DCH^iTim
^Boiiiis
Xo. 123
t\\ "5*
GLAS
.Ust slovenskih delavcev t Ameriki -
Reentered as Second Class -Matter September 25th 1940 at the Post Office at New York. X. under Act of Congress of March 3rd, 187».
VOLUME LTL — LETNIK LIL
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 23, 1944 — PETEK, 23. JUNIJA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
NASKOK NA CHERBOURG
Po 80 -urnem bombardiranju s 1000 topovi in bombniki se je infanterija prve ameriške armade Omarja N. Bradleya dvignila iz svojih zakopov in naskočila zadnje in najmočnejše
vnanje utrdbe Cherbourg	HRVATSKI DUHOVNIK pri PARTIZANIH
Prvi mehanizirani oddleki generala Omara Bradleva so na otieh straneh Cherbourga dospeli do morja ter so zaprli NVmce v komaj 30 kvadratnih milj velikem prostoru in raz-«?j"]>ili nein&o črto na tri dele.
Amerikanci od vseh strani pritiskajo na mesto in Nemci m* branijo samo z lahkimi topovi in močna rji. kajti vsled zavezniškega silovitega bombardiranja so izgubili večino svodih ^S-uiiilimoterskih topov, obrežni topovi pa so obrnjeni proti morju.
BOJI NA BAJONET
Silno vroči boji na bajonet so v teku na južni strani meta, |»osebno pri ToHevast. tri milje jugovzhodno od mesta in na velikem Maupertirs letališču, pet mi.lj vzhodno od pristaniška.
Zavezniki trdno drže okoii JO,000 Nemcev v Uherwourgu, tako da se ne morejo ganiti, da bi vprizorili kak protinapad.
Sinočno poročilo pravi, da nemška črta poka, toda vse kaže. da ImkIo Nemei bojevali do zadnjega.
CHERBOURG NI VAŽEN, - PRAVIJO NEMCI
V	pričakovanju, da Im> Cherbourg padel, je pričel nemški radio oznanjali, da Cherbourg ni postno velike važnosti
Letalci, ki so se vrnili z bombardiranja Cheribourga, pravijo. da l*ojne ffadje ctetreljujejo nemške obrambne črte in da j«- v pristanišču v teku pomorska bitka.
Zavezniški glavni stan naznanja, da je sedaj v teku splo-n. n napad na CheHbourg in da je padec me**a, ki so ira Nem-« i * svojim silnim odporom zavlekli dva dni, mogoče vsak čas pričakovati.
Ko so Amerikarvi dopoldne prebili <-esto Cherbourg — ' up <ie la liauge za pad no od mesta ter dospe! i do morja pri Hi-aiimontu, je general Bradley pripravi splošni frontal'ni napad 7. juara. ki se je pričel popoldne.
ZAVEZNIŠKI ULTIMATUM
V	-redo je zavezniško vrhovno poveljstvo po radio i>o-/vn o X, ince. da -e podajo do 8 zvečer. Ultimatum je posvaril Nemec: "Nikdar ne bo* te več videli svoje domovine, ako se r.e nehate bojevati in na tisoč jih Čaka. ki bodo sipalismrt
na vas."
MESTO V OGNJU
Radio Svobodna Jugoslavija je nedavno prinesel izvleček iz govora partizanskega duhovni-ka iraisgT. Svetozara Ritterja, župnika cerkve sv. Marka v Zagrebu, V svojem govoru je župnik Ritter med drugim rekel, da se partizani bore za pravično stvar in je zavrnil nemško propauiando, ki pravi, da so Xemv,i zaščitniki krščanstva.
Radio navaja naslednje Rit-terjeve besede Lz njegovega govora:
"Naš narod ima pravico dvigniti se proti Nemcem v pravični samoobrambi in jih pognati iz svoje zemllje. Vsled tega, bratje, je narodna osvobo-jdilna in partizanska borba pra-( jaško, temveč tuli kulturno in vična stvar. Po božji in člove-j vzgojevalno gibanje."
ški postavi je pravično kaznovati in maščevati kri žena, o-trok in miljonov ljudi.
"Danes hočem govoriti o trditvi nemške propagande, da ste proti veri in proti cerkvi. To ni res. Izrazili <te svojo željo, da naj ll>o tukaj maša. In rečem vam in zaponmite se dobro, da ste boljši krisijanje, kot pa oni. ki trdijo sami o sebi. da so zaščitniki krščanstva.*'
Radio tudi navaja pismo, ki ga je pisal duhovnik Anton Begio v jugoslovanskem pai r i -otičnem listu "Vjesnik Xapri-jed,?: 44Kot katoliški duhovnki se borim v narodno osvobodilni vojski že dolgo ter rečem, da boj 25a osvobojen je ni samo vo-
Jugoslovanska fronta
PARTIZANI OGROŽAJO REKO
Berlinski radio je sinoči priznali, da jugoslovanski partizani ogrožajo Reko s tako močnimi četami, da so morali Nemci proti njim poslati premakljive topove in motorizirane čete, da jih vstavijo.
Berlinski radio trdi, da so bili partizani pognani iz mnogih vasi ob hrvatsko-italjanski meji v okolici Reke, da pa ponoči napadajo nemške garnizije.
Gfiiavni stan maršala Tita naznanja, da so bili nemški napadi v za pad n i Bosni odbiti in da partizani vodijo svojo ofenzivo v Srbiji in Slavoniji.
BOJI NA FINSKEM J A<lolf Hitler je v
Berelitesjraclenu
MATIČNE LADJE
Ameriško Vojno brodovje i-ma na Pacifiku okoli 3(30 ma-
VPAD SE JE PRIČEL... Podprite ga! Kupite bond 5. Vojnega posojila.
ROBOTI SO SE SLABO j OBNESLI
Z raznimi protiodredbami i so zavezniki odvrnili nevarnosti rdbotnih aeropLamov. Te vrste j
aeroplanov. ki lete 'brez pilota,; Starišem in sorodnikom naših vojakov v Evropi na
To in
O no
imajo le omejeno uporabo: večjo škodo morejo povzročiti
tičnih ladij za aeroplane. To ako se uporabijo v tisočih.
Mogočne rnske armade, ki
na treh frontah prodirajo v j
Finsko, so očistile 25 milj Mur-j }z nemških podtalnih virov uianske ž*fieznkie sevetmo od Pohaja poročilo, ki pravi, da Onešfkeira jezera, so vdarile na!Je Hitler takoj po zavezniškem severni bres reke Svir severo j n^dn v Francijo postavil svoj j *jena bombardiranju z dveh vzhodno od Leningrada ter	stan pri Le Mans kakih! strani: od vzhoda morejo ja-
brodovje matičnih ladij mora spustiti nad 1000 aeroplanov po celem Pacifiku in tudi nad Japonsko.
Japonska je sedaj izpostav-
ponske kraje bombardirati bombniki z matičnih ladij, iz zapada iz Kitajske pa w*y>er-trdnjave B-29.
Temu brodovjn matičnih la-
p redu je jo severno od Viipnri-j10{) mil-i vi5ie P™ti severu, to-ja.	da kmalu se je preselil v Tro-
Včeraj so Rusi pObiTi ali! vzhodno od Fhrijza, slednjič vjeli nad 1700 Fincev ter osvo-! I,a ^ ie umaknil v Bergli o t' hodili mnoso obljudenih kra-;Pri Berchtesgadenu. Hitlerje jev, med njimi tudi tri močno! odpotoval s fronte, ker noče, da |dij poveljuj«? admiral Marc A. utrjene železniške postaje ob;bi lbil° njegovo ime zvezano z! Mitsdher. ti jo v pondeljek po-Leningrad—Munnansk želez-! novim nemškim porazom. j topil štiri japonske bojne ladje niči.	Isti viri poročajo, da je feld-ji11 mogoče pet ter poškodoval
Rusi so v dvojni ofenzivi na- "»aršal Rommel zo|>et obolel za'najmanj devet nadaOjnih, pono-p red o vali 27 milj severno in ju- črevesno mrzlico, ki si jo jena-jči pa so japonske bojne ladje cozapadno od One^kega jezera.! koPal v Afriki. Njegovo wlrav poVgDile.
tanje je tako slal>o, da , Mornai kški urad pravi, da jo
. . .	| Blizu kanaila -med Baltikom in j «tveilO j- j*	——, ««•■
Netn. t naglo uničujejo pristaniške naprave in Nemci sam o i Belim morjem severno od One- imu "logovi tovariši prigova r- j ameriško brodovje na Pacifiku por,M ajo. da so /<■ večinoma razstrelili vse pomole. Mesto je 3kega jezera so bili Finci poti-i JaJ°- se odpove svojemu po-j lto^iočncjjše v zgocbovini po-n;i ve<- krajih v ognju. Nemei poročajo, da je bid general Hell- »njeni 17 milj nazaj. Rusi soj jstvn.	'morskega bojevanja.
inich, poveljnik 24.1. iiifanterijske divizije, v bitki Ubit. To
je že tretji nemški! general, ki je bil v bojih v Normandiji ubit.
TKZKE NEMŠKE IZGUBE V ITALIJI
Amerikanci, ki prodirajo .J. annade so zavzeli v<* gorskih "'V-dneu. oton-žju Italije, so: va<i v Wiiini ilOTlteuero zdrobili močan nemški odpor;
in -o zavzeli mesto Paganieo,I	neuradno poročilo iz
milj južno od Pi-a—Flo- ir,ax"lleira ^^ua pete armade ce-—Rim in i Črti, kjer se na-]ui "t'™^*1 izgutoe, odkar se je nj«Tavajo Nenici za<hijič ]H>sta-1 P^tiini tedni pričela ofen-viti vktrnn južno od Alp.	živa, na okoli 100,000 libitih,
* *> Jadranu je angleška o- j ranJeilih i« ujetih. »<raa armada vdrla v F*-rmo, 32 milj od važnega pristanišča Ai one in 85 milj od Rimini.
db Murmanski železnici prodrli j r* i	•	i •	i **i
dO postaje Vanzozero.	i Prehrana mozemcev v osvobojenih krajih
Evrope in Afrike
Francozi na desnem krilu 5.
