Dnevna Izdala
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedei|»ka Izdala celole no v Jugo-Slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
sluip. peiii-vrMo mali oglasi po 1 30 In il),več|i oplnsl nad 43 mm v.Smo po Din 2-30, vellltl po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vtsiica po 10 Din n Pri veOgm o nero.Tilu ccpusl Izida ob 4 zjuii n} razen pondeliKo in dneva po prazniku
Kriza
Mučen in negotov razvoj krize je silno oslabil vse argumente, ki jih je navedel g. Davidovič za otvoritev krize. Da je po celem tednu posvetovanj ostala situacija skoraj stalno na isti točki, dokazuje jasno, da so bili predlogi in zahteve g. Davidoviča mnogo prešibke, da bi mogle dati dogodkom novo smer. Slej kakor prej je ostalo le eno vprašanje, ali četvorna ali trojna koalicija in tudi pri najboljši volji ni mogoče najti drugega izhoda. Zlasti pa ne sedaj, ko je vedno bolj pereče vprašanje proračuna, ki ga je treba rešiti pravočasno, da ne zasta-nejo vsi državni posli.
Druga bi bila seveda stvar, če bi mogel nuditi g. Davidovič le količkaj jamstva, da je v kratkem času ustvarljdv sporazum z Zagrebom. To bi pa pač bil argument, ki bi mahoma spremenil situacijo in ki bi dovolil ne samo takojšnjo demisijo vlade, temveč tudi mnogo težje spremembe. Zal pa še dolgo nismo tako daleč in žal je vsled trdovralnosti Zagreba situacija natančno na isti točki, kakor je bila tedaj, ko je g. Davidovič zahteval četvorr.o koalicijo, ki ji je nadel celo ponosen naslov trdega gradu. Baš zaradi Zagreba je nadel g. Davidovič vladi ta naslov in baš glede Zagreba ne more podati g. Davidovič nič novega. Če pravi, da si želi sporazum, to vendar ne zadostuje. Ni to prav noben argument, to si žele vsi Toda za sporazum sta potrebna dva. Kje pa ima g. Davidovič jamstvo, da je tudi oni drugi za sporazum, kaj more konkretnega navesti, da je v ekstremnosti Zagreba nastala iz-prememba.
Čemu torej kriza? G. Davidovič navaja tudi druge razloge, da je treba otvoriti krizo, tal pa so tudi ti vzroki brez vsake prepričevalne sile. Upravi je bila ob ustvaritvi četvor-le koalicije dokaj slabša, ko sedaj. In vendar li bil za g. Davidoviča noben vzrok, da ne bi sezidal trdega gradu. Pa tudi vsi drugi vzroki ie dTŽe. Predvsem ni niti eden od zakonov, ki ih zahteva g. Davidovič, tako nujen, kakor je proračun, ne glede na to, da so nekateri od ijih tehnično tako nepopolni, da je že zaradi :ega njih sprejem več ko problematične vred-losti.
Zakaj torej kriza? Saj ne moremo reči niti !o, da bi se demokratska stranka v četvorni toaliciji slabo počutila. Imela je v vladi močan vpliv in ministrstva, ki so bila pomembna.
Zlasti pa je treba vprašati z ozirom na Jržavni interes, zakaj je bila potrebna vsa ta •eriza. Po 20. juniju je bilo vendar ves čas jasno, la je v skrajni nevarnosti državna avtoriteta, 5e pokažejo slabost volje oni, ki so poklicani, la varujejo ugled države. In med te može spada brez dvoma tudi g. Davidovič. Saj je bilo jasno, la je baš iz tega vzroka kot rešitev krize mogoča le vlada četvorne ali trojne koalicije. Da >i na zunaj vlada četvorne koalicije boljše vplivala, je jasno, ker ima vlada štirih koaliranih itrank vedno večjo veljavo, ko vlada treh. A ie samo to. Vlada četvorne koalicije je imela ta seboj močno večino skupščine in jc že zato bila njena vlada močna. Vlada trojne koalicije e večine ne bo imela in bo zato tudi njen ugled nanjši. Ali je mar hotel g. Davidovič prav v lem oziru oslabiti ugled osrednje vlade? Nc noremo si misliti, da bi to mogla biti namera ». Davidoviča, ker poznamo njegov preizkušen patriotizem. Zato pa tudi še bolj začudeno iprašujemo, zakaj vsa ta kriza.
Vemo vendar vsi brez izjeme, kako veliko (kode je prineslo državni misli to naše večno srizarenje. Narod je pričel izgubljati vero, da se velike stranke v resnici zavedajo svoje dolžnosti do države. Ko je nastala četvorna koalicija in prevzela vlado, se je vse oddahnilo v prepričanju, da jc tega krizarenja konec in da dobimo vlado, ki bo imela čas, da svoj program tudi izvede. In naj bo sedaj to upanje prevarano? Naj se začne sedaj krizarenje in to v času, ko je odprto vprašanje nadaljnjih odnoša-jev med Belgradom in Zagrebom?
Zato pravimo, da jc v interesu države in naroda, da je kriza rešena čim prej in da bo v pravem času sprejet proračun in s tem dana podlaga za otvoritev razgovorov z Zagrebom. To je bil program četvorne koalicije in to mora biti program vsake vlade, ki nastane iz sedanje nepotrebne krize.
T skovni proces v Zagrebu
Zagreb, 29. decembra. (Tel. »Slov.«) V Zav.-obu se je nadaljevala razprava proti odgovornemu uredniku »Narodnega vala«. Proglasila se je za tajno, ker je na dnevnem redu obtožba radi žalitve kralja. Razprava bo trajala več dnL	j
Odločitve še
Dr. Korošec še ni odločil o demisiji ^iade
Konference tn razgovori — Seja ministrskega sveta - KadikaSš smatra o vi* do trojke kot edini izhod - Demokrati razdvojeni
Belgrad, 29. dec. (Tel. »Slov.« 12) V pozni večerni uri se je snoči razširila vest, da je motivacija ostavke vlade že spisana in da je treba čakati le še sobote, če bo vlada ostavko končnovcljavno podala. Razlogi za razširitev tc vesti so bili predvsem različne konference, zlasti pa je vplivala na vest konferenca Vukičevič-Spaho, pozneje pa Spaho-Ko-rošec. Tej konferenci se je pridružil dr. Behmen, Govorilo se je, da je bil dr. Behmen pozvan radi tega, ker se ima muslimanskemu klubu v novi vladi trojice podeliti še en rc-sor. Te številne konference ter zlasti neupogljivo stališče nekaterih demokratskih prvakov ekstremistov so potrjevale kombinacije, da je vlada tako rekoč v permanentni ostavki.
Danes dopoldne je predsednik vlade dr. Korošec prebil nekaj časa sam v notranjem ministrstvu. Nato ga je takoj obiskal predsednik radikalnega kluba Velja Vuldčcvič. V predsedništvu vlade se je nato vršila najprej konferenca tro;ke dr. Korošec, Velja Vukiče-vič, dr. Spaho. Cb 10 pa je bil od predsednika vlade pozvan v predsednišivo vlade šel DS Ljuba Davidovič. Na tej seji četvorke Korošec, Vukičevič, Davidovič, Spaho, ki je trajala do tri četrt na 11, se je šc enkrat pregledal ves program četvorke in se je iskala možnost, kako nadaljevati delo četvorne ko-
vprašanja odgovarjal z dosinteresementom. Splošno se jo trdilo v demokratskih vrstah, da so njihovi poslanci na ožjih sestankih danes popoldne očitali Davidovičovim ekstremistom, da je Davidovič nasedel Pribičevifevim sirenam iz Zagreba.
Ti poslanci so hoteli drugim poslancem predočiti, da je treba v politiki realnosti. Če misli Davidovič, da jo treba padca vlado in razpusta narodno skupščino, nato pa da bi prišli v Belgrad Pribičevičovi in Mačkovi poslanci, mora pomisliti, da se lahko zgodi, da spravi s tem samo DS v opozicijo, kajti Pribičevič in Mačok bi po ostavki vlado lahko rekla, da turli sodaj no gresta v Belgrad. Demokrati bi bili potisnjeni v opozicijo. Bolj politično bi bilo, so trdili, <la prideta dr. Maček in Pribičevič najprej v Belgrad, potem so lahko dogovarjamo in obravnavamo medsebojno razmerje. Delali so dalje račune, če pride do evontuelnih volitev. Ti demokratski poslanci so trdili, da računajo radikali sigurno s tem, da pride v slučaju opozicije pri bodočih volitvah DS v parlament največ s 25 mandati. To velja zlasti za demokratsko ministre iz prečanskih krajev.
Posvetovanj demokratov
Pod to psihozo so so vršila danes meti de-
~ Ciif'nSeft % ^f mftoma PJ:ece> burna- « mokra« na zasebnih stanovanjih, pa tudi
Zlasti Davidovič je kazal v mnogih tečkah zelo energičen ton.
Konference g. Davidov^a
Od seje je najprej edšel Ljuba Davidovič. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj jim ima sporočiti, jim je dejal samo to, da je on energično vztrajal pri svojih znan'h zahtevah in nikakor ni popustil. Ko je prišel Davidovič v demokratski klub v narodni skupščini, je izjavil, da je ponovil svoja izjavo novinarjem in dejal, da je dopoldne pričakovati ostavke vlade.
O seji ni hotel dati noben voditelj konkretnih podatkov. Velja Vukičevič je napotil Vašega dopisnika na dr. Korošca. Ko pa se jc Vaš dopisr.k obrnil na dr. Spaha v kabinetu predsedništva vlade, je dejal dr. Spaho: »Sporočite slovenskim volivcem, da smo delali in še delamo ca tem vsi, da ohranimo četvorno koalicijo, toda...« Nato je skomizgnil z rameni. O tem, ali je priš2o do soglasja z Davi-dovičem, ali so sklenili ostavko, pa dr. Spaho ni hotel dati nobenih podatkov.
Ob 11.25 jc odšel predsednik vlade v dvor. Kot po navadi ni hotel dati nobenih podatkov, ali ima ostavko v žepu, ali gre poročati vladarju o današnji seji četvorne koalicije.
Belgrad, 29. dec. (Tel. »Slov.« ob 12.30.) Pred 12 je prišel z dvora predsednik vlade dr, Korošec, nakar je imel kratko konferenco v predsedništvu vlade z ministrom Stjepanom Sencem in voditeljem muslimanov dr. Spa-hom. Da bi sc politični položaj popolnoma razčistil in da bi se našla pravilna motivacija za ostavko vlsde in da bi se dala prilika demokratskim ministrom, da izvajajo konsekvence s stališča voditelja Davidoviča, je nato predsednik vlade sklical ob 6 popoldne sejo ministrskega sveta.
Prižakovimie ©stavke
Belgrad, 29. dec. (Tel. »Slov.«) Današnji popoldan jo minil v pričakovanju ostavke vlade. Dočim so je v radikalnem klubu smatralo tudi splošno med poslanci za gotovo dejstvo, da je vladna demisija gotova stvar, da so razmero mod vladnimi strankami toliko prečiščene, da sta Vukičevič in minister Cvctkovič danes zvečer odšla na lov v Vinkovce, jje vladala v klubu DS velika konstornacija in nor-voznost Vendar so so tudi ostali člani kluba RS zadržali, kot da je stvar rosnica. čudili pa so so misterioznemu obnašanju dr. Korošca. Trdili so, da ni drugačne rešitve, kot da so predloži ostavka.
Težave pa so bile v klubu DS. Demo. kratski ministri so žo snoči računali, da pride do ostavko vlade in so hoteli na zunaj s svojim obnašanjem pokazati nekak desintorese-ment. To so je videlo ob priliki dobate o proračunu prosvetnega ministrstva v finančnem odboru in pri ministru Grolu, ki je na razna
skupščini stalna posvetovanja. Prod sejo ini-»Kistrskoga sveta so jo ponovno zbralo vodstvo DS z ministri DS. O tej konferenci se je trdilo, da so je zbrala radi tega, da bi se motivacija ostavke vlade stilizirala tako, da ne bi demokrate zadela nobena krivda, oziroma so razpravljali o tem, ali naj demokratski ministri glasuiojo za predlog vladno motivacijo, člani vlade, ki so so udeležili današnje sejo vladno večine finančnega odbora, so pustili mnogo vprašanj v prosvetnih postavkah nerešenih. Tudi to so je komentiralo na ta način, da jo razdor med radikali in demokrati popoln ter da no gro, da bi sc on ali drugi del v krizi vezal na sklepe, ki najbrž no bodo drJali. Med tem ko so demokrati radikalom očitali vso mogočo, zlasti manevriranje s trojko, je nastopil čas za težko pričakovano vladno sejo.
Pričela se |ie kmalu po šesti. Bila jo kratka. Ob pol 7 so je končala. O tej seji jo izšlo iz ministrskega predsedstva obvestilo:
Komunike
»Na današnji soji ministrskega sveta je predsednik dr. Korošec obrazložil najprej zgodovino in vsebino razgovorov med šoli vladnih skupin. Nato jo izjavil, da jo na podlagi teh razgovorov prišel do prepričanja, da je v koaliciji današnjih vladnih strank prišlo do takih potresov, ki jih jo troba razčistiti na način, kot to odgovarja parlamentarnim običajem.«
Nato jo predsednik vlade odšel iz predsedništva vlade. Med tem, ko je predsednik odšel, ne da bi bil dal kako obvestilo, so žo krožilo novo vesti o bodoči vladi. Predsednik vlade naj bi bil zopet dr. Korošec. Namesto notranjoga ministrstva bi prevzel ministrstvo za vero. Notranji minister naj bi postal Andrič. Minister za javna dela Dragiša Cvctkovič, minister za gozdarstvo Sernec ali pa musliman Kulenovič, minister za finance Stojadinovič, minister za železnice Milosavljevič. Ponavljamo, da so vse to bilo kombinacije.
Nič novega
Belgrad, 29. dec. (Tel. »Slov.«) Demokratski ministri so na vprašanja časnikarjev izjavljali, da naj se obračajo na ministra Grola, ki ima za demokratski klub nalogo, da javnost pouči o položaju in razmerah v DS, vendar pa se je vsak minister, kakor tudi predsednik vlade, izognil vsakemu odgovoru, bodisi na to, ali jo ostavka vlade izvršeno dejstvo, ali pa, da bo vlada podala ostavko jutri ali pojutrišnjem ali sploh v dogledni bodočnosti in kaki momenti so nastopili,
V javnosti danes izgleda, da je političen položaj povsem nejasen. Gotovo je samo, da je položaj tako zapleten, kakor roilko dosedaj v naši parlamentarni zgodovini. Vsi politiki trdovratno molčijo.
Uprava /e ub-opuurlevi ui.ši.d , cefcoMi/ ratun: Clubi/ana ttev. iumso m 10.34' za Inseia/e, Simu/ckjSi. 756 3. Zttf/rcA SI. 30.011. Proffo In Uunal SI. 24.797
Tudi v finančnem odbsru se tuti kriza
Belgrad, 29. dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji finančnega odbora, ki sc je pričela ob 9, sc jc pod Scčerovovim predsedstvom nadaljevala razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. Prvi je govoril Gavran beg Kape-tanovič (JMO) in razložil prosvetne razmere v Bosni in Hercegovini. Čubrovič (DS) je ostro napadel ministra Grola in njegovo prosvetno politiko. Splošno začudenje jc izzvala njegova izjava, da bo glasoval proti, da dosedanji prosvetni sistem ustvarja golo birokracijo. 21mi-lijonska vsota za gledališče je luksus, je škandal, če sc vzamejo prosvetne razmere po vaseh. Behmen (JMO) je govoril o težkem prosvetnem stanju v bihaški oblasti. Med govorom ga jc stalno napadal Kokanovič (zemlj.). Alič mu je odgovarjal, da so njegovi volivci najbolj nepismeni in naj svojim volivcem ne dela takih očitkov.
Milan Kostič (RS), predsednik odbora za ljudskošolski zakon, je dejal, da se razvidi važnost prosvetnega ministrstva iz tega, ker se je oglasilo k besedi toliko govornikov. To je znak, da sc posveča prosveti več pozornosti. Potreben bi bil večji proračun. Treba ga bi bilo sprejeti tako kot proračun vojnega ministrstva. Naše šole nam dozdaj niso dale tistega uspeha, ki bi bil potreben. Našim šolam se ni posrečilo, da bi ljudstvu gotovo stopnjo pro-svete dale. Predvsem je treba sprejeti zakon o ljudskem in srednjem šolstvu, s čciner se bodo dale prosveti nove smernice. Oba zakona sta pred skupščino. V zvezi s tem je treba proračun preurediti, da se zboljša materielno stanje profesorjev. Nihče ni v matcrielnem oziru tako na slabem kakor profesorji. Obžaluje, da minister Grol ni posvetil tem vprašanjem več pozornosti. To sc mora na vsak način uredili, kajti profesorjem gre velika zasluga za našo državo.
Gjura Jankovič (RS) se strinja s predgo-vorniki. Zavzema sc pa tudi za zboljšanje stanja vseučiliških profesorjev. Če se njih položaj izenači z onim sodnikov, bi to državo stalo 2 milijona. Vssučiliški profesorji imajo mnogo potreb, da sc predavanja vzdržijo na višin-tako glede knjig kakor glede knjižnic.
Radovan Obradovič (RS) kritizira proračun. Zahteva povišanje nekaterih postavk, zlasti za zidanje novih šol. Ljudske šole ne morejo biti dobre. Kdor nima dobre ljudske šole za seboj, sc od njega ne more zahtevati na višjih šolah kaj posebnega. Za proračun prosvetnega ministrstva naj bi veljalo sledeče načelo: Na prosvetnem polju naj se obdrži vse, kar obstoja, ničesar naj se ne uničuje, ampak naj sc gradi dalje.
Ob tri četrt na eno se je seja zaključila in se jc nadaljevala popoldne ob 5. Dr. Štefan Krast (nem.) sc je pritoževal, da nemška manjšina nima takih šol, kot bi si jih želela, posebno v Sremu. Zahteva šole v vseh tistih krajih, kjer so za to zakoniti pogoji. Na srednjih šolah zahteva vzporednice. Gimnazija v Novem Vrbasu naj postane nemška.
Ker je minister Grol izjavil, da bi rad odgovoril na vse očitke, da pa mora danes iti na ministrsko mejo, in je danes to nemogoče, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je odgovor prosvetnega ministra. Nato se bo debatiralo o zakonskem tolmačenju finančnega zakona, nato o uredbi o pokojninskem skladu, nato pa o proračunu pokojnin in invalidnin.
Betarateke vesti
»Službene Novino« prinašajo zakon, s katerim se prizna Francu Vrcčku, šolskemu ravnatelju v pokoju v Slovenjgradcu pravica na pokojnino po novem zakonu. — »Službene Novine« prinašajo uredbo o spremembi studijskih skupin na filozofski fakulteti. 11 (an-tropogeografska) skupina vsebuje: 1. geografijo, 2. etnologijo z etnografljo ali splošno zgodovino, 3. narodno zgodovino s sociologijo. —■ »Službene Novine« prinašajo novo uredbo o dnevnicah za državne uradnike.
Danes je izšla prva številka vellkoorbske-ga lista »Balkan«, ki piše v velikosrbskem duhu. Prva številka je bila zaplenjena.
Razprava o agrarju je preložena od srede na četrtek.
Knez Pavle, kneginja Olga, knez Aleksan. der in knez Nikola so danes odpotovali v London, kjer bodo ostali dva meseca.
Trgovska zbornira v Belgradu je imela danes sejo, na kateri je državni podtajnik dr Dušan Letica poročal o proračunu ln o finančnem efektu v naši trgovinL
Prezadolženie kmetov
Ljuba Davidovič je v svojem pismu na dr. Korošca naštel kakih pet zakonov, glede katerih je zahteval, da jih mora vlada takoj predložiti skupščini in jih uzakoniti še pred sprejetjem proračuna.
Dr. Korošec je odgovoril, da ravno ti za-, fconski načrti še niso godni za zakonodajni odbor, da glede njih še ni sporazuma v vladni večini in da nimamo ogromnih finančnih sredstev, ki jih izvedba zakonov, ki jih hoče g. Davidovič, potrebuje. Zato teh zakonov ni mogoče vezati na proračun. Kajti proračun je izdelan, v glavnem predelan v vladni večini in je sedaj za j državo najbolj nujen in najbolj važen. Mi si moramo varovati kredit, zato za nobeno ceno . ne smemo zamuditi roka, v katerem mora biti proračun sprejet. Vse drugo je postranska stvar.
Vsled takega stališča dr. Korošca, ki je edino stvarno, je pa g. Davidovič začel delati krizo. Prestar je g. Davidovič, da bi mu mogli verjeti, da na takih vprašanjih usmerja svojo taktiko. Le drugih, boljših sredstev morda g. i Davidovič ni mogel dobiti, lomiti pa je hotel . a priori, zato je segel po taki zahtevi.
Zahteve g. Davidoviča so navidez za široke sloje privlačne, od bliže pogledane pa kritike ne zdrže. Posebno zakon o razdolžitvi kmetov, ki ga demokratska stranka že dolgo nosi na svojem ščitu, vzbuja splošen in popo-len odpor.
Pribijemo pred vsem, da so proti sedanjemu načrta zakona o razdolžitvi kmetov prav vse politične skupine v Slovenci in vsi listi so se izjavili proti. Gola demagogija je, če kak list SES blati SLS, ker tega zakona ne uveljavi, oziroma je proti njemu, kajti isti liberalni listi so se tudi izjavili proti.
V srbski javnosti je o razdolžitvi kmetov aastala že cela literatura.
Narodni gospodarji ugotavljajo, da preza-dolžitve kmeta ni. Kajti kmetski dolgovi še daleč ne dosegajo kmetske produkcije. Res je, da je v tem oziru med srbskimi kmeti v nekaterih pokrajinah dezolatno stanie. Toda na ta način kot mislita rešiti to vprašanje gg. Davidovič in Timotijevič, ki je izdelal zakonski predlog, se kmeta ne rešuje, ampak ubija in korumpira.
Zakonski načrt zahteva nekak petletni moratorij za kmetske dolgove. Moratorij je tako izjemna odredba v gospodarskem življenju, da jo opravičuje samo kaka splošna na velik del sveta se raztezajoča strašna, izredna katastro-la. Kdor pa to institucijo skuša uporabiti ob drujih prilikah, si ubija ves kredit. Anglija niti po svetovni vojni ni segla po moratoriju.
