PRIMORSKI DNEVNIK __ GLASILO OSVOBODILNE Lgto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA TRST nedelja 10. oktobra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 1021 OBLETNICA koroškega plebiscita S-lina usoda, slično trpi j e-Je; enaka borba, enaka krivi-a nas druži s koroškimi brati. aradi tega so koroški bratje posebno pri srcu prav nam ^morskim Slovencem■ M- oktobra 1920 so koroške “iouence io. osleparili za svobo- ’ °d tedaj do narodno-.R odilne vstaje se je nada-krii zanie Pot trpljenja in stri'0’ najpreje od strani av-iškega Šovinizma, pozneje op, ran i hitlerjevskega pan-“ermani. ‘eteia QM~j ja, a Avstrija in pozneje teple * mčija, tako verolomno nzma. Ista usoda je do-oa m.s primorske Slovence lizl Tani italijanskega riibeia-liin a*’ pozneie od strani ita-Co^Qa faUzma- Kakor so <ža h m bratom obljubljali, tik °5° sP°stovali njihov je-Je’ kulturo in pro-°' Prav tako so slovesno pri? nam< da nam bodo sjcena/ž vse narodnostne pra-Po;r’, }n. kakor je svojo besedo Iq lilihnami postopala Italija eralna» m fašističnaJ 'as kaJcor niso m°9li zatreti Primorskih Slovencev, ta-jo ?.° tndi koroški Slovenci svo-dQ 'ut>ezen do rodne grude in 0 Materinega jezika skrili 0 oko v svoje srce in se pridali na prerojenje. Kljub H^.^sti razmer v katerih so bo h zaradi katerih je 0a za narodnostne pravice So! nas zavzela ostrejše oblike, hit?6 ■ °b zverinskcm napadu na erievskih in fašističnih tolp hi naS° domovino tako koroma k k0t Primorski Slovenci, Uti°h 6n sam moi’ znaSli na 0j|, °°rbeni liniji; na liniji obodiine fronte slovenslce-je ^lroda- Partizanska puška na xeVala tako pri nas kot ' in s s,cuPnimi arhi smo si ustvarili novo t*°oin° Slovenijo v Federa-ni ljudski republiki Juggsla-B * jSla 2 Pn°tnimi sindikati na Za zaP°ro odpustov, to-W as*a uprava se je zapori od-thaktii *operstavila in dala tako ^aha j° moinost širokega raz-°apustom. 'ih Vi^‘u f- je število brezposel-^■OOoe avcev in delavk doseglo že 'ti ta;r,led katerimi 7500 mladincev Poštev na 20.000 delavcev za-Avgu V trzaCki industriji. Slni:ta Meseca je število brez-‘Jš v coni A Tržaškega ozem-Qr 5e0lo že okoli 32.000. 'i Jo J*1 'a delo pri vojaški upra-^Hvi:agovarMi stališče, da je za h gle*iu tržaške industrije bolje, re e Vihanja delovne sile ni ^!:|oda^n^I1,l3tov• ter se da tak° ^'hg . ^ern možnost večjega od-5'le .. e razbremenitve delovne SuLPresežku in s tem večjega ^tiVe 2a nove industrijske tni-g'a}<0 je kljub odločnemu "tiej . sindikalne organizacije 0WUStr*»'t kapital možnost vk 1 Vez stotin delavcev in . Ofa ‘ ’0°^asu anglo-ameriške vo-%, jj. prave, ki določa povišanje celotno obremenjujejo pov-'hh j3^ s,;o družino za nadalj-c fn/°’ nnolo-ameriški «Pu- ;W,,riQtl0- Office» objavil ■rshan statistiko o programu k bodrr,KUe Ponioči Trstu, v kateri °4° jn n? navedeno, kako se Ko‘;, e,Stirai° razpoložljive vsote »*0a tržaškega gospodar- ?etio, j; jenja. Med ostalim je re-°iega a se bo g pomočjo Marshal-ShuJ na enatno dvignila in-'!’atkerna -ZTn°Qljivost in da bo v Jni. „ , c,,su industrijski pote;i- OBRE VODJE v okviru sodelovanja s tržaškim zaledjem. Takšna dobra volja mora seveda pustiti doma razne sentimentalnosti, da ne 'spravijo v zadrego n. pr. avstrijskih gospodarskih krogov, ki so pred. kratkim ustanovili avstrijsko-tržaško (ne itatijansko-avstrijsko) trgovinsko zbornico, držeč se običajnih šeg mednarodne vljudnosti alb pa morda sličnega predloga če škoslovaških in jugoslovanskih krogov. Prav tako bo treba priznati, ako si še nismo, da so interesi Trsta, tržaških trgovskih in gospodarskih krogov eno, druga stvar pa je, s kakimi #novimi sredstvi ekonom ške penetracije» bo rešila Italija svoje gospodarske težave, kar sodi nedvomno v pristojnost organov italijanske republike, ne pa tržaških ekonomistov. Potem pa bo tudi v tem smislu treba usmeriti vso dejavnost. Znane so nam težave tržašifih gospodarstvenikov in tudi njih želje, da bi se iz njih izkopali ter tako poživili vse gospodarsko življenje mesta. Posredno tudi od tod izpira predlog,, ki o njem govorimo, kakor poprej razni predlogi, zahteve in kritične pripombe (bolj ali manj javne) trgovskih združenj k gospodarski politiki V tl. Prizadevanja predsednika g. Veneziana, ki je že l. 1945 objavil svoj načrt za vurad za kompenzacije», potrjujejo uvidevnost in treznost v presoji dejanskega položaja našega gospodarskega stanja. Želeti bi bilo tedaj, da se iniciativa izvede s pritegnitvijo prav pseh moči, ki ji lahko pripomorejo k uspehu, ne pozabljajoč pri tem na nikogar. V kolikor se že pripravlja ob sodelovanju Zbornice TOI in VU, kakor čujemo, sUstanova za razvoj izmenjav v Trstu» (Ente per c/Ji scambt); bo treba pohiteti. Razveseljivo bo za vse, ako bodo prizadeti gospodarski krogi in ustanove pri praktičnem delu pokazali, da so sposobni za funkcijo posrednika na meji dveh ekonomskih sistemov. De na tak način bo možno oživeti trgovinski promet Trsta na podlagi *večstranskih blagovnih izmenjav. Cas je, da se v tržaškem gospodarskem življenju (ne le med štirimi stenami) pojavijo perspektive, ki bi segale dalj kakor od Velikega trga do Kanala. Od tega bi imeli prav kmalu neposredno korist vsi sloji tržaškega prebivalstva. TRŽAŠKI DNEVNIK 1 tednu "Za aačega dijaka,. od 10. lin 1/, oktobra 1948 Cez nekaj dni se bodo zopet odprla vrata slovenskih srednjih šol v Trstu. Za marsikaterega slovenskega očeta in za marsikatero slovensko- mater se bodo s tem dne začele nove skrbi in težave. Zaradi težkih gospodarskih prilik, v katerih živi vse demokratično delovno ljudstvo na Tržaškem ozemlju, se ne bodo mogli odločiti, ali naj pošljejo svoje otroke v šolo ali pa naj jih obdrže doma, kjer bodo prej ali naj slej podlegli škodljivim vplivom ulive. Rojaki in rojakinjef Petindvajsetletni fašistični teror je zatrl' naše politično, gospodarsko in kulturno življenje. Našo mladino je potujčeval, izobraženstvo pa zapiral v ječe ali pa prisilil, da je zbežalo preko meje. Slovencem na Tržaškem ozemlju je zato potreben nov kader napredne, delavne in nesebične inteligence. Ne smemo dopustiti, da bi se zaradi današnjih težkih gospodarskih razmer naša mladina zgubljala na cesti, se odtujevala svojemu ljudstvu in pozabljala na dolžnosti do svojega naroda. Tudi najrevnejšim moramo omogočiti obiskovanje slovenskih srednjih šol, pomagati jim moramo, da bodo oni deležni znanja in izobrazbe in da bodo mogli nekoč kot učitelji, profesorji, pravniki, zdravniki, inženirji itd. koristiti svojemu ljudstvu, iz katerega so izšli. V ta namen je Dijaška matica priredila teden^cZa našega dijaka*, ki se začenja danes, konča pa prihodnjo nedeljo. Delavci, kmetje, obrtniki, trgovci in izobraiencil Naj ne bo nikogar med vami, ki ne bi hotel v teh dneh prispevati skromnega daru za našega siromašnega dijaka. Saj s tem pomagate v prvi vrsti sebi in svojim stanovskim tovarišem. Da so naši dijaki in dijakinje rep potrebni vaše podpore, je razvidno iz naslednjih podatkov: v preteklem šolskem letu je S2 odst. staršem vseh gojencev pripadalo delavskemu razredu, 32 odst. staršev so bili k raški kmetje, več kakor It odst. pa so bili nižji nameščenci. Osrednji odbor ponovno poeiva vse naše ljudstvo, ki m doslej nikoli odreklo svoje pomoči, kadar je bila sila največja, da tudi ob tednu eZa našega dijaka» dokaže, da je pripravljeno pomagati kjer koli in kadar koli je treba. Osrednji odbor Dijaške matice. Vzel je na račun dete Katerina di Franco je pred nekaj dnevi javila na policiji, da ji je meseca septembra ženin njene hčere, 21-letni Palumbe Oliver iz ul, deli e Ca v e 2« izmaknil iz njenega stanovanja v ul. della Valle 10 vsoto 25 tisoč lir. Policija je začela s preiskavo in včeraj res aretirala tega kandidata za ženitev. Pri zasliševanju je Pa-lumbo priznal, da- je vzel denar, vendar pravi, da je bilo samo 10 tisoč lir in da jih je vzel z vednostjo in privoljenjem svoje zaročenke. Najbrfe je smatral, da naj bi bilo to nekak predujem za njeno doto. Danes zaprta Openska cesta Zaradi motorne dirke iz Trsta na Opčine, ki do danes od 9.30 do 11.30 bodo od 9 ure do konca tekme zaprli vso ul. Fabio Severo in državno cesto od Faccanonija do Obeliska. V tem Času se bo lahko vršil promet po Novi cesti ali pa po Furlanski od svetilnika proti Proseku. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 9. oktobra 1948 se Je rodilo 7 otrok, Umrlo je S oseb, porok pa je bito 8. Civilne poroke: Študent Henrik Mandler in zasebnica Helena Polizio, uradnik Mihael Ciopp! in zasebnica Alojzija Corona. Niso se odrekli nameri prenehati z obratovanjem v tovarni za predelavo olja Predstavniki ES so dosegli, da se bo o tem vprašanju še razpravljalo Pred nekaj dnevi smo že objavili) je vojaška uprava odobrila posojilo, vest, da namerava industrijska družba za predelavo olja prenehati z delom ter prodati poslopja tvrdki Baker. Takoj ko so Enotni sindikati zvedeli za to namero, so odšli na indu sirijski odsek, kjer so upravičeno protestirali proti temu ter so zahtevali, da ta odsek preskrbi, da ne preneha ta družba obratovati. V razgovoru z majorjem Whiteom so prejeli predstavniki Enotnih- sindikatov zagotovilo, da ne bo mogla gori omenjena družba uresničiti svojih nakan ter ds se bo major osebno zainteresiral za stvar ter u-kren.il vse potrebno, da bo zagotovil tamkaj uslužbenim delavcem zaposlitev. Obenem je bil sklican na uradu za delo sestanek zainteresiranih strank, Ze iz pogajanj je bilo jasno razvidno, da ta družba ne namerava odstopiti od svojih zahtev ter da je njen namen zapreti podjetje trden. Njeni predstavniki so na pogajanjih izjavili, da bo podjetje še naprej obratovalo, če bo vojaška uprava ugodila njihovi zahtevi ter jim odobrila naprošeno posojilo. Takoj so odšli predstavniki Enotnih sindikatov na finančni odsek, da bi prejeli o tem natančneje podatke in tam so jim odgovorili, da ki ga je to podjetje zaprosilo, da pa ne more ugoditi zahtevi o ukinitvi davkov na proizvode, ker ji je to za sedaj onemogočeno; pripravljena pa je povrniti v to svrho vse stroške, ki bi jih podjetje imelo. Tudi urad za delo se je pozanimal za stvar ter je sploh pokazal za to vprašanje velik interes. Na sledečem skupnem sestanku so predstavniki Enotnih sindikatov izjavili, da nikakor ne morajo sprejeti sklepov te družbe ter da morajo-počakati na odgovor, ki ga bo v zvezi s tem vprašanjem dala vojaška uprava. Na pritisk sindikalnih predstavnikov so predstavniki omenjene industrijske družbe umaknili svoje prejšnje besede ter so izjavili