Novi mirovni poboji za Finsko
lifst <4Aftoi#>ladet" prinaša ve«t, ki pravi, da je Hu>ija po«Ia(a Finski nove mirovne p<>goje, med njimi tudi. da je lahko takoj »klenjen mir, »ko Finska prizna «vojo mejo % Rusijo iz leta 1940. Poleg tega pa so Se naslednji trije po-goji:
1. Rusija hoče imeti pravico po-sfrati svojo armado skozi Finsko proti nemškim divizi-jam generala Edvarda Dietla.
•2. Rusija »e sme posluževati letalUč v OsteHbotten, da more napdadati Dietlovo arm ari o in prometne črte.
3. Rusija sme imeti oporišča na Ailfcndflfcih otokih, da more napadati T>ieClove zalagalne or-
te.
Na italjansiki fronti je tri dni
Finski poslanik odhaja
Finski ]>o^lanik Hjalmar Prooope, kateremu je državni department vročil potne liste, ker je bLIo njegovo delovanje proti Združenun državam in zaveznikom, je na poti domov.
Državni department je sinoči naznanil, da je Procope odpotoval z dvema posflaničkima svetovalcema, povedano pa ni bilo, po kateri poti potuje. —
deževalo in ceste so še vednojF^red dvema dnevoma je bilo blatne, včeraj pa je bilo jasno poročano. da se bo odpeljal iz in ceste se naglo suše.	j New Orleansa. La., na nekem
j španskem parni-ku.
Poslani kova žena, ki v krat-jkera pričakuje tretjega otroka,
Unijski policaji so bili odslovi j eni
1'prava mesta Jackson, vl'K> ostala s svojimi otroei Še v državi Mississippi, je (Lie 19. Združenih državah.
Medtem, ko zavezniške vojske vedno bolj napredujejo v Franciji in Italiji, postaja tudi število civilnega prebivalstva v osvobojenih pokrajinah od dne do dne večje. To prebivalstvo pa morajo naše oblasti preskr-bovati z vsemi potrebami za življenje.
Ko so zavezniki zavzeli mesto Rim. .je število teh ljudi naraslo kar za 6,000,000.
V severni Afriki ustanovile so ameriške druizbe razna tabo rišča za civilno prebivalstvo iz raznih krajev severne Afrike in Evrope. V teh taboriščih je na tisoče takozvanih n bežni kov že 1(5 mescev. Število teh
morejo delati, dobivajo po 50c na teden v te svrhe.
Ta denar prihaja seveda iz skupnega sikPada zaveznikov, toda na vsakih $100. tega sklada. — odpade na Zjedinjene države po teh prispevkov. Ker mora ta denar prispevati j naš zakladniški urad, l>odo sedaj v AVashingtonu pričeli z preiskavo, da se tem potom dozen e. je li v resnici potrebno, da se daje ljudem, ki so z vsemi potrebščinami preskrbljeni, vrhu tega se—denar. Nekateri ljudje tudi svetujejo vfiadi. da
V Franciji so Nemci zgradili mnogo letališč, s katerih bi spuščali robote, toda zavezniški il>omfbniki so mnogo teh letališč razbili. Pofleg tega so tudi porušili mnogo -tovarn, ki so izdelovali to novo orožje. Zato so Nemci dosedaj na Anglijo
znanje
Vsakdo, ki ima svoje sinove, sorodnike in znance v naši vojski, oziroma sorodniki teh vojakov, ki že dolgo niso dobiHi zaželjenih pisem od njih, se tem potom naznanja, da je vojna uprava omejila, oziroma po-
I polnoma ustavila pošiljanj«
nu ildlivi	| llit + i. J Lil 11 |U ' * „. ,	»i	, •	t-,
„ . . , *	° mJ | pisem vojakov, la so v Evroni
samo nekaj sto takih aero^i ^ nok . tednov t h]Jy.
ka" 'tisoč	Jih poslali ne-jJo Fra71cijo. od sedaj v nada
T ,	. ;lje bode pa dostava vojaške«
h»o<daa z vsakim dnem pri - i__„ „ , , , ,
% . , , 4 ... . i poste zopet redna, tako, da bo
de vsakil&hko pričakoval pisma

ha ja manj robotov v Anglijo in zavezniški napadalni aeroplani jih zasledujejo in jih mnogo izstrrfijo, pre<lno morejo napraviti kaj s-ko<le.
Robot poganja stroj, ki je
svojih dragih.
Iskanje novih petrolejskih vra'cev v Venezueli
Iz San Franci sea, Cal., se ja-
postavljen v repu aeroplana. vlja, da je znana Standrad Oil Leteti more kakih 100 milj da-1 Co. of California sklenila iskalec. V svojem nosu ima robot j ti nove vrelce petroleja v re-kdkih 2200 funtov razstreliva, publiki Venezueli. V to svrlio Kadar gorivo poide, se mora je ustanovila pomožno korpo-
motor vstaviti in robot se prične spuščati na tla. Kadar zadene ob kaj trddega, se raz-ffeti s silnim pokom.
t. m. odslovila 38 polieajev, ker so bili odani delavske organizacije "American Federation of Labor." Policijski načelnik, Joel D. Holden, jih je seveda, najpreje pozval, naj ostavijo imenovano organizacijo. Ker pa tega niso hoteli storiti, jih je enostavno odstfovil. Ostalo mu je sedaj le še 15 policajev, kater im «e je pa baikoj pridružilo nekoliko prostovlojcev.
Policijsko unijo so ustanovili v imenovanem mestu dne 5. junija in takoj nato je policijska nnija zahtevala povišanje plače ne le za svoje člane f temveč za vse policaje v Jacksonu, Mi&s„ ' . _	j, .
racijo imenom Richmond Exploration Co. of Venezuela, katere naloga (bode pričeti še (•> kom tega meseca s znanstvenim iskanjem novih vrelcev v r.o-Mussolini prodal narod tranjosti vellike dežele, ki je Iz neke listine, ki je prišla kakor znano, zelo bogata z ozi zavezniškemu poveljstvu v ro- **om '»a petrolej, ke, je razvidno, da je Benito L,... , . Mussolini 4 Hitlerjem skleni!	^^'PP1
pogotlbo, po kateri bi bilo po-!Vabl "delovalce žganja, naj
slanDi 1,500,000 Italjanov na delo v Nemčijo. Po tej pogo-ilbi bi ibSti morali iti delat v Nemčijo moški, ki so bili rojeni med leti 1900 in 1921.
To listino, ki jo je podpisal Mussolini po svojem padcu, je nemški poslanik v Rimu izročil fefldmaršalu Albertu Kessel-
sspremeni ime zgoraj omenjene'1*111^ Potcm Pa ^ Pn^la organiztcije tTNRRA. v—^sve-! zavezniško roke. tovni WPA "
Wallace na Kitajskem
Ko je ameriški pot nik Henry Wallace dospel v ( uTigking, prestolico Kitajske, so ga zelo Slovesno sprejeli ge-neralissimus Čankajšek in drugi kitajski dostojanstveniki.
Njeano na čast je bilo prirejenih že nekaj banketov in na enem je v svojem srovoru rekel, da 'bo po vojni nastopilo sto-leltje navadnega človeka.
taborišč kar dnevno narašča in poleg tega morajo naše ob-; Nagla zdravniška pomoč
plačajo davke
Iz Jacksona, Miss., se javlja, da je csuhaška država. M is>,i sippi razposlala vsem znanim izdelovalcem nezakonitega žga nja v imenovani državi, ■lepo tiskane listine in vpraševalne pole, s katerimi jih prav ulju dno "vabi", naj plačajo po deset procentov davita na njihovo prodajo nozakoni tega žganja v ; imenovani državi. VJadini za-| stopniki so namreč tuneuja. da j se bo na ta način omejila pr
Stare kosti v državi Delaware
V Sussex countvju v državi!žfr»»U> v
i nt	Vsled te«ra
n	; lasti preživfl jati prebivalstvo j Ko so stopili pivi zavezniški \ Delaware so minuli torek na j Mississippi jn.
1 p red sed- j vseh osvobojenih vasi in mest, vojaki na suho v Franciji, je^i^ro pokopališče prvotni 1J 4<,b^>otiBe^e^ii,, v Mississippiju
>bil 45 minut nato že na mestu Američanov in izkopali okostja^ llc¥Pri^t,,eni položaju. - to
Naglo grajenje ladij
V Naponset (ladjedelnici je 300 delavoev zgradilo in splovi-lo vojaško izkroevalno ladjo 150 čevljev dofigo, v rekordnem času v sedmih urah,
katere so Nemei ostavili. Vsled tega je treba uvažati iz Zjedi-njenih držav Ivedno več živil v one kraje Evrope in Afrike. Samo v Severni Afriki mora zi^ania organizacija TJNRRA,, katero so ustanovili zavezniki, oskrbovati z vsem potrebnim kar 54,000, — in to število narašča vsaki mesec za 10,000 o-se/b.
Ti ljudje ne dobivajo 'ie potrebno hrano, Obleko in stanovanje, temveč tudi denar za male potrelbe, katere lahko 'kupijo v kantinah. TTbežniki, ki radi kateregakoli razloga ne
zdravniški oddelek, tki je navzlic ognju strojnic pobiral ra-
osemnajst Jjudi. Ta okostja so našli na malem otoku v zalivu
njenee in jih naglo odnašal v Reh(>botk Znanstveniki, ozi
}Ki.škcKlovane izkrcevaftne ladje, ki so jim slu-žile za bolnišnice.
Deficit newyorskih poduličnih železnic
Uprava našega mesta ima največ iaguibe pri mestnih pod-tiftčnili železnicah. Ta izguba ziuuša vsako leto povprečno 41 milijonov dolarjev. Vsled tega nameravajo povišati voznino na teh železnicah od 5c na 10c za. vsakega potnika.
roma geologi arheologične družbe države Delaware so dognali, da so ta okostja biZa v zemlji najmanj 1500 let. Okostja bodo sedaj poslaJi dr. T. D. Stewarrtu, ki je ravnatelj zavoda Smithsonian Institution v Wiashingtonu, D. C.
Rusija je prodala Zjedinje-nim državaaii teritorij Alasko dne 20. junija, 1867 za l>orno 8 vo to—$7,200,000.
da tam se drži vlada, kakor tudi izdelovalci nezakonitega žganja, predpisov tafcozvane ^gentlemarnske pogodbe ', katera določa, da se izdelovalce nezakonitega žiganja ne bode kaznovalo, ako plačajo omenjene davke.