Ta moratorij bi težko vplival tudi na presojo splošne kreditne zmožnosti naše države in varnosti zasebnih posojil pri nas. Kajti po statistiki imamo 78% kmetov. Za vse kmetske dolgove bi proglasili petletni moratorij. To se pravi, da je v državi 78% prebivalstva insol-ventnega. Kako naj inozemstvo gleda na tako državo.
In končno kdo bi imel korist od tega. Dolgove bi moral kmet le plačati, te ne danes pa jutri. Tak ukrep bi bil pa najlepša priložnost j za špekulante in take poslovne ljudi, da bi na ! račun tega nesolidnega ukrepa mastno zaslu- ! žili. In tudi ta njihov zaslužek bi šel na račun j kmeta.
Drugih posebnosti tega zakonskega načrta se za danes niti ne dotikamo. Ta prva nam dovolj pove, da dr. Korošec ni mogel storiti drugega kot tak predlog zavrniti. Korist kmeta je zahtevala to.
Na nas'ov ,.Vremena"
KAKO SE NE POROČA.
To boče menda dokazati tudi ljubljanski dopisnik »Vremena«. Kakor mnogi drugi novinarji, zlasti belgrajski je najbrže mnenja, da obstoji sposobnost novinarja samo v tem, da dobi izjavo. Lov za izjavo je dejansko tudi ves ponos nekaterih novinarjev in ambicija dobiti tudi v najbolj neprikladneni trenutku rizjavo, gre tako daleč, da se ti novinarji niti najmanj ne ženirajo, če postanejo pri tem od sile vsiljivi.
Le tako si moremo razlagati težko napako, ki jo je zagrešil ljubljanski dopisnik »Vremena«. 0 seji izvršilnega odbora SLS je »' moral na vsak način dati poročilo. Ker mu pa 'oficielni komunike ni zadostoval in ker je hotel imeti iz.javo, ki je ni mogel dobiti, si je pomagal na ta način, da je priobčil kot izjavo nekega našega ministra SLS :>Sloven-čev« uvodnik. In pri tem se ne obotavlja pohvaliti sebe še s temi besedami: Po seji so bili člani glavnega odbora SLS zelo zanrti. (A dopisnik je izvedel za sejo šele drugi dan.) Vašemu dopisniku pa je uspelo, da je izvedel od člana glavnega odbora in bivšega ministra te podrobnosti o stališču glavnega odbora SI>S: In nato g. dopisnik brez sranni citira »Slovencev« uvodnik. Torej docela neresnično stvar, ki je vedoma zagrešena.
Gosp. dopisniku »Vremena« povemo čisto resno, da v Sloveniji ni tal za takšno poročanje in naj si zapomni, da je zadnjič, da se zadovoljimo samo z opominom. Vedoma neresničnega poročanja namreč nočemo in tudi ne moremo trpeti.
Naj si torej ljubljanski dopisnik »Vremena« stvar dobro premisli.
Dnnniskft vrPtnenskn. nanovpfl: T^premen-ljivo vreme, temperatura nad ničlo.
Zatiranje Slovencev na Koroškem
Slovenci brez zastopnikov v šolskem in gospodarskem svetu — ..Heimatsbund" ima odločilno besedo — Slovenski otroci brez pouka v maternem jeziku
Poslanci nemške stranke v Jugoslaviji so zadnji čas zelo agilni. V vseh nemških časnikih
lahko čitamo te dni članke o »zatiranju« nemške manjšine v Jugoslaviji. Eden od teh gospodov gre celo tako daleč, da trdi v tujem časopisju, da Nemci v Jugoslaviji nimajo niti ene ljudske šole. Odločno protestiramo proti takemu pisanju in opozarjamo nemške poslance, da naj svoje zveze v inozemstvu uporabijo raje zato, da ublažijo neznosno stanje slovanskih manjšin v Avstriji in Nemčiji kakor pa da jih izkoriščajo zato, da škodujejo državi. Kajti Nemci pri nas imajo daleko več pravic, daleko več možnosti mirnega gospodarskega in kulturnega razvoja kakor naši ljudje n. pr. na Koroškem.
Priobčujemo v kratkih izvodih izvajanja poslancev dr. Petka in g. Starca v celovškem deželnem zboru. Že samo to kratko poročilo priča dovolj, kako gre Slovencem na Koroškem. Njihov položaj je žalosten in težak in se niti zdaleka ne da primerjati s položajem nemške manjšine v Jugoslaviji.
Govor poslanca Petka
Celovec, 29. decembra. Včeraj popoldne je v proračunski razpravi koroškega deželnega zbora govoril tudi slovenski poslanec dr. Petek, ki je med drugim izvajal: »Če pregledujemo proračun, najdemo dve veliki postavki, šolstvo in kmetijstvo, na kateri Slovenci nimamo nobenega vpliva, ker imata pri uporabi teh velikih vsot odločilno besedo deželni šolski svet in deželni kulturni svet. Ti dve organizaciji pa sta sestavljeni po nedemokratični h načelih in zato smo v svojih pravicah prikrajšani. Neznosno je, da Slovenci, ki tvorimo močno in izrazito manjšino, v deželnem šolskem svetu nimamo svojega zastopnika. Mi smo pričakovali od demokratične republike, da se sestavita deželni kulturni svet in deželni šolski svet po ljudski, volji, pa smo se prevarali. Ti dve organizaciji nosita glavno krivdo na politiki proti Slovencem. Po plebiscitu se je v organizacijah ustalil duh Heimatsbunda. Da je gospodarski položaj v slovenskem delu Koroške žalosten, dokazujejo kliei na pomoč iz Pliherka in kon-kurzi v drugih središčih Spodnje Koroške. Potrebno bi bilo, ako bi se skušalo nasprotje med mesti in podeželjem ublažiti. Kaj bi bilo, če bi se za spodnji del Koroške naenkrat na-
piše v svoji brošuri »Deutsch,\vindisch-slove-niijch«, da ti ljudje niso bili narodno zavedni iu da zato prosto priznanje pri njih ni mogoče. Dr. Wutte išče izhoda s tem, da namesto narodne zavednosti postavlja »KUrntner Hei-inatstreue«. Ne moremo ničesar začeti. Pri nas večina noče biti nemška, ampak »Hei-matslreu«. Obžalovanja vredno je, da so nemške stranke pod pritiskom Heimatsbunda umaknile § 51. in se s tem izognile razpravi o teh vprašanjih. S tem so pokopale tudi avtonomijo. Mi bomo, kakor prejšnja leta, glasovali za nekatere postavke. Vohče pa smo proti proračunu, ker Slovenccm ničesar ne nudi.
Govor posl. Starca isti dan
V proračunski debati v koroškem deželnem zboru je pri razpravi o ljudskošolskih proračunskih postavkah govoril o razmerju učiteljstva do slovenskega ljudstva in zavrnil sumničenja I.andsbunda o slovenski duhovščini posl. gosp. Stare. V glavnem je izvajal sledeče:
I. Učiteljstvo je slovenskemu ljudstvu neprijazno. Učni načrt zahteva vzgojo, ki je v skladu z domom. Pri nas pa ta vzgoja otroke domu odtujuje. Nemci imajo cd nemškega učiteljstva - narodno vzgojo. Nemci imajo za svoj denar narodu zvesto učiteljstvo, mi pa imamo od učiteljstva ra/narodovalno vzgojo mod nami, imamo učiteljstvo, ki mu je vsaka slovenska zadeva zoprna, ki niti dveh slovenskih učiteljev ne trpi in še vedno sklepa resolucije proti niima.
Način pouka je za slovenske otroke v prvih letih muka, In če kak učitelj iz usmiljenja daje otroku pouk v domačem jeziku, ga šolsld nadzornik za to posvari, kakor se je to zgodilo v velikovškem okraju. Vse dosedanje obravnave kulturne avtonomije kažejo, da hoče večina sedanji način pouka ohraniti za večino slovenskih otrok, da, cclo poslabšati ga, samo da se pospešuje raznarodovanje.
Nato govori o raznih poskusih v teku leta glede šolskih počitnic od šolskega začetka proti podaljšanju obiska šolskega pouka po 14 letu, o zadržanju učiteljstva proti šolski molitvi, proti raztegovanju učnih ur na nadaljevalnih šolah na pozno zvečer, kar fante navaja na nočno pohajkovanje. Končno govori o gonji proH slovenski duhovščini, ki se ji
pravila gospodarska anketa, pri kateri bj bJJ|J očita veleizdaja, in da stoji celo na čelu vele-
70 0ff>nnni fiirli Q1ntT/mif>! 9	i'a »n ' ti<rc<*1	<1 n i n 1n <r
zastopani tudi Slovenci? Seveda je za' nrfš težko govoriti o gospodarstvu, če se nam vedno zopet očita iredenta. Mi smo svoječasno v deželnem zboru izjavili, da se postavljamo na stališče danih razmer in mednarodno smo sc zavzeli za lojalnost manjšin. Tisti krogi, ki nam zmirom očitajo iredento, naj pomislijo:, da se ravno isto lahko obrne enkrat proti nemškim manjšinam, kakor smo to videli radnjič v Luganu. Če je Stresemann občutljiv, smo tudi mi lahko.. Drugo vprašanje, ki se ga hočemo dotakniti, vsebuje kulturne stike manjšin s svojim ljudstvom. Govornik je prečital v pojasnilo resolucijo manjšinskega k^n^resa v Ženevi. Ker so tako zvani Nemcem prijazni Slovenci ovira uresničenju kulturne avtonomije, smo poskusili spoznati realnost kulturnih stremljenj teh ljudi. Nobena zahteva, ki so jo manjšinski kongresi zahtevali od narodnih skupin, ne obvelja pri teh ljudeh. Politična prepričanja ne ni r rejo biti odločilna za kulturno priznanje. Dr. Wutle
Pred kr?i® v Franciji
Pariz, 29. decembra. (Tel. »Slov.«) Francoski senat je včeraj ponoči sprejel državni proračun z 273 glasovi pr^ri 17 glasovom. Dohodki so preračunani na 45.45 milijard, izdatki pa na 45.32 milijard. Modificirani proračun se danes zopet vrne poslanski zbornici in bo v par dneh odpravljen. Členi zakona o pripustitvi verskih redov v Francijo so izpuščeni, pač pa se nahaja v zakonskem predlogu kompromisna formula o zvišanju poslanskih dijet, ki jo je sprejel senat s 140 glasovi proti 107 glasovom, pri čemer se je več kot 50 poslancev odtegnilo glasovanju. Sprejem te formule v poslanski zbornici ni zagotovljen. Ker je ob priliki razprave o proračunu vladalo med strankami premirje, je verjetno, da se bo takoj po sprejemu proračuna razvil med strankami hud boj, posebno ker so se radikali soglasno izjavili proti pr:-pustitvi verskih družb v Francijo in so zahtevali obširno razpravo o splošni politiki vlade.
Zv*šan'e postenskih dnevnic
Pariz, 29. decembra. Radi zvišanja poslanskih dnevnic je prišlo med finančnim ministrom Che ronom in Poincar^jem do ostrega konflikta in so se v zvezi s tem pojavile tudi vesti o mož nesti vladne krize. Vendar je konečno prišlo do sporazuma in zakonsl.: predlog o povišanju poslanskih dnevnic za 1250 frankov mesečno je bil v razpravi na sinočnji seji senata. Pred razpravo je Poincare ostentativno zapusti! dvorano. ®-™at pa je zakonski predlog pozno v noči spre-
izdajalcev.
Stavljam vprašanje, ali je zvestoba do lastnega ljudstva že veleizdaja? Ali je zavzemanje za pravice lastnega naroda že veleizdaja? Ali je odpor proti raznarodovanju že veleizdaja? Ali smo Slovenci skozi šestdeset let veleizdajalci, ker se šestdeset let borimo proti raznarodovanju? Za katero državo pa ie tedaj bila veleizdaja naroda, ko še ni bilo nacionalne države? Če nemška večina obsoja naše delovanje, potem mora z isto logiko obsojati tudi dolo vseli nemških manjšin. Mi priznavamo tisto oblast, ki je. To smo tudi storili, ko smo izjavili, da priznavamo dana dejstva. Tudi med narodom smo to stališče zagovarjali. Pošteno smo se trudili, da se je ljudstvo mirno udalo v svojo usndo. Odločno pa smo proti temu, da bi se naši otroci od-tujevali, protestiramo proti raznarodovalni politiki, ki se izvršuje na Koroškem. Za pravice našega slovenskega naroda pa se bomo slej ko preje pošteno in odkrito borili.
jel s 140 proti 107 glasovi.
e
Milan, 29. decembra. (Tel. »Slov.«) Mus-solinijev »Popolo d' Italia« napoveduje nove davke za gradnjo italijanske mornarice, ki da je neobhodno potrebna za varstvo italijanske neodvisnosti in preskrbo s sirovinami. List se sklicuje na to, da se države vedno bolj oboro-žujejo, dočim je bila Italija pripravljena, da v sorazmerju z drugimi državami omeji svoje oboroževanje. Italija je obkrožena v zaprtem morju, v katerem vse druge države lahko kontrolirajo njen uvoz. Bitka za žito je torej obenem tudi za Italijo narodni osvobodilni boj. Italija je glede železa, premoga in petroleja navezana na uvoz in mora na leto po morju uvažati 18,000.000 ton tega blaga. Varstvo pomorskih potov je torej življenski pogoj za pomorsko neodvisnost Italije.
Trgovska pogodba s Franci!©
Pariz, 29. dec. (Tel. »Slov.«) V Parizu se vodijo že več tednov trgovinska pogajanja med Francijo in Jugoslavijo. Kakor doznava vaš dopisnik, se bodo pogajanja zaključila v najkrajšem času. Obe delegaciji sta se včeraj sporazumeli o besedilu bodoče trgovinske in paro-plovne pogodbe, katera se bo no odobritvi obeh vlad podpisala najbrže že v prvih dneh meseca januarja. Jugoslavija dobi z novo pogodbo vse največje ugodnosti, ki se dajejo med državami s trgovinskimi pogodbami, proti temu, da Jugoslavija da gotove konccr.ije za francoski "izvoz. Nova trgovinska pogodba, ki se bo izpopolnila s po3cfcnimi dogovori o pravici naseljevanja in ustanavljanja konzulatov, bo nadomeščala go^dr.rsko po?rdbo, ki je bila 1907 skic-' njena med Francijo in kraljevino Srbijo,
Uradniške razlike bodo izplačane
Belgrad, 29. decembra. (Tel. »Slov.«) Finančni minister dr. Subotič je Vašemu dopisniku odločno zanikal vest belgraiske »Politike« in nekaterih slovenskih listov, da bodo uradniki dobili bone. Razlike se bodo izplačale efektivno.
Amnestija na Bolgarskem
Sofija, 29. dec. (Tek »Slov.«) Na novega leta dan se bo izdala na Bolgarskem amnestija, s katero bo pomiloščenih 109 političnih kaznjencev, med katerimi je 60 kaznjencev takih, ki so bili obsojeni po izrednem vojnem sodišču.
Prots aJkoftc!?,!
Praga, 29. dec. (Tel. »Slov.«) Dozdaj sta se pripetila samo dva primera, da se je predsednik republike Masaryk poslužil svoje pravice veta. Tretjič pa je predsednik Masaryk porabil to svojo pravico pri zakonu z dne 1. novembra 1923, s katerim je češkoslovaška narodna skupščina odklonila določbe o prepovedi točenja alkohla na dan pred volitvami in na dan volitev v narodno skupščino, v občinske in okrajne zastope. Predsednik Alasa-ryk je svojo odklonitev utemeljil nastopno: »Zakonski načrt vračam narodni skupščini iz! sledečih razlogov: Ukinjenje prepovedi točenja alkoholnih pijač na dan pred volitvami smatram zato za nedopustno, ker se razmere od 1. 1919. niro spremenile tako, da ne bi prosto točenje alkoholnih pijač neugodno vplivalo r.a izid volitev. Razen tega bi gotovo nastale velike administrativne težkoče, če bi se hotelo preprečiti, da se ne bi točenje podaljšalo preko polnoči, torej na dan volitev samih.« — Kakor znano, sta predsednik Masarvk, kakor tudi zunanji minister dr. Beneš, popolna abstinenta.
ArgSsški kralj
London, 29. dec. (Tel. »Slov.«) Današnje opoldansko zdravniško poročilo pravi, da je imel kralj mirno noč in da se je njegovo stanje nekoliko zboljšalo. Angleška poročevalna agentura demantira vesti londonskih jutranjdi listov, da je kralj predvčerajšnjim več ur bil nezavesten, in pravi, da se mora taka vest v sedanjem stanju bolezni smatrati za zlohotno zavajanje. Uradni list ugotavlja, da zdravniki ne nameravajo izvesti pri kralju prenos kri in da se sprememba pri zdravilih, katera so zapisali zdravni' ki, ne nanaša na prenes krvi.
BoiivHs zagotevra mVo'fubno$t
Pariz, 29. dec. (Tel. »Slov«) Briand je sprejel dan— poslanika Bolivije, ki je v imenu svoje vlade cdlcčno deman tiral vesti o novih sovražnih dejanjih Bolivije proti Paragvaju in žago-tavljal, da se je Bolivija strogo držala obveznosti, ki jih je prevzela nasproti Briandu kot predsedniku Sveta Društva narodov.
Drobne mresti
Prof. Jorga je v romurskem parlamentu
nastopil proti liberalccm in za današnji režim, Današnja vlada je dosegla uspeh, ker je uvedla režim svobode, katero je liberalna stranka zatirala deset let. Ker uživa narodna kmetska stranka med romunskim narodom veliko popularnost, se ne sme posluževati sedanjega nemoralnega volivnega sistema, ki se mora spremeniti. Če stranka tega ne bo storila, bo zanjo to katastrofalno in bo propadla, ne da bi mogla zopet kdaj vstati.
Praški ministrski svet je odobril čsl.-nem« ško pogodbo o ustanovitvi čsl. pristaniškega pasa v Hamburgu.
Pomirjenje v Afganistanu. Iz Kabula poročajo, da so vstaši opustili boj proti kralju in da je neresnična vest, da bi bile vladne čete nastopile proti kralju. Z najpomembnejšim rodom vstaškega plemena Sivari se vodijo mirovna pogajanja.
Novi bankovci po 1000 frankov bodo prišli v Franciji v promet dne 2. januarja 1929.
Gosta megla, kakor v Londonu, je bila včeraj v Bsrlinu in po vsej Nemčiji. Vlaki so imeli znatne zamude in v Berlinu je bilo radi prometnih nesreč več oseb ranjenih.
Tužnim srccm javljam, da je danes noša dobra mati, stara muli, tašča, gospa
3edert Jelene
rol 3erala
P)Oqu vdano umrla v slarosli 86 let, večkrat previden« s sv. zakramenti. •
Truplo pokojnice bo ležalo na mrtvaškem odru v Sp. Šiški, Vodnikova cesln 13, pogicb pa bo v ponedeljek 31. decembra 1928 ob desetih dopoldne na Dobravi pri Kropi.
Ljubliana, 29. decembra 1928.
MARIJA SRŠEN roj. )ELENC, hčciko, v imenu ostalih sorodnikov.

le Marija z Jožefom.faoi v hlevcu varuje IDcfece nam
SIOVEN^EVA M MAZNOK MM ON LfUlEZMfl
Priloga »Slovencu« št. 293 x dne 23. decembra 1929
Eno je DETE rojeno,	Tu so prišli kralji trije,
aj rojeno,	kralji trije,
notri v mestu Betlehem. Gašper, Melhar in Boltažar.
V eni preprosti štalici, aj štalici, v enih oslovih jaslicah.
In so dari mu prinesli, aj prinesli, miro, kadilo, čisto zlato.
Spoznal ga je oslič, volek, Pa darujejo JEZUSU,
oslič, volek,	a j JEZUSU,
da je to DETE pravi BOG, aj, le Kralju nebeškemu.
ki je stvaril zemljo, nebo, Za rojstvo mi zahvalimo.
zemljo, nebo, človeku dal dušo, telo.
Pastirci na polju pasejo,
aj pasejo, angelsko petje poslušajo.
zahvalimo, rožo devico MARIJO:
Ker je rodila JEZUSA, a j JEZUSA, zveličarja vsega sveta.
V tem času božičnemu, božičnemu, a j, bodi, DETE, hvaljeno!

Stara slovenska.
Če bi Jezus rojen ne bil. . .
(Angel in Satan se razgovarjata.)
Satan: Če bi Jezus rojen ne bil — o, potem moj beli brat iz $injih višin, — potem bi moja bolest grenka ne bila, bi kletev ne pekla tako hudo, ne bolela tako močno.
Angel: Ce bi Jezus rojen ne bil, potem bi nebesa prazna bila in rod človeški bi v temi bil in osa narava ječala bi pod bremenom grelut in bratske krvi,
Satan: Le zakaj je rojen bil... ali bridkosti svet zdaj ne pozna, ali iene brez
bolečin rode, ali solze so minule vse, ali gorja nič videti ni?
Angel: O, pač krivica pravice še našla ni, in zloba velike ima oči in kletev še vedno iz pekla se pne, skušnjave še vedno o moči rosto in zmage se vaše številijo, da angeli varuhi plakajo.
Satan: Milosti se še vedno množe, katedrale nove vstajajo in molitve do nebes se spenjajo. Cemu so vam molitve le, čemu le vedno nove cerkve, saj Jezus je vse odrešil bil in milost je v srca vsa vlit.
Angel: Ljubezen je božja brez meja in kakor pravica povsem brez dna, zato se milosti množe, zato Bog odpušča grehe vse.
Satan: Ce je Jezus za vse trpel, zakaj bolečina se nova rodi, zakaj drevesa poganjajo, da križe nove še tešejo.
Angel: Vem, da bridkosti po Jezusu so, vem, da žene v bolečini rode, vem, da solze še vedno teko in nedolžni še vedno krivice trpe.
Satan: Ponovno te vprašam, zakaj le to?
Angel: Neuk sem in božji ni moj razum, a vem pa tole povedati ti. da bolest prej cilju imela ni, zdaj posvečena po Jezusu je. In solze, praviš, du še teko, in kakor preje grenke so. Solze, to res je. po licih polže, padajo pu v sume božje dlani, ki iz njih nakit je pleto, da divi se blesku samo nebo.
Satan: Kako, da pravica je božja brez dna — ali za satana morda samo — in krivica pravice še našla ni...