da bo vprašanje ostalo odprto vse dotlej, dokler ne bo sklicana ponovna seja na uradu za delo. Ped kakšnimi pogoji delajo delavci pri civilni policiji Položaj delavcev, uslužbenih pri civilni polieiji tudi ni preveč rožnat. Ti delavci, med katerimi so nekateri mehaniki, mizarji, zidarji. strUŽilci In šoferji — so naravnost Za nas nepojmljiv je primer proeesa proti Saxon Millsovi Zaradi pomanjkanja prostora smo včeraj morali izpustiti poročilo o procesu proti elegantni Angležinji, gospe Ingeborg Sakon-Mtllsovi, ki je bila od angleških sodnikov opro. ščena obtožb, da je imela prste vmes v glasovitem škandalu o javnih delih. Pač pa danes objavljamo vest, ki jo je objavil tiskovni urad VU. »Gospa Saxon-Mills, ki je bila ovadena sodišču VU zaradi kršitve davčnih predpisov na Tržaškem ozemlju, je bila obsojena od načelnika departmana za finance pri VtJ anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja in sicer na podlagi uredb ministrskega dekreta od 8. decembra 1934 in na podlagi poznejših poprav- Prav 2aradi tega primerne, ga ukrepa je bil sodni postopek pred višjim zavezniškim sodiščem ukinjen*. Praktično se je zadeva tako končala za gospo, ki je bila obtožena, da je bivšemu majorju Scjuireu prodala angleške funte za lire, ki jih je ta «zaslužil», da bo plačala kakšno denarno globo. Mimogrede moramo omeniti, da je bil priziv obsojenega majorja Squirea sprejet hi da je mož že na svobodi. Samo uradno poročilo pa je nekam nejasno in nikakor ne more odstraniti zaprepaščenja, ki so ga ljudje doživeli ob takem res svojstvenem procesu. Trditev, da je gospa bila obtožena kršitve finančnih predpisov in da je bil sodni postopek proti njej ukinjen, je nekam nejasna, posebno če pomislimo. da sta prišla iz Anglije civilni sodnik in tožilec. Ta je po dolgem nanizanju obtožb predlagal, da bi sodišče ukinilo sodni postopek, kar se je seveda tudi zgodilo. Poglavje žase pa je bilo to sodišče, ki je prvi primer v zgodovini lokalnega sodstva. Proglas št. 2 od 15. septembra 1947, ki ga je izdal general Airey določa, da so samo anglo-ameriška vojaška sodišča pristojna za sojenje prekrškov proti anglo- ameriškim vojaškim silam. Torej proglas ne predvideva nobenega ameriškega ali angleškega civilnega sodišča, ki bi lahko sodil na Tržaškem ozemlju pod zavezniško vojno upravo. Da ne govorimo še kako je ta primer z gospo Saxono-vo v nasprotju z vsemi ostalimi mednarodnimi pogodbami, tako celo z določili mirovne pogodbe in z določili statuta za Tržaško ozemlje. Take primere, da sodi tuje civilno sodišče v inozemstvu, imamo le v zgodovini orientalskih in kolonialnih dežel, kjer so konzuli imeli posebna svoja sodišča, ki so sodila državljane svojih dežel. prepuščeni sami sebi ter nimajo nikogar, ki bi branil njihove interese, ali pa ki bi se zavzel za njihov položaj. Notranji pravilnik namreč prepoveduje, da bi imeli ti delav- ALI SI ZE NAROČNIK ■PRIMORSKEGA DNEVNIKA# ZVU Je odobrila otvoritev I. razreda klasične gimnazije * slovenskim učuim Jezikom v Trstu. Učenci, ki so se prijavili za poskusni vpis, naj se čimprej končno veljavno vpišejo v to novo šolo. ci svojega sindikalnega predstavnika, ki bi lahko ščitil njihove interese. Pa si nekoliko oglejmo pobliže položaj teh delavcev; le malokateri izmed njih prejme več kot 28 tisoč lir mesečne plače; poleg tega nimajo seveda svoje menze, kjer bi se lahko hranili nekoliko ceneje ter ne prejemajo niti delovnih oblek, niti gumijastih škornjev, ki jih pri delu nujno potrebujejo. Prav tako ne veljajo za njih določbe o izplačevanju redne dnevnice ob vseh praznikih, kadar so zaposleni ter ne smejo delati nadur, ker jim jih ne bi nihče plačal. Sedaj pa naj si le vsakdo zami-sli, kako bodo ti delavci lahko preživljali svoje družine s to plačo sedaj, ko so se cene življenjskim potrebščinam tako zvišale. Ali bo lahko prehranil in oblekel ta delavec svojo- družino? Kot smo že omenili, ne dovoljuje notranji pravilnik, da bi imeli ti delavci svoje sindikalne predstavnike, ali pa da bi bili sploh sami vpisani v katero koli sindikalno organizacijo. Toda zaradi gospodarskega položaja, ki se iz dneva v dan slabša, bi morala vojaška uprava odstraniti ta ukrep, sindikalne organizacije pa bodo morale z ostro borbo doseči, da se bo položaj teh delavcev čim prej izboljšal. Kamion povozil otroka Včeraj okrog 12.20 je šofer Pasco-lutti Brun iz ut Universita 18 povozil v svojim kamionom «Dodge» na Miramarski cesti pri hiši št. 117 nekega 10-letnega dečka po imenu Pertota Lucijana. Otroka so takoj odpeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljen gleženj pri levi nogi ter lažji pretres. Zato bo ostal na zdravljenju okrog tri mesece. Okupacijski vojaški upravi GEN, GAITHER TRST 2 ene II. okraja, središče mesta, zbrane na sestanku, na katerem so razpravljale o nastalem kritičnem položaju, ki je nastal zaradi odredbe okupacijske VU o zvišanju cen osnovnim življenjskim potrebščinam ugotavljajo, da okupacijska VU ni upoštevala kritičnega položaja, v katerem se nahaja tržaško delovno ljudstvo ter da je s tem svojim ukrepom zadala nov težki udarec našemu delavstvu in še posebno ogromnemu številu brezposelnih, vojnim vdovam in sirotam ter da je ta odredba v korist krogom, ki izvajajo Marshallov načrt. Zahtevajo, da okupacijska VU prekliče odredbo o povišanju cen ter da sklene gospodarske pogodbe z našim zaledjem, ki bodo edine ustvarile vse pogoje za odpravo brezposelnosti in bede tržaškemu delovnemu ljudstvu. Nedelja 1». oktobra Frančišek, Slovenka Sonce vzhaja ob 6.14, zahaja ob 17.25. Dolžina dneva 11.11. Luna vzhaja ob 14.42, zahaja ob 22.55 Jutri 11. oktobra Samo SPOMINSKI DNEVI: 1920 je bil izveden na Koroškem krivični plebiscit, ki je odtrgal Slovensko Koroško od našega narodnega telesa. 1944 so se prvič srečale enote Rdeče armade z NOV in POJ. PRESKRBA Zopetna delitev testenin za delavce pri oboroženih silah. V ponedeljek 11. t. m. bodo začeli deliti bele testenine delavcem zaposlenim pri težkih in najtežjih delih pri oboroženih silah. Konec razdeljevanja 30. t. m. Cena v mestu 100, v podeželja 102 liri za kg. Razdeljevanje sladkorja. V ponedeljek 11. t. m bodo začeli v mestu ih podeželju deliti po 700 gr sladkorja skupini od 0 do 9 ter preko 65 let, po 600 gr skupini od 9 do 65 na odrezka VII in VIII — sladkor živilskih nakaznic. Istočasno bodo razdeljevali sladkor osebam, ki imajo pravico do dodatkov na odrezek meseca oktobra, Cena v mestu 275, v podeželju 277 lir Za kg. Hotel se je usmrtiti ker ga je iskala policija Državni uradnik, ki je bil obdolžen ponarejanja dokumentov, je najprej ušel policiji in potem skušal napraviti samomor Pred nekaj dnevi smo poročali, da je državna prokura v Trstu izdala 2aporno povelje proti svojemu tajniku Turco Jožefu, ki so ga dolžili, da je izdajal ponarejene kazenske liste raznim kaznovanim osebam, brez navedbe kazni in proti nagradi da 10 tisoč lir. Preteklo sredo sta se torej predstavila v njegovem uradu dva člana «vo-lante* in ga povabila s seboj na «zaslišanje». Turco rti menda nič dobrega slutil in 2ato Se je izmuznil policajema na ta način, da je stopil «za trenutek* s hodnika nazaj v svoj urad, češ da je pozabil svoj klobuk. Od tam pa se je izmuznil ■T :/V-*v *• A Zjt: i mi iTSž:. rizku/tt Tekma met) Ponziano Lj. in Našimi krili bo danes ob 10 na stadionu pri Sv. Soboti Včeraj smo bili že v dvomu, da bi se tekma odigrala. Vendar se je vodstvu Ponziane posrečilo urediti zadeve in tako bo danes zjutraj stadion pri Sv. Soboti sprejel vse one ljubitelje in prijatelje nogometa, ki so nestrpno pričakovali tega dne. O moštvu Naših kril smo že govorili, vendar je potrebno dodati, da igrajo prav odlično z glavo, prav tetko so odločni v startih in v obrambi. Postava še ni znam, vendar lahko z gotovostjo pričakujejo rezervnega branilca, kajti branilec Jovanovič je bit poškodovan v tekmi s Crveno zvezdo. To pa nas ne sme preveč veseliti, kajti Naša Krila imajo precej izredno dobrih rezervnih igralcev, ki bodo svojo nalogo izpolnili kot vsi ostali. Naša endjstorica pa bo nastopila v postavi Parola; Valcareggi, Tramarin; Benvenuti, Carlin, Per-totti; Polak, Preselil, Maluta, Co-lombin in Tommasini. Ob tej priliki želimo Tamari in tovarišem obilo uspeha. Cim manj razočaranja bo v tej tekmi, temveč ljubiteljev in prijateljev si bo pridobila ta naša že tako simpatična enajsterica. Današnji domači športni spored Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja: igrišče v Boljuncu ob 8 Tovarna strojev - Aurora; ob 11 Skedenj - Rojan; ob 13 Milje - Ar. rigoni; ob 15.30 Ponziana - Piran; igrišče Proseka ob 10.30 OMMSA . Pristaniščniki; ob 13.30 Dreher - Sv. Ana; ob 15.30 Magdalena - Kešta-lunga; v Umagu ob 14.30 Umag Meduza. Dahko - atletsko prvenstvo Tržaškega ozemlja bo danes pri Sv. Nikolaju s sledečim sporedom: tok na 100, 400, 800, 3000 in 5000 m; hoja na 5000 m; skok v višino in daljino, met krogle, diska in kopja ter švedska iit 4 r 100 m štafeta za moške; tek na 100 in 800 m; skok v višino in daljino, met krogle, diska in kopja ter štafeta 4 x 100 za ženske. Opozarjamo atlete, da se poslu-žijo parnika za Sv. Nikolaj, ki odpotuje iz Trsta ob 7.30. Zbor atletov je določen za 7.15 pred ribarnico. Kolesarska tekma za Dl- pokal Slavka Skamperla se bo začela danes ob 9 iz Barkovelj (Cčdas Mare). Zg tekmo vlada precejšnjo zanimanje posebne zaradi ostrih borb med našimi najboljšimi kolesarji kot Sosič, Bartoli, Cok itd. Zbor tekmovalcev bo ob 8 v Barkovljah. Nagrajevanje bo v večernih urah pri P. D. Skamperlu pri Sv. Ivanu. Košarka. Danes se bodo nadaljevale tekme v košarki za prvenstvo Tržaškega ozemlja, kakor tudi okrožno prvenstvo moških in ženskih ekip po sledečem urniku: igrišče Col ILVA ob 10 Redivo - Vesna (žensko okr. prvenstvo); ob II Sv. Alojz B . Vesna (moško okr. prvenstvo); Igrišče DSZ ES ob 9 Tomažič A - Skoljet (prvenstvo STO-ja); ob 10 Tovarna strojev - Barkovlje (prvenstvo STO-ja); ob 11 Dijaško F. D. - ECA (okr. prvenstvo). Zadnji balincarski turnir sezone za epokal Alojzija Ukmarja» v organizaciji športnega društva Kolo-nje se bo pričel danes s sodelova-1 njem 48 ekip. Prge tekme se bodo začele ob 10, druge pa ob 5 po spodaj navedenem redu: igrišče Kotanje: Sv. Marco A - Giardinetto C; Poštarji - Vespucci A; Standard B . Panorama B; igrišče Montefiasco-ne: Kolonja C - Konopljarna B; Magdalena D . Montefiascone B; Američana B - Standard A; igrišče Američana: Kolonja G . Američana A; Magdalena A - Panorama A; Konopljarna