Ribiči zopet posvarjeni
!Zavezni£Vo vrhovno poveljstvo je zoj>et posvarilo ribiče ob obali Francije, Belgije in Hoffand'ske. da do 29, junija naj ne gredo na morje, ker bi ovirali zavezniške operacije in fbi tudi mogli biti xaflbiti.
-OLA3 NAMDA'-NEW
as ar
=
FRIDAY, JUNE 23, 1944
GLAS NARODA"
_iVOVM Of THE FEOPLT___
I nUMddnf Owuj. (▲ Corporation Hod«, Traunnr; Juniik Upate, Bm, ud iddiMM of above VIW IQHX UU H. X.
51st Year
"Mm Ruoda" Is lasnad cr«y tey uoapt Brtarteya, Bintey« Wd Holiday«.
Bitearlpdoa T«Hr ST.	AdTortisemmt on Aywwt.
EA QKLO UDTO VELJA UST ZA ZDBIJŽBNB OBŽAVfl IN AANAIXJ J f7.—; ZA POL LATA «8.60; ZA ČJJDTRT LETA «2.—.
"Qiao Naroda" Uhaja t na ki daa la
•obot, nedelj In prasni kov.
NAHODA". BI« WEST 18th STREET, NEW YOKE 11« N. X CHelsea »—1141
Stoj an Pribičevič poroča...
(Stojali Pribičevič, dopisnik skupnega zavezniškega ti iska, ki je 'bil ujet v Drvarju v Bosni -5. maja, je iz luškega gorskega kraja v Bosni 9. junija poslal članek, v katerem popisuje, kako so ga nemške padal-ne čete vjele in kako je pobegnil.)
KAKO SEM UŠEL NEMCEM
Ob 7 zjutraja 25. maja so me nemške padal ne čete vjele v nepričakovanem napadu na Drvar v jugozapadui Bosni. Ub 9 zvečer istega dne sem pnlbegnil tekom llnega partizanskega protinapada.
Nemoem so na veliko jezo ni posrečilo, da bi? kar je bil njihov poglavitni namen, v jet i maršala Tita ter aingieško-auieriške in rustke misije v njegovem glavnem stanu blizu Drvarja.
Ameriškega Ifotografa Fowlerja, angleškega fotografa Sladea in angleškega poročevalca Tallbota in mene so zdramili klici »kozi okno, da nemške padalne čete napadajo. Stn'ldi smo v zakope 100 jardov od na-eJbine, toda pobegniti ni bilo več mogoče.
Nemški častnik, izbuljenih oči, srpega pogleda in debelih ustnic je nameril na nas strojnico, in za vpil: "Haende lioch, heraus!" (Kvišku roke; ven!) Iz njegovih ust so se sipaLe kletve, 'ko nas je preiskoval za orožje ter nas je poslal v na-šo Lji-f-o. Tam nam je vzel naše 'listine in j*1 vdaril Talbot a, ker svoje desiie roke, 'ki je bila ranjena, ni dvignil dovolj visoko, č
V glavnem ,-taim usta dva nemška časnika pokazala Titove fotografije in sta vprašala, kje jo in sta vpila: "Za vas nam prok^eto ni nič in»r!"
Tita so njegovi ljudje z vrvmi potegnili na vrli strme peline in odšel je v bližnjo goro, od koder je vodil prihodnjo bitko. S prstom se<m pokazal na 'kamnito razpoko in rt*kel v nemščini: "Tito je bil tam sinoči; danes ga ni več!"
<Jfl> 11 dof)oldue sem ;>e ločil r*d Talbota. Fowlerja ill Slade-a in jih nisem videl več.
Xek nemški ikaprol mi je ukazal, da mu bledim in petnajstim padalcem. Nli smo čez mlada pšenična polja proti hribom, ki so jih držali partizani, eno miljo proti zapadli.
Xa kraju, kjer smo se vstavili, sem videl ujetega kmeta in njegovega osem Tet starega sina, ki sta bi'ta prisiljena nositi municij«« iz nctke jame v ozadje nemški posadki strojnic. V nekaj minutaJi je partizanska krogi j a prest rolila kmetovo dosuo nogo v členku. Nenrei so nogo oftnezali in so na prisilili, da je nada'l.H'Val svoje delo. JSin j»a je venomer jokal in govoril: "Domov hočem!"
Numci se niso zmenili za otnikov jok in kmalo mu jo strel iz -trojniee pre*trelil oba kolena. PustiiH so ga v mlaki krvi, kjer je obležal.
<«> »testih zvečer .so Nemci pričeli kazati na desno in so 'iviičrfcli: "Pcvflejte, tam!'* DalleČ- na desno na prijaznem griču je bilo videti korakati wkupino mož. Kap ml je povesil daljnogled in zavpil: " Bandit i prihajajo! Prišli so nam v zalledje!"
Kaprol je uikazal umakniti se. Dva moža sta mi pomagala naprtiti na mojo ramo napol nezavestnega in krvavečega mladega Nemca, ki je bil prestreljen skozi pljuča. Šel «em -za mejo, za katero se je vil plitev jarek, tki je vodil nazaj proti pokopališču. Ne spominjam se več, kako sem se preplazil 30 jardov, razuu, da sem priš<4 škozi mejo in da sem padel na vse iztiri z ranjenim Nemcem na hifl>tu. "Sedaj/' sem si rekel -am pri sebi, "da pobegnem."
Plazil win se |M)časi, kot bi se pomikaj nazaj, v resnici pa teem zaostajal. Ranjenec na mojem hHbtu je stokal, se je spesnil in zvali* proč. Hodeč se nekoliko naprej in nazaj, sem se ozrl nazaj.
/a menoj ni bilo nobenega živega Nemca. Streljanje ie ponehalo in naenkrat za^lišim zaklicati partizana: "lH>ij jih, zdrobi jih, raztrgaj jih na kose!" Na<o pa so pridrvHi partizani čez pšenična polja.
.illlHIIIHIINHIIHIiMWIimmiNNIHIIIMHWillHtllttlltim
TMANOTUEN l UM
V INVAZIJA IN DE GAULLE
Spisal Harodd J. Laski.
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI
ATLAS
V njem najdete zemljevid« vai-sm avet*. IH an tako potrebni. da morate tied i ti današnjim poročilom.
Zemljondi mo v barvah.
Ona 50 centov
N«iučit«* pri: "O I« a H U NAI&U4M216 J8tb Street, NfiW	U, U, F,
Čudovito jasno je, da je invazija Hitlerjevske Evrope iz-vanreden uspeh. Trdno smo list al jeni v Normandiji, in inici-jativa je na strani zaveznikvo.
Neumno bi bilo .se pretvarjati, da je to 'kar se je zgodilo v teh znamenitih dur \ ih kaj več kot pa samo začetek. Gotovo je, da leže pred nami trpke bitke in težke izgiibe. Mi ima.'»o opraviti s sovražnikom, ki je še močan, privajen vojni in nevoljan se udati, dakber ne izgine poslednja uada zmage.
Vendar ]m mi postopamo z njim z upanjem. Mi prevladujemo v zraku, saj še ni bilo čet, ki fbi bile bolje zavarovane med utrjevanjem obale. Mi pustimo sovražniku ugibati. To pot nismo mi, ki fbi morali razkriti njegove načrte, on mora poskušati raiakrjti naše.
Prezgodaj je še. da bi govorili o zmagi. Vendar pa midim. da upravičeno smatramo, da je to začetek zadnje faze evropske boi-l>e. Ko se konča, <l>o liitle-rizm postal samo spomin na zlo, katerega madež bomo poskušali izbrisati počasi in s trpljenjem iz naših misli.
Vendar pa c/bstoja v borbi nekaj česar se je nemogoče veseliti. Niti Amerikanei, niti mi nismo doscgfti sporazuma z generalom De (jraulloni in Narodnim osvobodilnim gibanjem, ki je zelo nujen. Churchill ne mara razpravljati o stvari in niti ne odgovarja na vprašanja v Hiši, in precej jasno je, da Rooseve'H in De Gaulle nimata ravno prijateljskih odno-šajev. Nekateri odlični Ameri-kanei v Londonu skoro ne prikrivajo. da ne mara jo generate in pa lahkoto s katero bi lahko našli pot do Višija.
Grozno je, mora mož, ki je od udaje Francije predstavljal odpor proti Hit^lei izmu, trpeti preziranje od sil s katerimi bi moral biti v tesni zvezi. Še bolj grozno je, če se človek spomni, da je tisočem in tisočem Francozom klic De" Ganila pomenil
upanje za oibno^ljenje Francija
Ne 1k>iii tajil niti za trenotek, da je De (JanHo težka osornost. On živi v dvoumni mistiki, ki se težko sikla<la z demokratskimi institucijami. Ničemurnje, ne pozna tovarištva, ne ve kako bi bil prvi med sebi enakimi, ki je potrebna lastnost za moža, ki hoče zgraditi demokratično Francijo. On ima v sebi nekaj igralskega. Ne zna si iz-Ibrati tovariše. Vendar pa če ga postavimo v vrsto z njegovimi tekmeci, je pa jasno, da z vsemi njegovimi napakami i stoji visoko nad njimi. .Te manj neimion kot Giraud1 in nikdar kot ureneralP Nognes (General Auguste Nognes, bivši rezi-dent — general Francoskega ^laroiwi) delal v o<l>eh tabori1'. Ni omadeževan z globoko ko-r upe i jo. ziiradi katere bo Laval dokončno usmrčen. On ni tak
kot lutka pobarvana, da izgleda kot živa, liki Petain.
Ne dvomim, da ima De Gauitte velike amlbicije. .Saimim, da bi rad postal poveljnik (Thiers) četrte repiiblike, čeprav bi morala ta Francija, ki je morala toliko pretrperti, plačati visoko ceno predno ft>i se on odpovedal) vladi. (Ix>uis Adolphe Thiers, znani francoski državnik, ki je vodil Francijo v dobi nibnovljeuja Franeoski-pruski vojni, je poslal predsednik tretje francoske republike leta 1871). Važno si je zapomniti, da hoče biti Thiers četrte re-pUblike. Še bol j važno si je pa zapomniti, da jo Thiers trajal samo tri deta, in da ko bo Francija enkrat osvobojena, De Ganile ne bo poobla-ščen od ljudstva, da bi igral diktatorja.