Angel: Bog v roki vago ima in res na svetu ni ga zla, ki Bog ga ne bi tehtati litel, in pride ura in prav zares, tedaj, o tedaj bo prepozen vsak kes. krivica slednja povrnjena bo, in zlo najmanjše odtehtano bo.
Satan: ln čemu še križi novi rasto?
Angel: l em, da križ vam je muka vsa in vedno iznova groza pekla. Vem. da jaslice vaša bridkost, vem, da maša je vaša grenkost Da pa križi novi rasto — to mora biti za pot v nebo. Ce Jezus sam skozi muko je šel, ali hlapec naj bi bolje imel?
Satan: Potem pa to odrešenje ni, če na svetu nič bolje ni.
Angel: Zakaj slepiš se tako voljno, ali ne vidiš ljubezni rok, ki lajšajo bednim njih revni stok, ali ne vidiš sočutju solza, ki iz križa moč dobe, ali ne vidiš srca drhtečega, ki ob jaslicah milosti se vda?
Satan: Vidim, čutim in slutim vse to, o, da zame kesanja ni, o, da zame jaslic ni, da križa zame ne tešejo.
Angel: Bog nas je enkrat prosil bil, pa ste imeli porogo le in napuh vam srca zatemnil je, zato pa križ za vas ne brsti in milosti božje za peklo ni..
Dr. p. Roman Tominec, O. F. M.
Skrivnost družine.
Kaj bo za večerjo, Jožeta skrbi A Marija ga potroSta: Saj večerje treba ni.
Betlehem šumi. Od vseh vetrov ga polnijo množice popotnih: jež in peš. Avgustovi pisarji praskajo, pišejo, popisujejo. Gneča pred oblastnim dvorcem gradi cesto. Z visokih kamel kličejo trgovci iz daljnih dalj: »Pozdravljeno rodno mesto!«
In srečujejo se oni iz Aleksandrije z onimi iz Mezopotamije. Po zdravju in družini, po kupčiji in blagu se sprašujejo. Prenočišča b gostišča se polnijo. Vse vre, vse kliče, vse plačuje in trosi. Imajo, ki na svetovnem trgu pletejo, vozlajo, vežejo in režejo niti trgovine. In da bi prišli samo zaradi Avgustovega povelja? Kaj šel Za blago in profit barantajo, zaroke sklepajo: Rahelo Jakobu in Abrahamu Saro. Tako kaže gospodarna misel.
Betlehem šumi. Mrak lega; trudni pisarji zvijejo pergamemte in papirose. Trume legajo za mize in segajo po čašah. Krog mesta plapolajo ogenjčki, krog katerih leže gonjači kamel in si pripovedujejo prerokbe: »0 mladiki iz Jesetovc korenine, o Njem, ki ne bo sodil po videzu, ampak bo sodil po pravici revne in se bo poganjal za krotke. — Tedaj bo prebival volk pri jagnjetu, leopard bo ležal pri kozličku; tele in lev in ovca bodo skupaj hodili in majhen deček jih bo gonil.. .«
V ta večer sta prišla Onadva: tesar z osličkom na povodcu in Devica-Zena iz Nazareta.
Betlehem šumi. Onadva trkata, prosita. Od vrat do vrat. Gneča ju ne vidi. Vsak ima zase in s sabo toliko koristnih skrbi. Odplove ju ljudska reka v predmestje. Tam so bajtarji, pastirji. Lovijo rimske denarje, sami leže pred kočami, da prenočujejo tujce. Vsak zase, vsak sebi. — Mimo zadnje kočice gresta Onadva in še mimo ognjev, mimo tistih, kjer si hlapci in sužnji pripovedujejo prerokbe o Cvetlici iz Jesetove korenine. In sedaj sta na betlehemskih gmajnah. Z neba hrepene zvezde s tihim sojem za njima. Razjokale bi se. Nad možem, ki se mu trese roka od skrbi in se mu glava sklanja na prsi. Nad Devico-Zeno, ki se, vtopljena vase, smehlja in prisluška drobnemu kladivcu: pod srcem utriplje, rahlo, a se vendar čuje do zvezd, da trepetajo in se na gosto utrinjajo na pot, koder se spotika trudni osliček. In zdajci — kar trije utrinki hkrati se zabliskajo. Hribec zažari. Mož dvigne glavo in se ozre. V hribcu je votlina. Mož krene vanjo. V njej je hlevec. Z nepopisno ljubeznijo pomaga mož ženi z oslička. Samoten volek vstane iz kota, zamrši in jih pozdravi po svoje. Mož pospravlja po hlevcu, zbira zjedi sena in slame, pogrinja borno posteljico Nab-r- «r> r<h!«adi, poklekne b kupčku, kreše, da lete iskre in mrmra:
k' nis' nas hotlo ierpergvat.,.
Oj ti mesto betlchemsko.
Ozre se na Devico, ki se smehlja in gleda v daljine brez meje. On utihne in se zazre v te oči. Mimo njega gredo, ven, daleč, iz večnosti v večnost, po vsej zemlji; vsa srca vidijo, vsa revna in obremenjena srca. In iščejo lačnih in žejnih pravice in hromih in gluhih in slepih in gobavih Mož je gleda in gleda. Ne ume. Odvezuje popotno torbo: »Kaj bo za večerjo?« ga skrbi. »Saj večerje
treba n?,« ga tolaži Devica. »Naša jed je, da spolnimo voljo Očetovo« Mož *a-
drgne popotno torbo in se sključi k ogenjčku; nad suhljadjo mirno gori plamen-ček, izpod n,e žare oči oglja. Volek in osliček se ne ganeta, pajek pod stropom se ,e razkorači v mreži in le gleda, gleda. Niti ogenj se ne upa prasketati. Pusti oklesek, gore kakor olje v svetiljki: tiho gore in svetijo. Mož v snu ponavlja besede Device: »Naša jed je, da spolnimo besede Očetove;.".« '	< '' "
Tedaj, se odpre nebo. Zvezde vztrepetajo in od groze preblede. Rimska cesta se razkol,e in iz nje .se usujejo trume duhov, ki zarkjajo nad gričkom. Luč ognja vtone v svetlobi nebes. Volek ra osliček skloneta glavi do tal, mož se zbudi iz sanj in omahne pred jasli, kjer se mu smehlja nfebogljeno Dete: »Da spolnimo voljo Oietovo .. .«	v '
,. . In ž® ,s* £n«1«. Prfd votlino VS£ Po^o lačnih in žejnih pravice: pastirji in hlapci in dekle, tovorniki in poganjači, možje in žene, deklice in dečki. Nebo zan, hribček gon, zvezde pfcjo glorijo. In glorija predrami v Jutrovi deželi kralje. Kamele sed ajo, na pot se napravljajo: da spolnljo voljo Očetovo - po Baalamu razodeto. Nebo in zemlja se zineta v eno, sveto občestvo prevzame vse: nihče sebi in zase nc živi: MoŽ za vse, Devlca-Žena za vse, Dete za vse, pastirji in kralji — ne zase, Zanj, in po Njem za vse, za sveto, božje občestvo...
Sveta noč svetega občestva...
Betlehem pa šumi. Vse se gnete, vse se peha, vse hiti, vse skrbi - in vse sebi, vse zase rf zgneteni občno,sti - nobenega občestva. Avgust zase, krčmar zase, pismar zase m Jakob in Abraham in Izmael - zase. Ne Očetova - naša vol,a bodi. Volja sle, volja koristi, volja mogočnih, volja svete sebičnosti. Zemlja, samo zemlja - mi nebes.. Pastirji in hlapci in dekle pa gredo od votline in z njimi hodijo nebesa. Prerokbe si ponavljajo:
»Njegovo ime bo Emanuel — Bog z r^mi.«
In tako se je izpolnilo: »V prilikah bom odprl svoja usta in drugače, nego v prilikah, jim ne bo govoril.«
r - r ^Pregovorila je sveta noč v priliki in razodela skrivnost družine. Čemu Jožef Man,i, cemu Marija Jožefu, čemu oba Detetu? Za sveto občestvo. Družina je sveto, temeljno občestvo človeštva. Toda ona ne vzklije iz gole sle, ne požene iz koristnosti, ne utrdi se v sveti sebičnosti. Ona je prečudovito dobro, največje socialno dobro. Ona je zmaga občestvene misli nad vsako mislijo, ki poganja iz sebe le za sebe. Ona je triumf skupnosti, ona je izra* enotnosti volje, - v nai-gorji strasti ukročene.	'
Čemu mož ženi? Cemu žena možu? Zgolj zaradi sebične, sladkobridke sle? Zaradi nje, ki danes vriska, jutri joče? Danes omamlja, jutri grenko trezni? Ki danes druži, ,utn trga na dvoje? Ki danes občestvo snuje, da ga jutri truje?
Kakšna je valja Očetova?
Prilika z betlehemskc gmajne odgovarja: Družina je skrivnost svetega občes va Je ogr„šče na katerem zgoreva sebični, hladni jaz, in s katerega gr*;e Imbezen, vsa polna žrtev. Jožef za Mari)o, Marija za Jožefa, oba za Dete. Za Dete bornc^t v hlevcu za Dete darovi kraljev, za Dete beg skozi puščavo,
občestvu m b<>rba 2a kruh: Dele Pa vscmu vesoljnemu človeštvu, svetemu
Počeščena skrivnost družine, razodeta na betlehems,ki gmajni.
F. S. Finžgar.
Božična rapsodija
Cestninar soojega lica, nedorasli jaz Janez Pregelj — Cahej, rootar iz Galileje tolminske, negodne meošetov zemlje, svojemu Bogu, kralju oseli. kraljev, Novorojenemu pesem pojem za praznik in sveti god.
Kaj naj, Dete, Ti dam, ki voščiti vljudno ne zmorem, ki še v molitvi sem svoji robat kot črednik in hlevar, bridki Pavliha jaz iz bajtarskih rev in golot? Kaj naj, DETE, Ti dam, da bi všečno Ti bilo, da bi slavilo ponižno, da bi pobožno Ti pelo, ne pa bolelo,
Kakor vsa moja lepota, vsa moja ljubezen bolii? ...
Božji Otrok, ki si čist, ki si svet, svetel in tih, to vzemi, kar imam, pa čeprav boli! Boli, ker je tudi le solza in sanja in pesem iz dni Salomine sle in nakan krvavih Herodeževili, božji OTROK, ki si čist, ki. si svet, svetel in tih!
Cestninar svojega lica, nedorasli jaz Janez Pregelj — Caliej, rootar iz Galileje tolminske, negodne meošetov zemlje, svojemu Bogu, kralju vseh kraljev, Novorojenemu pesem pojem za praznik in sveti god. Pojem,
kakor po materi znam, ki je preprosto ljubila, s svojo, s tolminsko besedo božje Rojstvo slavila, d a bi se božje Dete v plenicah smejalo, potlej na gorkem zaspalo...
•Oj Dete nebeško. Te prosimo zdaj. da žegen nebeški vsem skupaj nam daj, pastirjem, voletu pa tistim ovetim, ki s Tabo so v hlevu, pa jih smrdeti ni sram.
■Ta jud pa, ta gavgar, ta mrha Herod, ta tepec biriški, ta črni galjot, ta zlomek, še enkrat pri živem da bi gnil, ki je otroke nedolžne moril!?.
Cestninar soojega lica, nedorasli jaz Janez Pregelj — Cahej, rootar iz Galileje tolminske, negodne mevšetov zemlje, mojemu Bogu. kralju vseh kraljev. Novorojenemu pesem sem pel za praznik in sveti god...
Kje je luč
aooet n^f S^nT1?'	fMUi:in Pr°Padh' Vstali voditelji in
aopet padli. Samosilnik. so obvladovali in obvladujejo še človeštvo ki živi v
Jvjem kaosu, včasih čisto golo, brez sleherne moči Gorje totemu k. bl se niškim^mnLr?°ZKlkrenitih/,Uf.Č^ SV°jimi sta™vanjSkimi hišami in tovar-
ttSSj/TSl^ ni V- ,Udil katerim 50 te puščave dom in domačija?
\ ^ - "e m0re,° "aiti P°ta' ki bi >ih Povedel v solnčno, vso ja no deželo, ki uresničuje vse sne o solnčnem sijaju, o logih in livadah Sicer .i
b*jdje ustvariti po onih puščavah oaze.' To&odčdZ?prihat tu denčnica, ki bi napajala in oživljala te oaze?
Kamorkoli se ozreš, vidiš smrt in umiranje. Po mrkih, umazanih ulicah bi skZunZrr ?r0Ci' 2!,V,ienie 86 h°Če raZViti" 0t-k ^ se rad igral ad
r^Hn	scnca'č,ovek ^««
«e oo^rL6 I,SiarOStL ..N'efOV duh Pa oU>PL ^rokega, svobodnega življenja V SV°" ozkožrudnosti. Obteži se z denarjem in vsemi mogo-
rjemrMra posest mora rasti in se innožiti'br- °zira ~ *
Stanujejo trumoma skupaj, ljudje teh puščav. V nasprotovanjih in sovra-stvu ,lm gine življenje. Zavistno zro na svoje gospode-trote in si že 6 da bi
Ob	meS-tU" ^2deIili S° Si dnevc tako' da '-i« delavnik h! nedeljo!
Ob delavniku so suznj, trotov in svojih strasti. Divjajo, begajo in se pode ra
bolTt na;;em„Buj Za °bst£U,ek iim da	misliti. Vedeti mora^ M
ObUde iah S SC fl-f Skrbi; °anCS	^ jutri Uega'
in da ki L S ' - mn0g° hudl V Cerkev' Bo*a časte s tem, da so pobolni
in da kleče. S pnžn.ce se oznanuje evangelij. Toda kmalu se je zopet vsakdani
živJienia iih obkroža' p°i v - * <«
Za vse ostale velja pa samo vsakdanjost. Ime deli samo časovno razdalje
Si čakv"' S' r'h n?Si-g0H VrUnceC' ka°S in ki bodo "ik°'i dosegi brega!
Vso zgrnilo0 "'k Že" fa - Sai je VSe' kar počen'a'°' edino prisilno delo lUh M■ t l	!Va ftr^na tema' GosP°d zemIle- človek, se plazi po
tleh. Njegove oči so oslepele. Zato ne more več najti pota v vlšho. Mars kdo
se ,e ze skusal dvigniti; toda kmalu se jo zopet zgrudil Morda je to še večkrat poskusil; morda se mu je to že do polovice posrečilo
Samo n,ew	^^ ČrnaV,Zdi Se' da >e za čl°veške moči nepremagljiva.
Samo nekaj ,o more premagati: Ogenj, luč. Kjer sta ta dva, mora izginiti tirna ki je vendar samo pomanjkanje luči. —	«g»nu> tema,
Vse človeštvo ječi in pričakuje odrešenja: Hrepeni po luči, ki bi razgna'i temo. Pričakuje, da hi prišlo kraljestvo luči na zemljo	g
nih zvonov?	°glaSi!°	da'SČ' pritaieno' kakor ZTOne"ic -etih, božič-
Mudi B PrallS t l3	'u' -V. ** ie bi'° živ,)Rnie i" življenje je bilo luč
S? ' 'J ■ ' . • kl Pr,ha'ai°5 na »ve! razsvetljuje vsakega človeka In Beseda je meso postala in med nami prebivala . .. (Jan 1 1-14)	'''
Dom
Dom lahko urediš še tako v čistem slogu, ga opremiš še do zadnje potankosti po pravilih najizbranejšega okusa, pa je vkljub vsemu lahko hladen in neprijazen, grob vsake domačnosti, vsakega vedrega razpoloženja, če mu manjka duše, če ljudje sami svojemu domovanju ne dado onega vedrega, veselega izraza, ki rodi svetlo toploto in posvečuje najbolj preprosto in skromno sc»bo. In baš k temu bi bilo treba ljudi vzgajati še posebej in mnogo bolj kot doslej.
Visoko in hvaležno nalogo ima pri tem žena, katere bistvo se zrcali v prvi vrsti v njenem domačem krogu. V tem je neomejena gospodarica, zakaj v največ slučajih prihaja mož v nekem oziru le kot gost za malo časa domov. Pride domov, da si odpočije, da zadiha zrak, ki je drugačen od prašnega zraka zunaj s svojim drvenjem in brezobzirnim tekanjem. In doma naj bi ga vsak predmet, vsaka slika, vsaka cvetlica razvedrila, mu povedala, da so še druge stvari na svetu poleg grdobij, ki jih življenje vsakomur dan za dnem meče kot bolestne ovire na pot.
Razpoloženje, ki vlada doma, ki sc očituje predvsem v zunanjosti in v bistvu žene, vpliva na moževo življenje v domačem krogu, na njegovo ustvarjalno silo in veselje do dela, na njegov celotni značaj mnogo bolj nego si kdo misli. Jed naj bo še tako preprosta, — gostija je, če je miza čedno napravljena. Nikdar pa ne bo tako, če žena svoje naloge ne izpolni — in nc ustvarja razpoloženja, kadar mož ni mogel pred pragom otresti vse, prav vse grenkobe svojega poklicnega življenja...
Najlepši dom postane možu ječa, če je v njem večen prepir in vpitje, čc žena ni doumela, da naj bi bila ona sama s svojim bistvom v prvi vrsti domu najlepši okras. Zal pa je še mnogo žen, ki mislijo, da mora dobra gospodinja od zgodnjega jutra do poznega večera komandirati služkinjo, se prerekali z otroki in divjati s cunjo za prah kakor pol blazna iz sobe v sobo. Potem se čudijo, če je mož rajši zdoma kot doma, kjer tako nobene domačnosti ne najde.
Pa je vendar tako lahko za ženo, da je sama domu v najvišji in najlepši okras. Bogastvo in revščina prav nič ne prihajata v peštev. Kakor je žena gospodarica v svojem domačem kraljestvu, naj tudi siplje vanj dobroto in veselje! Kako svetel in poln sreče bo tedaj vsak dom!
Bodi ves mož, vsa žena! Sila moževa ni samo možatost in delo, vse bolj je samopremagovanje, nravstvenost, trud, potrpljenje. Ženskost se izpopolnjuje s požrtvovalnostjo, krotkostjo, čistostjo, skrbnostjo. Zakonca čuvata v svojem otroku božje dete, otroci spoštujejo v svojih starših deklo in hlapca Gospodovega. Družina posluša, kako angeli o miru pojo, spoštuje darove polja in pomoč živine, prijazno pozdravlja pastirčka in modrijana kot dobra soseda. Iz dela ji ne nastaja več kazen, ampak blagoslov, revščina se ji spremeni v upanje, bogastvo v ljubezen, oddih v igro, preprostost v veselje.
Sveti večer
Tema kot n grobu, d oknih zima, v sobi pri peči toplo. 7. ognjišča se sveti, starki se kima. dekleta mehki lan. predejo.
Vrti se, vrti kolovrat moj! Glej, saj adoent minul bo takoj, blizu, prao blizu je sveti večer!
Lepo je dekletu presti, lepo, za žalostnih zimskih noči, o srcu prepričana trdno, da delo zastonj njeno ni.
Fant prišel po pridno bo ženo, porekel: Dekle, pojd z menoj! Za ženo mi boš poročeno, jaz pa bom zvesti mož tvoj.
Jaz mož tvoj, li moja žena, podaj mi roko, dekle zalo! —-Dekle je prej predla predena, zdaj sije srajce za balo.
Vrti se, vrti koloorat moj! Oj, saj adoent preide ta n pred vralmi je sveti večer!«
Oj, li svcli večer, praznika tajna sila: Kaj prinašaš dobrega? kakšna so tvoja darila?
— Gospodarju poprtnjak, ostanke pa živini, petelinu česna strok, graha kuretini,
drevju sadnemu kosti ribje od večerje, belouško pa na zid, kdor se posti in verje. —
Mene pa, mlado deklico, srce še neoddano, v mislih vse kaj drugega mika neprestano.
Ah, pod gozdom temnim tam pri grajskih pristavah vrbe so starikave, sneg na sivih glavah.
Ena vrba grbasta n globe! se tajno bori kjer se modro jezero pod ledovi toči.
Tu dekletu v polnoči, v lunini svečavi ženin se usojeni v globini vod pojavi.
Oj, polnoč me ne straši, videnja kaj mor'jo? Pojdem tja s sekirico in presekam skorjo.
ler pogledam jezeru globokemu, v vodo se, pogledam fantu svojemu srepo oko o oko se!
•k
Marica, Hanica. o imena mila! Deklici kot s pomladni rožici. Katera obeh je lepša bila nobenemu ločiti mogoče ni.
Če prva le k fantu spregovori — v ogenj bi šel na migljaj, če se pa druga ti nasmeji — bi prvo pozabil tedaj.
Polnoč. Čez nebo vsemirja se zvezdic jc zbor razsejal kot ovčice okoli pastirja in je pastir — ščip svetal.
Polnoč je, vseh noči mati, polnoč po svetem večeru, na srezu sledi je spoznati od vasi naravnost k jezeru.
Tam ena kleči nad vodo sklonjen druga stoji poleg nje: ■»liana, moja draga IJanica, kakšno vidiš znamenje?«
»Ah, hišico zrem — obrise nerazločne,
kot da je hišica Janezova ... Se že jasni — vidim duri kočne, v vratih je moška postava —
oblečena v suknjič temnozeleni, klobuk postrani — poznam ga, poznam! in nagelj, ki ga dobil je pri meni — o, ljubi moj Bog! -r- Janez sum!...«
Poskoči in bije ji kri srca, druga poklekne k nji. »Daj srečo Bog, droga Marica! — Kakšen privid vidiš ti P«
»Ah, vidim vidim... ta megla, megla — dsc kot da v nji je stemnelo, le žarki rdeči bleiče iz vsega — zdi se, de vidim kapelo ...
Nekaj črni se o meglini tej,
pač, že mi stopa bliž —
družice so to in med njimi — glej! —
moj Bog: rakev, črn križi.. .c •
Vlažen vetriček pihlja
po posevu, trati;
polje, vrt odeta sta
o vonjioosti bogati.
Zazvenela je godba od cerkve, hc
in za njo z rožami posejani gredo
veseli svati.
Zali ženin kakor cvet,
krog njega vaščuni,
v suknjič je zelen odet
in klobuk postrani:
takega je videla o nočni prikazni,
tak sedaj na svoj dom prijazni
gre ob ženi liani.