A - Acegat A; igrišče Baldon: Kolonja A - Sv. Alojz B; Col C - Konopljarna C; Opčine -Vespucci B; igrišče Baldi: Sv. Alojz A - Magdalena C; Kolonja E - Sv. Ivan; Američana C . Bazovica A; igrišče Pin. Kolonja D - Col B; Giardinetto D - Magdalen* B; Bazovica B - Sv. Aloj* D; igrišče Panorama: Giardinetto B - Kolonja B; Col A . Montefiascone A; Toma. Žič - Acegat A: igrišče Giardinetto: Sv. Marko B - Giardinetto A; Konopljarna D - Sv. Alojz C; Morrfe-fiascone C - Kolonja F. Danes on 10.30 do« L ,: i ■. '■ ; vx;'; riirfO- M . x.:$%§;fg| 'Tl - telovadna akademija orodnih telovadcev Tržaškega ozemlja. Na »po. redu so vaje na bradlji, gredi, preskokih preko konja, parterni telovadbi In drugo. skozi druga vrata na prosto, seveda brez policajev. Izdali so za pobeglim tiralico in ga iskali vsepovsod. Nekateri »naj bolj informirani* časopisi so že vedeli povedati, da je bil Turco zagrizen «titino», bivši komisar in ne vemo kaj še vse, ter da je pobegnil naravnost y cono «B». Kakor Že večkrat, pa so bili ti preroki tudi v tem primeru v svoji «formi». Včeraj dopoldne okrog 8 so našli vaščani iz Mačkovelj, blizu vasi v nekem zapuščenem seniku neznanega človeka, nezavestnega in vsega v krvi. Kmalu je prišla na mesto policija in za njo rešilni voz Rdečega križa, ki je odpeljal ranjenca v glavno bolnico. Tam so ugotovili, da je ranjeni TUrCo Jožef, ki ga je policija iskala in da si je prerezal žile na roki. Po pobegu iz rok policije se je Turco zatekel v Mažkovlje, se tam skril in po celonočnem premlevanju svojega položaja sklenil, da bo s smrtjo ušel policiji in zaporu. Po-pregledu rane so zdravniki izjavili, da bo morda okreval v 40 dneh, vendar pa lahko nastopijo tudi komplikacije, ker je v dveh dneh izgubil Turco mnogo krvi in se mu je tudi rana prisadila. Nov sovjetski film WP§1MD« KINO OB MORJU Glasbena filmska komedija ((Pomlad* potrjuje tako po izvedbi kakor po duhu sloves in razveseljivo umetniško stopnjo ter mnogostra-nost sovjetskega filma. Ima lahkotnost prave komedije, živahnost in pestrost dejanja, učinkovite glasbene domislice, kaže nam mojstrstvo sovjetskega baleta ter obenem izraža neko osnovno' življenjsko resnico: človek, pa bodisi še tako zaslužen znanstvenik, naj ne bo enostranski, kajti življenje samo je mnogostransko in široko. Vsebina filma je v kratkem ta: Mlada zdravnica-znanstvenica ne pozna in noče poznati v življenju drugega razen svoje delo. Režiser nekega filmskega podjetja jo spozna pri nekem predavanju in bi želel snemati film, v katerem naj bi imel glavno vlogo tip prav take znanstvenice. Zdravnica kajpada noče o kakem sodelovanju v filmu nič slišati. Zato priobči režiser njeno sliko v časopisih, da bi našel odgovarjajočo igralko. Ta se najde — je baletka pri istem filmskem podjetju — toda kmalu mora spoznati, da ne bo vlogi ždravnice-znansfve-nice kos. In tedaj se zdravnica, ki ji je na las podobna, pogodi z njo, da bo sama inkognito prevzela to vlogo. Sledijo si odlične scene pesmijo in z baletom v filmskem študiju. Mlad novinar se med tem spozna z baletko, o kateri misli, da je zdravnica. Nasprotno se režiser zaljubi v zdravnico, ki jo smatra za resnično igralko. Situacija se mnogimi komičnimi scenami razvozla in vsakdo pride na svoj račun. Spretna, mestoma prav Odlična režija Aleksandrova. Obe vlogi, zdravnico in igralko, igra ista igralka, Ljubov Orlova, naravnost neprekosljivo priročno in inteligentno. Izvrsten je Cerkasov v vlogi mladega filmskega režiserja. V skladu z znano koncepcijo sovjetske igre, v kateri tako rekoč ni postranskih vlog, so tudi vse ostale vloge odlično podane. Izredno efektne so tudi baletne scene. Film je bil nagrajen na filmskem festivalu v Benetkah. Našemu občinstvu ga moremo samo najtopleje pri poročati, iiašlo bo v njem umetniški užitek in razvedrilo. VI. B. Študij 8-mesečnega delovnega načrta za prosvetna društva openskega okraja Danes 10. oktobra bo ob 9^ uri dopoldne konferenca na- na Opčinah v Prosvetnem domu za društva tz openskega okraja. Udeležba je obvezna za tajnike in predsednike. Slovensko pspteto idAie namerava prirediti za svoje člane dvodnevni izlet v Slovenijo, združen z ogledom večjih gospodarskih objektov in ustanov. Upravno tajništvo daje podTObn* pojasnila ter sprejema začasne prijave in želje, ki jih imajo člani glede izleta. Kdor se za izlet zanima, naj pobit) s prijavo. SLtH/EN&KO iMRIHJNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlju PREDSEZONA Danes 10. t. m. ob 15 uri gostovanje v Prosvetnem društvu t NABREŽINI z igro GOIDONI-RUPEL: „Primorske zdrahe^ Prvi roditeljski sestensk v dijaškem domu Danes 10. oktobra bo ob * “r* dopoldne v prostorih- dijaške*! don v Trstu, ulica M. Buonarroti 34, P” roditeljski sestanek v novem letu. Vhisha trgatev na Opčin# ASIZZ na OpClnah priredi danes t. m. s pričetkom oh 15 »Vinsko trgatev* s pestrim sporedom in plesdro. 11. b RAZNO Mestna občina javlja, ds bo * m. začel poslovati urad v ul. na del Mare 13, ki bo dizajal ueoi-no spričevala in ostale listine preb* valcem tega okraja. Prekopi na pokopališču Sv. Opozarjamo, da bo kripta XXV

?ke zahteve po 'Mučitvi Slovenske Koroške j; i oveniji in Jugoslaviji. V tej ^lomatski borbi, ki je trajna d i!'Ca prve svet°vr*e v( jne, pa ° Plebiscita v coni A, južno od bra°Taa’ ^ Se "e izvr-^l 10- okto-nies* ’ ^najveija zavez- ,j a.^Avsftiji in velenemštvu tfc-jKt tako zvana demokratična • ]a' ki je teptala najosnovnej- !a načela Prodov o pravicah zasužnjenih fcm v cilju, da bi. odtrgala Jim Te®., narodnega ozemlja od ital° V^e' takrat so namreč ijanski imperialisti slutili, da Mih u?oslavija glavna ovira pri ir na<-’r^u' da bi napravili sfro v-0311'0®3 morja »Mare no-i* Ier bi oni gospodarili in tiščali po mili volji. Bo-.an.^ Jugoslavija se je v Ye]?an^b’ ki jih je imela Z ° antanto od maja do sep-U Dra I9I9. odločno upirala vsa-u Plebiscitu in je zahtevala ki so naselili vso Koroško in tam stalno prebivali več stoletij pred Nemci, so potem prišli pod' politično, socialno in gospodarsko odvisnost Nemcev in njihovih naseljencev. Bili so brez lastnih šol, brez svoje inteligence in so zato logično prišli pod tesnejši kulturni vpliv Nemcev ter v položaj, da so šteli kot manj vredne in spoštovali vse, kar je bilo nemškega. Tako je postal del Slovencev narodno manj zaveden, kafcor jih. najdemo po nekod tudi pri nas med beneškimi Slovenci. Poleg tega so bili Nemci kot gospodujoča plast raztreseni med slovensko množico kot veleposestniki, uradniki, trgovci itd, ki so gledali na Slovence kot na nekakšno manjvredno, podrejeno raso in vršili nanje hud neposreden pritisk. Zato je bilo jasno, da: bi del Slovencev ir strahu ali iz narodne nezavednosti pri takem plebiscitu glasoval za Nemce, kar se je pozneje v resnici tudi zgodilo-, to ^ SVETA, STARODAVNA CERKEV NA GOSPOSVETSKEM WU, NA KATEREM SE JE- VRŠILO USTOLIČENJE KOROŠKIH VOJVOD. ^lužitev k Jug°slaviji tistega o katerem so statistike veji- liazale. da ima slovensko t H .^k1,0 50 namreč vedeli s?ob!v* Plebiscit često ni ieB^no izražanje volje in da ** Er‘ ^e£ovi' izvršitvi nevarnost j( nrif9 in Zlorabe, kar se Hi *U(li dejansko in v pol-E(je"leri Eri plebiscitu zgodilo. vfe4£2lS?jnih pogojev za prale uvedbo plebiscita je ta, da °befl straneh približno v '■ nieri razvita narodna za-bo,jnlri ^a je dana možnost svo-n f.®a i2iažanja ljudske volje. alija • Je na mirovni Iconferen-leta 1919 bila na- Poleg nje tudi jeseniški ^aijn.-L, sPravil pod' Nemce na-fli q do 60 tisoč Slovencev ftšljt-i eniskem. To svojo tezo je Sotreb 2agovariala s tem, da je a Antona Abban inoSnov'Jnyk*. Synrft. SiM*.tn. Div«,Iocuple«c*Boni» S' Girtoshen* Alienis, »t<^ue Donu, Iru i» piemoihen, 1't^us «(t AatoDiui. Pafiiti i« fiete Anion, Gfof»«mS*wem*»fciTw!ebunt. Ptov; r. Ztyl kidt ty Sidtn Poj:M. V' frifii&jUb* ceiimt»i/rjit- T a , p^r teh CttUHiti J* Mil:, pčr tih T» Soku pir ma dru^i per drupihFoUili- kir ty dCrsh.iIifo:6rpvf tem f-tjimitl« drujph^ C* vol)o nyhmovln rt«; Mrfatcmi ioukjUi fpLfema ty Folki, fa voljo Jut it-fjthli»halliuihinu (tovurit: ->fifftfuimim, mjhtm /hUt tNtttt, Ji rubit lt»i vivnt. i i.j.-, Sa nami hodite , ns»h ho|« pi-t inu iik dtahitc { aku lidaht« priu inu dobru thivcu. Ty. ty prSvira : bily (o Gt volio nyh modrfiftipcr limfvejiu u' enim velikim Jldvu, ?haftiinuihtimi^. cu : U voljo kMiligft l>tk?t'-mm razmeram, ne pa gospodarskim potrebam, ki da so važnejše od narodnostnega stanja. Predlagati so- tudi vojaško- zasedbo Celovške kotline, ker so upali, da jo bodo zasedle njihove čete. Tudi iz poročil avstrijskih zastopnikov na pariški konferenci Sehumyja in Wutteja je razvidno, da so imeli Avstrijci močnega zaveznika v Italijanih. Dge 3. junija 1919 sta poudiarila, da »mora Italija storiti sedaj vse, da ostane pri plebiscitu in da ozemlje Celovške kotline ne bo pretesno omejeno, ter da naj se v tem smislu vpliva na Segreja, Sonnina in Orlanda«. Iz vsega poteka borb za Slovensko Koroško je torej jasno razvidno, da je bila Italija v svojem nenasitnem imperializmu že tedaj hud nasprotnik Jugoslavije. Italija je hotela izbiti čim-več železniških zvez med Trstom in njegovim zaledjem iz jugoslovanske zemlje, kakor ji je iztrgala že dobršen del slovenskega za-ledja. Tedaj je veljalo zanje ((gospodarsko načelo« in je bilo narodno vprašanje, na katerega se juEaaaavionm^^ Iz Uvodne besede b Koroškemu zborniku Nemško zgodovinsko ekspanzijo je treba zaustaviti vsaj na meji slovenskega etničnega ozemlja iz srede 19. stoletja, ko se je začela posebno sistematična germanizacija. Tudi slovenski narod mora nasproti Nemcem doživeti dokaz, da imperialistični uspehi niso trajni in da se nasilje kaznuje. Slovenska Koroška v mejah Avstrije je v vsej Evropi zadnje torišče, na katerem se panger-manski imperializem še slej ko prej izživlja. Germanizacija se je v senžermenski Avstriji z vso silovitostjo nadaljevala in še potencirala. Tendenca nadaljevanja je očitna tudi danes. Ta imperializem je treba zadeti v živo in tako tudi novi Avstriji pomagati, da se zave svojih nalog in otrese nezdrave tradicije. Tega ni mogoče drugače kakor z operacijo, s priključitvijo slovenske Koroške k Sloveniji v FLRJ. Slovenska Koroška je končno tisto ozemlje, na katerem je pan-germanski imperializem najbolj zavestno zabijal opornike za most proti Jadranu, J« pa še ena okolnost, na katero je treba pri koroškem vprašanju posebej opozoriti. Slovenska Koroška ni samo torišče ie vedno se udejstvujoče germanizacije, temveč je bila in je torišče izredne potnjčevalne sistematike. Sktoii stoletja se ubija in blati vse, kar je slovenskega. Koroškemu Slovencu se odreka samobitnost besede, običajev, pesmi, kulture. Ne priznava se mu nobena pravica do eksistence kot zavednemu Slovencu Le kdor razume tudi to stran koroškega vprašanja, more biti do koroških Slovencev do kraja pravičen in more razumeti dolžnost posebne pomoči, ki jo moramo nuditi koroškim Slovencem ostali Slovenci. LOJZE UDE sedaj, tako radi sklicujejo pri vprašanju Trsta, zanje «brezpo-mebno«, kakor je hilo brezpomembno takrat, ko so si lastili celo Slovenijo, kot Trstu potrebno zaledje. 