On ni upravljal Odbora za narodno osvobojen je preveč dobro, in napravil je nekaj velikih nemirnosti odi času posvetovalnega izfl>ora v Aižiru. Vendar pa ko vse to rečemo o De Gaulleu, je zelo težko najti osell>o, ki bi njega zamenjala, in ki Ibi lahko izve<ila trauzicijo v re<lne čase. Roosevelt in Churchill nimata težkoč, ko zahtevata, da je podlaga te tran-zicije a K prehoda—konstifuci-jonalna demokracija. Ravno tako lahko zahtevajo, da se kaznuje in izloči iz francoske politike vsak, o katerem nista pre-prepričana. Onadva morata vedeti. da njihova postavitev De Gaullle-a na eno stran lahko pomeni začetek državljanske vojne v Franciji, in da bi tak raz voj imel svetovne odmeve, ki se ne morejo meriti.
Ne vem, kako moreta Roosevelt in Churcihill peti Franciji slavospeve in postaviti 1) e Gauliea na eno strani. Kajti naj bodo prestopki in napake DeGauIle-a kakoršnikoli, on je od iabruba vojne stal proti Hit lerju s pogumom, ki je izzval čudovit odziv od strani njegovih tsorojakov.
Potem pa iše atlantski carter. Boreča se Francija ima gotovo pravico, da se sama odloči aa mo-ža in može, katerim hoče zaupati svoje zaklade. Človek iina neprijeten utis. da De Gaulle ni priljubljen zato, ker se je razgovarjai v Wasliing-tonu in Tyondonu z voditelji kot sebi enakimi. Lahko, da je re-alkcijouar, (MiuivhHilova tlemo-kracija ni njegova iizvanredna karakteristika. Lafluko, da je odločen Ograditi Francijo, ki lw> kot prej vodeča med narodi. Ali ima Roosevelt pravico to od-vračatif <5imj)ieje bomo dosegli sporazum, tembolj&e za cel svet. Samo HitjLer profitira zaradi »sedanjega zastoja.
London, Anglija (ONA.)
Prvenstvo pri pridelovanju in izvozu riža na svetu, ima an-gleiSko-indijska kolonija Burma.
PMK1H8
imajo velik uspeh
6
i .«..-•. i . j Prepričajte se!

*4 HELICOPTEEJI''
Vpliv že davno pokojnega
satelja, Jules Verne, postaja v novejši doft>i vedno večji, in vse izgleda tako, da "bode ta vpljiv vedno bo^j naraščal. Razna velikanska podjetja, ki se bavijo z prevozom potnikov, so namreč že izdelala vse potrebne načrte za prevajanje potnikov na kratke in tiuli velike razdalje z pomočjo lielicopterjev. — Predsednik znane ikorporacije 44Atlantic Greyhound Corp.'', katere omnibusi prevažajo potnike od Atlantika do Pacifika in od Kanade do Z jed. držav Melii kan ski h, je ravnokar naznanili javnosti, da bode njegova družba tiikoj po vojni odpravila "buse" in jih nadomestila z letali helicopter j eve vrste. Tudi Pufblic Service of N. J., je sklenila in izdcUaJa načrte za prevoz potnikov na isti način, kajti potovanje z "busi" je star okop i t no. Helicopter j i ilxxlo prav lal>ko pristali na vsakem trgu in oil)križiščih cest. talko v mestih, kakor tudi na deželi. — Na ta način se bode prihranilo velikanske količine gumija. In ko se 'bodenio vozili mimo oken j .'S0-50 nad stropih visokih stanovanjskih hiš,-bode-ino prav laTnko gledali skozi o-kna stanovanja v petdesetem nadstropju, baš kakor smo oo-čeli v starih časih, ko so vlaki naduBičnili železnic vozili mimo oken j stanovanj v četrtem in petem nadstropju.
Nekateri ljudje pravijo, da bodo ''helicopterji" tudi pri pravni za taitove, ako bodo vozili tiho, — toda policija jih bode tudi imela.
RAZGLEDNIH
ZGODOVINSKI DOGODKI V JUNIJU
Prvi nizozemski priseljenci i točna Indija, se je pričelo v ju-so se iakrcali na otoku Manbat- niju, 1857 in je trajalo do tairu (sedaj mesto New York), septembra istega leta.
Vladino nakupovanje jajc, T se dobro izplača
Kakor znano, je vladin urad za administracijo živil nakupil 70 "železniških tovornih vozov polnih jajc, da tako vzdrži cene in iKimasra farmerjem, ki se pečajo z k okolje rej o. <Za vsa*k zaffwjj jajc je vlada plačala i>o $H.1(). Da se pa vzdrži tržna cena. je vlada sedaj prodala vsa ta jajca — po 5c 'komad tovarnam, ki izdelujejo živalsko krmo.
Poračun: za omenjena jajca je vlada plača?« $^40,00. in za nje je doibila t-elili $2,100. In ker se je ta kupčija prav dobro olbnesla, bodo slični nakupi jajc tudi v bodoče dobrodošli, kajti davkoplačevalci imajo od tega-saj nekoliko koristi in tudi nekoliko — zgube.
v juniju leta ltilO.
Nemški baithari so razdejali češko vas Lidice, dne 10. junija 11142, ker so Čehi baje skrivali v tej vasi ubijalce nemškega zastopnika vlade, nekega Hevdricha.
Mesto .Jamestown, v sedanji državi Virginiji, je bilo ustanovljeno dne KI. junija, 1G07.
V	juniju 1801, napovedala je bei-bcrska država v severni A-friki, imenom Tripoli, vojno Zedinjenim državam.
Leta 187.1 so v juniju dogo-t ovil i prvo podmorsko brzojavno zvezo med New Yorkom in Irsko.
V	Wyoniingu, so dobile ženske pravico vf»liti v juniju leta I860; sedanja država Wyoming je -hita tedaj še teritorij Zedi-ujenih držav. Ko je ta teritorij |M»stala država, leta 1ŠJM), so žensko volilno pravieo za vedno za jamči H v ustavi imenovane zapadne držjive.
V	juniju 1820 so v New Yor-ku ustanovili prvo ptirobrodno dnržbo. katere parniki so pluli med Xew Yorkom, N. Y. in Xew Orleaiii-som v Louisiani.
Dne 10. junija 1 !><>:;, so Srbi umorili svojejga kra'lrja Alelk-sandra I. (Obrenovitui), in njegovo ženo, imenom Draga. Njuni trupli so potem pometali skozi okna starega "kona-ka" v Beogradu.
Vlarla naše republike je prvič pričela izdelovati papirne banko vine v New Yorku. ^leta 17(M v mesecu juniju.
Mohamed, ustanovitelj hamedanske vere, je umrl niju, leta f>.'?2.
Tekom krize leta 1H9.T rezerva zlatega denarja v naši repirtiliki skrčila na bornih $89,600,000. To je bilo v juniju imenovanega leta.
V	juniju leta 17.">8, pričelo se je obleganje mesta Louis-burg v Kanadi, in je trajalo do 27. juflfija istega leta.
Andrew Jaek>on, s<ilmi pre<l-sednik Zed. držav, je umrl v Nashville, Tenn., 8. junija, leta 184a.
Obhjganje mesta Delhi, Iz-
mo v ju-
se je
Sama nekaj teh knjig je na razpolago! SPISANA V ANGLEŠČINI -^tl
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
Hllf lltflllll VfVtU tVIlIlllffltfllltlllllHIllVIlll
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT "
Pripravite se za to delo že sedaj!
V l.IČNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za va£ vojni vrt.
▼mka stran. NOVE mmt!
•lik« — norih IhntracUl
TnkaJ Je ▼ eni mori knjigi VSE RAB VAM JE TREBA VEDETI O TEM—RAR ŽELITE PRIDELATI I 1MM Člankov vara podrobno pojasni tn o vrtnarstva, o saditvi In •ejanin, o gnojenja In ookrtri vrta. Najnovejie pa je VRTNARSTVO BBEZ ZEMLJE; nova metoda sa uničevanje ikodljlveev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic t — Abecedno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirojeno sa vsako ponebje v Zdrntenlh driavah, sa vsako zemljo In vsako
edina vrtnarska enciklopedija za domaČo potrebo i nm vissfcth beoed — vso Jo
To ki^lgo Je uredil E. L. D .SEYMOUR, B. 8. A„ poznana osete v vrtnarstva, ki r* cenijo vrtnarski ls>
KNJIGARNA SL0VENIC PUBLISHING CO. 216 West 16th Street	New York 11, N. Y.
| tfUSSISSISSlS
\jnmm
Kolera se je pojavila prvič v Ameriki v jitniju
Dne 1J. junija so zastopniki južnoameriških republik, med katerima je divjala krvava vojna, sklenili premirje — in sicer leta 1(J35.
Prvi vlak iz Omaha, Nebraska, dospel je v Nan Francisco, CaJ., dne JJ. junija, 1869.
Divja pokrajina, imenom Iowa, postala je teritorij Zedi-njenili držav, v juniju 'iieta 1838.
Xew York, največje mesto Amerike, so inkorporirali kot mesto v juniiju, leta 1665, in si-< er na podlagi angleškega zakona. Tedaj je namestnik Anglije imenoval prvega župana za mesto New York, pet občinskih svetovnikov Ln šerifa.
Prvo ladjeiielnieo za bojno mornarico /ed. drŽav so ustanovili v mest u Portsmouth, X. M., v juniju leta 1*8<>.
V	juniju 1876 so dokončali gradnjo prve železnice na Ki-tajs>kem.
Dne 13. junija 1895 so odprli kiiuadski kaual v Sautt Ste. (Marie, Kanada.
Delavski oddelek zvezine
vlade v VVashingtonu je 'bil ustanovljen v juniju leta 1888.
Krištof Colon (KoHtimfo) je odkril zapadlnoindijslki otok Martinique, v juniju 1502.
Francija je napovedala vojna Angliji v juniju leta 1788, da tako pomaga ameriškim kolonijam.
Dan naše zastave (Flag Day), so prvič proslavljali v natši repui>liki dne /4. junija, 1877.