Zašlo poletje. Po vrteli mrzli vetrovi vejo. Zvoni mrliču. Na rameh mlado telo neso: bele družice, sveča goreča, vpitje, jok in godba ječeča iz globine pojo: miserere...
Koga venec ia Heleni,
koga krije rakev t a?
Ah, umrla je v jeseni
deklica kot lilija.
Cvetela je kot zalivanp z roso,
uvela je kot podsekana s koto
uboga Marica .,,
m
Zopet je zima, sneg o okna sega, o sobi ob peči toplo. Z ognjišča se sveti, starka polega, dekleta mehki lan predejo.
tVrti se, vrti kolovrat moji Glej, saj advent minul bo takoj in daleč ni sveti večer.
Ah, ti sveti večer in polnoči tvoje čudo! Kadar spomnim se na te, o srcu mi je hudo.
Lani smo posedale ravno tako skupaj — preden leto je pošlo dveh že ni več tukaj.
Ena nosi ruto že in picnice qije, druga že tri mesece v črni zemlji gnije, Marica, ah, gnije ...
Lani smo posedale kot nocoj in včeraj; preden leto orne se, kje bo že katera? ...
Vrti se, vrti moj kolovrati Vse na svetu je le za prevrat, življenje človeško kot sen/...
Pač boljše je v upu zmotnem sniti, pred sabo temino plašno, kakor bodočnost svojo odkriti, spoznali resnico strašno!
Karel Jaroslav Erben — Tine Debeljak
O, ko bi duš ne imeli
Slika božičnega večera onkraj meje.
postal PLT£bo tt k°o S^lTV? Zapadel V *°rah	Zrak je
dvigajočih se megel n zlatih "boči^' r	T1' sk°zi rahle
gora, vipavske do ne Kra a KIS? nI ?	in Pol'a »°l®i"kih
je čisto solnce, SteSf ltbtnf Ju	^ MegIice 50	^jalo
Ali je ogreval tudi^jihova srca? ? 'h™' " °greVal°	hiže'
hribih,^^ItldoCv^^hišTh T/T -S bil°;° Ha KraSU aIi ^'--kih
Nad	- V0,*ka - ^
»Mir 1/udem na zemlji...«
str. f^rir irf"" r^rs
nasmehnil, kot L ,, v	' 7 ''	™ iaselc« » "
"fc.elja, pogledal	"	" I™™«
IfT^Tde{ka-Nek" ™ " »•■»
On je hodil tri let. v Jolo d. i	*, "f,4'*"""1' « " i" »»k° "drieval.
ieni to	ri ai Vli ; deS"kra' pisal	»danji
Ta pa^vee ^fe^StC Z?£ IČ*
»Odpri
mi okcncc •.
»F* x -«jft3Ltt rdk=
naso i££iT5k.1,H,TO£5T4"in po6,cd'" 0SUUh- *p>
„„„„ B,'° f t' s"m besed, ki „„ iih i. slrah narekoval. Hči kater., ie PWi»o v»emiriI, ie „„,„„,. .s>i n.h{e »*' katero ,e
brez pSTZJTSu ^ *	'*<" izS"b"	<~-
Deček je zloge,val ,L'It.li, i bella e sloriosa. ...
le	S t fntifne	*
Gospodar je dvignil glavo: »Mati, nc bedite sitna! Saj nič nTpisaU"
mi skrSČ blIa Sllna! DiinCS je Pri$I° P^-	* je sprejela Zakaj
1 Italija je vrt sveta.
5 Italija je lepa in slavna.
Gospodar sc je ozrl po hčerki; ta je zaprla knjigo in je vzkliknila: »O, čisto sem pozabilal« Vzela je pismo s police in ga dala očetu.
Ta je meril dolgo časa naslov, tujo, modrikasto poštno znamko, poštni pečat... Slednjič je pismo pretrgal. Mladi abecedar je za trenutek nehal zlo-govati in strmel v očeta, ki je bral pismo polglasno godrnjaje, ustnice so se mu premikale. Prebral je pismo, med tem je prišla večerja na mizo. Bral je ie enkrat, žena ga je vprašala: »Kaj piše?«
»Tako,« je spregovoril mož, »da ne dela več v tovarni, kjer je Tomaževega Filip* jermen zgrabil in ga ubil ■..« »Jezu«, Marija!«
»... ampak je šel na polje delat. To delo je zdravo in ga je tudi bolj navajen. Prišel pa je tak vihar, ki je mnogo ljudi ubil, hiše posul, skoraj bi
bilo tudi njega pokopalo ...«
»Moij,« je zajavkala babica. »Zakaj pa je šel v Brazilijo? Saj bi bil tu
dobil dela.«
»Kje?« je vprašal gospodar trdo. »Saj drug drugega izrivamo. Med lačnimi psi ne dobiš kosti! — In pravi, da nas pozdravlja, nam vošči Vesele praznike ... Saj 0 viharjih smo lahko v časopisih brali, pravi...« »Pa nisi nič bral,« je dejala žena.
»Kje pa imaš časopis, da boš brala? Saj so vse ustavili... Iz rfarth časopisov se novice ne izvedo. Sicer pa — bomo tudi brez časopisov živeli.. « Jaslice so bile narejene, deček je zlogoval: »Da noi si trova di tutto,
pane, vino... Qui si vive bene ...«'
Polglasne besede so sprcmljcvale večerjo. Nato je prišel trenutek večerne molitve, družina je molila s sklenjenimi rekami, da bi jih obvaroval Bog kuge, vojske in lakote, molili so za duše, ki so vzele konec po vodah m prepadih ln nihče zanje ne ve, in za vse tiste žive ljudi, ki preganjanje trpijo.
Po molitvi so sc otroci znova zagledali v jasclce. Abecedar je vzel čitanko, potegnil dvakrat v nos in položil prstek na črto... Hči je brala iz knjige. Prišel je trenutek, katerega |e vsako leto družina sedla, brala in poslušala. Tisti svečan- trenutek, ko toplota objame telo in du.c m uho pričakuje zvonenja božičnih zvonov, bakelj ln polnočnice. Gospodinja je prekrižala roke in skoraj -zadremala. Ko je pogledala, je dejala možu:
»Ali nič ne boš bral?«	. . . ,
»Saj nimam kaj...« In se je ozrl po hčeri, »kje imaš kniigo, ki si fo
zadnjič brala in si dejala, da je lepa?«
»Tisto?« ie vprašala hči »Tisto so — vzeli...« »Tisto so vzeli? In naš abecednik tudi?« »Tudi. Le Koledar so vrnili «
Gospodar je stisnil pest b jo položil na mizo: »Tudi brez knjig bomo živeli. Pre . ..« in se je ozrl, da bi ugledal v šipi obraz in ušesa nesreče, ki »o
prisluškovala krog vseh oglov.	......
»Brez vseHa bomo živeli?« se je oglasila babica iz zmedenega sanjam podobnega razmišljanja. »Brez vsega bomo živeli? Tud! brez besede bomo živeli? Tudi brez molitve bomo živeli? Kaj govoriš, Tone! Brez vsega se ne da živeti! Ce bašeš telo, daj tudi duši! Daj tudi duši! ...«
»Brez vsega bomo živeli,« še je gospodar pomračil. »Tudi brez...« Božični zvonovi so zapeli in ubili njegovo besedo. Mogočni, brneči glasovi so prodirali skozi noč in temo, mraz in tihoto, ovijali srca, ovijali duše, plakali, se smejali, trkali na človeška čuvstva, obujali spomine, upanja, vse vse .,. Človeku bi se zdelo, da pojo zvonovi v mednarodnem jeziku, vendar to ni res. Vsi zvonovi
» »Pri nas je vsega dosti, kruha, vina... Tu se živi dobro .. ^

Janez M.
Polnočnica
je ubogaloŽ1nAiru luIlVT M ^ ^ Ant°n baron- zakai vse me Unike Zl^i pTmi je daTo vlav? tT^ ^^ k°l di>ak 12 *esta "a polo z Jezuščkom v Tor.tcu L , M • 'f? ^ kupil pri Ničman"h veliko ljubo 2ivinico, Z feli:;^ * 5	P.astirci te,
tri ogle. z mano plide L^k	T remA ^ da mi Prireže desko na
in smrekah bo že^olL ko^o da l^To „	k°Šek' ob ska'a>>
mater,, naj dajo « dE. dTb'J v^ thrtl l	mahi U Rozka reci
imamo premalo- Micka na ho Ho/ ff k,Upila p pa*tircev, ker jih Kako W Rod t! < , / °Sttla m S škar'ami striŽla ^ko in tako..
materi, kakor so^Hi menitd^ ^ " "" tak° ^ •«■
smo P^ap^l^VttleŽ! " " ^
preosnovo. " ^ P°' d°kler	začeli * oceno in predlogi za
slonom^Odfoio trn	Z^ fa " ^ s	ka™'°.
in iznašeh°OsUček. ^Jft7^ ^ ^ 0bW " *
»Kdo pa Micki, sinček?« _ No, voliček. osliček* jn^voHček* ga bosta* p'a ogrevala «	^ J«"P*
že v ££ tZ b° " J6ZU5Čka' SBm d0Stavi1' 2aka' vi štirje boste tedaj
toliko česniH. ^ ^ ^ ^ k P°bočnici- Sara° ^ulek si ni upal
»Ti lažeš me je napadel Lojzek, misliš, ker si diviak v I J„Mia„i j« »mo m, zanič. Nalašč pojdem, kajne mama, da bom šel.« '	'AUm> *
hojunfv cerkvi!« * ^ S ^^^ h<>diL Ampak b^'a P-ka. Hud mraz
1 »Srečni smo, da živimo v Italiji.«
•Ne branim ti, Ce boš s Tončkom hodil. Ampak burja piska, hud mraz
do zunaj m v cerkvi.«
»Ne bojim se zebca, včeraj sem bos po snegu letal.«
»Torej poskusi nocoj, sem ga jaz hrustil, bomo videli, če boš mož beseda. K.o bo čas, te bom zbudil.«
»Če si ti zaspane, jaz nisem,« se mi je odrezal.
Mati je prinesla kavo in potico, na kar smo začeli trkljati za orehe. Obetal se mi je velik dobiček. Toda prišel je oče iz službe in trkljal z nami. Preden je minila ura, smo bili vsi ob orehe. Obral je nas oče, legel k peči ter
se nam še posmehoval, da trkljati ne znamo.
*
Ob enajstih je začelo. Zvonilo je in trijančilo, da je bila vsa dolina polna blagoslovljene godbe, zvonovi so peli vse do dveh s presledkom med polnočnico.
Vzdramil sem se pri peči in šel klicat Lojzka.
Lojzek vstani. — Pusti me!
Zaspanec vstani. — Pusti me no!
Figamož naj leži, sem mu zatrobil na uho.
To je pomagalo: Ne jaz, ti si figamož. Vstal je in sc z materino pomočjo brž opravil.
Mimo hiše so škripale po zmrzlcm snegu stopinje gredočih v cerkev, med pogovor veselih ljudi so se oglašali zvoniti klici in smehi mladine. Tudi mi trije z Micko in Lojzkom smo šli na pot. Mati je doma ostala, ker smo imeli še eno punčko v zibki.
»Jej, noč je svetla kakor dan, se je čudil Lojzek zroč na srebrni ščip, glej, kako se blišče zvezde, še nikoli jih ni bilo toliko.«
»Drži roke v žepih, ko je mraz,« je bil moj opomin.
Kaj bi pravil, kako je bilo v cerkvi. Polno luči, povsod praznični obrazi, župnik se je lesketal v plašču, petje angelsko, skratka majhna nebesa, ker jc Bog še majhen' ko bi le nc zeblo v noge.
Velike oči je imel Lojzek skrarja, pa so mu h koncu zlezle skupaj, obraz •nu j« šel v kremžo in z nogami je stopical.
Slednjič smo se usuli iz cerkve. Srečne praznike so si voščili razhajajoči se znanci.
Z Lojzkom sva hitela. Zebcc ga je imel. Tamle gre gruča moških. Izmed njih šine plamen; silen pok, da se Lojzek ustraši. Čez malo drugi strel in še tretji. Dohitim gručo in slišim pokojni glas mojega očeta, najbrž je on strelja! na slavo prazniku, ker vem, da ima pištolo. Ponosen sem z očetom.
Blizu je že dom, Lojzek se cmeri, da ga zebe.
Doma je gorko. Lojzek brž na peč, pa hitro čevlje z nog.
Lojzek ni dobre volje, kakor so božični angeli peli. Lojzek ne joka več, on tuli Prehitro so prišla zmrzla ušesa na gorko. Strašno skele.
Lojzek je name hud, jaz sem kriv, da jc tako. Zakaj sem ga pa silil k polnočnici.
Lojzek je krivičen, ker ga ušesa bole, smili se mi, tolažim ga: Bo kmalu bolje, Loizek, vse to sem že sam poskusil, pa sem še tukaj.
»Ti lažeš, samo nalašč praviš.« Lojzek že govori, joka se, a ne tuli več.
Micka ga krega: Misliš, da Jezuščka ni zeblo, ki je bil veliko manjši nego ti. Sredi noči, sredi mraza je prišel na svet.	«
»Lahko njemu, on je Bog, imel je Maritjo in angele.« Lojzek ne joka več, že misli.
»Nič lahko, ker je hotel, da za nas trpi. Tudi mi moramo za^r«
»Gospod katehet Micka,« reče Lojzek Micki, ker iz šole govori. Lojzek že zmerja, ne bo ga še konec.
Cm je, da ga podražim: Glej Lojzek na jaslicah tvojega anijelcn, ali 'e on tebi pel, ali mar ti njemu.
Lojzek ne reče nič. Menda ga je sram.
Prišel je oče. Ko je zvedel, kako je bilo z Lojzkom, mu je ztnencal ušesa in ga dal spat.
Na sveti dan se je Lojzek bahal pred otroki, da je bil pri polnočnici in mene imenoval lažnivca, ker sem bil trdil, da bo spal in besedo sncdel. Oče pa mi je podaril kovača, kar je 10 dinov, in jaz sem jih shranil, zakaj večkrat sem že gledal v izložbi Lažnivega Kljukca, ki ga bom kupil pri Turku na Dunajski cesti.
Anton Komar.
Razmišljenka Margitka
Da ne pride, je poslala Terezka glas. Kakor tudi bi rada, ne more, ne puste je. »Radi jo imajo v gradu,« sklepa v svoji otročji pameti Margitka. Margitka blagruje sestro Terezko, ki je v gradu. Med visoko gospodo: grofje, baroni, grofice, kontese. Vse v žametu in svili v gradu; srebrno, bleščeče posodje, po-zlačene žlice — Bog ve, kaj vse jedo iz srebrnih posod in kako tekne jed iz pozlačenih ilic m vilic. Margitka je otrok, sanjav, razmišljen otrok. Oče ve, koliko pride grajska dekla v dotiko z grofico in pozlačenimi vilicami Pa čemu bi krčil otroku lepe misli? Tisto, kakor misli Margitka, da je ne puste domov, ker jo imajo radi, tisto... Bog ve, kako je s tistim. Nekaj manjka v hiši. Terezke ni, prvorojenka manjka. Prvič letos ni na ta večer zbrana vsa družina. To je hudo Balažiču. Nočejo in nočejo misli od Terezke.
»Za Božič ji bodo gospa grofica gotovo kaj podarili.« Tudi Margitkine misli nočejo in nočejo od Terezke v gradu. »Ce bi prišla, da bi mi prinesla pokusit.«
Nikomur ni do razgovora z Margitko. Janezek resno in svečano postavlja jaslice. Andražek in Matjažek sta zaverovana v njegovo delo. Mariška občuduje pastirce v pisanih oblekah. Janezek ji jih sproti jemlje iz rok. Natančen je in siten in ji ne privošči veselja. Boji se, da mu katerega skrivi, ali kam založi, ali izmakne in skrije za igračo. Anuška je zatopljena v branje. Tone je nekam zamišljen. Letos je bil že na poljskem delu v daljni tujini. Velik je in resen. Za otročje pogovore mu ni. Ilonka je pri materi v veži. Noče Balažička, da bi SU lačni k polnočnici tisti, ki pojdejo. Noče, da bi danes kateri potožil pred spanjem, da mu je prazno v želodčku.
»Tam imajo božično drevesce. Ne drevesca, drevo. Smreka od poda do stropa. Dvorane v gradu so visoke, trikrat, štirikrat, morda še večkrat višje ko naša soba Smreka vsa v lučkah, vsa prepletena in omrežena z zlatimi hi srebrnimi pasovi. »Polna darov, da ne vidiš zelen,a ...«
Margitka rada gleda podobe po Anuškinih knjigah. Kako živo vidi sedaj grajsko božično drevo. Balažič se mora siliti, da ne opazi, kako jo posluia.
»Morda mi pa pošlje Terezka od svojih darov, ko jih anamejo 8 smreke? Atek, kaj mislite?«
Atek svetuje Janezku, kam naj zasadi v mah kralja Melhijo^a. Ko da ne čuje Margitklnega vprašanja. Razmišljenka, klepetuljica mala! Da veš, kako je daleč Terezka od ttstih darov na grofovskem božičnem drevesu! Misliš, da je tam tako. ko doma---
Hudo, hudo Balažiču: Bog ve, kako ji je sedaj pri srcu. Kaj je re« bilo tako silno, da si jo pustil v službo? Žlica več, žlica manj pri mizi! Doma bi bila danes. Popoln mir in sreča v srcih, če bi bila zbrana vsa družina ,,.
ZaSkripljejo vrata v veži.
»Marija!« Ves vznemirjen in prepaden Balažičkin gla«.
»Terezka!« Začuden Ilonkin glas. Vsi iz sobe proti vratom. Se Janezek xi jaslic. Margitka vesela, da ji žari obraz. Njene želje, njene sanjel
Terezkal Ali...
Najbolj osupla je Margitka. Ničesar, ničesar, ničesar ni prinesla Terezka iz gradu s seboj. Vsa se trese Terezka — mraz, mraz je zunaj, da poka — pa joče, joče, joče. Predpasnika ne potegne ni za hip z obraza.
»So ti odpovedali službo?« Mati pride prva do sape in besede.
»Zapodili?« je rezek Tone.
Nobene besedice Terezka. Joče, joče vse krčeviteje.
Ves bled in mračen je Balažič. Trese se mu roka, ki jo stegne do Terez-kinega obraza. »Ti!« Hripav glas. Potegne ji roke z obraza.
Vse podbrekle so Terezkine oči. Vro, vro solze iz njih. Poveža glavo, nikomur ne pogleda v obraz.
»Kdo?« Hrapav je Balažičev glas. Strese hčerko za roko, da skoro omahne na kolena pred njim.
> »Štefan...« Komaj slišno se iztrga Terezki iz grla.
Strašen je Balažič, ves siv, skoro pepelnast je v obraz. In ko grom i« njegov glas: »Ven! Veni Odkoder si prišla!« In sune Terezko po veži.
Prestreže jo Balažička: »Nikamor, sirotica mojal« In jo pritisne k sebi
Kipi po Balažiču. Na ženo se obrača srd. Balažička se ne briga zanj. Boža hčerko in ji prigovarja in jo sili v sobo.
Zadivja Balažič v sneg in mraz. Gologlav, brez vrhnje suknje.
Oj, oj, ojl Sanjaš v težavah in bridkostih po ogrskih ravninah o lepoti in miru tega večera v domači hiši. Med družino, ki je srečna, da si med njo, in se vse leto veseli tega večera. Pozabiš pri teh mislih na vse težave. Glej, Balažičl Kaj ti ni šepetal notranji glas: Ne puščaj je izpred oči. Na poljskem delu si vsaj blizu nje, v gradu je sama med tujimi ljudmi... Terezka, Terezka, Terezka, prvo-rojenka ..
Ne razume kravica v hlevu gospodarjevih vzdihov in obupa. Leden mraz je krut in reže in se roga Balažiču v obraz.
Jo), joj, jojl Terezka, prvorojenka ...
Štefan! Na pot, Balažič, v gradi Da so tvoje kosti iz železa, Štefan, zdrobijo jih trde Balažičeve roke.
★
•
Na ozki sneženi gazi popotnik Ves zasopel, nemiren in nestrpen. Sveženj premetava iz roke v roko. »Katera je Ealažičeva hiča?« Iz gradu je popotnik. Znoj mu curi z obraza. Tekel je, tekel, tekel vso dolgo pot. Bože, ali morda ni krenila Terezka domov? Ledeni znoj popotniku po obrazu in telesu: Ce je morda stekla naravnost v nasprotno smer, tja proti Muri ledeni...?
Štefan!
»Dobra, nežna Terezka! Otrok skoraj...«
»Otrok!« Tesno stopi Balažič k Štefanu. Štefan z gazi na zmrznjen sneg. Ko iskre izpred kovaškega mehu švigajo pogledi iz Balažičevih oči.
Občuti ;iv otrok, Terezka. Nobene trde besede ne prenese. Štefanova mati pa. . Ka>pa, raje bi videla, da vzame Štefan Lino. Lina ima svojo hišico in plug rodovitne zemlje ...
Ko železne klešče stisnejo Balažičeve roke Štefanovo desnico. Sapa ko ognjena sika iz njegovih ust. t	Za božjo volio! Če ni doma Terezke? Če je morda omagala v ledenem
snegu 'n zaspala. Kje je Eal?.*ičeva hiša?
Popuščajo železne klešče.
Štefanova mat!... Bruhnila je danes i7. nje nejevolja in nevihta Štefan je hotel, da bi Terezka danes pri njih čakala na pomočnico. Uboga i ere-.kal Štefan je peljal gospodo v sosednji grad. Ni je mogel braniti. Terezki so segle besede do srca. Bog zna, kaj vse ji je rekla nesrečna mati v svoji nepremišljenosti. Revica Terezkal Ni sama kriva, da hoče Štefan njo, samo njo. Line ne.! Kje je Balaiičeva hiša?
Izpusti Balaiič Štefanovo desnico.
Tako hudobna pa le ni mati, ko misli Terezka. Sedaj ji je hudo, ko vidi, kaj so naredile njene besede. Razložil sem ji: Mati, če je obupana Terezka krenila proti Muri, ali se upeha v snegu, sede in zaspi... Današnji večer!. .. Sama mati me je pognala na pot. Se jabolk in orehov mi je natlaSila v sveženj... L." "počila mi je, naj kar v teh praznikih uredim vse pri vašem župniku. Oj. 1 erezka moja...