10. oktober 1920 je bil za koroške Slovence črn dan, ko so jih zapadni imperialisti z Italijo na čelu kruto prevarili za njihove najosnovnejše pravice in jih ponovno vrgli v žrelo nemškemu molohu. ludi sedaj bi radi isti imperialisti ponovili svojo igro in izvršili ponovno iztjaj&tvo nad koroškim ljudstvom, vkljub sve^ čanim obljubam med vojno in vkljub veličastnemu in edino pravemu plebiscitu, ki ga je napisalo to ljudstvo s svojo krvjo v narodno-osvobodilni borbi. Toda slovenski hlapec Jernej ni nehal iskati svoje pravice in ja bo iskal, terjal ter se- bora zanjo, dokler mu ne bo v Celoti zadoščeno, pa rre samo na Koroškem, ampak povsod tam, kjer Še ječijo naši bratje pod tujim jarmom. IM. HsBiiiiflfi.sBEHi načrt dela 1 j zit prmvettm društvu (Prvi del članka je bil objavljen prejšnjo soboto). 1. 0 dramskem delu v prosvetnih društvih Za kulturno prosvetno delo po družtvth je izredne važnosti delovanje (Jrsmsktft družin. Dramatika pa Se ni zavzela takega obsega, kot so ga zavzeli pevski zbori, ki predstavljajo. pri nas masovno kulturno udejstvovanje. Kljub temu lahko rečemo, da je dramatika našemu ljudstvu že tako blizu, da predstavlja panoga kulturno-prosvetnega izživljanja, ki je na prvem mestu takoj za petjem. Prosvetna zveza je vedno svetovala prosvetnim društvom: «Igrajte dobre, kvalitetne igre.« Pri tem se ni ozirala na to, ali so enodejanke ali vefidejanke. Razumljivo je, da bodo ftoljie dramske skupine kot so op«n-ska* proseSka, svetokriška itd. izbirale težje trodejanke, Šibkejše pa lažje enodejanke. Najbolj pereče vprašanje, pred katerim stoje igralske družine, je: Kako aaj izberemo igro? Kaf naj igramo? Izbira iger Je za diletantske odre gotovo težavnejša, kot za poklicna gledališča. Zavedati se moramo, da naži podeželski odri ne morejo računati na očaranje publike s pomočjo tehničnih pripomočkov, bogatih dekoracij, dragih kosvhnov in luct.ih efektov. Poleg tega moramo vedeti, da je igra diletantov v večini primerov precej slaba. Zaradi tega- je uspeh odivisen v veliki meri od igre same. Ce je igra slaba, bo ves naš trud zaman. Publika pa bo- nezadovoljna. Ob takih razmišljanjih si nehote zastavimo vprašanje: Katera- igra je dobra in Katera Je slaba? V domači in svetovni dramski literaturi najdemo brez dvoma mnogo dobrih iger. Toda preden se odločimo za katero, je treba dobro premisliti, Je izbrana igra ustreza celi vrsti pogojev. Igrati ne smemo le zaradi osebnega užitka ter zato, da bi se pokazali pred znanci. Zadajati si moramo resnejše vzgojne naloge. Pri izbiri igre se moramo predvsem vprašati, kaj je v določenem trenutku za našo publiko najprimernejše Igralci gotovo poznajo življenje svojega mesta ali vasi, poznajo potrebe, želje, interese in težave prebivalcev. Poznajo tudi napake, ki se pojavljajo v družbenem življenju svojih sosedov in someščanov. Poiskali bodo torej igro, ki bo najbolj ustrezala njihovim potrebam. Kot splošna pravilo lahko postavimo: Ce je igra blizu načina življenja občinstva, bo ugajala. Vsaka igra, ki rešuje in prikazuje globoke in resnično važne probleme, je dobra. Na vsak način pa je I ii n Tfržc&frlaefii (i5piiW/ii Slovensko in hi-vatsko narodno vprašanje na Primorskem, v Trstu in Istri je bilo v avstrijskih časih del slovenskega in hrvat-skega narodnega vprašanja. Večji del slovenskega in hrvatskega naroda na tem ozemlju so tvorili mali in srednji kmetje ter vaški proletariat. Delavstva do uvajanja industrije ni bilo. Slovenski in hrvatski delavci so živeli v obmorskih mestih, kjer jim je grozila asimilacija z italijanskim življem, nato pa italianizacija. Vendar so se obdržali slovanski prebivalci zlasti y predmestjih, kjer gospodarski pritisk ni bil tako močan in kjer so imeli ozek stik s kmetskim zaledjem, naj-zvestejšim čuvarjem slovenske nacionalisti. Tako so se očuvali na pol delavci na pol kmetje v tržaških predmestjih in na vsem robu tržaškega mesta. Ohranilo se je prebivalstvo slovenske narodnosti v ofcotici Kopra, Pirana in Izole. Kontoveiski in kriški ribiči so 2iVeE *v® Aepfosredni bližini mesta, toda niso se poitalijančili, čeprav je njih jezik pre- vzel mnogo tujih prvin. Slovenski- mestni in vaški proletariat je varoval svoje kulturno izročilo, ljudsko pesem m običaje. Mesto pa je z razvojem industrije irt prehajanjem v kapitalistično gospodarstvo razkrajalo ljudsko kulturo, vanjo so prehajali novodobni meščanski- elementi. Vendar j« tudi mesto sprejemalo marsikaj iz ljudske kulture, saj »o bila mesta odvisna od dežele: od tam so dobivala večino življenjskih potrebščin, od tam je prihajala v mesto delovna sila. Slovanskega meščanstva v obmorskih mestih skoraj ni bilo. Industrija, trgovina, promet, de-narstvo je bilo v rokah Italijanov in drugih neslovanskih narodnostnih skupin. Zato je slovansko prebivalstvo bilo skoraj brez vpliva na gospodarski raz-voj mesta, čeprav- je dobavljalo mestom deltivno silo. Slovenskega izobraženstva je bilo malo. Ako se j,e slovenski meščan ali izobraženec hotSl "gcsriMarsko dvelja-" viti, je skoraj redno zatajil svojo narodnost. Začetki slovenskega meščanstva na Primorskem Ko se ie v slovenskem svetu v dobi gospodarskega liberalizma budila narodna zavest tudi med meščanstvom in ko ie imela med Slovenci v mestih največjo veljavo narodno-napredna (liberalna) stranka, je vpliv te orientacije meščanstva posegel tudi proti Trstu. Vedno pogosteje so se pojavljali posamezniki, ki so se s trgovino in obrtjo dvignili ter ostali tudi y narodnem pogledu Slovenci. Tako so se polagoma ustvarjali krepki začetki slovenskega meščanstva na Primorskem. Dasi je to meščanstvo ostajalo zvesto slovenski narodnosti, je vendar neprestano pretila nevarnost, da se ji v borbi za obstanek z drugimi tekmeci izneveri. Ker pa je slovensko meščanstvo imelo le malo kapitala, zato se dru-gorodne skupine nenj niso zagnale v močnem zaletu. To slovensko meščanstvo in malomeščanski sloj sta uspevala tudi zaradi podpore slovenskih okoliških prebivalcev. S samoobrambnim geslom »Svoji k svojim« so mogli slovenski malomeščansfci elementi računati na odjemalce med svojimi rojaki. Ker so bili slovenski meščanski krogi v glavnem odvisni od slovenskega prebivalstva in ker jim je taji kapital pomenjal gospodarsko uničenje, so se bolj in bolj navezovali na svojo narodnost in pri njej vztrajali. Italijanski iredentizem je bil v glavnem gospodarski pritisk. Kultura te dobe je bila po svoji vsebini čitalniška, po svertovnem naziranju pa slo-gaška. Glasilo primorskega prebivalstva je imelo simbolično ime: EDINOST. Tako je tudi slovensko meščanstvo - trgovci, obrtniki, svobodni poklici, izobraženci - čutilo narodnostni pritisk kot gospodarski pritisk. Noben razred se takrat ni zavedal, da je slovensko narodno vprašanje v bistvu socialno vprašanje in da se pretvarja v svetovno vprašanje o osvoboditvi zatiranih narodov odvisnih dežel izpod jarma imperializma. V gospodarsko borbo meščanstva za tržišča je znalo slovensko meščanstvo spretno zaplesti tudi kmečki sloj in delavski razred. Politika socialnih demokratov ni znala reševati slovenskega narodnega vprašanja, ker ni razumela bistva misli o inter-nacionalizmu. Edini, ki je razumel smisel slovenske socialne in narodne borbe v največjem slovenskem proletarskem mestu -Trstu, je bil Ivan Cankar. Zafo je večkrat in z veseljem prišel predavat med slovenske tržaške delavce in jim prinašal zrna resnične ljudske kulture. Trst je imel 1910 med 229.510 prebivalci' po uradnem štetju 59.31.9 Slovanov. Toda razvoj mesta, gospodarski in kulturni dvig slovenskega prebivalstva je prekinila svetovna vojna. Z nastopom fašizma je zmagal italijanski imperializem; Na ozemlju so se šopirili nacionalistični šovinisti in iredentisti ter grozili uničiti temelje slovenskemu gospodarstvu, lepo razvitemu zadružništvu, prosveti in šolstvu. Požig slovenskega Narodnega doma je pomenil splošen naskok na slovensko kulturo in slovensko narodnost. Uničevanje prosvetnih domov in šol je bilo del premišljenega napada na slovansko prebivalstvo. Slovenci in Hrvatje na Primorskem in v Istri so doživljali usodo kolonialnih narodov, ki so umirali pod bičem imperializma. Italijanski fašizem je imel name« iztrebiti slovensko prebivalstvo in vse slovensko narodnostno ozemlje poitalijančiti. V slovenskem ljudstvu .je bolj in bolj dozorevala misel o osvobodilnem gibanju, ki naj bi rešilo slovensko narodno vprašanje. Ta misel je vodila heroje Gortana, Bidovca in tovariše ter dobivala vedno bolj konkretne oblike. HP je pokazala pravilno rešitev nacionalnega vprašanja Toda tudi slovensko in hrvat-sko vprašanje v versaillski Jugoslaviji ni bilo rešeno, kajti z zedinjenjem 191» se razmerje med jugoslovanskimi narodi ni uredilo. Po sprejetju vidovdanske centralistične ustave je velesrbska buržoazija z ideologijo jtigo-stovenstva postala vladajoča sila v državi. Za pravično rešitev nacionalnega vprašanja se je zavzemal samo delavski rzzred s svojo partijo; Jugoslovanski proletariat je zahteval tudi rešitev slovenskega in hrvatskega vprašanja v julijski krajini. Zato je KP uveljavila enotno akcijo Slovencev na obeh straneh rapall-skih meja. Borbo za narodno osvobojenje je združila z borbo proti razrednemu sovražniku in proti mednarodnemu imperializmu. Po uvedbi vojaško-faši»tičn le v tem, Ker te igre prikazujejo po navadi razvratno, sentimentalno plažo. Predstavljajo življenje ravno obratno, kot je v resnici. Poslužujejo se vseh mogočih cenenih sredstev za zavajanje lahkovernežev. Kako lahko se na ljudi vpliva z odra, imamo priliko opazovati skoraj vsak dan, ko vidimo, kako ploskajo demagoškim govornikom, ki se postavijo na oder in Izustijo nekaj nesmiselnih patetičnih stavkov. Zato igralci, borite se proti igram, ki lahko prinesejo pisatelju kup denarja, vam pa ceneno slavo. Zavedajte se, da slabe igre povzročajo v človekovi vzgoji