V	juniju 1777 je bila na^a zastava sprejeta po drugem kontinentalnem 'kongresu, ki je določil n je iboje in obliko, kakor-^nja je še dandanašnji.
Hawaiijskf> otovje je (bilo or-ii'anizovano 'kot teritorij Zje-dinjenili držav v juniju 190<).
Rimsko repifhliko so ustanovili v juniju leta 51 pred Kristani; tedaj so vršile tudi prve volitve konzulov, oziroma za-stopnikov ljudstva.
Prvi polet z aeroplanom iz Zjedinjenih držav v Evropo, >^ta izvršila stotnik John Alcock in poročnik Atrhur W. Brown dne 14. junija, 1919.
V	juniju 1880 je v Rn>iji padala toča, katere zrna so bila "iela, modra in rudeča — toča narodne "boje.
Teritorij Arkansas, je postal petindvajseta država Ze-dinjenih držav, dne 15. junija iai6.
Prvi patenl za ozdelovanje umetnega gumija, je iltil po<le-ljen Charles Goodyearu, v juniju leta 1844.
Turki so porazili Srbe na Kosovem Polju, 15. junija 1389.
James Knox Polflc, enajsti predsednik naše republike, je innirl v Nashville, Team., 15. junija, 1848.
George Washington je bi-l v Philadelphiji, Pa., imenovan generalom ameriške revolucijo-narne vojske v juniju, 1775,
Kongres republike Texas, je odobril pogoje Zjedinjenih držav, in tako je postala Texas del naše republike — v juniju 1845. Kakor znano, je bila Texas neodvisna republika od leta 1806 nadalje za dobo devetih let.
Al vin Adam«s, ustanovitelj znane Adam'« Express Co., jo bil rojen v državi Vermont, v juniju leta 1804.
William McKinley je bil od-ibraji predsedniškim (kandidatom pri konvenciji republikanske stran!ke, v juniju 1B96.
"GLAS
FRIDAY, JUNE 23, 1944
TWiHOTUPI L
Kratka Zgodba
Ignac Muaich:
LAŽ MU KAK NI *LA IZ UST
"Ti," pravi žena možu, "ju tri in priho-injih par dni, bo pa v iiitoi tovarni dovoljeno, da lahko tovarno ogleda med d»-lom—to je, da bodo lahiko prUlj pogledat, kako se dela. vsi, ki tako žele. Le otroci, juvi šestim Jetoin ne."
JP ' Ali resf To je p;: zelo k po, " zamriura mož
**I*a, res, in jaz sem mislila, da bi f rišel s taiualmo jH^g'e-dat. Bo vsaj vi« M, kako mama dela in od kod se vzamejo ti.-ti dolaroki, s katerimi mu mama kupi črevJje."
'Kaj pa govori«.' Ali mojega denarja m* gre nič za črevije, ali ga jaz sam poirem?" se je .zajezil oče.
"Naj nisem t»lco hudo misli Ha/ je |M»<pravila ženica. "Jaz dem le tako rekla, zato, ker gre denar v družino in nič napačnega, če otrok ve, kako tak denar zaslužim."
"N'o, zdaj j«> ž o dosti te^ra," pravi mož, "kako si rekla t — da otroci do šestega leta, ne umejo v tovarno?"
"Da, do - šestega lleta."
" I, kako bom pa potem z na-^inn prišel notri."
44Oh, mogoče te'l>odo pa opustili notri. Pa reci, da je že šest let star; saj mu ne manjka bog-ve kaj, čez par meseeev bo pa čest."
Oče gre k pogledom na otroka in ga premeri od nog do glave, ter čez čas skrbno spregovori, "kaj pa če se pripeti ta ko, kot se je takrat, ko sem šel s tarnalo v Connecticut, ko se je šlo za polovično karto in me '•je pri oknu razkrinkala, da sem se jjosm >dil."
Ona se je zasmejaila in mu pojasnila, da tu ne gre za nobeno karto in noben denar, torej tako mala bela laž. ne more šikoditi nikomur; koristi pa lahko otroku, ki bo vi<M', kako mama dela za obrambo dežele.
Konečno sta se le sporazumela, da bo sinček videl mamo pri ddhi. Nato so šli <pat.
| Drugo jutro se je pričela po Stanovanju tista aktivnost, kot jo vidimo povsod, ko se pripravljajo na |>otovanje. Oče je sinčku lepo očistil vrat, mu skrbno umil ušesa, kajti ušesa, so že tako postranska sitvar, da jih otrok sam bolj težko zadene. HU4itn, da se boji. da bi jih ne zmečkal, ker so tanko tenka. Potem ga je napravil v praznično olbleko; poiskal glavnik, ki ima tako navado, da se najrajši kam v kabsevskriven kotiček zrine, kadar se ga najbolj potrebuje. Ko sta prišla skupaj z glavnikom, je fan/tičku lepo por osa l lase, na prečo. Tam je imel tudi nekoliko smole. ker fantič je lase nekoliko zaležail; in so skočile pokonci. Oče je poginil dlan na roki in pritisnil lase na fantičkovo četo; to se je naučil, ko je gledal nekdaj pešca, ki si je zasenčal pred ogledalom bleščeči temen,
)
Angleški
Molitveniki
JL ▼ JLfiiiiiiiiiiiiiiuiuiiinuiiuiitHJ
V krasni vesavi. najfinejšega iidelka.
"KEY OP HEAVEN"
• v finem usnju $1.60
"KEY OF HEAVEN" y mri tira nem usnju $1.—
Naročit« pri:
&LOVE1TIO PUBL. OO. 216 West IStfa Street New York 1L H. T.
z dolgimi lasmi, ki mu jih je tie Bog oh ranil nad ušesi in v ozadju glave.
Ko sta bila gotova in je oče vide\ da je fantiček tak, kot se spodobi, je počepnil k njemu, dvignil žugalec in opozoril sinčka : "Zdaj pa poslušaj; midva greva v tovarno, kjer na.ša mama dela ; toda ti si premflad. ker še nisi šest let star in po pravilih, bi te ne pustili noter. Toda, noter pa moreš priti, če hočeš vedeti, kje mama dela. Da flx> vsa sitvar lepše iztekla, pa ti reci, da si sedem let star."
"Pa jaz nisem sedem; jaz še š«'st nisem."
"I. ali mora- vse po pravici povedat ? Ti r<M-i. da si sedem," zabiča oče. "<'e ne, pa ne greva. Ali misliš, da bom zastonj vozu i no j >1 ačeval!. *'
" Dobro, pa bom rekel, da sem sedem —< samo v šoli pravijo, da je lagati greli,"
Oče ga je nekako naliitro izgledal, se obrisa'i po čelu z robcem in pritrdil: 4<Šur je greli, ainpaik ta laž ni kar tako zana-laišč. Ho je iz potrebe, in jaz tu-( di iiiailo vem, kaj v Šoli učijo. Ti kar reči, da si sedem, pa boj vse dobro."
Deček je bil zadovoljen s predlogom in sta se odpravila na pot.
'Ma*o pred tovarno pa je oče še enkrat opomnil dečka, na njegovo starost in mu zabičal, da naj reče, da je sedem let star.
Pri vhodu, je straža vprašala denka. koJiko je star. De^ek se nekoliko zamisli, pogileda o-krog sebe in se odreže na hitro: "Moj oče mi je rekel, da naj rečem, da sem -sedem, če ne, me ne bos*e spustili notri; v resnici pa še šest let nisem star."
BOJI&ČE V SEVERNI FRANCIJI
ENGU5HCHANNEL
Zemljevid kaže kraje v Normandiji v severni Franciji, kjer so v teku silno vroče bitke, pose
bno za Cherbourg, ki se nahaja zgoraj na Jevo.
ZA PRIZNANJE UGOVOROV JE TREBA DVE TRETJINI GLASOV SENATA
Stražnik mu je položil roko na gllavo in ga pohvalil, da je 4'good bov", očetu so pa ušesa gorela od zadrege.
Tekom prvega leta sedanje svetovne vojne, porabilo se je v naši republiki v vojne ■svrhe 120 milijonov ton "lesa, in le 100 milijonov ton jekla.
Približuje se kraj vojne, in važnost vojnih problemov postaja vedno večja. Dve rezolu-eije, ki so sedaj v Senatu, ki Ibi ovrgle točka Konstitucije, ki določa, da ugovori morajo biti priznani z dve tretjine večine glasov Senata, so sedaj postale mednarodno važne.
.tiJLtSJ! Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breeaes of Spring
Time of BloMom (Cvetni Cat)
*	Po Jeseru Kolo
*	Sparaj HUka MoJa Orphan Waits
*	Dekle na vrtu
C*, MartTi. »tsUftJ
» Bara ca
Mladi kepe ta ae ¥■ Gremo na fitajersko S ta je rti*
*	Happy PoUta Če na tujem
*	Slovenian Dance Vanda Polka
*	2ldana marela Veeell bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
4F Zvedel aem nekaj Ko ptMHca ta mala Kader boi u rmndzat #el
er-ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za paano-harmcKpjko za $1.
Po 26e komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Na rodite prt:
Knjigarni ilovenic Publishing Oo.
ti« W. 18th Street * U. I.
ta zakon zelo zaslužen za odr-ževanje kontrole nad predsednikom, ki bi prekoračil
povrnila oskogrudi politiki i-zolaoijonizma, kot takrat, ko je 9>il zavrnjen Versaljaki ugovor in Liga Narodov.
Narodni Odbor za Mednaro-jdne Odnose in Mir, ki priporo-
oaa<-i;[ meje /.a spremem!l>o glasovanja sena-svojih moči v zunanji politiki. ta za priznanje ugovorov, .je
te
UPr va rezolucija, ki jo je pripravil senator Gillette, bi uveljavila večino glasov ikot edino potrebno za priznanje ugovorov. Diniga rezolucija, katero je pripravil senator Pepper, hi tudi napravila večino glasov odločilno, toda s to rajzliko, da Ibi ne samo Senat toda tudi Kongres moral glasovati.