»Moja! Prvorojenka! Joče, joče ...«
Hvala Bogu! Se danes, pred polnočnico se bo smejala! Smejala! Ni ne-•reče brez sreče. Sani pred menoj — star je že Nikola in slabo vidi — na zasnežen kup kamenja. Gospoda pod sani in v cestni jarek, spahnjenc roke m noge, praske po obrazih, Nikola ima zlomljeno nogo. Tesno za njim sem vozli. Da — Bog sam mi je pomogel. Pritegnil sem z vso močjo vajeti. Vzpela sta se konja na zadnje noge. Ali na zasnežen kup kamenja in na prevrnjene sani nisem zapeljal. Moja gospoda nima spahnjenih udov in prask pc obrazih. Ce imam kako željo, vame gospod upravitelj. Oj, željo! V tisti hiši za konjskimi hlevi vrtnarjeva vdova, stara, bolna. Pa tri sobe fma in kuhinjo, vso hišo sama. Dovolj bi ji bila ena soba, pa še postrežbo bi imela. Dobra je Terezka in usmiljenega srca ... Saj zato pa ...
Nestrpen ie Štefan in se je naveliča! pripovedovati Balažiču.
»In upravitelj?«
»Še vse kaj drugega bi mi dovolil. Glejte! Hiša za hlevom, zidana -pozna ,0 Terezka, ve, kako sem mislil; drv, zrnja daje grad svojim kočijažem, pade včasih napitnina tujih gospodov... Oj, vriska! bi! Nisem obdrgnil konj v hlevu s slamo, kakor bi moral. Ko da me je nosil veter, z veselo novico k terezki. Terezke ni. S solzami in obupom je pobegnila pred besedami moj" matere ...«	'
Ničesar ne reče Balažič. Pred seboj porine Štefana v sobo.
»Terezka! Hiša za hlevom! Obe sobi, tisti proti vrtu . . .«
Ni še postavil Janezek jaslic. Ko da ga je minulo veselje. Tihi in plahi Andražek in Matijažek in Mariška in Margitka. Anušča in Ilonka zbegani in potrti. Tone mrk in jezen. Na Balažičkincm obrazu sledovi solz.
»Mati, tvoja mati...« In ožive posušene solze na Terezkincm obrazu
»Semica mala, grlica plaha!« In Štefan odveze sveženj »To mi ie dala zate!«	'
_ Jaj! Jabolka, orehi,'povitice, cela povitica, bel kruh, sladkarije. V pisanem papirju zavito — kaj?
Margitka širi oči. »Iz gradu?« govori, ko da ne verjame svo-'im očem.
»Iz gradu!« pove Štefan. »Upraviteljeva gospa mi je poslala.' Pa sem vzel vse s seboj.«
Vsi dobijo darov. Terezki ni do njih. Margitko, svojo ljubljenko, pritiska k sebi m ji sproti daje, kar ji je namenil Štefan. Polno, polno naročje ima Mar-gitka vsega, vsega: jabolk, orehov, kos povitice, kos belega kruha, sladkarij bonbonov, v pisane papirje zavitih. Ne ve, kje bi začela, škoda je vsega. Samo ot.pl,uje darove. »Iz gradu, iz gradu---Kal nisem prav razmišljevala?«
»Kaj nisi nekaj pristavila k ognju?« Balažičev glas je mehak topel in skoro nežen.
Ošine ga Balažička s pogledom. Vihra! Je pozabil? Kako je zarohnel: »V«nl Veni Odkoder si prišla!«
Balaiič noče opaziti njenega pogleda.
»Dolgo je še do polnoči. Beseda bo tekla bolj gladko... Pa saj se spodobi ... Imate gostilno v vasi?« Štefan vleče mošnjiček iz žepa.
»Kaj misliš?!« pride Balažič do svojega navadnega glasu. In potegne svojo suho mošnjo. Štefan mora svojo spraviti. Balažič je gospodar v hiši. »Skoči, Tone, v gostilno! Prinesi!«
Toplo, toplo je v tesni sobi. Peč izžareva gorkoto, ko nikdar nikoli tako ne. Zunaj led in sneg in mraz. Margitka ve, kak mraz je zunaj in da tam v mrazu ni lepo. Kako je planil grdi mraz prej z Terezko v vežo, kako s tem fantom z gradu v sobo, kako sili za materjo, kadar odpre vrata iz veže.
Dvorane v gradu so visoke in prostrane. Kako ogromna bi morala biti peč, da bi jih ogrela? Da bi bilo tako toplo ko v tej tesni sobi?
»Bog ve, če je tako toplo tam...« premisli glasno mala razmišljenka.
Nihče ji ne odgovori. Pa ne sili v nikogar z vprašanji. Kaj sedaj gradi Margitka ima vsega, vsega. In tam v tistih ogromnih dvoranah v gradu, tam morda niti ni tako toplo ko pri Balažičevih.
Matija Malešič.
Popisovanje o Betlehemu'
(Odlomek iz romana »Jezušček na Flandrskem«, po katerem je pisatelj za-.iovel kot najboljši flamski pisatelj in dosegel z njim evropski glas. V tem romanu slika po stari flamski narodni legendi zgodbo Marije, Jožefa in rojstvo Jezusovo v sedanjosti in v svoji domovini. Marija in Jožef sta sc po ukazu Herodovem napotila v Betlehem. V sneženem metežu zaideta in komaj prenočita v votlem drevesu. Zjutraj nadaljujeta pot.)
Preden je prišel dan v zrak, sta bila že na potu. Sneg je ležal trdno in na debelo po zemlji in bilo je pravo pasje delo orati si pot skozenj.
Jutro se je leno dvigalo iz postelje z rdečim, mrzlim obrazom, ki je že dolgo rdečil sneg, nazadnje je pa prevlekla nebo tenka, zeleriosinja barva in negibni oblački so viseli na njej.
Zdelo se je, da se bo naredil lep dan in veselo vreme; le mraz je bilo, da je zmrzavala slina na ustnicah.
Danes je bilo popisovanje po vsej deželi, in kdor je prišel prepozno, je bil po zasluženju kaznovan; ko se je dan nagnil, so zaprli knjige in ljudje so ostali in čakali.	,
To sta vedela Marija in Jožef le predobro in zato sta se tudi podvizala tako zelo, zakaj zaradi snežnega viharja včeraj sta bila izgubila mnogo lepega čara in Betlehem je bil še daleč, sneg je ležal visoko, mraz je rezal in pokrajina se je začela dvigati in padati. Toda upanje jima je žarelo v očeh, ker je slednjič prišel zadnji dan potovanja.
Toda tisto, kar je bilo treba pričakovati, jc prišlo: »Trudna sem,« je vzdih-nila Marija in sedla na rob kamenitega mostu. V upanju je Jožef vzdignil svojo palico proti sanem, ki so prizvončkljale mimo; a bile so natrpane s smejočimi se, cvetočimi otroci z debelim očetom in zadovoljno materjo, in peljale hitro mimo. »Prav nič prostora ni več!« jima je najemnik prijazno zaklical.
Jožef je pobesil roke.
»Pridi,« je dejal po dolgem o9moru, »hodila bova le po poljskih stezah, to jc mnogo krajše. Pogumna bodi, zadnji dan je, in da nama bo Bog pomagal, mi je tako gotovo kot ne vem kaj. Pridi, natekni moje rokavice, potem te ne bo v roke zeblo.«
In šla sta po poljskih stezah.
Daljne vasi, ki so ležale na nežnih, belih holmih, so odmevale v godbi in radost je bila v vsej deželi kljub žalostnemu, nemirnemu času.
Morala sta na strm grič. Jožef je potegnil Marijo za seboj in hodila sta počasi in sopihajoč.
In ko sta slednjič dospela prav na vrh, je Marija udarila v ihtenje in čisto utrujena je rekla: »Jožef... ljubi Jožef... ne morem več.« In padla je na kolena v sneg in plakala v svoje suhe roke.
Jožef je stresal glavo in se je moral grizti v ustnice v brezupju, ki je vstajalo v njem. Ni spoznal več kraja in stal na izgubljeni poti.
Kaj je bil ves ta sneg in vsa ta belina kriva tega? Ni mogel tega spraviti skupaj... Kaj res ni bilo nikogar na vsem svetu, ki bi hotel iztegniti eno roko, da olajša njuno bridko stisko? Ali so ju Bog in ljudje zavrgli? Ne, to ni bilo mogoče I Jožef ni mogel iz svojih misli prepoditi upanja, da je nekje pripravljeno z veseljem nekaj, da jima pomaga. Toda, kje je bilo to?
In v svojem velikem zaupanju v Boga je zrl iskaje po deželi Pod njima je med dvema holmoma ležal gozdič. Gledal je čez vrhove dreves in na drugem griču je poleg mirujočega mlina blestela čedna hišica s kadečim se dimnikom.
Jožefa je preletelo otročje veselje. Tam so prebivali ljudje, ti ljudje so iima morali pomagati.
»Mariia.« ie dejal Jožet, zajemajoč poguma, ■»počakaj malo tu, tam zadaj stoji hiša, tam bom poprosil pomoči. Takoj se vrnem, kar sedi na skrinjico « In ko se je Marija usedla in ji je ovil še svoj šal okoli vratu, se je spustil navzdol v gozd.
Tam je bilo mrzlo in tiho in rdeč lisjak s ptičem v gobcu se je plazil za grmovjem.
Marija je od tam zgoraj še dolgo lahko zrla za Jožefom in ko je bil zadaj na višini in je gozd spet ležal v globeli, se je ozrl in zavihtel palico proti Mariji, ki je na drugem griču bila le pičica na snegu v svojem modrem plašču.
Nato ie korakal naravnost k hišici, a preden je mogel potrkati, je majhen, siv, okreten možiček odprl vrata in prašal, ko je pokazal na Marijo: »He, mož, ali je to tam zadaj vaša žena?«
Jožef mu je pripovedoval o svojem žalostnem rajžanju in o Marijinem stanju. Sivi, zaprašeni mlinar je iztrkal pipico in dejal s pojočim glasom: »Najprej, dragi prijatelj, ste udarili po čisto napačni poti, zakaj Betlehem leži tukaj zadaj proti jugu in zdaj morate nazaj na veliko cesto, in drugič, se vam bo zdelo čudno, da sem jaz š« tukaj, ker je ves svet na poti k popisovanju; toda jaz sem Holandec in nisem podvržen zakonom vašega kralja. Hvala Bogul Toda rad vama hočem pomagati I Glejta, v mojem hlevu stoji osliček, ki bo tako prijazen. da bo vašo ženo nesel v Betlehem, in ko se spet vrnete, — to bo naj-brže dolgo trajalo, ker je, kakor pravite, vaša žena v pričakovanju — in ko se vrnete, vam pravim, mi ga boste dali nazaj. Čas imam in lahko čakam. Pokličite samo ženo m pridite noter.« Veselje in hvaležnost sta v pretrganih beseda vrela z Jožefcvih usten in stisnil je roko dobremu mlinarju. In ko je Jožef privedel Marijo in sta se ob mechelnski peči pogrela in izpila čašico konjaka, je mlinar pripeljal osla iz hleva. Neumna, dobra žival je pustila, da ji je Marija sedla na hrbet in ko sta se Jožef in Marija znova zahvalila mlinarju in mu voščila dober dan, so se odpravili s hriba.
»Vedno naravnosti In potem po veliki cestil« je zavpil možiček za njima. »Ne moreta zaiti. Srečno pot, in nebeški Mojster naj bo z vama!«
Osel je bil voljan in je capljal zdaj navzgor, zdaj navzdol in Jožef je sekal spredaj s smehom na rdečem obrazu.
»Vidfš, Marija, prav sem storil,« je rekel ponosno in Marija mu je z oslička prikimala.
In proti trem, ko je solnce brez bleska, težko rumetto ▼ riJcBM megli padalo za drevje, sta zagledala med griči globoko v dolini mali Betlehem v snegu in slišala godbo in petje.
»Na mestu sva« je zavriskal Jožef.
»Danes bom rodila« je rekla Marija ...
* * *
Stisnjeni med seboj, prerivajoč in suvajoč se s koleni in komolci, so stali ljudje na stopnicah sivega rotovža, kjer so prodajali tudi pivo in prekajeno meso. Popisovanje je počasi napredovalo in od časa do časa je vstalo mrmranje tn momljanje, ki je nenadoma utihnilo, če je kak vojak pomolil glavo skozi okno.
Jožef in Marija sta ostala potrpežljivo ob strani; čakala sta, da bi bilo manj ljudi in grela med tem svoje roke nad plapolajočim ognjem, okrog katerega so stali še drugi ljudje, ki so govorili o nemirnih časih.
Osel, ki je bil pri starem vodnjaku privezan ob drevo, je iskal pod snegom za mahom in zelenjem in kure in vrabci so kavsali v tem, kar jc padalo od njega.
Medtem, ko sta Marija in Jožef prisluškovala, sta nezadovoljna zrla na prerivanje množice, ki se je nalik barvnim liram odražala od belega snega. Bilo je pisano vrvenje nedeljskih oblek, svetlih indijskih šalov v različnih barvah in sukenj m hlač vseh krojev in mer.
Okrog malih prodajalnic raznih kolače v je bila gneča; njih mlačni vonj se je širil okoli cerkve in v nabilo polnih kmetskih kočah, ki so jih za to priliko spremenili, je bilo petja in hrušča. Promet je prekosil vsako pričakovanje in še vedno so prihajale sani s sodčki piva in z jedili s hribov. Iz tega je mogel človek spoznati, da je bil Betlehem zibel mnogih rodov in prej ugledna občina, toda v pustošenju španskih in francoskih vojska je postal neznaten krai V razvalinah ležeči grad blizu vasi je pričal o teru.
Toda tu so se gnetli pijani držeč se za roke opotekaje se čez trg, za njimi so šli mali nepridipravi, ki so jih znali spretno zadevati s kepami. °Ko je po neprevidnosti priletela kepa v okno na rotovžu, so puhnili otroci narazen kakor vrabci in v množici, čakajoči na stopnicah, je nastal vesel smeh in velika gneča.
V Marijini bližini je sedel porasel berač, navešen z mnogimi škapulirji; kazal je golo, okrnjeno nogo in blebetal cele litanije jeremijad.
Malo dalj«; je stal ob drevesu slepec, in pri cerkvenih vratih, skozi katera je drlo ljudstvo noter in ven, so sedeli berači in pohabljenci, kakor da bi bili zlepljeni skupaj, s poševnimi ustmi m z iztegnjenimi rokami.
Za mladino so bile tu gugalnice, gledališče z lutkami in vrtiljak; enorok človek je vrtel orgle, da bi naredil ježo veselejšo, a sviral je vedno isto melodijo.
Tam je bila tudi ženica, ki je z zaprtimi očmi klicala: »Še vedno tri oranže za pet centov!« in ob mizicah s sidri, solnci in meseci so stali možje in videl si začudene obraze okrog plešočega medveda, plezalca na vrvi in drugih sejrnskih umetnikov. Največ ljudi pa se je gnetlo'okrog pevca, ki ga je spremljal dudač in ki je opeval umor kriljskega pastorja ter s palico razkazoval umor in uboj na platnu, ki ga je sam poslikal — dokler ni hipoma vse ljudstvo zdrvelo k »Slivi«, od koder sta se primotala dva petelina bojevnika in se premnogim v zabavo, ženskam pa v strah krvavo ^ekala po nosovih in očeh.
Vojaki na konjih so naredili boju konec in znova so sc pričele orgle vrteti, ženica klicati in berači tožiti. Toda večer, ki je pepclnato siv legal na zemljo, je prižgal luči v gostilnah, vrane so kvakaje obletavale razpadle grajske zidove, ena sama zvezda je mežikala v temnem zraku in pred rotovžem so zapalili plamenico, ki je širila rdečo luč in ljudem navešala dolge sence. Gledališče z lutkami je končalo, vrtiljak tudi in ljudstvo je romalo čez griče domov, pevec pa je v dimeči se luči plamenice še dalje prodajal svoj glas, in visoka drevesa, okrog katerih so stali konji in sani, so skrivnostno nosila plešoči sij v zasneženih vejah.
PflfcoSokfct ife tili pri kohcu TtTVaSS! lupoik, priavo" človeška drevo, ki Jo z dvema rjavima patroma hitel k svoji hiši, je Mariji pokimal prijazno kakor stan znanki.
Zdaj so se jeli ljudje pred rotovžem redčiti. Ogenj je bil že davno ugasnil in Jožef in Marija sta stala sama tam. Šla sta po stopnicah in za starim korenjakom, ki ni znal zapisati svojega imena, sta bila ona dva na vrsti.
Trebušnat, v kožuh zavit pisar, ki je imel pred seboj velik vrč piva, ci Je zadovoljno mel tolste roke, ker je bilo delo končno storjeno. To ga je spravilo v dobro voljo; zdaj je mogel popolnoma mirno pri > Golobu« piti svoj polič. Ko mu je Jožef pokazal svoje listine in je pisar videl, da izvirata oba iz plemenitega rodu Davidovega, je bil presenečen, prilizoval se je in kar metal sladkost:, da bi ujel napitnino. Ko je pa videl, da sta obdržala roke v žepih in zaoizil, da sta uboga človeka, je zaklical drugemu pisarju, z judovskim nosom, dvoumno opombo o Mariji.
Ko je Jožef podpisal, sta vzela osla in sta šla iskat prenočišča. Najprej sta poskusila v izpregališču »Pri zlati kameli«; priporočili so jima biti to in poceni je bilo ondi. Toda kmetsko teslo z velikim čikom v ustih je zapiralo vhod in dejalo: »Nihče ne sme več noter, nabito polno je, kakor slaniki v sodu, podstrešje in klet,« in zasmehljivo je dostavil: »Vidva tudi nimata za to zadosti denarja, pojdita kar k »Trem zamorcem«, tam ni nikogar zaradi živalic.«
Če bi le našla tam ležišče, potem bi bilo dobro, zakaj Jožef je v skrbeh poslušal, kako je Marija vzdihovala. Pri »Treh zamorcih« ni bilo zaradi toba-kovega dima videti ničesar, in medtem, ko je Marija z osličkom čakala zunaj, se je Jožef rinil med popivajočimi in hrumečimi gosti. Ko je odevelo krčmarico, ki je s težkimi vrči prinesla piva iz kleti, vprašal, če ni kake postelje proste za njegovo ženo, ki utegne vsak hip poroditi, ga je osorno nahrulila, če morda misli, da je pri njej bolnica. »Kar pojdite k »Zlati kameli«, tam celo pse polagajo v posteljo.« In stekla je proč in pustila Jožefa, ki je stal tam in gledal.
V drugi gostilni, ki so jo zvali »Pri paradižniku«, so sedela zloglasna dekleta z vojaki in raznovrstno sodrgo in prepevala umazane pesmi, in ko so v odprtih vratih za Jožefom zagledala Marijo, so ji klicala grde stvari, da se je Jožef brez vprašanja obrnil ven.
In tako sta blodila od prenočišča do prenočišča. Prosila sta le za navadno ležišče pri malih ljudeh, pri meščanih in svetovalcih, a povsod so jima znali prijazno ali pa ravnodušno povedati, da je vsak kotiček zaseden.
Velika je postala njuna žalost, bojazen in skrb. Ali se bo moralo dctece, ki je bilo Mariji v takem sijaju naznanjeno, roditi v snegu in pod milim nebom?
Ah, vse njuno upanje, tako blesteče in polno obljub kakor maj, tako mlado, kot velikonočni dan, je splahnelo zaradi hudobnosti in človeške malomarnosti. In Marija je molila tako vneto in prisrčno k angelu, ki je bil prišel k njej, da ji oznani, naj tudi za Detece poišče prostorček.
Žegnanjsko ljudstvo,v siju plamenic je postajalo hrumeče in razuzdano in plitva sla je rastla v temi.
Še eno upanje jima je ostajalo: vaški župnik, ki je bil pravkar Mariji tako prijazno pokimal. Njegova hiša je stala za vrtcem s krivimi jablanami, in ko sta potrkala, je prišla dekla, stiha kot vreteno in toponosa. s svečo v roki pred okence v vratih. Z oprezujočimi očmi je poslušala Jožefovo prošnjo in šla nato klicat župnika. Korenjaški mož je priljudno odprl vrata, puhnil nekaj dima iz holatidske pipe in jima dal prijazno razumeti, da ni absolutno nobenega prostora, da bi jima sicer rad pomagal iz zadrege. »Filmen^,« je rekel dekli, »daj človekoma vsakemu debel kos kruha in z maslom ga nimaži!« Želel jima je še dober večer in srečen potek ter se nato oddaljil. Jožef ni imel poguma, da bi miloščino zavrnil, in dekle je vsakemu vtaknilo v roko tenko rezino kruha, h kateremu si je maslo človek moral misliti.
'Pojdi,« je dejal Jože! potem mirno, »šla bova k razvalinam, tam ie bo
pac dobil prostorček. Da sva le pod streho! Zakuril bom ogenj - saj ne moreva stvari nič izpremeniti...«
A v gradu so sedeli berači, slepci in hromci pri oljenki in pili pivo in žganje m oni s pokrnelo nogo in s škapulirji je veselo plesal ob zvoku klarineta.
Ko sta prišla ven, sta proseče zrla k zvezdam.
Dete Pa- ki )e z vedrom v roki prišlo mimo, je videlo to, in dasi so Jožefa ljudje pahnili od sebe, vendar ni izgubil poguma ter vprašal suho dekletce, ki je bilo ubogo kot onadva, pa se je vendar nedolžno smejalo pod svojo belo ruto: »Mala, ali veš morda za prostorček, kjer bi lahko spala? In če bi bil lc tako velik kakor predpasnik. Ta žena je bolna in...«
»O, da,« je dejalo dete, »tU zgoraj za vodo je zapuščen hlev, kjer stoje panji, tam je suho in tudi toplega sena je nekaj. Pridila, pokazala vama bom.« Dete je šlo naprej in Jožef in Marija sta mu sledila z oslom. Sli so čez za. mrznjeno vodo in daleč v polje, kjer so v svitu luči našli napol sesut ldev, skrit globoko v snegu.
Jožei se je zahvalil otroku, ki ga je spet pogledalo preprosto, s smejočimi se očmi in nato v hipu v brzem teku proti vasi izginilo. š'ta sta v hlev in našla tam dvanajst panjev, nekaj sena na garah in slame na tleh in ob zidu obrabljeno orodje, kakor šepare, jasli, razbit plug, lodc, prazne vreče, mlinski kamen in tam, kjer so prej stale krave, je zdaj ležalo ličje in suho listje.