neprecenljivo škodo. Zahtevajte' od iger, ki Jih boste igrali, zdrav smisel in resnično nepopačeno življenje. Pozorni moramo biti tudi do iger, ki so pisane v slabem, nepismenem jeziku. Te vplivajo skrajno neugodno na izvajalce in poslušalce. Nič rte pomaga, če so nameni pisatelja in izvajalcev še tako dobri. Predstava predne kulturne delavce pa je psovala s kulturnimi boljševiki. Najočitnejši je postal razkol med špansko državljansko vojno. Napovedovala se je slika bodočnosti: krog dominsvetovcev z Javornikom na čelu bo zagovarjal kakršno koli fašistično vladavino, celo tujčev jarem, sodelovalci ((Dejanja« s Kocbekom pa bodo branili demokracijo in se pridružili vseljudskemu gibanju v narodnoosvobodilni smeri. Nastanek Osvobodilne tronte, vseslovenskega političnega gibanja Po kapitulaciji jugoslovanskega protiljudskega režima se je pod vodstvom komunistične partije osnovala Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Delavski razred je spoznal nujnost, da odločno in aktivno poseže v narodnoosvobodilno gibanje zatiranega slovenskega naroda, ki so ga trije okupatorji obsodili na smrt ali počasno umiranje, in da v tej odločilni uri prevzame vodstvo vsenarodnega upora proti osvajalcem in njihovim pomagačem y domovini. Tako je Osvobodilna fronta združila v sebi vse slovensko ijudstvo, kt se je zavedalo, da gre za na.jy«ejo odločitev v slovenskem političnem, kulturnem in-socialnem življenju: ' C*' je postala vseljudsko in vse-slovensko politično gibanje, ki je prevzelo vase vse dosedanje demokratično in narodno valovanje. Takoj v začetku je proglasila združitev vseh Slovencev na novih, državno-pravnifa, socialnih in prosvetnih temeljih. Ostanki dosedanjih političnih strank — klerikalci s fašističnim in korporativistižnim programom, jugoslovenski nacionalisti z močnimi diktatorskimi stremljenji in socialni demokrati z izdajalskim podpiranjem vladajočih razredov — so se složno ponudili v službo okupatorju in mu dali na razpolago ves politični in prosvetni aparat. Tam se je znašla tudi cerkvena hierarhija. 0F je prevzela tudi sta-vensko kulturno tradicijo Osvobodilna fronta je imela jasne poglede na vse dogajanje med slovenskim narodom. Zavedala se je izredne važnosti, ki jo imata demokratična kultura in prosveta v borbi za narodno in družbeno osvobojenje. Slovenskemu narodu zvesti kulturni delavci so morali za trenutek umolkniti, nato so pa odšli v gozdove in postali partizani ali pa so se umaknili pod zemljo in delovali kot aktivisti. Slovensko ljudstvo je dobivalo iz ilegalnih tiskarn na okupatorjevih tleh ali pa iz svobodnih gozdov časopisje, brošure, politično literaturo, a tudi pesmi, črtice in novele. Posebno važnost je imela partizanska glas. ba, partizanska pesem Je pomagala združevati vse Slovence. Pesniki so prihajali tudi iz ljudstva, iz tovarn in revirjev, s polj in njiv. Peli so delavci, kmetske hčere in sinovi, a tudi matere in očetje. lo se dogaja le v najhujših časih in morda je bilo tako v dobi, ko je še čvrsto živela med našim ljudstvom narodna poezija, ko so se spominjali bojev za staro pravdo in kralja Matjaža, ko so klicali «Le vkup, le vkup, uboga gmajna«. Obenem s potrdilom ljudske umetnosti in demokratične kulture pa je Osvobodilna fronta sprejela za svojo vso napredno tradicijo od Prešerna do Cankarja, priznala veliko Levstikovo delo in Gregorčičevo pesem. Po osvoboditvi se je slovenski narod združil. Ustvarila se je enotnost, slovenske kulture ne glede na meje. Pravi naslednik vseh plodnih pridobitev preteklosti je postalo vseljudsko gibanje. Različni begunci, ki se proglašajo za demokrate in govoričijo o svoji smeri kot legitimni naslednici zgodovinskega razvoja, so v resnici izkoreninjenci in pristaši starih, propadlih razredov ter klavrne kreature v imperialistični Službi. Njih kultura je jalova, brez zveze z ljudstvom in jedrom slovenskega naroda, ker je bila izraz stare družbe, zapisane propadu in smrti. Ta bo kljub vsemu zoprna. Taka igra je podoba* ptfvcu. Ki :*vsja posrm uadfvse čustveno, gl?s pa ima liri-iiav, '1 tn neizdelan. Izogibajmo- se torej iger, lei so pisane v slabem jeziku. Imamo pa tudi i?re, !ii so pisane p-reveS nžr-*>. Tudi t» ne semiretejtr lraj&trtjer, ka-jtt z at .igro- je najboljši oni jezik, ki je enostaven, jedrnat in priroden. Igre naj bodo primerne Ni čobro izbirati iger, ki niso v skladu z zmogljivostjo dramske družine. Igra ne sme imeti n pr. več oseb, kot jih ima igralska skupina. Vlage naj n« bodo preveč težke za neizkušene tgrafce. Dekoracija in oprema odra pa naj ne zahtevata več, kolikor zmoremo. Kljub temu pa ne smemo biti preveč plašni in brez iznajdljivosti. Oprema oiira se da često doseči z nekoliko dobre volje in podjetnostjo. Skrbimo ra. to, da bomo izpopolnjevali odrski inventar. Včasih pa se pojavijo- težave pri vlogah samih. Mlado, lepo dekle se često brani igrati staro ženico itd, ker ji ni še nibče razložil, da je največji umetnik odra tisti, ki zna podati najrazličnejše tipe in znaSa-je. Monopol nad vlogami je kvaren, kajti občinstvo se kmaiu naveliča gledati osebe, ki igrajo vedno podobne vloge. Ce združimo vse misli, ki smo jih tu navedli, lahko rečemo: Izbirajte dobre in primerne igre za igralske družine. Recitiranje mora biti vsakemu igralcu priljubljeno. Z njim se uči nastopati pred občinstvom ter pravilno in jasno izgovarjati slovenske besede. Uči se tudi brez pretiranih gest podajati misli pesnikov in pt-satefjev. Dobrega recitatorja lahko primerjamo z elitnim koncertnim pevcem, ki najbolj dovrSeno podaja dela velikih umetnikov. Toda vse osebno izpolnjevanje igralcev-recitatorjev ni nič proti dejstvu, da z recitiranjem širimo slovensko besedo in seznanjamo najširše ljfidske množice z najboljšimi deli iz domače in tuje literature. 3. Glasbeni program za leta 1948-1949 Za uspešno delovanje pevskih zborov je nujno potrebno, da se vrSM jo pevske vaje neprekinjeno v mesecih od oktobra do maja. Glasbeni referent Prosvetne zveze pri osemmesečnem načrtu je izjavil, da sta za uspešen razvoj potrebni najmanj dve vaji na teden, že hočemo, da se bodo pevci naučili pesmi, ki so predlagane. Naloga pevskih zborov je, da se naučijo tri nove pesmi, ki se bodo izvajale na prvomajski proslavi. Poleg tega pa se naj vsak pevski zbor tudi nauči tri nove pesmi. ki. naj jih izbere pevovodja sam ali pa, kar je najboljše, sporazumno z glasbenim referentom Prosvetne zveze. Popolnoma se skladamo s tem, da naj pevovodja izbere nove pesmi v sporazumu z glasbenim referentom, kajti glasbeni referent pozna na ent strani obširno glasbeno literaturo* na drugi strani pa zmogljivost pevskih zborov. Večkrat se je že zgodilo, da so nekateri zbori pričeli faajicaj Osnovno pravilo pri analizi in študiju vlog je: igral«c naj se nikoli ne sprašuje, kako bo vlogo odigral, temveč naj raj* podrobno razmišlja o tem, kaj vloga predstavlja in zakaj ravna, v posameznih etapah igre tako in tako Jn nič drugače. Če bo igralcu jasen «lcaj» in »zakaj«, se mu bo tudi »kako« porodilo organsko samo pa sebi. Ali z drugimi besedami, oblika igranja ni sama sebi namen, temveč je le zunanji izraz vsebine. Fran Zilek aoriigBaa hirati, nazadovati in celo propadati po krivdi pevovodij, ki niso znali pravilno izbirati pesmi. S pretežkt-mi pesmimi so vzeli preprostim pevcem veselje do. petja. V osemmesečnem načrtu pa zasledimo nekaj novega, nekaj posebne-ga. Pod točko č) piše: Pri vsaki pevski vaji naj se porabi deset minut časa za pouk glasbene teorije. Pevcu in pevki moramo nuditi glasbeno teorijo, ki je za vsakega pevca neobhodho potrebna. V prvem letu naj bi se naši pevci seznanili z notami, njihovo vrednostjo, z ritmom, pavzami in intervali. Marsikdo od naših pevcev se ba vprašal: Kako pa sa priSli do te novotarije? Vsem, ki bodo tako vprašali, bomo čisto preprosto odgovorili. Pevski zbori, ki so pri nas v zadnjih treh letih zrasli kot gobe po dežju, so v svojem petju dosegli neko stopnjo, preko katere ne morejo. Večje uspehe bomo dosegli le na ta način, če bomo pri petju računali a znanjem, ki si ga bodo pevci pridobili z učenjem osnovnih naukov iz glasbene teorije. Upamo, da bodo pevci pouk teorije sprejeli z največjim zadovoljstvom in veseljem pevo. vodje in pevski zbori, ki bodo dosegli največje uspehe, pa bodo nagrajeni. Ugotovitev teh uspehov bo izvedla Prosvetna zveza po nadzor^ stvu treh glasbenikov. Pevske zbo-re tn pevovodje pozivamo k resnemu delu. katerega rezultati naj bodo dovršeni pevski koncerti. Vsak pevski zbor naj priredi vsaj en koncert. z obdelanim programom pa naj gostuje n. pr. v krajih, kjer ni pevskega zbora, zlasti rte v krajih, ki so narodnostno ogroženi. Ker pa nimamo v prosvetnih druš-štvih samo pevskih zborov, temveč tudi godbe in tamburaike zbore, predvideva načrt tudi delo za godbe in tamburaške zbore. Vsaka skupina naj naštudira dve novi skladbi. Vsi tamburaši pa bodo naštudirali troje skladb, s katerimi bodo lahko pri večjih prireditvah skupno nastopili, (Konec prihodnjo soboto) lažidemokratična kultura samo še životari, njen pogin je nujen in neizbežen. Brez zveze s slovenskim narodom in njegovim-konkretnim življenjem je obsojeno vse prizadevanje političnih in kulturnih beguncev na beden konee ob cestnem jarku. Zapadni imperialisti jih umetno vzdržujejo, ker jim njihova smer razredno in ideološko odgovarja. Sramotno hlapčevanje lažnih demokratov, ki so poveličevali fašistično in hitlerjevsko nekulturo, je v slovenski zgodovini iz « dajstvo brez primere. Denarna pomoč angloameriških zaščitnikov dokazuje interese imneriali-stov. ki naj jim izrojena smer hlagčuje^ (Nadaljevanje na 4. strani) GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Za pravice občanov Administrativne volitve, ki se bodo vršile 31. oktobra, bi morale biti po duhu ustave in volivnega zakona popolnoma gospodarskega značaja. Ce pa pogledamo kandidatne liste, ki so se predstavile goriškim volivcem, opažamo že na prvi pogled, da so razne klike in koritarji dali pri- Iz tehničnih razlogov je odpadlo nekoliko aktualaih člankov In do. plsov iz Gorice ter }e naša današnja goriika stran nekoliko pomanjkljiva, kar naj nam naročniki in bralci oprostijo. hodnjim volitvam {isto politični pomen, oziroma še jasnejši- povedano, so jim dali protislovanski pečat. Večina tako zvenih italijanskih kandidatnih list ne nastopa z nekim zgrajenim socialnim programom in ga tudi niso objavile volivcem, pač pa že s svojimi volivnimi gesli dajo naslutiti, da ga sploh nimajo. Njih