Zakon, ki določuje dve tretjine glasov odločilne pri glasovanju. je že dolga leta bil zelo napadan, in pa tudi vzet v zaščito. 'Zgodovinsko Obstoja že od časa pripravljan ja Konstitucije v katero je bil vključen, radi tega ker so se skoro vse države 'bale, da bodo njihove soverene moči okrajšane, da ibo prevladala moč v rokah federalne vlade, posebno nje iiadmoč v ravnanju zunanjih zadev. En jx>-ert>en dogodek iz 1787. leta je tudi mnogo doprinesel takemu razvoju. V tistem času so neke države st rabo vale, da >bo pravica za svobodno plovicfbo po reki Mississippi Amerikancem odvzeta pod novo konstitucijo, ter da bodo zato druge sile. posebno Španija, ki je takrat 'bila še vedno zelo močna na za padu in na jugu, postaHa opasna za našo trgovino. Nek j držav je celo držalo, da niti dve tretjine glasov ne bo zadostovalo za pravo ravnanje stvari, ter so nekaj časa nasprotovale sprejemu konsti-tucije. Toda njihove sumnje so Jbile konečno ublažene, ter so dotičue države konstitu c i j o sprejele, toda ne prej nego so uvidede, da je njihov trud za sprememlbo po kateri bi Kongres tudi moral sprejeti ugovore z dve tretjine glasov večine, zastonj.
Basprave za in proti zakonu dveh tretjin glasov so biHe dolge in mučne. Tisti, ki mislijo, da t« zakon mora še naprej veljati, pravijo, da ugovori, ki so tako važni za zunanjo politiko te dežele ne smejo odvise-ti samo od enostavne večine gflasov, da bi drugačno, skozi pritisk na politično katero ima v oblasti, predsednik, ki zaključi ugovor, lahko primoral državo sprejeti ugovor čeprav je volja naroda temu protivna; da je čuvanje interesov manjšine zelo važno in da ta mora imeti tudi nekaj pravic pri priznavanju važnih ugovorov; de je
Z druge strani pa, tisti, ki bi želeli, tla 'hi se ta zakon ovrgel, imajo s svoje strani nekaj .močnih in važnih argumentov. Pravijo, da je za.starefl, da je bil potreben le za specifično priliko in da nima več no'benega pomena; da ga je sedanja narodna ujedinjenost napravila popo!/ionia nepotrebnega,; da nepro}w r ci ona 1 no p red st a vu i -stvo nsaroda v senatu omogo-čuje mali grupi senatorjev, iz malih držav slJa!bo naseljenih, ovreči voljo resnične večine naroda ; da oselbni interesi ter politične koristi nekaj senatorjev lahko pokvarijo ugovore v resničnem interesu naroda in dežele kot celine. Pravijo tudi, da je ncofbhodno potreba spremeniti zakon dve tretjine glasov, da se ta dežela ne bi zopet
pred kratkim, v svoji dokončani študiji tega problema, priišefi do sledečih zaključkov:
4 * Zakon dve tretjin glasov senata za priznanje ugovorov je nedomokratičen, ker prav za
prav omogočuje manjšini odre-jevafti zunanjo politiko. Treba
je samo večina glasov senata
in kongresa za naznanitev vojno; radi tega ni upravičeno, da
bi dve tretjine glasov določeva-
le o miru. Zakon dveh tretjin je v preteklosti primoral Zdi države zavzeti tako stališče v mednarodnih odnosnih, ki je bi-
lo nasprotno volji večine, in proti narodnim interesom. A-meriški narod je naiznanll svojo voljo za mednarodno sodelova nje. In par ljudi ne sme zopet izigrati to voljo naroda."
(FLLX. — Common Council)
ji, globoko veren. V nasprotju s trditvami nemške propagande, partizani n okoli ne žalijo re-ligijoznih čustev na>rod»." In končal je js-voj ltidio-.govor z naslednjimi besedami:
"Nemei so storili vse. kar je bilo v njihovi moči, da bi zatrli partizansko gibanje. Ni jim u-spedo. Nasprotno, gibanje, ki ga tako mod rti in spretno vodi Uiaršal Tito, je močnejše nego kdajkoli."
Koiliko takih živih prič heroj tfkega dogajanja v domovini je po vsem svetu, in vsaka teh prič pomaga, po svojih zmožuo-stih in sposoftmosti, da prodira resnica na dan. da se široki tokovi javnega mnenja 'bolj in lx>lj pravilno opredeljujejo. Najbolj jasno se je videlo, kako sitoji barometer javnega mnenja <ilb prihodu Titove vojni misije v London: družatbni u-speh je presegel vsi« meje pri-čaikovanja, povsem spontano je spregOborilo sive širokih mas in daito neštetih dokazov uaj-glOl>l.fe siiihjmtije.
Težke IkuIIk- so pre<i nami, in iuiu>gc težave nas čakajo. NOV jih je premagala v pre teklosti, zmogla jih'bo v liodoč-nostl. Partizan zmore vse, mi je dejal napol resno, napol v jšali nek angleški znanec, ki dobro pozna našo zemljo. Naj nas dvanajsta ura. ki se naglo in usodno fbliža, najde vse str nje ne okrog sTaviie zastave za poslednji udarec, ki "bo stri nasprotnika in prinesel nam tako težiko pričakovano, a tako drago odkupljeno svoft>odo.
Z I V I
IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v Rta-rem s'lovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično ▼ platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
I
OBISK PRI TITOVI MISIJI
Racfco govor Prof. Boris Furlana 20.5.1944
Pred nekaj dnevi je obiskal Titovo vojno misijo v Londonu novozelandski oficir, katerega so s skupino angleških, avstralskih in drugih vojakov partizani varno prepeljali preko slovenskega in hrvaškega o-zemlja do pristana, kjer se je ukrcal za Veliko Britanijo. —
Njegovega imena ne smem i-menovati, a dejali je, naj ga o-pišem kot onega temnolasega Novo^elandca, ki je govoril bolj slalbo italijansko in nemško in je bili včasih za tolmača britanskemu majorju, ki je poveljeval celi skupini in je govoril samo angleško. Nekam svečano je temnolasi kapetan potegnili iz žepa sicer obrabljen, a skrbno hranjen zemljevid "Dravske (banovine,, (Pod Kavednioami), zložil skupaj posamezne kose in nam začel opisovati svojo pot, lepo izgovarjajoč slovenska krajevna i-mena. Mapo so mu podarili partizani in čim bolj je govo riil o narodu Slovenije in Hr va<ške in opisoval svoje doživ ljaje in junaško borbo NOV,
temlbolj je skozi hladno in u-i iiir j eno zunanjost Novozeland-čana prodirala neka globoka ganjenost; ibolj in bolj so ga prevzemali spomini, prva sre čanje s partizani, trinajsta slovenska (brigada, Florijan, Ma rija. Vsem tem, ki jih ne more drugače imenovati, in vsem drugim tu neimenovanim sporoča tem potoni uiajprisrčnejše pozdrave in iskrene želje za o-sebni blagor in za uspeh velike stvari, za /katero se tako ju-na£ko Ibore. Njegove poslednje besede <pri slovesu so (biSe izgovorjene odločno, mirno iu premišljeno ; zamahnil je z roko in dejal: "Smrt fašizmu, svoboda narodu."
O svojem življenju med partizani je Novozelandski kapetan govoril zelo obširno tudi direktno preko BBC v oddaji za Daljni Vzihod. IZ navdušenjem je govoril o čistosti naših vasi, o skiibnosti naših kmetov o vzorni disciplini NOV, a 'brez primerni gostoljubnosti naših ljudi. Med drugim je dejal: — "Narod je, posebno v Sloveni-
m fai podraiflo, M motako tudi tiskovni papir in drug* tletor-ak» poMbMn^ Da * rojaki saalgimjo ndao dopoiQJanJe Bata, lahko gredo npravntttvu na roka m Um, 4a teajo vadno, te U aogote, iu. praj plačano naročnino. AL? NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO dE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker a atam prihranite upr&vniitvu nepotrebna atpoike?
DROBNOSTI
•Zvezi 11 urad za javno ljudsko zdravje javlja, da se je število morske 'bolezni pomanjšalo kar za 75% s pomočjo zdravila, katero so zdravniki nedavno izumili. Ime temu zdravilu je benzedrine.
Vsako leto imamo v Zjedi-njenih državah povprečno 100 tisoč gozdnih požarov. Večina teh požarov nastane vsled brez
brižnosti naših državljanov. *
Lowi so s svojim streljanjem "pridelali" 200 milijonov funtov mesa, katero ni bilo racijo-n i rano. Ti podatki veljajo za leto 1943.
M vključene sledeče
slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" "AMERIfiKA
V PESMARICI
t. Podokalc* — mnikl «bor m bariton unioap«*oin s. Pordrav — moftkl »bor s. Lahko noC — tnoAkl s bor 4. Otofikt Evon — meianl »bor I. Pomladnska — meBanl tbor. a
bariton samospevom t. Ufra 1. — sa aolo apeve. omSId
In meSanl a bor 7. Lira II. — sa maftanl abor t- AJtantakt odm*vl — aa moikl ln tenakl tbor, s bariton aa-moapevom t. KanUta Is paalma ISt — motkl abor
19. Bn£1 — as earnoapava, meSanl abor ln apremljsvanlam
|lU3Ttr>
11 Paalm 29 — aa aatnnapeve. Delani abor In apremlJsvanJe Clsiovlrs sil orcel
CBNA SAMO
60 centov
KOMAD
To §o koncertne pesmi t« moftke in rniane sbore, katere |e nflss-bU Id v asmouUstbi Udal MATEJ L HOLM AR. orjesnist bi pevoTodJa pri sv. Vido, Cleve-land. Ohio. 1923.	<"
Naročite to ablrko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216 West 18th Stre«t New York 11. N. Y.
Kupite en "extra" bond ta teden!	1

SEDAJ LAHKO DOBITE	/
LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO
$2.50
ZA ZVEZEK 7.
"Two Way Passage"
V t«J knjifi, Id Je zbudila posornost vup asaeriAkoca naroda, d* Je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogote po sedanji vojni pomagali evropskim narodom. Iz vseh evropskih driav, tudi is Jugoslavije^ so priftU naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti imjbolj mm-presno In najbogatejšo driavo na svet«. Sedaj je pcUel ias, da Zdroiene drtet« pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja In moti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti U angiettine — je Jako uuMva fr^jigm ln jo piipwoteiM vsakemu. U razume angleiko.