Zatohlo je zaudarjalo tam in dušeče in veliki pagki so prestrašeni bežali iz svita luči.
»Tu se bo torej zgodilo,« je rekla Marija otožno a vendar veselo, ker bo njeno dete vendar imelo streho in toplo ležalo na senu.
»Bog sam hoče tako,« je dejal Jožef in obesil svetilko na bruno, napravil ležišče iz sena in suhega listja ter zamašil luknje s praznimi vrečami. Toda skozi luknje v strehi so svetile zvezde v hlev.
»Kako je?« je vprašal Jožef zaskrbljeno Marijo, ko je sedla v mehko seno, od katerega je osel hlastno jemal svoj del. Prijela je njegovo roko in ga ljubko pogledala s svojimi lepimi očmi, ki so velike ležale v njenem suhem obrazu, zakaj vse njene nade so znova vzcvetele; ubošlvo in naporna pot in brezbrižnost ljudi — vse je bilo pozabljeno. Čutila je edino spet skrbi polno srečo, postati mati, in vse drugo jedilo daleč od nje; končno bo videla svoje dete, svoje lastno meso in kri; zdaj bo vendar postalo njeno, čisto samo njeno in zahvalila se je Jožefu, ki je bil tako dober in tako poln zaupanja in ji je s tako ljubeznijo pomagal, z eno samo besedo: »Ljubi Jožefi« Sladka trudnost ji je prinesla spanje.
Njeno voščeno bledo glavico, ki je počivala na njegovih kolenih, je božal z rokami in v srce ga je ganila Marijina ljubezen in vznemirjala ga je velika ura, ki se je bližala.
In zunaj, v snežnem miru, pod svetlostjo zvezda je ležala vas, kjer je v rdečem žaru plamenic roval greh, kakor da ga še nikoli ni bilo videti, daleč za spečimi griči, globoko v nočnem zraku, velik in kot živo srebro v vsej svoji jasnosti prvi krajec zorečoga meseca!
Felix T'mmermans M. J. M. — piev. M. J.
Božje rojstvo
Kakor sonce skoz glaž gre, glaž ta se ne razbije: glej, tako je rojen bil JEZUS od MARIJE. Kakor luč od luči gre, sonce soojo svetlost spusti, vendar o njem ostane: glej, tako BOG od BOGA -BO G OČE SINU rodi, večno o Njem prebiva.
Siiii\. slovenska. (Iz ■»Slovenske religiozne lirike*.)

»Moja" miza?
Ce gre za družino v docela človeškem in krščanskem smislu, potem spadajo poleg tudi posli, pri čemer gre najčcšče za služkinjo. V kmetskih, obrtniških in trgovskih družinah (ne samo na kmetih) in v mnogih drugih, tudi boljših družinah, je služkinja pri mizi. Za mnoge je to svar, ki si je ne znajo niti mislitil Pa je vendar to stari človeško-krščanski izraz bratske in sestrske skupnosti vseh ljudi med sabo! In kjer je še ta navada, čutijo ljudje, da so eno, in ni pri vsem nasprotju prilike za razredno sovraštvo in razredni boj. Kjer pa mora služkinja v kuhinjo, kjer mora sama jesti in biti sama, kjer mora često čakati, kaj pride mrzlo z mize, se začenja ločitev. Vprav miza je znamenje skupnosti. Kako vendar Kristus? Ali ne deli tudi Svoje mize z nami, z vsemi — in kaj je storil On, Gospod in Mojster, za mizo, da nam je zgled zapustil? — Da smo vsi eno! In se mar ne nadejamo, da mu bomo nekoč preslabi, prenizki, preneizobražen: in preneotesani, da bi On Svojo večno mizo z nami delil?
Žal, ne pri nas
Hišni posestnik Zaharija Huntley je nabil na svoji hiši sledeči oglas: »Moja hiša obsega deset stanovanj, ki jih dajem desetim družinam na razpolago. Sprejemam pa samo družine z najmanj petimi otroki. Mnogim hišnim posestnikom je več za pse nego za otroke. Ne trpim nobenega psa v svoji hiši, nasprotno pa sem vesel, če vidim v njej deco. Z vsakim nadaljnjim otrokom znižam najemnino.« To se seveda ni zgodilo ne v Ljubljani in ne v Mariboru, tudi ne kje drugje v Evropi, ampak v — New Yorku ...
h i-«	a-to-nA^.
M*.


"Un.
i?


—#-
t-TT
Jtou^.- -v^i.

K^Aot-
-d."-/t ^ ,ool-


i
w


3F
i
		
		
Črtica iz Argentine
Poln kolodvor je ljudi, ki čakajo vlaka. Mala postajica v osrčju Argentine je vsa zaprašena in gorje, kamor sedeš, vstaneš kol bi bil počival na mlinskih podnicah. Zunaj po prašni cesti pa drvi kamijon za kamijonom, do vrha naložei. z vrečami, polnimi žita. Tako visoke kupe so že napeljali ti vozovi pokraj železniškega skladišča, da kipe kot cele gore proti nebu, na stotine in stotine vagonov, sama zlata pšenica.
Moj prijatelj iz Švice, ki se tu nahaja šele nekaj tednov, se ni mogel na-čuditi temu ogromnemu bogastvu, ki je dalo Argentini možnost, da se je povzpela kot nobena druga južnoameriška država.
»Dve v Achiras1!« Kupil sem dva vozna listka do izletnega mesta Achiras, ki lezi na iužnem vznožju pogorja Sierra de Cordoba, lepe, ,<akih 350 km dolge gorske vrste. Tja je bila namenjena tudi večina najinih sopotnikov, ki so nestrpno čakali vlaka Ura je udarila osem in vlak je obstal ored postajo.
»Angleži sicer izžemajo, kar se da, to deželo, toda promet so pa vendarle dobro uredili,« jc pripomnil Švicar.
Dolgi Pullman-vagoni so stali pred nami, vsi ožgani, nekoliko zanemarjeni, vsi prašni od zemlje. Hitro sva si s prijateljem priborila prostor, on tik pri oknu' jaz poleg njega. Točno tri minute so prešle na veliki postajni uri, kladivo nu zvonu je dalo zamolklo znamenje za odhod in vlak se je premaknil
Nasproti naju je sedla priletna žena z močno nagubanim obrazom, s temno poltjo in s prav indijanskimi potez-ami. Bita je to velika koščata ženska, oblečena v črno satinasto obleko in zavita v temno ruto. Ta stara žena je z vso nežnostjo božala skoraj zlatolaso glavico malega dečka, ki je z zobmi, svetlimi kot biseri, s čudovito nagli co drobil bonbone, ki mu jih je natresla v žep njegova mati pokraj njega Bila je to lepa plavolasa žena, ki je s svojimi mehkimi, sanjavimi očmi in smehom okrog lepo oblikovanih usten vsa srečna gledala svoja dva otroka, dečka in njegovo sestrico. Deklica je bila starejša od njega, z obrazkom, lepim kot njena mamica, z jasno izrazitima lokoma nad živimi očmi, z lasmi, za katere človek ni vedel, ali so črni ali kostanjevi. K meni je sadel lep, postaven mož. visok, lepo rastel kot smreka. Mala deklica se je naslonila na njegova kolena, ga pobožala po temnem licu in mu ponudila velik bonbon.
»Vzemi, papa,« je ponujala, on pa se je branil, ker je strastno vlekel ostanek debele cigare.
»Daj mamici rajši, Dorita,« ji jc prigovarjal in jo nalahno potisnil k mladi ženi.
»Poglej, prijatelj, tole mešanico,« sem nagovoril svojega druga, »stara mati nasproti naju je najbližja potomka Indijancev, njen sin tu pokraj mene pa nikakor ne kaže, da bi bil sin Argcntinca,« ker ima preflne poteze, ampak njegova mati se je pač morala omožiti s kakim priseljencem in njen sfn pa si je zopet izbral priseljenko za svojo ženo, tako da njuni otroci nimajo nobenega sledu več po prvotnem argentinskem plemenu.«
Mimo nas je zginevalo polje, brezmejne lehe koruze, ki je ravno dozorevala, ogromna prostrana polja, na katerih je še pred dvema mesecema valovilo zlato klasje. Vlak, ki je z veliko naglico brzel po ravnini, je splašil množico konj, ki
1 Izgovori: Ačiras.
' S tem imenom označujejo priseljenci direktne in bližnje potomce Indijancev.
----^^^^^MHHMHaiMMIMtfliili^^
so se pasli v bližini proge, da so začeli, kakor napol divji, begati preko ograjenih staj. Skoraj tik ob progi je žuborel majhen potoček, ki si je izkopal v mehkih tleh globoko strugo, globljo kot bi mu bilo potrebno. Nikjer nobenega peska ne kamna, sama debela, bogata zemlja, ki je čakala tisočletja na pridne roke, da so jo začele obdelavati in sedaj vrača obilo.
»Ko bi pri nas v Švici imel en posestnik vsaj polovico, četrtino toliko zemlje, kot jo ima tukaj najmanjši najemnik, to bi jo obdelal, da bi iztisnil iz nje neprimerno več kot tukaj,« je po pravici modroval moj prijatelj.
Prva postaja; obstali smo, toda tako nerodno, da smo v svojih hrbtih dobro občutili trdoto lesenih klopi. Stara mati nasproti naju se je naglo pokrižala na čelo, na usti in na prsi, nato pa je opomnila tudi malo deklico, naj to stori. Nekoliko v zadregi je nesla svojo malo ročico na belo čelo, da zariše znamenje križa; pričela je sredi čela, potegnila je nekoliko navzdol, nato pa je za hip pomislila ter si popravila svoje temne laske, ki so ji silili proti očem, napravila je črto počez, nato pa ji je zdrsnil mali palec na ustne, rdeče kot zrele češnje in dalje na prsi, kjer je imela pripeto belo cvetko in zopet je nesla malo ročico k ustnim ter je verno poljubila konec nohta na palcu, kot je tu navada.
»Vidiš, tako moraš vedno napraviti,« je učila dobra babica, »koliko nesreč je na vlaku; glej, tudi tvoj striček se je ubil na vlaku.«
»Pa se ni tod vozil,« je oporekal mali, zlatolasi deček, »on se je vozil čez visoke, visoke gore, ko je šel obiskat teto v Santiago.«
»Pa tudi tukaj se lahko zgodi nesreča,« je zatrjevala babica, »vidiš, pa bi umrli vsi, očka, mamica in babica, pa bi moral ostati sam z Dorito.«
Mladi princ pa je krepko zasadil svoje biserne zobe v rejen sladkorček in užival z vso dušo njegovo sladkost. Mož poleg mene pa ni nič govoril. Razprostrl je neki provincijalni list, bral in kadil cigaro za cigaro.
»Morajo biti verni ljudje tod,« mi je omenil moj tovariš, ki je z velikim zanimanjem motril najine sopotnike.
Težko ie to reči Ali vendar ženske boš opazil, da še dosti dobro posečajo cerkev, čeravno po mojem mnenju večina le bolj iz navade in še drugih okolnosti kot pa i/ prepričanja — to velja seveda za notranjost države, moški pa te stvari smatrajo kot »cosas de mujer« (ženske zadeve). Temu je pač vzrok ta. ker jim vera m šla v mladosti v možgane, .impak samo v srce, ko pa se ohladi srce, izgine vse. Ali vendar imajo navado, da pred poroko poravnajo pol svojega dolga in če je sreča, pred smrtjo pa drugo polovico. Glavni vzrok vsega tega brez-brižia pa tiči v tem, ker večina podeželskega ljudstva živi skoro brez vsakega stika s cerkvijo.« Tako sem mu razlagal in mu kazal velikanske poljane, ki so bežale mimo nas, na katerih so bile le na redko posejane majhne, iz blata zgrajene koče, skoraj tako oddaljene ena od druge kot pri nas vasi. Kako naj se torej kmet, ki je oddaljen od najbližje vasi po 50 in še mnogo več kilometrov, ob nedeljah dvigne in gre k maši? Živi pač ločen od vsega sveta tedne in tedne, obdeluje svoje polje in se ne briga za nič drugega na svetu.
»Radi tega ima tod en župnik veliko večjo faro kot marsikateri škof v Evropi svojo škofijo. Zato pa seveda ni čudo, ako so njegove ovce, ki so razkropljene na tako velikem ozemlju, temu primerno tudi slabo oskrbovane. Ljudje po ccle mesece nimajo maše v svojih ccrkvicah. V Achiras-u pa bo ravno danes cerkvena slovesnost in vem, da se bo nateplo ljudi, da bo veselje.«
»Gospoda sta Nemca,« je zaupno vprašala v zelo dobri nemščini mlada gospa nasproti naju in se nasmehnila, da se ie posvetila vrsta lepih zob.
»Moj prijatelj pač, jaz pa ne,« sem ji odgovoril.
»Mislila sem, da sta oba, ker imata oba nemški tip. Tudi moji starši so Nemci — Bavarci, žive pa daleč od tu v Pampi. Tam imajo veliko kmetijo, so lastniki zemlje, jaz pa živim v Rosario s svojim možem.«
»Dovolite, gospa, Vaš soprog vsaj po zunanjosti ne sodi, cla bi bil Nemec,«
jo je vprašal Švicar.
»Ne,« je odgovorila ona, »moj mož je Argentinec, njegova mama sedi tu
pokraj mene.«
»Se mi je takoj zdelo,« sem pripomnil jaz, »Vaii otroci pa so že skoraj popo.noma Germani, nič nimajo argentinskega na sebi.«
Mož, ki je dosedaj tiho bral svoje časopise, se je obrnil proti nnnn naju izredno vljudno nagovoril v španščini:
»Gospoda gresta na izlet v Achiras, kajne?«
»V Achiras in nato še malo dalje v gore,« sem mu odgovoril.
Kako Vama ugaja Argentina, kajti sodim, da ste še malo časa tukaj?«
.Prav malo časa in vendar moram reči, da sem bil prijetno presenečen
r.ad velikim gospodarskim razmahom d cžele.«	•
»Toda Argentina je šele na pragu razvoja. Poglejte n. pr. tole pelje na levi in desni, že se vozimo po par ur, na tisoče kvadratnih kilometrov je šlo že mimo nas in vsa ta zemlja pripada eni sami ženi, vdovi de Olmo. To je, vidita gospoda, unša največja rar.a. te strašne latifundije, ki tako zelo ovirajo napredek našega gospodarstva,« in kazal nama je brezmejne poljane, čisto ravne, pokrite sedaj s koruzo, sedaj z deteljo pa smo zopet prišli do ogromnih predelov, po Katerih se je podilo brez števila nojev, konj in govede, brez pastirja, brez nadzorstva, prepuščeni samim sebi v mrazu in vročini.
»Že sc vozim tod 12 let in vsa ta leta se obdelujejo nekateri predeli, toda vsaka Štiri leta se menja najemnik. Bosta pač razumela, da tak najemnik ne bo gledal za izboljšanje zemlje, ampak, da bo kar največ iztisnil iz nje. Ali čeravno naša stranka mnogo deluje v parlamentu, da se to vprašanje nekoliko bolj socialno uredi, so uspehi vseeno zelo majhni in moram rečt, da zelo počasi napredujemo.«
Mnogo nam ;c še povedal in še več bi nam bil, pa sc jc zopet ustavil vlak in zopet tako nerodno, da je starka brž zopet naredila tri križe. Mala deklica pa se je naslonila na rame svoje mamice in naju ie z živimi, temnimi očmi opazovala, sedaj enega, sedaj drugega. Zlatolasi deček pa se je popel na moja kolena in prav kmalu sva postala dobra prijatelja. Iz njegovih nedolžnih, bistrih oči jc tako jasno odseval Izraz modrookega germanskega plemena! To sva se zabavala in smejala, da nama je brzo prešla zadnja postaja, dokler ni sprevodnik zaklical, da smo v Achiras-u.
Poslovila sva se s prijateljem od prijazne družinice, nato pa sva poiskala najinega prijatelja, ki je odšel tjakaj prejšnji dan z avtom po opravkih. Zagledala sva ga v avtomobilu, kjer je prav junaško dremal nad volanom.
Takrat je bil v Achiras-u velik prazničen dan. Le težko smo prešli ulice in dospeli v hotel, kjer je bil nastanjen najin prijatelj. Brž smo uredili svoje stvari in se napotili proti cerkvi, kjer jc bila ta dan maša. Mala cerkev, proti kateri je marsikatera naših podružnic kot katedrala, je bila napolnjena s tako čudnim vzduhom, da sem bil vesel, ko smo bili zopet na prostem, kjer se je polagoma zbiralo ljudstvo, ki je prihitelo od vseh strani, eni iz pobožnosti, drugi iz radovednosti, mnogi pa zopet iz potrebe, da so se sploh nekam ganili od doma. Skoraj večina je prav do cerkve prijahala na konjih, mnogi pa so imeli v rokah samo konjske biče, znamenje, da imajo tudi konje s seboj.
Prav blizu mene se je ustavil starec, ki je pripeljal bogve kako od daleč » hribov svojega sina na žegnanje; s svojega nizkega argentinskega kljuseta je zjahal s tako gibčnostjo, da sem se kar začudil. V eni izmed starejših številk Doma in sveta sem videl nekdaj fotografijo kipa: starec v burji jaha na pol polomljeno kljuse, spodaj pa je bil napis: »Dva starca«. Na to sliko sem se nehote spomnil, ko sem videl tega starega, sključenega Argentinca na malem
črnem, suhem konjičku kateremu so orjaška stremena, pritrjena na meMu, sedlo, segala malodane do tal.
r	Pf,ieLZ',ahal krePak- leP mladenič, ki je starega nazival »Papito«
(ceka). Velik, črn klobuk s silno širokimi krajci mu je pokrival svetločrne lase m mu hranil rujavi obraz pred solncem. Njegove oči, ki so bile kot dva svetla ogorka, pa so nemirno begale semtertja. Za vratom je imel privezan lep svilen robec, katerega si je od časa do časa malcc pogladil kot kako nališpano dekletce svojo trizuro. Za volnenim, zelo širokim pasom pa sta se svetila ročaja dveh ncžsv, posrebrena ali pa morda samo poniklana, katera je od časa do časa ponosno potipal in vselej potegnil ramena malo nazaj in se vzravnal. Pa roka mu )e segla še dalje; z nekoliko nerodno gesto je sunil nazaj svoj rjavkast platnen suknpč in desnica mu je otipala lepo okovan ročaj samokresa, ki je štrlet izza širokega pasu. Ponosen je bil menda sam nase, ko je videl, kako ga opazujejo z nasprotne strani dekleta, skoraj same domačinke. Lepo zaokroženi ustni sta se mu nabrali v nasmeh in s pravim argentinskim jahalnim bičem )e udaril po svojih neznansko širokih hlačah, ki so se mu opletale okrog njegovih suhih beder, kakor bi hotel iz njih iztepsti obilen prah. Moj prijatelj pa sc ni mogel načuditi tem hlačam, ker še nikoli ni videl kaj podobnega. Spodaj pri členkih so mu bile tesno pripete, izpod njih pa so sc svetile lepe nogavico iz umetne svile, ki jih je bil davi kupil pri kakem Židu, ki imajo tod svoje raanu-lakturne trgovine. Kot pravi sin svoje zemlje pa ni prišel na cerkveno slavnost morda v čevljih ali škornjih, ampak v velikih črnih copatah.
In tako so razjahali drug ob drugem, za drogove pred cerkvijo pa je bilo privezanih polno malih črnih konj in le malokateri je bil širši, višji in lepši.
Na nasprotni strani pa so stala dekleta s svojimi materami in tetami. V Buenos Aircsu skoraj nisem videl bolj dragih toalet, kot so jih nosile nekatere izmed teh deklic. Skoraj vse pa so bile črne rase, mnoge z izredno lepimi potezami, s svetločrnimi, valovitimi lasmi, z očmi, ki so bile polne ognja; vse brez izjeme, s svojimi materami in tetami vred, pa so bile ostrižene po najzadnji modi na »Bubi<t. Njihove matere, skoraj vse, pa so bile polne globokih gub, s strašansko grdimi črnikastimi obrazi. Moj prijatelj pa se je pošalil:
»Ako prideš čez kakih štirideset let zopet semkaj, pa boš videl,'kako bodo vse te vesele in fletne punčke postale kot prhel list. Takih grdih žensk, kot so te starke, pa res še nisem videl. Včasih so si pri nas prav take predstavljali coprnice.«
Polagoma so se začeli ljudje usipati v majhno cerkvico. Mi trije smo si priborili svoje prostore v prav zadnjem kotu. Prišlo pa je v cerkev tudi polno izletnikov, ki so bili tu na letovišču. Mnogi črni prijatelji pokraj mene so bili videti zelo veseli, vso okolico so zastrupljali z zoprnim duhom po slabem, cenenem domačem vinu, ki bi ga pri nas gotovo nihče ne pokusil.
Cerkvica je bila natlačena; od zunaj pa se je slišal velik nemir in govorjenje, mnogi pač niso mogli v cerkev in so z zunanje strani podpirali zidove, govorili skoraj na glas med seboj, kot je to tipična argentinska navada. Pozvonilo je. Vstopil je duhovnik, visok, zelo osivel in že nekoliko sključen mož. Prebral je evangelij z izrazitim južnoitalijanskim naglasom. Nato pa je govoril z orjaškim glasom, da je cerkev donela od odmeva kot od groma, vsaka njegova beseda je bila kot pribita, je vsekala in ranila, pa zopet pozdravila in bodrila. Bil je io mož, svest si svojega poklica. Bičal je napake svojih faranov, a najbolj pa mu je bila na srcu njihova — po njegovem mnenju — največja napaka — pijančevanje. Takole jim je povedal o tem poglavju:
»Ob zadnji priliki sem nasejal med Vas polno dobrega semena, dolgo sem izbiral, da bi pravega našel, ki naj bi obrodilo dober sad, pa vidim, da je prišel satan med Vas iri je nasejal ljuliko, ki mi je pokvarila mojo selev. Pa kaj satan! Sami ste satani, sami razkopavate svojo njivo, svoj posev; kaj bi Vas zagovarjal!