glavni namen je borba proti Slovencem, kar je popolnoma zgrešeno in mislimo, da so Goričani to že spoznali. To so nam povedala tudi njihova glasila, razni šo .vinistični listi. Kaj morejo Goričani pričakovati od takih kandidatov, de bi njihove liste zmagale na občinskih volitvah? Mislimo, da je vsakemu jasno, da se položaj Gorice in njene okolice ne bi izboljšal, pač pa če mnogo poslabšal. Gorica se nahaja v takem položaju, da je njen razvoj nemogoč, če ni v dobrih odnosa jih s svojim neposrednim zaledjem, kateri jo je zgradil, ji dal življenje in vzdrževal vse do razmejitve. Goriški gospodarstveniki se tega prav dobro zavedajo, zato so vse podvzeli, da bi preprečili pogin mesta. Neštetokrat so delegacije romale v Rim moledovat, da bi se ustanovila tukaj prosta cona, ki bi vsaj umetno držala pri življenju mesto, toda že osnutek zakona o prosti coni, ki ga je vlada odobrila, ne vliva nobenega upanja na zboljšanje. To je samo mala injekcija, od katere bi imeli koristi samo nekateri sloji. Goričane na splošno ni navdušila. Oni pričakujejo še vedno rešitve od tam, kjer so vedno črpali sokove za svoj obstoj, in sicer od naravnega zaledja, ki je ostalo preko meje. Z velikim zanimanjem so spremljali delo trgovske delegacije, ki je pred nedavnim odšla v Ljubljano na razgovore in jih u-spešno zaključila. Goričani dobro vedo, da lahko živijo edino, če so y dobrih gospodar-yenskim zaledjem in s, svojimi slovanskim zaledjem in s svojimi slovenskimi sodržavljani. Večina kandidatnih list pa nastopa na prihodnjih volitvah nasprotno temu duhu in koristim občanov. Ce bi te liste zmagale, bi se brez dvoma gospodarski položaj Gorice poslabšal, posebno, še ko vidimo, da tako ime- novane nacionalistične skupine ne polagajo na to vprašanje nobene važnosti. Demokratična fronta Slovencev kot zastopnica slovenskega življa pa nastopa s svojim jasno začrtanim gospodarskim programom, ki ne ogroža koristi večine prebivalstva niti gospodarsko niti narodnostno, pač pa ravno nasprotno. Samo po sebi je razumljivo, da bo z vsemi silami branila koristi Slovencev, ki so bili od leta 1918 odstranjeni z občinske uprave, zaničevani v vsakem pogledu kljub temu, da so bili najbolj vestni davkoplačevalci. Od dosedanjih občinskih uprav nismo Slovenci n^esar dobili, posebno v obupnem položaju se je nahajala okolica. Medtem ko je občina skrbela za polepševanje mesta, so okoliške vasi ostale brez najpotrebnejšega. St. Maver n. pr. nima še danes električne razsvetljave, v drugih vaseh je le delna, vodovodi zanemarjeni ali pa sploh ne obstoje. Ceste so v silnem neredu. Prav zaradi vsega tega so Slovenci na svojih množičnih sestankih izvolili za kandidate take može, ki dobro poznajo vse mestne in okoliške razmere in ki bodo v občinskem svetu z vsemi silami zagovarjali tako gospodarsko politiko, ki bo v prid večini delovnega ljudstva. Z vsemi temi problemi se je naše ljudstvo seznanilo na sestankih in je sklenilo, da bo na volitvah enotno nastopilo in preprečilo nakane tistih, ki bi ga hoteli Š2 naprej držati v gospodarski in narodnostni sužnosti. Strnjeno bo volilo za nesebične kandidat; Demokratične fronte Slovencev, ki so s. svojim dosedanjim delom dokazali, da uživajo vse zaupanje slovenskega življa in da ga ne bodo nikdar izdali. iz Siovenske Benečije SREDNJE Naša občinska uprava je v rokah demokristjanov, ki z raznimi dejanji dokazujejo, da niso vzorni upravitelji občin. Večkrat smo že čitali v našem listu o številnih primerih uradnikov ali županov, ki niso upravljali občino na tak način, kakor jim je ljudstvo zaupalo. Tako se dogaja tudi v naši vasi, kjer je župan demokristjan Dugaro •Jožef. Občina je prejela neko količino blaga Unre, ki bi moralo biti razdeljeno in razprodano po nizkih cenah najbolj potrebnim v vasi. G. Rugaropa je na lastno pest in ne da bi se bil prej posvetoval s člani občinskega sveta, kratko malo prodal bl^go komur se je njemu zljubilo. Količina prodanega blaga je znašala okoli 66 m. Pred tremi tedni se je vest o tej prodaji raznesla med vaščani, ki so zelo ogorčeno nastopili proti žu- panu in zahtevali njegoyo odstranitev. Občinski svet je že imel namen odstraniti g. Jožefa, pa je posegla vmes demokristjanska stranka. Slo je vendar za ugled stranke same in zato je bilo nujno zadevo razčistiti. V vas je prišel neki demokristjanski funkcionar iz Čedada, ki je pregovoril može v občinskem svetu, naj imenovanje novega župana odlcžijo in vso zadevo prikrijejo in, v kolikor je bilo to mogoče, tudi popravijo. Tako postopanje pa nikakor ne morejo odobravati vaščani, kateri dobro vedo, da bo g Dugaro ponovno škodoval ljudstvu, čim bo imel priliko. lake zadeve zanimajo samo vaščane in ni potrebno ymešavanje tujih oseb, posebno če nepravilnosti pokrivajo s političnega vidika. ST. PETER OB NADIŽI V ponedeljek zvečer smo bili priča dogodku, ki dokazuje, kako pojmujejo nekateri svobodo državljanov in enakopravnost Butolo Ivan iz Ažle se je mudil v St. Pe- tru in ker je bil lačen, je stopil v pekarno, ki se nahaja y hotelu «Belvedere». Bil jg slabo oblečen, tudi nekoliko raztrgan, saj vsi dobro poznamo razmere naše Benečije, kjer je zelo težko priti do zaslužka. V hotelu je bil ravno v tem času tudi neki brigadir orožnikov, kateri je Butola zapodil. To je lepo in značilno postopanje človeka, ki bi moral biti čuvar javnega reda. Ne vemo, kakšen vzrok je imel g. brigadir, da je Butola zapodil, ko ta ni hotel nič drugega, kakor košček kruha, s katerim bi si utešil lakoto. Takih žalostnih dogodkov smo bili navajeni y časih fašizma, ko ta ni trpel revežev in je hotel dokazati, da je y Italiji izobilje. ZAP.OTOK Pri nas gradijo cesto, ki bo peljala iz Zapotoka v Kal. Pri delu je bilo zaposlenih več desetin delavcev, od katerih je bila večina iz premožnejših družin. Te dni pa so odpustili prav tiste, ki so dela najbolj potrebni. Op. ur.: O takih in sličnih dogodkih smo že večkrat pisali. Vsi dobro vemo, kakšen je gospodarski položaj Benečije, kjer vlada revščina in kjer se brezposelnost občuti močneje nego drugje. Javnih del je. zelo malo in še pri teh uporabljajo po samovolji županov in občinskih demokristjanskih uprav delovno silo, ki ni iz najrevnejših družin, temveč jo sprejemajo po političnem prepričanju. Odpust delavcev y Zapotoku bo tiral v obup več družin, ki so računale na zaslužek, da se prehranijo preko zime. Cas bi bil, da bi v zadevo ne-koliko pogledale višje oblasti ter stvar razčistile. Delavcem, ki so bili pravkar odpuščeni, pa svetu-jemo, naj odločno nastopijo za svoje pravice. Obrnijo naj se na sindikat, ki jim bo gotovo šel na roko ter jim po svojih močeh pomagal. V našem listu bomo stalno razkrinkavali take primere, želimo pa tudi, da bi prizadeti odločno protestirali proti samovoljnim ukrepom nekaterih županov ter zahtevali predvsem zaslužek in delo za tiste, ki so dela najbolj potrebni. ISTRA Prejšnji četrtek je bil v Kopru mladinski sestanek dijakov slovenske gimnazije, na katerem je bil izvoljen študentovski mladinski odbor. Volitve so izvedli, z dviganjem rok za vsakega posameznega člana odbora. Ena važnih točk tega sestanka je bila sestava posebne delovne čete slovenske gimnazije, ki naj bi se PODUTANA V nedeljo 3. oktobra Je zadeta tod srčne kapi preminula spoštovana žena in mati Elija Stanič poročena Terlikar. Pokojna je bila dobro znana vsem po svoji zavednosti. V času borbe je mnogo pretrpela, ker je pomagala partizanom, pri katerih je bil tudi njen mož. P.o končani yojni so moža na podlagi ovadbe trikoloristov aretirale italijanske oblasti in ga držale V naporu v Čedadu celih 14 mesecev, ne da bi prišlo do procesa. Uboga žena je ob tej priliki dobila srčno hibo, ki je bila vzrok njene prerane smrti y starosti 48 let. Vaščani so jo vsi spoštovali in jo imeli radi, kar dokazuje to, da so takoj pomagali prizadeti družini ter zbrali svoto denarja za nujne potrebe. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTl 301/o PRITI. - TEL. 70 Hezstai/e fugoslovaiisise cene STB-ia na mednarodnem vzorčnem velesejmu v Pragi nenaus «b£3MBXJnattnMKaMMcC«MMEnMBX — imia 11 » • vjeke/-~nrr W ■ 11 ir i bwiiibm———i m ■— Mednarodno priznanje jugoslovanski upravi cone B STO-ja Konec septembra se je zaključil v Pragi 48. mednarodni vzorčni velesejem. Značilnost tega velesejma je, da vpada v 30. obletnico Češkoslovaške repviblike, tako da so se na njem manifestirali vsi izsledki in izkušnje češkoslovaškega gospodarstva x svobodnem tridesetletnem razvoju — ako izvzamemo sedemletno dobo nacistične okupacije. Posebno obeležje pa je dalo tej razstavi dejstvo, da je bllp prirejena v času zaključka prve faze nove povojne gospodarsko-družbene o-rientacije CSR. V skladu s tem se je zato jesenski velesejem priredil pod devizo «Od uspešne dvoletke k zmagoviti petletki«. Razstava češkoslovaškega gospodarstva je prikazala v glavnem dosežene uspehe prve faze planskega gospodarstva in nakazala pot za razvoj v smeri nadaljnje nacionalizacije v prehodu v socializem. Raz- kovala predvsem livarska industrija, kjer je bil poudarjena zlasti važnost strokovne specializacije kadrov in se je v ta namen vršil istočasno mednarodni livarski kongres. Na splošno je razstava češkoslovaškega gospodarstva prikazala in potrdila, da spada CSR med prve industrijske države in da stremi za povečanjem proizvodnje ter za izpopolnjevanjem kvalitete produktov, s katerimi CSR bogato zalaga svetovna tržišča, saj odpade v svetu 6 odst. izvoza industrijskih produktov na CSR. Poleg CSR je bilo na mednarodnem vzorčnem velesejmu v Pragi’ oficielno zastopanih 11 inozemskih držav s kolektivnimi razstavami (Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska, Bolgarija, Romunija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Švica, jugoslovanska cona STO-ja, ter sovjetska okupacijska cona Nemčije). t stava je prikazala celotno industrijsko delavnost in sicer od težke, livarske industrije, preko tekstilne, steklarske in prehrambene do finih izdelkov obrtništva. Posebno pozornost je vzbujal prikaz slovaške industrije, ki je dobila v novih povojnih razmerah možnost širokega razmaha. Strokovno pa1 se je odli- Po privatnih reprezentancah je bilo zastopanih 7. držav: Avstrija, Belgija, Kanada, Danska, Francija, Vel. Britanija, Švedska. To je dalo velesejmu širok mednarodni značaj ter pokazalo gospodarsko kooperacijo sodelujočih držav. Kot omenjeno, se je med ostalimi oficielno udeležila jesenskega vele- sejma tudi jugoslovanska cona STO-ja s kolektivno