"What's Your Name"
"Človeftk! odgovori na vprašanje, k) se tUe srete mUijenov . . f*
la^Jo te knjig« Jo bogato plačano."--Tako se Je Urasil veliki
UMilškl dnevnik o tej knjigL
Pri narožbi se poslužite naslednjega kupona
P««Ujaa Money Order ss $.............. m lartaorotao
podpiaanod) knjigo(1):
Molo ime .....................................................
it, ulica ali Bos |t...........................................
Mesto In drfava..................
"Glas Naroda"
216 W. 18U> STREET HEW TOBK U, N. T.

"QUI NABODA'

FRIDAY, JUNE 23, 1944
T9TAN0TUEN L. 1M
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOTTRG Is francoščine prestavil J. L.
Norveška mladina
Stockholm, 19. jimija (ONA) moč od farmerjev, ki jim po-— Iz zanesljivih virov se je iz- magajo kadar moreje.
da so "o*™^ mlade- Medtem, ko se večajo za niči, tki so Zbežali kvizlinikemu partizansko borbo, ti mladeni-
(62)
""" Kapustivwi gozdič stopita zopet na piano. Deset korakov pred njima se pokaže kuštrava, Ibleda, strašno suha ženska, prihajajoč iz goščave, ki je v njej počivala. Nje pogled se je eudno svetil. Boke razprostre proti nefoesom ter tožno zamrli ira: 4<0 koliko h<udcA>nih ljujdi je pač na svetu!"
Oba Parizla »e v tem pribHižata pristavi. Ideta mimo past i rjeve ikoče. Sedanji pa»stir seuillonske pristave je <biil ne-oženjeii Alzačan. Že nekoliko noči ni spal doma, ker je 'bil čas, ko je čreda na pKanem ponoči muilila travo.
"Tu poglej," reče Fran ter se ustavi.
4 4 Kaj li naj pogledam t"
"Poglej tu pred sal>o."
"Jaz vidim le vodnjak."
*4To je res. Vidiš vodtojak, ki se ne ralbi več; pa je globok in ima »e zmerom svoje tri metre vode. Rouvenat je že \ enkrat refceJ, da ga bo dai zasuti, da se ne prigodi kaka nesreča. A zakaj naj bi se zgodila? Le poglej : škripec je zlomljen, verige ni več, kameni olb kraju so prepereli in krhki; le enkrat stopi« nanje, in si v globini!"
Stari se hripavo zasmeje ter prikima. "Aha, ume jem, u-megetm!" zasiče.
"Kako često sede Rouvenat pozno zvečer sem-Je na kraj fer kadi svojo pipo t abaka! Ako ga torej najdejo nekega dnt ta doli razbitega ali stopljenega. potem je krhki kraj tega kriv. Ne-li!"
"Hehelhe! Ti si zvita glavica, deoko moj! De'IaS mi vso čast!" — "Jaz Hjufbim in sovražim," de FVan zamolklo."
Jaz pa sovražim in hočem dbogateti!" zamrmra stari.
Rouveoaft je bil obsojen!
18.
Drugi dan zapusti Blanche pristavo z lepo košarico v roki. rtegnila je biti po priliki deseta ura. Deklica ubere pot pod noge naravnost v Fremicourt. Sla je po poti preko travnikov, med topoli, vrbami in jelšami oft> bregu. Ta pot je bila lepša netgoona na prasni cesti. Pa saj je bila spomlad; vse je zelenelo. šumelo, pelo, cveio? In potem je bila deklica tukaj sama in lahko je sanjala. Tako sanja je zagfleda naenkrat (mladega moža pred ea/bo; bil je to Leon! Iznenadena, morda tudi vese la vikne. Mladenič pozdravi. Potem se ustavita oba drug poleg druzoga. Blancbe-i je sroe siJfno bilo.
"Vi ste iznenadeni, da me tu vidite, gospodična," izpre-govori Leon s tresočim glasom.
"Moram vam priznati, da sem se nadejal, da vas tu srečam. Pravil sem vam o svoji dobri zvezdi. Vidite, ona me ta ko gotovo vodi, kakor nekdaj svete tri kralje: zvezda ta me vodi do vas!"
"in jaz sem tudi batš sedaj mislila na vas".
"Je li to res? Sem-li tako srečen, da sočuvstujete <x ma no?"
44Ali niste nesrečni? Ali naj torej ne mislim na vasT" 4 Kako dobri ste, gospodična! Kako vredni, da se va« ljubi!" reče iriladenič, milo jo p ogleda vi i. "In v istini vas tudi ljubi vse, vse! Dovolj, da vas olovok le pogleda, in ve, da imate an-geljsko srce! Vi ste najlepša stvar božja ter imate tudi čudo-Ivorno moč, vse okolo sobe d'epsujete! Vaš nesmehljaj pode-luje.vseiniu svetu miloto, vaše oko svetlobo, vaš glas harmonijo! O da, jaz sem bil nesrečen, malosrečen. izgubljen, brez riljal A videl sem vas, in sedaj nisem več samoten, imam pogum, inoQ voljo in cilj: podati hočem srečen! — Mi^va se jedva poznava, komaj sva par besedi med sabo izpregovorUa, in že ste storili zame tofliko!. . . Blanche je vaše ime; bi vas imenoval drugače: imenoval bi vas 44vilo vesele nr.deje!" O, dovolite mi, da govorim! Odkar vas poznam, ne dvomim več, verjamem na Boga, ki me ne zapusti, kakor ste mi dejali. On mi je poslali vas kot angelja varuha, v mojo srečo! Sreča! Ta je povsod, kjer vi bivate: v cvetlici, katero gledate!"
Blanche je « solznim očesom zrla mladeniča, ki jo je bil prijel za roko. A te solze so bile solze veselja, in roke mu ni odtegnil«!
Ali ostanete dol#o v tem kraju?" povpraša ga.
44Nikdar več nočem ostaviti tega kraja," odgovori mladenič.
Deklica povesi oči ter rahlo potegne svojo roko iz njegove.
"Ali grefcte v FVemicourtT" povpraša ftnladenič "Da."
" AHi vas smem spremiti do konca travniške poti?"
Ona mru ni odgovorila; to je pomenilo: da! Nekoliko časa sta molče korakala dalje drug poleg drugega. .Zdelo se je kakor bi se smehfljale cvetlice, ko sta šla mimo njih .
"Ali imate sorodnike v Fremioourtu?" povpraša mlada deklica naposled.
"Tam ne poznam nikogar. Slučaj, ali ne, dobra moja zvezda me jo vodila v Saint Trim in potem v Fremicourt, kjer mi je bila sreča, da sem vas zopet videl. KaJko krasna se mi zdi ta okolica, kako Ijiihlka zelen teli travnikov, kako veličastne te gore! O, nerad bi šel zopet odtod!"
Blanche se je smehljala hudomušno. "Pariianu postanejo uaii kraji naposled vendarle preveč enolični; menite da nef"
naboru za delavce, organizirali samo-obrambne enote.
Te enote so bile organizirane v odgovor grožnjam, objavljenim v kviizlinškem časopisu '4 Norsk Arbeidsliv", da bodo vsi mladeniči, ki so abežali, u-streljeni, če Ibodo ujeti.
Oddelki so več ali manj neodvisni od obstoječe uporniške vojaške in sabotažne orgauiza-ewije. in pravijo, <ia so dobre rezerve.
Oni .se strogo držijo splošnih instrukcij, da ne začne akcije proti okupatorjem, doktor ne pride -signal iz Londona, a bore se, če so zasledovani in je umik odrezan.
Prehrana je eden najtežjih problemov za te mladinske skupine, vendar pa dobivajo po-
či v prostem času pomagajo kmetom, ribičem in gozdarjem. Mlada dekleta opremljena z nahrbtniki polnimi hrane pridejo iz mest v gozdove, kjer se nahajajo mnogi mladeniči.
Pred nekaj dnevi ise gesta-povski agenti iu kvizlinska policija aretirali nekaj takih deklet. Kamjoii s stvarmi za te mladeniče je tudi bil zajet. Nove poti za dovoz tem mladeničem so bi<U» že ustanovljene v Oslovskem okraju.
Iz urada Slovenskega ameriškega »narodnega sveta
3935 W 26th St. Chicago 23 111
DELO DOBE
I'istilei pisarn, samo izurjeni. Ure od 7 zvečer do 1. zjutraj. Plača $24 na teden. Vprašajte na: ](>."» Fulton Str.. Soba .T>7, New York City.
<;—-ju—-j«;
Izdelovalci avtomobilov ^o sklenili z vlado Zedinjenih držav toliko pogodb za izdek>vanje vojnih potrebščin, da znaša skupna vrednost teh pogodb lepo svoto — .°>0 tisoč milijonov dolarjev.
NA DELO ZA ZMAGO!
ZOJSA (Združeni odbor Ju-; vanskega Amerikanea, tla gu v ©slovanskih Amerikaoev) je tej akciji podpre s složnim.
Vprašanje glede konvencije
Upravni urad prejema obilo.gov pomočnik v SANSovem u-| vprašanj od uradnikov podru-l radii. Vse delo v zvezi s kon-žnic in posameznikov: Kdaj injveneijo je izredno delo. In to kje se 'bo vršila konvencija! potrebuje časa in moči. SANS I
SANSaf Ali smo
mi upraviče-
danes ne razpolaga ne z enim
niti za drugim. Prosimo tore j j ]K»trp! j«-nja.
MIRKO KUHE L,
izvršni tajnik.
ni do deJegata itd. Dasi je ekseikutiva SAXSu na svoji seji 12. aprila dbločtfa. da kon-veiwija vrši v Chieagu enkrat' meseca junija ali julija, bo po-:
treba čas preložiti za en meseej--
Vzroka za to sta dva, in oba ,,	,
dajeta otfeuvor tudi na drugo ^^ Sad;,a 56 °beta vprašanje. Koncem tega mese-j Sadjerej^i eouiitvja H<x*k-ea .se vrši v Chir-agu konvenci- land v New York, kakor tudi ja republikanske stranke, v|oni etmntyja Bergen v N»-w drutgi polovici julija pa konven- b'rseyju -o ravnokar završili
znosi ova tiskih
v skladu s kampajo za Peto Vojno posojilo sklenil pomagati, da kampanja doseže čim večji uspeli.