Tu sem do oltarja, kjer se daruje naš Odrešenik, smrdite po tem strupu, po alkoholu, ki ga uživate za svojo hrano. Ali jaz Vam pravim, da strup pijete, ki Vas ugonablja, Vam izmozgava moči ter Vas onesposablja za vsako boljše delo. Zločest Vam sega iz Vaših črnih obrazov, v katere so vsekani celi razori, ki Vam jih je razoral satan. Pa kaj razori, grobovi zijajo iz Vaših oči in Vaših usten; in v grobove izginete vsi brez zaroda in nasledstva. Kje je kakšen Vaš sin, Vaš rojak, ki bi bil na kakem višjem državnem mestu? Ga ni .in ga ne more biti, ker ima kri in možgane zastrupljene od Vas, pogoltniki, ki sami sebi kopljete grob.«
Smrtna tišina je vladala v cerkvi, celo oni zunaj, ki so prej gnali tak sejem, so utihnili; možakar poleg mene, s črnimi zalisci na obrazu in jahalnim bičem v roki pa je tiho dejal svojemu sosedu: »Danes je naš župnik hud, kaj ga je neki pičilo.«
»Potem se seveda ne čudim, ko zvem, da je moja ovca za^la tako daleč da se je spremenila v volka. — Čemu se pobijate med seboj? Ali ne veste, da že kdor slabo želi svojemu bližnjemu, ne bo videl nebeškega kraljestva, kam pa naj obsodim potem onega, ki je celo ubil svojega sočloveka? Kaj naj Vam pravim? Zveri gori v najvišjih hribih, v brlogih in po skalah, ki ne vedo zakaj živijo, se pobijajo med seboj. Vidim, da boste tudi Vi polagoma postali kot ris, kot medved, brez pameti, brez razsodnosti. Bože, Bože, koliko ljulike je nasejaj satan med mojo pšenico!«
Pa je ubral še drugi ton; tiho, skoraj proseče je začel:
»Nikar se ne končavajte z mečem, otroci moji, kajti pisano je, kdor končava z mečem, bo sam z mečem končan. Ljubezen med seboj, potrpežljivost in treznost Vas bo rešila in Vas prenovila. Kajti zastrupljeni ste v svojem srcu, otroci moji, ne recite, da niste, ker jaz dobro vem, da je Vaša kri, Vaša glava polna strupa Pojdite z menoj, da Vas popeljem na goro lepega razgleda!«
To je izrekel s tako energično gesto, da se je človek nehote znašel na visoki gori nad mestom Achiras, na sivih golih ^kalah pokraj tega osivelega delavca v vinogradu; stegnil je svojo roko v daljavo, kot bi sc hotel dotakniti brezmejnih ravnin in jim dejal:
»Aii ne vidite, kam sega vse to neizmerno polje, ali ne vidite na vzhodu in zahodu to ogromno ravan, po kateri valovi kot valovje morja vsako leto zlato klasje pšenice? Komu rodi to polje, komu daje bogastvo vsako leto? Morda Vam, morda Vašim otrokom? O, kako redki so! Glejte, otroci rnoji, to je bila Vaša zemlja, tod so stanovali Vaši očetje, tod so pasli svoje črede, bili so krepki in mogočni, dokler se niso morali umakniti Pa boste rekli, to so bili norci! Da, otroci moji, norci so bili, ker so si sami rušili pot, ker so začeli srkati vase strup, ker jim je zajahalo tilnik krdelo zlodejev, ker se niso znali ubraniti smrdljivemu alkoholu. Pustiti so morali vse, postali so hlapci, ali pa so prišli semkaj, past koze in lovit biskače.3 Vas pa, ako se ne poboljšate, ne bodo poslali samo v gore, ampak pojdete stanovat v medvedje brloge in soseščino biskač.«
Tako je šlo naprej še dolgo; grozil, rotil, prosil je osiveli starček divje gorjance, naj se streznijo, naj ne ubijajo, naj ne kradejo. Kot grom je bila njegova beseda, pa ta ploha se je za čas spremenila v prošnje in zopet je kmalu zagrmel vihar, pa je izdonel zopet v rotenje in prošnje, dokler jim ni ves poten in utrujen zaklical: »Amen!«
Črni mož poleg mene, s krepkimi zalisci na obrazu, pa je potegnil iz žepa velik pisan robec in si otrl solzo, ki so mu jo iztisnile njegove divje oči. Nato
3 Biskača je žival, nekoliko podobna našemu zajcu in jazbecu; polju prizadeva veliko škodo. Prebiva v podzemeljskih luknjah. Koža od biskače ima nekaj cene, meso pa mečejo svinjam.
pa se je nagnil k svojemu sosedu in mu zašepetal: -.Dober človek je ta naš župnik.«
Solnce je pritiskalo z vso silo, tako da sta me prijatelja zaprosila, naj gremo na zrak. Vsi trije smo nato krenili po lepem gorskem mcstecu med vrtovi orehov in cipres malo više v goro po gladkem, s peskom posutem potu do znamenitega kopališča, ki je tako zaslovelo po vsej republiki radi svoje velike zdravilnosti. Tako skrito leži med visokimi gorskimi čermi, ozko, da bi ga na nekaterih mestih lahko preskočil, mestoma globoko, široko in divjeromantično. Na golih skalah, kamor je z vso silo pripekalo močno januarsko solnce, se je solnčilo vse polno izletnikov iz Buenos Airesa in drugih mest, ki so tu iskali utehe revmatizmu in podobnim prehladom.
Ah, kakšen užitek sem imel v tej vodi! Celo uro sem gomazel po pesku, preplezal vse čeri in najbolj nevarna mesta; zaupajoč svoji gibčnosti sem tudi poskusil preskočiti dosti ozko mesto, toda ta močna gorska voda, polna mineralnih snovi, mi je vzela veliko mero gibčnosti in v naslednjem trenutku sem jedva še bil v stanu, da sem se javil mojima prijateljema skoraj tri metre globoko tik velike trde skale, da sem še živ.
Ko smo se vračali v mesto, smo srečavali črne domačine na visokih dvo-kolesnih vozičkih ali pa na nizkih konjih; komaj so se držali pokonci, ker so pač pospravili preveč litrov pod streho tekom vsega dne. Vse male gostilne ob poti so bile polne že opijanjenih gorjancev, ki so vikali in kričali, da se je daleč razlegalo Dekleta s svojimi materami pa so ostale na plesiščih, kjer so zabavale do solnčnega zahoda.
»Ubogi župnik, kako malo sadu so obrodile tvoje današnje besede,« je rekel Švicar, ko smo se peljali mimo teh pijanih tolp.
»Je vse zastonj, ta rod mora polagoma izginiti in napraviti prostor trezne jšt mu in pridnejšemu, potem bo že malo drugače tukaj,« sem pripomnil jaz.
Nazaj proti domu je bila vožnja mnogo prijetnejša. Avto je tako silno drsel po strmem pobočju, po gladki cesti! Mrak je že padal izza visokih gora in je dal tej mirni ravnini brez konca še mirnejšo, skoraj misterijozno sliko. Nič vročine, nič hladu ni bilo ob tem večeru; bila je to tako lepa pot! Moj prijatelj pokraj mene, ki je vozil avto, pa je dejal: »Pri nas na Slovenskem bi ob takem času zazvonilo s vseh strani »Avemarijo«, tukaj pa je tak molk in mir!«
Fr. Bartol.
Zagonetni pojavi v Konnersreuthu
t
To ime poznate vsi tudi že na Slovenskem. Ni mi treba šele razlagati, kaj je združeno ž njim. Na Nemškem ga pozna vsak človek, vsak katoličan, vsak protestant in Jud. Vsa Nemčija je polna Konnersreutha. Lahko trdim, da pretekli dve leti nobena stvar ni dala Nemcem toliko opraviti, ne napravljala toliko senzacije kakor Konnersreuth. Vsa nemška javnost ga je polna. Pa tudi v Franciji, Italiji, po celi Evropi in Ameriki govorijo in pišejo o Konnersreuthu. To je dogodek svetovnega pomena. Ne bo torej odveč, če tudi »Slovenec«, ki o tem še ni veliko pisal, o njem še kaj pove; tembolj ker pišejo tudi liberalni listi in zlorabljajo.
Zato mi dovolite, da — preden govorim obširneje, o čemer sem se namenil — spregovorim nekaj besedi o Konnersreuthu. Ne pišem sicer iz lastnega opazovanja, nisem bil še sam tam, a upam še biti. Dovoljenje od regensburškega ordinariata že imam, a ga še nisem mogel porabiti in ne vem, kdaj ga bom, ker iz Essena ni veliko bliže do Konnersreutha kakor iz Slovenije. A prebral sem o tem že pet brošur — kajti o Konnersreuthu je že cela literatura — in govoril sem s takimi, ki so bili tam in gledali nenavadne prizore. To je problem, ki je vreden študija.
Kaj in kako je torej s Konnersreuthom: Kakor veste, je to vasica na Bavarskem, in sicer skoro čisto na češki meji, kjer živi in biva mladenka Terezija Neumann, ki ima na sebi stigmata: petero ran, kakor jih je imel na svojem telesu naš Zveličar. Vsak četrtek ponoči in v petkih do ene ure popoldne močno krvavi in veliko trpi. Trpljenje poneha ob eni uri 55 minut popoldne, kar je po palestinskem času ravno ob treh popoldne. Pa še druge posebnosti se godijo ž njo. Že dve leti, od Božiča 1926, ni užila razen sv. hostije niti drobtine jedi, niti kaplje kake pijače. A tudi par let prej ni užila drugega kakor malo vode. Razen tega ima posebna razodetja, gleda prizore iz Jezusovega življenja in govori aramejske besede. Prej pa je že petkrat nenadno ozdravela. Šest let in pol je bila pribita na posteljo, tako da se brez tuje pomoči skoro ni mogla ganiti Štiri leta je bila popolnoma slepa in tudi močno gluha. Od vsega tega je ozdravela trenotno, enako pa enkrat od obolenja slepiča, ki ga jc zdravnik (dr. S e i d 1 v Waldassen) konsta-tiral. Ravno so jo imeli odpeljati k njemu v operacijo, kar ji je neki prijeten glas — videla ni nikogar — rekel: »Da svet vidi, da je še kaka višja moč, ti ne bo treba rezana biti; vstani in pojdi takoj v cerkev Bogu se zahvalit!« Devet oseb, ki še vse živijo, je šlo ž njo takoj v cerkev in so priče tega. — Krvaveti je začela sredi posta 1926. Kakor smo že povedali, je v trpljenju podobna mrliču in strašno shujša. V soboto pa polagoma dobi zopet svojo normalno težo. Le kak vesel teden, na primer velikonočni in teden po Marijinem vnebovzetju ne trpi in ne krvavi, sicer pa se ponavlja trpljenje in krvavenje do-danes; tega bo kmalu tri leta.
Ljudje so vreli od vseh strani gledat to izredno prikazen. In sicer brez razlike: verni in neverni, katoličani kakor drugoverci. Kopališki gostje iz Karlovih varov so se vozil z avtom v Konnersreuth, drugi so prihijali iz Berlina in vseh delov Nemčije, tudi iz inozemstva in celo iz Amerike. Bilo je po en dan okoli male Neumannove hišice zbranih po dva do tri tisoč ljudi. Naval je bil tolik, da morala policija red delati. Vsi nemški listi, tudi največji in najbolj judovski, Ber-liner Tagblatt, Vossische Zeitung, Frankfurter Zeitung in drugi, so pisali o tem in Se kolikol Tako ogromno pozornost ie nase obrnilo to preprosto dekle; lahko
rečem, da so oči vse Nemčije nanjo obrnjene. Da so tudi zdravniki imeti ž njo posla .n t. še prav posebno, se razume. Knjig in knjižic o teh pojavih je že ne vem koliko. Jaz imam pred seboj Maierhoferja, Niessena. Wunderla, profesor primer-jajočega bogoslovja v Wurzburgu, ki je zelo kritičen. Druga izdaja je tiskana v 4 do 10 tisoč izvodih. Najboljša bo menda knjiga viteza Lama. Druga izdaja je dosegla že 16 tisoč izvodov. Iz tega se vidi, koliko se o tem bere. Najnovejša pa je tirolskega škofa Waitza. _ Razen tega izhajata še dva časnika, ki se bavita z dogodki v Konnersreuthu.
Škofje bavarski so najprej odsvetovali hoditi v Konnersreuth Kardiral baulhaber ,e imel lani ob Novem letu v Miinchenu pridigo, v kateri je razložil katoliška načela o takih pojavili. Naj se v Konnersreuthu godijo čudeži ali ne, je rekel, naša vera ni odvisna od tega; utemeljena je drugod, ne v Konnersreuthu. Nazadnje jc dejal: Ne hodite-v Konnersreuth, pojdite raje k sv. maši! Tudi mnogi duhovniki so ljudem tako priporočali.
Končno je regenburški ordinariat splošno letanje v Konnersreuth prepovedal, r omislite vendar, da je bilo za preprosto dekle velika muka izpostavljati se vedno toliko radovednežem! Pa ko bi vsi prišli iz dobrega namena; a zlobneži so dogodke tudi zlorabili Zdaj se more priti v Konnersreuth samo s pismenim dovoljenjem regsnsburškega ordinariata, kakršno dovolienje imam tudi jaz, — a s klavzulo: če dovolijo Terezijini starši. Pri tem pa je še vedno vsak petek tam kakih 20 ali 30 oseb. — Škofje so se dolgo ogibali Konnersreutha. Lani umrli regenburški, torej domači škof. pl. Henle, ni bil nikoli tam. A pojavi so prezanimivi in pre-vabljiv in njih nadnaravni značaj je postajal vedno bolj verjeten — da se tudi škoije niso mogli več ustavljati »skušnjavi«, da si jih ogledajo. Bil je v Konnersreuthu sedanji novi domači škof dr. Mihael Euchberger, dalje limburški in ne vem še kateri. Vem na, da si je stvar ogledal tirolski škof dr. Sigismund Waitz, ki je svoje vtiske tudi popisal; iz Avstrije jc bil tam tudi dunajski kardinal Piffl. Pa tudi kardinal Fauihaber sc je menda premislil in je prišel v Konnersreutn oogledat. Iz Amerike je prišel elevelandski škof, dr. Schrembs, rodom Bavarec. Ko je bil ta z drugimi vred v Terezini sobici, je Terezija rekla drugim ven iti, le škof s svojim spremljcvavcem je ostal pri nji. In začela mu je pripovedovati take reči iz njegove škofije, da so ga oblile solze in se je ves ganjen zgrudil na kolena...
II.
Kaj je torej s Konnersreuthom? Prevara ali pristnost? Naravno ali nadnaravno? Pojav, ki vzbuja toliko pozornosti, zasluži, da se ob njem pomudimo, da ga skušamo razluščiti in priti do jasnosti. Ni dosti, da pojave poznamo. Misleč človek se nehote vpraša po končnem vzroku teh pojavov: kako to in odkod?!
Da je na tem polju prevara mogoča, da se je s takimi izrednostmi že veliko sleparilo. da histerične ženske znajo ljudi neusmiljeno za nos voditi, je gotovo. Zato je skrajna previdnost pri talcih rečeh brez dvoma potrebna. Cerkev tudi je takim pojavom nasproti zelo kritična in skeptična. Oficielno sc cerkev o dogodkih v Konnersreuthu ni še nič izrekla — in se najbrž tudi nikoli ne bo. Tudi ni potrebno. Prav je rekel kardinal Fauihaber: »Naša vera ne potrebuje potrjenja šele iz Konnersreutha, utemeljena je drugod.« Če ima Bog pri takih rečeh kake namene, jih bo že dosegel; ne potrebuje nobenega štempeljna, tudi od papeža ne. Cerkev tudi nikogar ne kanonizira zaradi takih izrednih dogodkov, marveč samo zaradi osebne svetosti: izredne kreposti.
Oficielno se torej cerkev ni izrekla in se najbrž ne bo. Zato tudi nihče nI in nc bo nikdar dolžan verovati, da je na Tereziji Neumann kaj čudežnega. Vprašanje pa je, kaj pravi zdrava pamet. In tudi vera! Nazadnje ima pri presojanju teh dogodkov tudi vera nekaj govoriti. Kdor bi hotel nadnaravne dogodke kar naprej odkloniti, ta odreka Bogu možnost, da more izredno poseči
v potek naravnih dogodkov; odreka torej Bogu, da je absoluten gospodar narave. Ne smemo biti lahkoverni, ne smemo pa biti tudi goli naturalisti in racionalisti.
Pa da povem brez ovinkov: Na Nemškem so verni ljudje prepričani, da to ne more biti zgolj naravno. Prepričani so tudi inteligentni ljudje, duhovniki in lajiki in tudi škofje za svojo osebo; vsaj tisti, ki so bili tam. Sicer bi škof Waitz, jako razborit mož, ne bil napisal knjižice V svojih vtiskih. Noben katoliški pisec ne imenuje tega naravnost čudež, vsi prepuščajo sodba cerkvi; a iz vsega pripovedovanja se vidi, da so prepričani, da mora biti vmes božja roka. Edino katoliški učenjak Wunderle, ta še vije in vrta na vse strani, kje bi našel kak nevaren izhod. Pa ga tudi ne najde, le vrta in vije, če bi se morda vendar dal najti. A to bi že lahko imenovali hiperkriti-cizem. Vitez Lama, laik, konvertit, gotovo ni kak duševni omejenec, ampak zelo brihten mož, nadarjen pisatelj, pač pa globoko veren in teologično podkovan kakor kak duhovnik, pa je poln spoštovanja in občudovanja do Terezije Neu-mannove. — Prepričana o poštenju Terezije in pristnosti dogodkov je tudi vsa domača vas in cela širna okolica. Skoro tri leta se te izrednosti gode tako rekoč pred njihovimi očmi, družino in dekleta poznajo do dna, tri leta že traja to; če bi bila kaka sleparija, bi bila menda vendar že razkrinkana. Ljudje si štejejo v veliko čast in milost, da je Bog njihov kraj na ta način obiskal. Delavci, vračajoči se iz tovarne pozdravljajo duhovnike, ki jim prihajajo nasproti iz Konners-reutha spoštljivo s »Hvaljen bodi Jezus Kristusi«
Zdrava pamet tem preprostim ljudem pove, da to ne more biti naravno. Kako že pravi tisti nemški rek — saj ga ne znam dobro, a v misel mi sili- »Es begreift ein einfach Gemiit, was die Weisheit der Weisen nicht fasst«. Pa mi povejte vi modreci svetni, vsi, ki verujete samo, kar z rokami zagrabite, p o katerem naravnem zakonu Terezija že pet let nič ne je in ne pije, pa vendar živi in niti nc shujša; shujša sicer in mre kot mrlič vsak petek, a v soboto je vedno spet zdrava in čvrsta in ima vedno isto težo? Po katerih zakonih? Govorite, povejtel... Odgovoriti morate: Ignoramus et ignorabimus. fNe vemo in tudi vedeli ne bomo.) — Ali ni tu na mestu beseda Shakespearejcva:
So stvari med nebom in zemljo, o katerih vaša šolska modrost ne sanji
III.
Napisal bi lahko o Konnersreuthu obširno knjigo, ki bi ne bila nezanimiva. In mikalo bi me. Moja razpravica bo le prekratka. Kdor zna nemško, m hoče o tem kaj več izvedeti, si lahko nabavi kako nemško knjižico. Najbolj bi priporočil Lamovo Sicer imate pa menda o tem tudi že neko slovensko knjižico, ki je pa iaz še ne poznam. Jaz, če že pišem iz Nemčije, skoro nisem mogel, da bi se Konnersreutha ne dotaknil; posebno ker so se slovenski brezverci osmeliii norčevati se iz njega.
Prepričan sem pa, da je tudi še marsikak »Slovenčevec«, ki zmajuje z glavo nad tem, kar sem povedal, in če že ne taji ne, vsaj dvomi, če je kaj takega res. Tudi ni čudno, ko se je še ne dolgo tega pripetil tozadeven slučaj sleparije na Slovenskem, ki je še vsem v spominu, če človeku, ko kaj takega sliši, nehote šine v glavo misel: če pa ni spet kaka sleparija! Ali če ne sleparija, je lahko kaj drugega, kar čudne pojave povroča, samo ne kaj božjega.
Pomisleki in ugovori, ki se slišijo zoper nadnaravni značaj Konnersreuthskih dogodkov, so torej tile: Prevara ali histerija ali autosugestija — nazadnie pa morda sam hudiči Nekoliko ste na te ugovore že odgovorili, a dovolite, da še jaz k temu dodam kao besedo.
Kar se tiče prevare, sleparije, je splošna sodba vseh pošte-ni h ljudi, venah in nevernih, protestantov kakor katoličanov, da jc kaka s le p arij a t u izključena. »Weltfern vom jeden Sclnvindel.« Le zlobneži, sodeč po sebi, podtikajo tu sleparijo. Družina Neumannova je do dna poštena, preprosta, splošno spoštovana. Brez dvoma bi sc bili lahko ob tem navalu radovednežev okoristili, ko bi se bili hoteli; a vobče se zatrjuje, da niso hoteli vzeti, četudi revni, od nikogar nobenega feniga. Dekle samo je pristen sad svojega drevesa: istotako preprosta, poštena, brez vsake hlimbe, Čisto naravnega vedenja in govorjenja — časih pri svoji preprostosti še kako precej krepko pove, a vedno nedolžno — brez vsake ničemurnosti, ponižna, vedra, mirna, vsa boi»ovdana, ravnodušna za hvalo ali grajo ljudi. Vprašajte o tem ne samo duhovnike, ki so jo videli in ž njo govorili, vprašatje druge poštenjake katerekoli vere. Eden takih je doktor medicine, Wolfgang v. Weixel, po rodu Jud — torej dovolj zanesljiva priča. Rad bi Vam citiral kaj več iz njegovih dveh člankov, ki jih je pisal letos v »Vossische Zeitung«, dočim je lani napisal daljšo razpravo, ki je vzbudila veliko pozornost. On imenuje dogodke v Konnersreuthu enkrat uganko, enkrat »misterij«, skrivnost. Bil je že parkrat tam in je zadnjič obljubil, da bo prišel, ko bo mogel, za par tednov, da bo mogel vse še bolj natanko opazovati.