razstavo svojih najvažnejših izvoznih artiklov. Naša razstava je prikazala med ostalim industrijo konserviranja rib, sadja in zelenjave z izdelki tovarn S.A.P. A. G. ARRIGONI, in Ex Ampelea iz Izole ter De Langlade iz Kopra. Posebno pozornost so vzbujale ribje konserve v steklu kot edinstveni razstavni predmet na vsem velesejmu. S konserviranjem povrtnine, zlasti paradižnikov, se je predstavila veletrgovina s sadjem in zelenjavo «Fructus» iz Kopra, Tovarna «Salvetti» iz Pirana je razstavila svoje znano pralno milo, tvornica ščetk Jaksetich iz Kopra pa je pokazala svoje izdelke «Zena», pri čemer so vzbudile pozornost fino izdelane krtače in metle iz obmorskega trstja. Tovarna pohištva «Stil» iz Kopra je razstavila okusno izdelan studio v rustičnem slogu, ki je pritegnil obilo gledalcev. S svojo produkcijo soli se je predstavila nadalje Uprava solin iz Portoroža. Posebno pozornost Je vzbudil nadalje apnenec jz kamnoloma Antenal pri Novem gradu, ki je odlično čistilno sredstvo za sladkorno industrijo. Dalje so bila na tej razstavi častno zastopana istrska vina, ki jih je razstavila veletrgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami d. d, «Vino», iz Kopra in Zadružne kleti iz Umaga in Buj. Nad 20 vrst raznih likerjev in destilatov je razstavila destilerija «G. Cprrado Succ, de B. Baseggios jz Kopra ter zadruga iz Izole. Produkcijo in pridelovanje posameznih razstavnih artiklov so tolmačile priložene fotografije. Gospodarski oddelek Vojne uprave J. A. v Kopru, odsek za turizem, je razstavil vrsto turističnih slik na ših obmorskih letovišč in kopališč ter istrsko folkloro z ribišt/om. Vse, kar je v zvezi z morjem, je vzbudilo med Cehi ogron ijo zanimanje, ker so veliki ljubitelji natega Jadrana. Iz splošnega zanimanja za našo razstavo smo čutili, da jim je dobro poznano tržaško vprašanje in so nam s svojimi željami - Pfll mm za čimprejšnjo rešitev tega problema potrdili, da so bile znane izjave njih državnikov na mednarodnih forumih v pogledu Trsta, živ izraz mišljenja in čutenja češkega naroda. Velesejem sO obiskali poleg sto-tisočev gledalcev tudi vsi predstavniki češkoslovaške vlade, tujih diplomatskih zastopstev ter vseh gospodarskih in kulturnih ustanov. Od inozemcev so razstavo oficielno po-setili delegati vseh evropskih držav, ki so se udeležili tiste dni svetovnega kongresa trgovskih zbornic v Pragi. Za časa velesejma so nam Cehi pokazali gospodarske centre in sicer: moderno industrijsko mesto Zlin z nacionaliziranimi Batovimi tvornicami obutve in gumijastih izdelkov, dalje ogromne pivovarne ter stroje Skoda v Plznu. S prav posebnim veseljem so nam pradsta-vlli svoja topliška mesta Marjan-ske Lažni in Karlove Vari, kjer se danes ne šopirijo več nemški hotelirji, ampak te prijazno sprejme gostoljubno češko ljudstvo. S turistično prosvetnega vidika je zlasti zanimiva dvo- in štiriletna hotelska šola v Marjanskih Lažnih, ki je ena najmodernejših v Srednji Evropi, kot so nam s ponosom izjavili. Pokazali so nam šolo z internatom, ki je prav za prav tip modernega hotela z najmodernejšimi tehničnimi napravami. Vsepovsod smo čutili priznano češko sposobnost za organizacijo ter visok kulturni nivo in gostoljubnost mednarodne širine. (Pri vsej pospešeni gospodarski dejavnosti pa Cehe vodi osnovni socialni princip — de- lo in počitek!). V oči nam je namreč padlo dejstvo, da se v soboto opoldne konča vsako gospodarsko Življenje v tvornicah, delavnicah in trgovinah, tako da ostanejo mesta kot izumrla do ponedeljka zjutraj. Ob povratku smo ugotovili, da se tudi Y drugih državah normalizirajo povojne razmere. Ko smo se vračali preko Avstrije, se sploh nismo zavedali,' da je V deželi okupacijska vojska, kajti nikjer ni bilo videti vojaščine. Sele, ko smo prišli do Semeringa in se je ustavil vlak no razmejitveni črti med sovjetsko in angleško okupacijsko cono, so nam povedali, da smo do tu ves čas vozili preko sovjetske zasedbene cone.*^ bloku je stal vlak le 10 minut in potovanje se je nemoteno nadaljevalo proti jugu. Sledi vojne so po Avstriji še zelo močne, kar so pričale porušene zgradbe po večjih centrih in ob pogledu nanje smo nehote primerjali obnovo v Jugoslaviji, kjer nismo nikjer videli od vojne porušenih stavb, marveč vse polno novih objektov, pri tem smo prav živo občutili razliko med državami novega in starega reda. Z vsega našega potovanja sipo dobili vtis, da je tabor miroljubnih narodov v svetu zelo močan in da se jača iz dneva v dan. Na gospodarskem področju vlagajo ogromne napore za normalizacijo povojnih razmer in podvzemajo energične ukrepe za načrtno usmeritev gospodarskega in kulturnega delova-nj£ za mirno in socialno boljšo družbeno ureditev. K vsemu temu izdatno pripomorejo razne mednarodne manifesta- cije, med njimi tudi razstave, ki omogočajo spoznavanje Jn izmenjavo medsebojnih gospodarskih ni kulturnih dobrin. Prav ta 48. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi je tudi prispeval k jačanju svetovne fronte miru in napredka, kateremu smo mi s svojo udeležbo dali svoj doprinos. M. K. Ob tej priliki spominjamo iitate-Ije, da se je jugoslovanska cona STO udeležila poleg jesenkega velesejma v Pragi tudi spomladanskega velesejma v Zagrebu in da se trenutno pripravlja velika razstava gospodarske delavnosti jugoslovanske cone STO, ki bo otvorjena 17. t. m. v Kopru. To je dokaz gospodarske delavnosti jugosl. uprave na tem delu STO-ja in prizadevanja ljudskih oblasti za čim boljšo gospodarsko ureditev cone B. Priznanje, ki ga je dobila jugosl. cona STO na velesejmih v inozemstvu, v Zagrebu, prav posebno pa v Pragi od mednarodnega sveta, je najboljši dokaz za njeno gospodarsko delavnost in odgovor vsem zlonamernim klevetnikom. Literarno predavanje v Kopru Pretekle sredo je bilo v prosvetnem društvu «Oton Zupančič* v Kopru literarno predavanje z naslovom «Partizanski pesniki*. Predavatelj dr. Vladimir Orel se je podrobno pomudil pri vsakem posebej, v boljše-razumevanje pa je tov. Nuša Bučarjeva vmes recitirala po eno pesem vsakega pesnika. Številno občinstvo,-”ki *je napolnilo dvorano, je z zanimanjem sledilo in ob koncu hvaležno nagradilo predavatelja z aplavzom. To predavanje, ki je bilo prvo v okviru dvomesečnega tekmovanja, je prav lepo uspelo. Prav je, da je dan v vrsti ostalih predavanj naj-večii poudarek baš partizanskim borcem-umetnikom. Saj so verzi, ki so jih napisali, živi prav tako danes vključila v delovno brigado Kopra Ta naj bi pomagala pri izgradnji fizkulturnega igrišča V Kopru, P« tudi drugod, kjer je bila potrebi Predlog za sestavo te čete je bi navdušeno sprejet. Ker je bilo vc' liko število prijav, sta bili sestavljeni kar dve četi in k vsaki seveda tudi komandant. Komandant prve čete je postal tov. Giurgovic Marcel, udarnik mladinske c«e «Bratstva in edinstva*, druge če? pa tov. Gregorič Lidija, ena iz*e najboljših na mladinski cesti. Upamo, da bomo že kmalu poročali o uspehih delovne čete slovenske gimnazije v Kopru. Vprašanje slovenske kulture (Nadaljevanje s 3- stranO Imperialisti se zavedajo, da so odvisne dežele velikanska **’ kladnica in ogromen izvor sil perializma; zato hočejo obdrza STO v takem stanju. Delovno ljudstvo pa ve, da je borba ranih narodov v odvisnih deze^ lah zoper imperializem edina P°-k osyoboditvi izpod jarma in 12 koriščanja ter da bo to gibanj dovedlo do nadaljnje krize u» perializma. Slovenska narod? borba in gibanje delovnega Ijud- ALI SI 7,E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA in bodo živi tudi ostali. Težko je regi, da bodo pesmi Kajuha, ki jih je tako lepo in občuteno zapel, kdaj koli obledeli. Drugo predavanje prosvetnega društva v Kopru bo y ponedeljek 11. t. m. ob 20. To pot bo tov. dr. Kermavner govoril o zakonski razvezi. Ker je predavatelj sodnik, smo prepričani, da bo predavanje, ki ga bo podkrepil z raznimi primeri, nadvse zanimivo. Opozarjamo že sedaj občinstvo, da ne zamudi prilike, ker bo na tem večeru zvedelo marsikaj koristnega. stva se morata združiti v skup fronto zoper skupnega sovraZ-ka - imperializem. Današnji dan se vrši na ^ ju ostra borba, v kateri je.v.£* vprašanje, prosvetno ali sol • politično vprašanje. Ta bo, n. zaradi imperialistične in*er' , cije bolj in bolj zaostruje, ^a naj bi po željah tujih stov v sedanjem trenutku tudi kultura in prosveta skega prebivalstva na Si ^ imperialistični politiki. Zato zlasti v šolstvu vrši ostra b med interesi slovenskega in imperialistično politiko, kultura slovenskega ljiadstva ^ STO-ju je slovenska, in sicer slovenska kot pri jedru sloVe ^ ga naroda v sodobnosti. Zato vensko ljudstvo ne more sPr^a. ponujanega mešetarjenja * ^ daljevanjem stare liberalne klerikalne smeri v kakršn1 obleki, enako tudi odklanja snetek zapada in amerikani jo. Kato Slovenci hočemo # povezanost s sodobno slove kulturo, tu na teh tleh Pa . vensko kulturo avtonomijo- _ ba za slovensko kulturo, Pr ^ to, šolstvo in jezik pa pomen _ di borbo za napredek, za Pr J* sivno ljudsko kulturo. kem je ta borba del antifasi ^ in antiimperialistične; bor to jo podpirajo tudi dem0'-1. v ni Italijani. Borba bo u£Pe_0jj. zvezi s protifašističnimi cami, postala bo skupna slovanskih in naprednih »a skih sil. ve- V tem svojem delu inaatn like težave. Prosvetnih dela , je malo. Rod, ki je dorašca fašistično vlado, se je v j0jt čem odtujil slovenskemu n ,0 in njegovi kulturi; zašel Je pod vpliv fašistične id*® je in izgubil orientacijo, "^eg3" mnogo naših inteligentov z nih in šele iščejo poti. ^ ka naše šolstvo dolžnost, vzgojilo mnogo novih ot)at' prosvetnih delavcev, 01-a- stvenikov itd. Vsesati bodo li novega duha ljudske k ^ iztrgati iz sebe vsa vl3j „njost šizma in očistiti svojo n° . eijio-vseh usedlin meščanske m' sti. Dohiteti bomo morali v ^ ^ mude, zato bo treba nag|0’^ p^-meljito in naporno delati- yet-moč nam bo starejši rod Pr nih delavcev, ki je doživi)3 t. okuP3 za v1 tof ed* ganjanja fašistov in jevih pomagačev ter se -'ga svojih dolžnosti do primor ljudstva in slovenskega Borba za novo podobo ske kulture, ki naj bo P° demokratična in nar sl< vseb><” 1)0 napredna^, obenem še bolj zbližala s0 in italijansko pa sko ustvarila prijateljstvo in tem ozemlju. _ M. RA' «Gospa baronica je odšla ob petih))... Jieki francoski književnik, dekadent, je dejal ob neki priliki, da bi nikdar ne mogel napisati tako banalne in nesmiselne fraze. Medtem se o odhodu gospe baronice, katere smo trenutno nevabljeni gostje, izplača pisati. Ona je odšla iz svoje vile v Lo-vrani