so budilke po 80 vin. do 1-40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno procizijsko uro „INTACT". Kolesarske potrebščine NB. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte tuki m. ki urarije niti izuveni niso. 17—85 O O 0- Najcenejsa ln najhitrejša vožnja V Ameriko je s parnikl ,Severnonemškega I*loyda' iz Bremena v ]few-)fork s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprins Wilhelm, Kalser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tišlerju*. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Meiiko, Californija, Arizona, litah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nadi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez G al d es ten. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti m ore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Golom bo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228— 4 7 ij*^*^^^i*a*+*0>^*^***^t*iA»**^m*^*&* *t\j+0^*e* aas^ajaaa^Ma^p^s^iB LJnblJana, Prešernove ulice 9. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kokor v konfekciji za dame popolna in se priporočava za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo s spoštovanjem 167 6-6 Gričar in Meiač. km Irtiar 11 lamo in gospode Ljubljana, It. Patra eesta M. Filljslka os U7 l| i" sproti hotela „Union" Sfej cenejša ia aajvećje domaća eksportna tvrdks Easpošiljsaje iriesrsklh v m krajt svets t -I Urar in trgfovec SfUs i*se J TI J^fu«** m gojitev laa in aa umivanj« glave ■voj sdrav-aifllo priporoča« gorko in mrzlo zračni ■uAilni aparat. Suii brat nad Icin« vročina. Na provsroesja ■krčanja laa. Vplivi dobro sa poapetevanja raati laa. ZiStt vsaksvrstslk vstane itrilssik i zadaiia lis Oddelek ta dame ■ ■aparatni m vhodom. Kupujejo se zmešani In oiiMienl lts|e po najvišjih cenah. mmm?l^¥I1fl1fKMs^'ylafflllttV¥V1VI Vlit' H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih ificsrsklh IT, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, O mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine li srebrntne. kakor nakras-ki, veriiice, njuni, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokai, la |e mo)e blago zares lino in ceno, |e to, da ga rai-poštl|am po cele« svetu in Imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav-nlh sest. prai ista braim St. 606. Prava srebrna cilin-der-remontoar, trpelno kolesje in močni pokrovi, gid. kateri se posije zastonj in poštnine 48&, ista i dobrim anker kolesjem gld. 5*96 in naprej. St. 602. Nikelnasta anker- ramontoar Hoakopf, trpelno RlVTlO |0 ilŠOl lltMf OjŠl VOllki COnik, kotenje, gld. 245, enaka iz l^J ..xuA ...u.i a. ravega srebra gld. 8 96, i dvojnathn trii m ara- prosto. f^.6m»tmna^rej0V0,,l Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 6-88 4 Ejabljaaa (Koli«)) ft. £ a It g Marije Terezije cesta Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slika 9 vseh velikostih. i9 m-" Zalagatel) društva c. kr. avstrijskih državnih nradnikov. Popolna oprava za rite. Specijaliteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelja In vozički po vsaki ceni Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Modrool Iz žlčna-tega omrežja, afrl-čanska trava ali žima, prva vrata vadno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Oprava za Jedilna sobo, salona, predsobe, cele garnitura. špeoljallteta v nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v /. nadstropju. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. mimiki otiiuRV nori comcOMUS« ZobOtchnični StCljl Oton Seydl pri g. dr. E. (Hofcočniku v Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE izvršuje 111-16 tu SPECIJALIST. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI regiitrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57a% ali z i% amortizacijo, na menice pa po 6*/«. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po ^s^sflstiifefc M iPsF^ 4 II o 2 /O —r-f -C - Denarni promet v letu 1906.: i Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in Od 2. do 6. ure pop. izvzemši nedelje pop. Poštno-liraniluični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 12U-14 Izdaja konaorcij 'Gorenjca** Odgovorni urednik Lav osi a. v Miku«, Lastnina in tisok Iv. Pr. Lampruta v Kranju,