Smatramo kot eno najvažnejših naših dolžnosti, da kot jugoslovanska enota organiziramo akcijo v tej kampanji na način, ki l>o najizdatneje pomagal pri vojnemu naporu naše nove domovine. ZOJSA s tem poziva vsa naša društva, kra -jevne odbore, organizaeije, u stanov
bra t sk i m s o< lelo va njen i.
Osvobodilna invazija približuje sovražnikov poraz in svit. svoilx>de in miru za vse narode. Sedanja borba os t va rja težnje in ideale naprednega svobodoljubnega človečanstva. Vsa naša akcija mora biti v tem čn>n osredotočena v prnvcu etfja, ki 1k> za jamčil največjo moralno in materialno lioifoo tej borbi. —
PETO VOJNO POSOJILO
l-
__. * T. ~ ,, J ' ima nalogo, da zasigura p<xli»o-
iove m poodmee, vuMwe vse .	f.
t i 4, i • j iro skupnemu naporu tudi z do-stvo, da z bratovskim sode-! . J	*	,
ljudi —,--------------------- .
lovanjem delamo za en cilj _;Pri^som ameriškega prebivalci uspeh Petega Vojnega Po-^™'	bomo svo3 del. sojiia.
Naša akcija mora v tej smeri s številkami dokazati nas
resnični doprinos. Da se to omogoči, je urad ZOJSA razposlal na tisoče pisem društvom, odborom in organizacijam s prošnjo, da prijavijo kvoto kupi jenih, oziroma prodanih obveznic Petega Vojnega Posojila čim-preje na naslov:
FIFTH WAR LOAN DRIVE
j če kot složna enota ameriške i-e-| lote delamo splošno, osredotočimo vso plodove dela in se odlikujemo pri skupnem iznosu. To moramo narediti preko organizacije, ki je s svojo aktivnostjo doprinesla največ k obči podpori vojnih ciljev Amerike in Združenih narodov od strani Južnih Slovanov, in dosegla priznanje osvoilxuliltne l)oiibe naših bratov v stari domovini v ameriški javnosti, ka-
i kor so jih žrtve in napore te United Committe of S.S.A.,!l)orl>e zaslužili v polni meri. 1010 Park Avenue i z ozirmn na to apelira Z. O.
eija demokratske stranki*.
V tem razdobju, v katerem bi se imetfa vršiti SANSova kon-vencija, ni v Chieagu na razpolago nobenega hotela, niti ak<»-modacije za delegacijo. Uprava je skušala na vse načine dobiti primeren prostor za našo prvo konvencijo, toda ni uspela. Na razpolago so ostale le privatne dvorane. To pomeni tudi privatna prenočišča za delegacijo. a teh v tem izredno zaposlenem indusfrialnem mestu sedaj ni. Uprava bi bila j bombardirana z zahtevami za i akomodacije, česar pa ni zmožna pres"k rbe t i.
Drugo vprašanje je repre-i zentacija. Koliko delegatov naj ta konvencija šteje in kn-; ko naj bodo podružnice in dru-i ge podpiralne organizaeije za-l s topa ne? Uprava je raaqx^lala na vse podružnice \-prašaihiei pole že meseca aprila, toda odgovori so prišli ie od dobre i polovice podružnic. Otl nmogvJ podružnic, ki danes vjjra^nje-! jo, če ?>odo upravičene do za-| stopava, sploh odgovora ni i bilo. Vse to in ]iotežik»\če z dvo-l rano je nadalo upravi veliko' o* Zgovornost in i z hm 1 no delo. j lil vsled tega razloga je ekse-; kutiva z veseliko večino glasov zaključila, da se datum kon j venci je odloži vsaj za en mesec, j Podružnice prosimo, da po-j
>voj*' letno zl m »rova nje v New Vorku. Navzočih je b5To l">o lastnikov velikih nasadov jalmlk in breskev in 200 zastopnikov družb, ki -e pečajo z imenovano sadjerejo. Vsi so izjavili, da so nasadi v izbornem stanju, in da se bode letos pridelalo 15 •odstotkov več jabo»*Jc in \bre-skev, kakor v 'lanskem Vtu.
GOING MY WAY
z HIXO CROSBY
in KISK STKVKNS
<M-Iiii<i ti;i •nlru: Clinrll«' S|>ivak i ti	; Tip. Tap
j«>-*-l>ii;i t'K'k.i HV^m Hr«»-.
PARAMOUNT
> ltr»;iilH:ir \ l.'tr.l St. New V.»rk
New York 28, N. Y. jj. S. A na vsa naša društva in,trpe še en te<len. Do tedaj b > Kot organizacija, ki pred-1organizaeije, na vse naše Ijn- določen prodor in datum kon
stavlja najprogresivnejše in
di, da z vsem silami «ložno de
44Vi »e šalite, gospodična!" "Ali stanujete v Saint I^unut,, "Da, gospica, za zdaj bivam v Saint Irunu." "Ali Jte etišali v Fremicourtu kaj o menil"
/ . (Nadaljevanje sledi,)
najaktivnejše jugoslovanske A-merikance in po njih težnje in ideje našega tukajšnjega ljudstva, da s konstruktivnim delom zastažimo in zagotovimo čim večjo pažnjo in pody>oro Amerike za naše narode in njihovo herojsko osvobodilno borbo v stari domovini, ZOJSA čuti, da je dolžnost vsakega juigoslo-
lajo za uspeli PETEGA VO.T-NFX1A POSOJTTjA in prijavijo vse zneske brez ocllašanja na navedeni naslov.
ZOJSA
Zlatko Balokovič, poslevodee predsednik
New York, N. Y., 14. junija, 1044.
Bae&MeJ/foivt/
vencije. kakor tudi predloženi načrt glede zastopstva. Upravni urad SANSa danes vodi vse upravno in politično delo/ katerega vršita izvršni tajnik v svojem prostem času ter nje-
S O N A R T REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
.f*rr> \V. Kopriv^rk in njegov orkester
MS«.S_\Ved«iin* Polka
(\»> bom n« motila. TI ti* J« nt. pa tidana mar«!«) V\>d<lmtt Wait« Hiovt-nskl WaJta
Pojo Rupnlck Matr« JUH—Jwp Po'ka
• Mat* p^itlco pw^njn) Marine — pcJka
675—T»r«>zinka — polka Na plaulncah—valtek
Lepe Melodije
I>u«|uif>iie i'nivrrsity Tamburira Orkester
M."71 Xm Marijnii(*e. r*>lk:t Kj»- »o n».ij»» rožice Mnrirka	|N»lka
Za tozadevni cenik In cene plotC te obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42nd ST.. NEW YORK
"STRIC SAM: PODPRLI TE BOMO 100%, DA BO 5. VOJNO POSOJILO DELEŽNO ZA2ELJNEGA USPEHA!"
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o če. mer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest
v 27 letih!" H^^HH
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker je zaloga teh knjliic *eln oin*\1«*na. je priporočljivo. <ia poSIjlt« naročilo prej ko mogoče. K narotMlu priloUtp x dobrem zavitku gotorino os. znamke (Združeni!) držav t. — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
nt West 18th Street	New Yark U. N. Y.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE.
81.0^NSBR PESMI
Ibirka * narodnih petal l/dala (tlaahena MaUra t drtelando.
r ena - $131
Krnil Adamlf—If JUttOSLOVANSKIIl NAItODMIl PKSMI ta moMil
•bor.........................
ŠK8T NARODNIH PESMI ta aao-ikl il.or ....................
^RST NARODNIH PESMI to toni zbor ...............
ji
fran* VrntuHnl—SE8T MEftANlH IN kl AklB ZKOR4IV ......
renk ^nvanee - Ik MLADIH I KT. noAkl abort .................
('eter Jereb—OH KM ZBORU« l*e ftkt in «Mmnl> .............
Moški zbori
l>8KAR PRY:
Parkira; fij. * •»»»: Kam nt. fanti*, dr*« v »u p"J-duno ..................... H
OHKAK I>ST:
prečno. IJnh<-a an)a; Ko ptlei ea na tnje icre; : MoJ ma konjička dr«; |».4>i» wir pl
Hlovo; J* rpllmilk 49
EMIL ADAMlO.
Utdra devojka 4bel<kraaJ«ka...M
Vao unč prt [«tnrt ...........9t
Jnrjfva ......................J4
H»dl Mirka domo: Kaj drn«# ca bočem; Zdravi«-« ........JI
• AHIJ.1J MIRK In k. OROHMINO:
Vntrtf: P« rradlnl ...........M
fERIMi jrVA?TRi^:
Zjutraj.......................*
Blovanaka ...................JSM
PETEK JEREB: P«lln rnta ; VAMI LIJ MIRK: Poduknl-a.........M
/.ORKO PKFLt>V|Ct;:
I j* enkrat «a ..........
81« v« d«dn ............
(K VtfLARlO: H«iftioarlo;
Potrkan Hm
JOH
m J*
i
ji
IZ STARE ZA liOdK p» im« mo nasJednje	kkt^rm
<ino znižali c«mih:
\Mrtftk« alovmaka tir«. 4H JrlavaL him*? 4lnpft«bi akordi, n
■aaAlilb rKorav (Kart A4aa»l#) rrtje me&anl tbort (()la»b*>na M« Uea> ---------------------
V pfflni^nl noči. kantata ra
tb»r In *rk**t*r. (Mtwr) ..
dladini.
il va mladina a klavir-(E. AriaaaM) ____________
Ura prif I (I'relate*) a« aaMI ■bar ta aata .....................
blmnl, d»a«laaM tiarakl odmevi. < nnrfe, ailhl
}. II.
S*
JI
J«
4A TAMRi'Wdt
^A OOKENJSKKM .rE FLETNO, pod po ari ulo ven>kih narodnih pearai ta tamhnrice, zložil Ilir ko Bajnk...............7»
11
raAkl iMr (TUJmIi) _______
Hmm AH na »Imlm*. <Haj«k).
la crnuE:
— a avoakt — (Kateljakl) ____________
« HI.AVIR:
*nri prMeJ«. — KaraMea —__J«
KNJIGARNA Slovenic Publishing Co.
216 West 18th St., New York
oniiuiiiiiuiiiiiiiiiHiuiiuiuniiiiiiiiiiiiu
5353485323485353234848535353
607578