istega dne, ko so naše oblasti prevzele upravo nad cono B v Istri, in se več ni vrnila. Takšni odhodi v življenju človeka vsekakor niso brezpomembne malenkosti. Običajno so velikega pomena in najčešče simptom širokih društvenih sprememb. To ie, kakor kaže, razumela tudi gospa baronica Luiza Klein kljub svojim letom, in predno se je dokončno odločila za ta korak, je poslala naprej na zapad svojo hčer, grofico nekega italijasnske-ga grofa, srebrne žlice, vilice in nože z baronskim grbom ter nekoliko preprog brez baronskega grba, toda s primernim jamstvom, da so pravo, ročno tkano perzijsko blago. Pustila je vse ono, česar ni mogla vzeti s seboj: vilo v Lovrani, dve mandolini s pisanimi trakovi, brez števila foteljev in pepelnikov, nekoliko debelih slabih kozarcev, iz katerih je pila služinčad vodo (na njih je bil itak izrezan grb, da bi ?ih služabniki ne mogli ukrasti), in predstavnika te, vedno sumljive služinčadi, Marijo, ki je bila v službi gospe baronice nad 20 le*. Stanovala je v posebnem, temnem in vlažnem oddelku za služabništvo, ter bolehala na vnetju sklepov. Končno je na stenah vile zapustila točno 127 rogov, nekaj manjših, nekaj večjih, krivih in ravnih, a tu- di povsem malih rožičkov, ki jih slikajo običajno na glavah vragov. Med njimi je ostal tudi njen prvi rog; «moj prvi», kakor piše na deščici pod njim. Sneli so ga z mrtve glave nekega srnjaka na posestvu Capttau, verjetno nekje v Avstriji in to leta 1930, 3. marca (ura in minute niso zabeležene). Da, okoli vile so ostali še veliki, grbančasti bori, ki jih prav tako niso mogli odnesti, ker so svoje korenine zavili tako globoko v zemljo, da jim niti nevarna kvarnerska burja ne more do živega. Ostale so bele skale, ki jih že tisočletja pere morje, a jih ne more izprati. Ostalo je sinje morje, ki so ga dunajski turisti leta in leta odnašali v spomin, a ga vendar niso mogli odnesti. In končno smo se tu naili ml, ki nismo nikdar hodili tod: delovni narod, ki je prišel na počitek. V baroničini vili smo, po sosednih vilah in številnih hotelih. «Moj Bog», bi rekla gospa baronica, ko bi se znažla tu. «Wie viele sind sie . . . quanti ci sono . . • koliko jih je!» In v resnici nas je mnogo in vse smo preplavili. Nenehno nekateri odhajajo, zopet drugi prihajajo, prelivamo se, kakor silna, široka reka. Možje, žene in otroci . .. * * * Vila je zidana po franejožefov-sko, na neokusen dunajski način, z robovi, balkoni in prsatimi nimfami, ki žtrle iz zidov. Pred hišo na terasi so kapitoli s starinskimi figurami. Vse to je gospa baronica pokradla na ruševinah ne- E R I H KO§ ke stare srednjeveške zgradbe. Dala jih je obrusiti in barbarsko izvotliti ter napolniti z zemljo, da bi na njeni terasi služile kot posode za cvetje in kaktuse, fuksije in glicinije. Toda načete in poškodovane kamnite posode so pričele razpadati in niti žica, s katero so povezane, jim več ne pomaga- Sledovi podobnega postopka in plitvega dunajskega aristokratskega okusa so vidni vse okrog vile in drugod po mestu. Tu ni skladnih, mirnih in preprostih linij, v kakršnih so zidane vaške hišice po Dalmaciji. In vsa sreča, da so mogli vsaj bori in ciprese rasti, kakor jih je bilo volja in kakor so od davnine navajeni ter jih ni mogla zmaličiti ne ((stilizirati« roka dunajskega arhitekta. Zrasli so močni, vejnati in skrili dobršen del tega, kar so drugi pokvarili. Tudi v vrtu jih je nekaj, a ostalo so lovorike, palme in divje smokve. Gospa baronica ni imela potrebe gojiti divjo smokvo. Vendar pa sta v vrt, zlasti med vojno, ko je primanjkovalo hrane, prodrla celo plebejski krompir in paradižnik. Naj je v ostalem taka ali taka, hiša, zgrajena le za baronico in nekoliko njenih gostov, se je dobro znašla med nami in nam do- bro služi. Oprema po sobah je starinska, toda v širokih baronskih posteljah spi utrujen človek nad vse udobno. Tu je potem še jedilnica, kjer se danes hrani 60 ljudi, in kuhinja, v kateri kraljuje Marija. Slišal sem nekega dne, ko je pravila, da je tudi ona sedaj v sindikatu in da bo šla na dopust, ker ima do tega pravico. V predsobi še vedni vise na zidovih ((baroničini* rogovi. V salonu gospe baronice poslušamo sedaj radio in igramo šah. Na zidu stoji kakor na malem doku iz lesa izrezljana miniatura ladje admirala Tegethofa iz borbe pri Visu. Vsak dan pogledam ali je še na svojem mestu in čakam, kdaj jo bodo končno pionirji hiše spustili v morje. Tudi morje pod vilo je ograjeno in na nekem prehodu je na steni pritrjena ploščica, podobna tablicam zavarovalnic. V gotskih tiskanih črkah piše na njej «PRIVAT», kar pomeni, da so tudi vse te stene in celo ograjeni del morja bili zasebno "astništvo gospe baronice. Neki tovariš, pravnik, mi po-jasnjujp, da je bilo to protipo-stavno in da je v državljanskem zakoniku bila odredba, po kateri morska obala, koder koli jo oblivajo valovi, ni mogla biti zasebna last. Toda policija je v onih časih ščitila baronice in običajni ljudje niso imeli prostora, kjer bi se mogli kopati. Nemara je v resnici pisalo tako v zakoniku in bi mi mogli zaradi tega dvigniti nekako staro pravdo. Toda niti mi niti ostali, zleknjeni po stenah in na pesku od Voloske do Moščaniške Drage, nismo mislili na državljanski zakonik, dokler smo lahko ležali na soncu. Pre-nekateri misli še na stroj, ki ga je zapustil pred dnevi, ali je dobro namazan in dali ga je pustil v veščih rokah. Drugi misli jeli v evidenci vse točno zračunano in nekake številke se mu mota.io po glavi. Tretji misli na članek, ki ga mora napisati, a največ jih je, ki se enostavno odpočivajo, sončijo, plavajo in ležijo na skalah ter gledajo v morje. Po njem plešejo nekaki vodni klobuki, kakor da morje izvira ob obali: morje je zato sveže, v globini švigajo ribe, nad njim pa se spreletavajo galebi. * ■» « Ležimo, sončimo se in gledamo v morje . . . Desno od mene sedi na steni dekle, noge je spustilo v vodo, vitko je, počrnelo in lase ima zvezane s pisanim trakom z baroničine mandoline. Trak se ji lepo pocla v črnih laseh. Levo od mene leži dolgin, mršav in kosmat. Raztegnil se je na skali in spustil svoje veliko stopalo prav na ploščico, na kateri piše «PRI-VAT». Gleda v npbo, gleda v morje, tudi name se ozre in se smehlja, toda vidi se mu, da me sploh ne opazi. — Kaj je tovariš? Kakor kaže se dobro zabavaš. — Pravim in se obrnem na bok, da bi ga bolje videl in mu bil bližji. — Jaz? — vpraša on in se zopet nasmehne. — Smejem se, prijatelj, svoji ženi. Opazi, da se čudim, oprezno se obrne na bok, ker ga žuli ostra skala in reče, medtem ko mu nasmešek še yedno igra okrog ust: — Smejem se, vidiš, ker ne zna počivati. Prišla je v zadrego in ne ve, kaj bi počela. Poglej, pred kratkim je prišla, da se okopa, posedela je malo, pa se znova dvignila in odšla gor v hišo. Gre, pravi, da vidi ali jim je nemara v kuhinji potrebna pomoč. Tovarišica, ki je sedela na ska- li, je nenadno skočila v vodo in nas oškropila s svežimi morskimi kapljami. — Toda jaz se ji niti ne čudim — pravi moj sosed. — Jaz sem že prejšnje leto bil udarnik, sindikat me je poslal sem za 3 tedne. In tako vem letos, kaj mi je početi, a da povem resnico, tudi sam lansko leto nisem vedel, kam naj se denem. Trideset let sem stavec v tiskarni, ne da bi bil kdaj na dopustu. Zeni je še teže. Jaz na primer delam samo v delavnici, medtem ko ona v delavnici in doma. Iz razpokline v steni je zlezel rak in nas oprezno motril z debelimi očmi. Tovarišica, ki je pred kratkim skočila v vodo, plava, a iž čolna, ki prav tako pripada naši naselbini, sta dva tovariša vrgla trnke in že nekoliko ur potrpežljivo zreta v vodo. Eden od njiju je knjigovodja. Grafičar, ki leži ob meni, si zmoči nogo, rak se splaši in pobegne. Tam je moja hči — pravi in pokaže na rnooko dekletce, ki prihaja po poti. — Najmlajša. Starejša je odpeljala pionirje v Srbijo in bo potem z drugo grupo prišla tudi ona na morje. Sin je maturiral; bister dečko, — reče ponosno — samo slaboten. Imel je premalo hrane med vojno. Sedaj je na avtostradi. In tako smo se vsi skupaj razšli, le oče je ostal doma. Star je in ne more nikamor. Zanj skrbi soseda. Toda ... žena se mi je nekje zadržala, reče končno moj sosed in odide, da jo poišče. — Zdravo — pravim — tovariš. Le poišči jo. Tudi oni drugi, knjigovodja, zbira svoje trnke in nekoliko polžev, ki so mu edini plen. veže čoln in se izkrcava na obali. — Kako je z lovom, tovariš — kod ^ ga vprašam. Ozira se, oa kličejo in reče: flj- — Bo, tovariš, bo. Danes J j3. gajal veter, toda jutri bo i° r. jamčen in gre polagoma na ^e. Ostanem sam na skalah dam, kako se ziblje morje- Cez pol ure so zopet. ,!rha »3 lekli so se in prihajajo z vf ^ pot, ki vodi k morju. gre dolgin, grafičar, v čah. Ob njem gre žena cd njega in zajetnejša, v belem. Na levi pa ga belih Nižja on8 dekletce s črnimi očmi. Za 5, gre knjigovodja z ženo- $ je naočnike in ga je težko spoznati. Z njima je 5 $ ten počrnel mlad človek, k‘ za roko še slabotnejšega 3, Tudi mladi človek je stavec fičar, in pri kosilu sedi o13 gfo-mizi. Zena mu je ostala v -y gradu z dojenčkom, a °n ,e popeljal sina, da se nekolik° ji, pravi in zredi, ter se sedaj ie: ker dečko kakor nalašč n oče ^ sti. Dalje za njimi gre tova,-efjf>-administracije nekega P° 1^$. Lepo rejen je in ob n^er!j,aifin0 nekoliko višja od njega. * _ po-povorko zaključujejo otroci; lagoma se oddaljujejo po P° ' ^0t koliko za tem je stopilo n3 v tudi dekle s pisanim trako ^ laseh. S fantom pod rok > zavila v drugo smer. Z ;norja pihlja vetrič, ob pljuskajo valovi in nad P°" j,*Jl hajo /eje. Sonce polagoma s^bS|> za griči in sence Dodajo na r j Dan jc zaključen. Moral vzdigniti in oditi, toda v5e' zemljo in morje se človek ^ eno pojavlja misel: prav ' ni banalna stvar, da baronica odšla za vedno. ^ UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6. Ul. nad. - Telefon št 93-808. — UPHAVA: ULICA R. MANNA St. Z9 — Telefon «-847 tn 27-947. rtr.t a<31* od 8 30-12 in od 15-18, teU 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 40, flnančno-pravni 60, osmrtnice 70 lir. ■ Izdaja ZALOZNISTVO TR2;ASKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. - I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, Četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 79a, 1440 Jugolir; <''LRJ: 53, 165, 330, ^fLgi-lS I Poštni tekoti rsčun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evniku. Trst ll-r'74; za FLRJ: »Primorski dnevnika, uprava: Ljubljana 6-J Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. *!