Po odredbi regenburškega ordinariata so jo štiri redovnice pod nadzorstvom zdravstvenega svetnika dr. S e i d 1 a iz Waldsaxsena štirinajst dni neprenehoma opazovale. Sestre so bile najprej zaprisežene, nato jih je imenovani zdravnik dva dni poučeval, kako imajo ravnati. Dve sestri nista noben trenotek podnevu in ponoči od Terezije oči obrnile; redno so jo tehtale, vodo, s katero si je usta izpirala, pred in po uporabi merile, njeno kri iz ran so poslale na vnanje laboratorije, druge kemične preiskave so se vršile. Zdravnik je medtem prišel nenapovedan devetkrat nadzorovat, dvakrat sredi noči. Nato so sestre še enkrat prisegle in predložile svoje dnevne zapiske, nakar je dr. Seidl z dr. E w a 1 d o m, vseučiliškim profesorjem iz Erlengen, sestavil obširno poročilo. Ves ta čas Terezija ni užila najmanjše hrane ali tekočine, a njena teža je bila vedno enaka. — Natančnejša preiskava je nemogoča.
Histerija. Ta uganja pač čudne reči — pri komer uganja. A o Tereziji Neumann je splošna sodba vseh poštenih ljudi, da ni pri njej nobene sledi histerije. Dr. v. Weixl histerijo odločno odklanja: »Pri nobeni histerični nisem videl takih oči; Terezija nima nič sličnega z zmedenimi fantazijami kake bolnice.« Baron dr. v. Are t in pravi; »Najnatančnejša preiskava medicincev univerze Erlangen je ugotovila, da Neumannova nc kaže nobene sledi stanja, k: ga zaznamujemo s skupnim imenom »histerično«. Dr. Jiinger pravi: »Govoriti tukaj o histeriji je infermalna zloba.« V protestantskem listu »Griine Post« (18. sept. 1927) pravi Rihard Katz: »Pravijo histerija, ker se sramujejo reči: čudež.« Histerija je le »Verlegenheitsbegriff«. »Was man nicht deklinieren kann, das sieht man als histeriseh an.« »Če kaka histerična oseba lahko živi nekaj let brez vsake jedi, potem bi mi prosili zdravnike, naj nam vendar povedo, kako bi mogli postati histerični!«
Autosugestija (domišljija). Tudi ta napravlja čudovite reči. A Terezija ni nikoli mislila na to, da bi petere rane nastale, še manj si jih je želela. In če bi jih tudi bila — dr. v. Weixl pravi: »Dokazano je, da hipnoza lahko napravi na koži mehurje, toda nikakih krvavečih ran in nikakih krvavih solz. Jaz verujem na njih pristnost.« Dr. Surbled, Francoz, piše: »Domišljija igra res veliko vlogo, toda njenih učinkov vendar ne gre pretiravati. Je li mogoče samo z domišljevanjem povzročiti rane in krvavenje? Prav gotovo ne.« Dr. K m e t y k o iz Budimpešte pravi, da kot zdravnik še nikoli ni videl takih ran. »Vsekako je čudno, ako ravno vera daje duši nad telesom tako moč, da nastanejo stigmata.« — Liberalna »Kolnische Zeitung« (dr. Reiss-mann) piše: »Fenomeni so pristni, p osebe je še stigmati.
racija sama pristna. Mehanična ali kemična samopovzročba ran je izključena. Fiziologično čudovito je, da se rane nič ne g n o j e , niti se celijo, in z nobenim sredstvom (rabili so najboljša mazila) zaceliti ne dado.« - Dr. T a r t a r u g a , ravnatelj para-psihičnega zavoda na Dunaju, vprašuje: »Ali smemo govoriti o čudežu? Po moji misli: da!« — Dr. v. Weixl pravi med drugim še enkrat: »Pogled nanjo (Terezijo), ko trpi, je pretresljiv, grozen. Navzoči si komaj upajo sopsti. Ženske jokajo, možje vsi prevzeti strmijo. Moderni, skeptični ljudje, naravoslovno izšolani, so' odhajali proč bledi in trepetajoč.. « Enako se izjavljajo drugi.
Lahko bi navedel še nebroj citatov, ki govorijo za pristnost pojavov, pa si moram odreči to veselje. Ko bom stvar na svoje oči videl, Vam lahko še kaj povem.
Pa nazadnje — tako sem slišal — bi pa utegnil pri celi stvari morda kaj opraviti imeti sam hudič. Hudič? Saj pravijo, da ga ni — vsaj tisti, ki tajijo tudi čudeže. Toda kdor veruje evangeliju, mora verovati tudi, da hudič — žali-bog — še ie. (Mimogrede: Nekemu modrijanu, ki je Tereziji modroval o auto-sugestiji, je nedolžno-duhovito zasolila: »Oprostite gospod, potem bi mi pa morali, če na hudiča mislim, rogovi zrasti.«) — A ta mrcina, ko bi v Konnersreuthu imel kaj opraviti, bi delal slabe kšefte. Kajti v Konnersreuthu se dogajajo tudi — spreobrnem'a. Znanih je mnogo slučajev. Da navedem samo dva: Več mescev je bilo videti v Konnersreuthu nekega mladega moža z imenom K o t h s c h i 1 d. Je to eden izmed znane milijonarske družine Rothschildov, dasi osebno ni tako bogat. Študiral je par let medicino, nato farmacijo in postal lekarnar Kot Jud je prišel v Konnersreuth, dogodke tam preiskaval, pred par tedni se dal krstit, 3. oktobra pa vstopil v bogoslovno semenišče v Eichstatt. — Štiri mesece se že mudi v Konnersreuthu tudi bivši glavni urednik znanega velikega lista »Munchener neueste Nachrichten«, dr. Gerlid, rodom protestant. Mož je na Nemškem obče znan in priznan žurnalist, ki je »M. N N.«, ko so začele po vojski propadati, spet na noge spravil, da so imele kmalu spet 50.000 naročnik ov. Zdaj je uredništvo odložil in vstopil zopet nazaj v državno službo, kier je prej bil. Terezija je v neki ekstazi rekla, da je katoliški cerkvi ie blizu. Prestop se še ni izvršil Rekel pa je, da je prišel v Konnersreuth dognat resnico in se prepričal, »da se tu godijo reči, ki imajo na sebi znak, da prihajajo od Boga«.
Priporočil bi slovenskim svobodomiselcem, da tudi gredo v Konnersreuth resnico študirat. Kdor je od njih dobre volje, se bo gotovo vrnil domov s čisto drugimi mislimi...	Duh. svelnilc Janez Kalan
Dolgi večeri
aH za^t,» nagnenje ,n svoje posebne zmožLT T»L7 k	^ ™s svo'e P°«bno
oddih od učenja ali od	hkrati najprikladnejši
je spreten v rezljanju, drugi se ZzuZ t II'	° " '°li SV°ie«a- Eden
izrezovanja, četrti spel delaz drobnoTago IclrT ■™ ^ f** * va>'en katero pogruntal. Le s korajžo na delo VM ,	Prt3Ve2a leSa' bo kmaIu
^k načrt aH nasvet obojim ne bo dteč Izrabfl p^e^tudi f^cSS
Jaslice ...
ve„ste: dLa	bolj naše -
božieno drevo? Glavno naše
fetafc de'° na' bi bil° Pač postav-
Pa poreče kateri; »Rad bi postavil jaslice, vendar sem tako neznansko okoren in piav zares ne vem, kako bi začel...
rredvsem bi moral zgodaj začeti. K temu na, ti služi baš advent. Ko spravljaš skupa, vse potrebno za jaslice, po^eš vse znane a-!ventne pesmi in porodi se ti v srcu pravo hrepenenje po Odrešeniku. In opaziš, da tebi m tvojim jaslicam še mnogo manika za Odrešcnikov prihod... A jaslice ti pri tem pomagajo.
Kako pa zdaj jaslice postaviš? Najprej si zbereš vso robo, ki jo pri tem rabiš. Tako na primer: stare zabojčke, cigarne škatle,
žeblje mah, sktU|e_ potem se pobr,žai za
Iigure za izrezovanje. Te nalepiš na tenke dešcice in izžagaš z drobno žagico, ki jo najbrž imaš. Pogosto so take figure mnogo boI|še nego kupi,ene, ki niso dosti prida
Ko imaš figur e, lahko določiš višino in širino hlevčka. Hlev mora ostati središče Ne sme ga odriniti kako pečevje ali kak pastirski ogenj. Na hlev mora vsakdo pogledati na,prej. _ Vzemite deščico, ki ste nanio nalepili pošev kako okno. in pribijte nanio pravokotno obe stranski steni, ki sta poševno pnrezam radi strehe, katere kap je obrn-en proti sprednji strani. Vse shipaj « hrastovimi skorjami obijte. Kot streho
vzemite zopet primerno deščico in nalepite nan,o borovih skorij, v špranje pa prilepite mahu. Napravite lahko tudi slamnato" streho o tem je hlevček napravljen.
Hlev sam seda, lahko postavite na ploh, ki ste nan, naložili mahu. W pozabite potil
„,Ve le.Pse ,Vid,'. obiiete spet prednjo stran ploha s hrastovimi skoriami.
Kdo drugi bi rad napravil hlev, kakor ga opisu,e evangelij. Postavil ga bo v goro in v skalno votlino. Pečevje narediš iz papirja. kl Pn[ncrno zgrbančiš in izoblikuješ, na-mažes s klejem in posiplješ s peskom.
Vse druge malenkosti so prepuščene las'?' domišljiji. Ne štedj z mahom in ne pozabi, da se ovce pasejo v čredah Napravi,a, poti s peskom Vendar ne nastavljaj preveč stvari in figur. Pokrajina mora tudi priti do veljave! Ne pozabi, da so prišli sve i trne kral,i osem dni kasneje. Končno pa tudi ne puščaj figur vedno na istem mestu; izpreminjaj in prestavljaj.
Ce pa hočeš stvar nspraviti še lepšo, si omisli za hlevcem odprtino in jo prelepi z rdečim papirjem. Zadaj postavi baterijo z drobno žarnico iz žepne svetiljke. Tih za-
hfevcu S1' Pada' ba§ "a SVCl° druž'n° v
m i'" il ima* iasIice narejene, pa še po-i ''ho predn:e in pokramljaj z Detetom Jezusom Potem šele občutiš vrednost ja-
S korajžo na delor
Za to čedno igračo potrebuješ le tenko deščico in večji zamašek iz plutovine.
Najprej natančno preriieš na delčico sliko 1, Nato io izžagaS z drobno žago in •krbno izvrtaš s šilom obe luknjici m in n. Sedaj vzameš plutovinasti zamašek v roke in z ostrim nožem izrezljaš iz njega obe pe-
ravnini Na vse to posebno pari zato, ker s« ti sicer zgodi, da Ubud ne bo plaval pokonci, ampak bo legel na stran.
Ako naj bo labud posebno čeden, ga moral belo pobarvati, kljun ia plavuti pa mil napraviš svetlotdeče 10 oči črne. V to porabiš lahko navadne barve, ki jih potem,
f&U, J,
ruti, kot ju kaže slika II. a od spredaj in
b od strani Tako nastale dele _ leseni
trup in plutovinaste peruti — sedaj s steklastim papirjem zgladiš, pri čemer lahko ostre robove trupa lepo zaokrožiš. Lahko tudi zamažeš odprtine in luknjice s kitom (kle na voda in sadra)
Sedaj pa pritrdiš obe peruti na trup s pomočjo tenke mehke žice, ki jo potegneš skozi luknjice m n na perutih in na trupu. Pri ten- skrbno pazi, da se ploskev c d tesno prileze k trupu in da tudi obe peruti štrlita popoln ma sorasmerno od trupa v stran. Prav tako morata biti oba spodnja robova peruti s spodniim robom trupa v eni
____sz..
ko so se posušile, prevlečeš enkrat ali dvakrat z lakom. Če so ti pa na razpolago oljne barve, tem bolie. V tem slučaju laka ne potrebuješ.
Če imaš v sobi akvarij in postaviš par takih labudov v vodo, dosežeš izredno lepo sliko.
Lahko pa takemu labudu tudi zapoveduješ, kod naj plava in to brez niti. V ta namen namreč zabiješ labudu v golšo blizu kraja, do kodet sega voda, širokoglav čevljarski žebelj, ki ga z lahkoto prcvlečeS z barvo. Če imaš nato magnet (pletllno iglo, nož itd.), pa lahko labuda z njim vabit k sebi in ga vodiš po vsem akvariju...
Čudežna lis'nica
Vzemi kos kartona in izreži iz njega dvoje platnic, katerih vsaka je pribl. 12 cm dolga in 8-5 cm široka. Tvorili bosta listnico. Nadalje potrebuješ štiri pribl. 15 cm dolge in 1 cm široke komade tenkega trakti Končno si dobodi polo barvanega papirja za prelepbanje (moJer, rjav, pisan).
Najprej prelepiš obe platnici po eni itrani z barvastim papirjem, ki ga urežeš prilepiš, kot ti kaže slika II. Na prevlečeni del A, ko-t ga vidiš na sliki I,, položiš sedaj prva dva trakova kakor ti slika kaže, tako da z enakima končičema segata čez širino platnice, Končiča a in bo se na drugi strani platnice A prilepita.
Nato pa prilepiš prav tesno ob A drugo platnico B na končiča c ln d. To ti je jasno malo večjega, da lahko robove zavihneš in razvidno iz slike. Sedaj pa položiš trakova 3 in 4 n a v r k r i ž na B, njiju končiča g in h prilepiš na drugo stran platnice B, oba končiča e in f pa potegneš skozi špranjo med A in B tet ju prilepiš na zadnjo stran platnice A. Vsi štirje trakovi naj bodo po možnosti nategnjeni, da bo špranja med A in B čim manjša.
Vsakogar boš presenetil s čudežno 'ast-nostjo te listnice. Ako vložiš namreč man ši list papiria enostavno v listnico kakor v knjigo in listnico odpreš z druge strani, se
Kok™e HV ?aVzkriŽ	frakoma
Ko pa ,o odprcS s prvotne strani, vidiš Ust
J	
	Tj h
fi	t^BJ
A \1	
a	3 ^^f
	
poskusi sam in ,e bo vsakemu zgodilo Sicer pa so bile take listnice pred 50
za vzporednima trakoma To lahko poljubno
u\ ?lf1 boš Prcsenečenje tembolj, ker boš lahko vsakomur ponudil, naj
Doe šali
... V«mi staro razglednico «n jo kot kaže slika 1. dvakrat podolžno prereži, da
"SUha. Zj,
le« zares v modi. Bile so seveda usnjate n opremljene s svilenimi trakovi. Sprav hali so vanje vizitke.	«»*)»«
Razglednico zapognež, potegneš previdno trak a nekohkanj skozi odprtino b in z lah-
dobi približno 5 mm široki trak a. Pod njim pa i z r e ž i popolnoma odprtino b. Za trak a potegni sedaj nit in spusti oba konca skozi odprtino b. kakor vidiš na sliki 1. Na obeh konceh niti pa pritrdi dve majhni kroglici »z svečinih odcedkov, vos.ka ali česarkoli, ki pa irerata bili toliki, da ne gresta več skozi odprtino b. S tako prirejeno pripravo po7ovi družbo, naj spravi kdo nit iz karte tako, da ostane karta cela. Znal tega ne bo nkdo. Kako se to napravi, kaže slika 2.
koto spraviš nit s kroglicama iz nastala zankel
*
Slika kaže prstan, ki visi na zanki c. Nad vozlom d primes nit v rok« in pozove! tistega, ki bi znal sneti prstan, ne da bi nit raztrgal. Neposredno je to nemogoče, pa vendar ni nobene težave S palcem in kazalcem pnmeS nit pri zanki c in jo potegne! v smeri puSči.-e e rez prstan. Nit bo Sla skozi ptstan, ki ti ostane prost v roki
To pa bo nekaj za dekleta. Ali ste kdaj že delale možiclje iz volne? Za to lahko porabile pisane ostanke volne, ki so vam ostali od drugega dela Volno ovijete preko treh prstov, da dobite pravo velikost. Na gornjem koncu malo podveze te — to bo glava. Pod njo potegnete počez spet nekaj vclne. Tudi iu podvežete. Gornje telo je napravlieno. Hočete napraviti fanta, odde-lite preostalo volno na dva dela in vsak del spet podvežete. To s.-> noge. Prav tako pod-veženio tudi roke. Konce čedno porežeš. Če pa hočeš napravili dekle, podvežeš samo po
ln še GaSperček
Če imate količkaj domišljije in niste pre-kisle volje, je baš Gašperček najlepša zabava dolgih večerov. Lutkovno gledališče si s tem ustvarite doma, ne da bi vas kaj stalo.
Najprej gledališče. Vzemi prekljo (ali lato), ki naj bo nekoliko širja kot so vrata. Čez prekljo vrzi rjuho, zaveso ali namizni prt in ie vstopi pred vrata ter prekljo dvigni
nekoliko nad glavo. V taki višini zabij ali lavi! levo in desno v podboje po eno kljuko, da nanji lahko nasloniš prekljo. Zdaj naravnaj rjuho ali kar že imaš na razpolago, tako da visi s preklje prav do tal. Kdor si želi ie ozadja, naj obesi prt ali karkoli na nasprotni strani podbojev. Na tej strani lahko še namestiš zaveso, pa je prav za prav nc potrebuješ. Vrata na široko odpreš ali pa snarneš s tečajev. Gledališče je pripravljeno.
Sedaj pa lutke. Sestojajo prav za prav
tri volnene niti za noge. Preostalo volno malo više enakomerno odrežeš (pazi, da pri tem ne porežeš nog) in krilo ie tu.
Napravile smo že tudi cel venec takih volnenih ljudi. Skozi roke jim potegnemo tenko žico, ki jo zvežemo v krog. Skozi glavo vseh možicljev potegnemo nit. V»e uiti zvežemo v vozel, da se venec lahko obesi, če imaš pri tem štiri ali šest parov in si barve primerno izbrala, dosežeš izredno čeden učinek.
Taki možiclji so porabni tudi kot bralna znamenja. Katera poskusi?
iz dveh delov: iz glave in trupa. Z glave brž opraviš. Pojdi v klet in si izberi primerno velike in po možnosti okrogle krompirje. Krompir obeli in umij. Spodaj izreži luknjo, ki naj bo tolika, da gre vanjo kazalec do drugega členka (to vse kaže slika), iz koščka lesa izrezljaj nos (dolg, kratek, slok, raven, tenak, debel), kakršen ti je pač potreben. V krompir na pravem mestu malce
zareži in v zarezo potisni ta leseni nos. Isto storiš z ušesi. Kam sodijo vrata, tudi veš. Izrežeš jih v krompir ozka ali široka, po potrebi Nato ves obraz poslikaš z navadnimi akvarelnimi ali tempera-barvami. Barvo kože dobiš lz bele, mešane 8 cinfcbrom in malo svetlim okrom. Lica in včasih tudi no« napraviš rdeča, prav tako ustnice. Oči napraviš bele in vanje zaznamuješ temno zenico. Ne pozabiš tudi na obrvi, brado, brke in lase Če mesto teh porineš v za to pripravljene zareze kaj prediva ali podobnega,

i^i&sM&tllfi«***-**;.:.!.
je glava še lepša Po lastni domišljiji in po potrebi iger, ki jih tudi lahko sam izmišljaj napraviš kakršnekoli glave.
Obleka je docela razvidna iz slike. Iz poljubnega blaga sešij vrečico, ki ima na gornjem koncu nekake tri izrastke, kot jih kaze slika. Velika mora biti ta vrečica toliko, da spraviš vanjo roko (slika!). Obleko zunaj okrasiš z nalepljenimi papirnimi gumbi našivi, ovratniki, pasovi, kakor že vloija zahteva.	h
To obleko torej natakni na roko, porini kazalec v srednji izrastek in nanj posadi še
Vrtavka
Naredimo si vrlavko in udarimo z njo, po domače povedano, tri muhe hkrati. Prvič nam bo že izdelovanje vrtavke prijetno krajšalo čas, drugič bomo imeli veselje že pri igranju z njo, in tretjič nam bodo pojavi, ki bodo nastopali pri naši vrtavki, lahko v pouk.
Uporabiti hočemo vrtavko v motrenie sestave barv.
Najprej ti je potrebna o s , ki jo izdelaš iz 8 mm dolge in približno 5 mm debele lesene paličice, ki jo na enem koncu zako-ničiš. Na to os moraš spraviti ploskev, ki jo tvori krog iz kartona s 35 mm poht-mera. To ploskvo lahko natakneš na os in jo lahko spet snemaš. Zaradi trdnosti prilepi na preluknjano središče ploskve prav tako preluknjan tenek okrogel kos plutovine (kos zamaška). Vrtavko si s tem napravil. Zagrabiš s kazalcem in palcem zgoraj za os, zavrtiš in jo spustiš po kaki ravni ploskvi (po mizi ali kjerkoli). Nekaj vaje je kajpak treba tudi za lo, vendar težave posebne ni nobene. Važnejše pa šele pride.
Ako imenovano okroglo ploskev razde-iiš na dva polkroga, katerih enega poslikaš modro, drugega pa rumeno, ter vrtavko zavrtiš, se ti pokaže vsa ploskev enakomerno — zelena. Napravi pa si sedaj iz belega risalnega papirja še polkrog z istim polumerom kot ga ima ploskev vrtavke, ga izreži in mu nalepi prav tako majhno ploskev iz plutovine radi trdnejškega natikanja na os. Zgoraj pobarvaj ta polmer z rdečo barvo. Ako natakneš ta polmer na že pri-'rjeno ploskev tako, da docela pokriva ru-
glavo. V ostala dva stranska izrastka porineš palec oziroma sredinec, ki predstavljata desn.co oziroma levico. Da je tako nastala lutka videti sc bol) živa, izrežeš iz belega papina se dvoje rok v primerni velikosti, ' Pos''kas m prišiješ ali prilepiš na konec vsakega izmed stranskih izrastkov (slika') Natakni tako lutko na vsako roko in sc
•a-ZaTt^'.P,a začni z 'S™- ki io sproti izmišljuješ. Lutki bosta klatili na vso moč, a nobeden sc smeha ne bo obranil
vefelM,kU"ii? ^ da b0d° prazniki rcs
meno polovico ploskve, in vrtavko znova zavrtiš, ?c ti pokaže mesto polovice modre in polovice rdeče barve _ vijoličasta barva, ce s prosto rdečo polovico zakriješ modri del ploskve in vrtavko spet zasučeš, se ti na vsej ploskvi enakomerno pokaže _ oranžna barva.
Prav tako zanimive pojave doženeš Ce si napraviš iz enakega papirja v e č ploskev -<i ;ih razdeliš natančno na šest delov in jih z določenimi barvami poslikaš. Če n. pr eno sestmo ploskve pobarvaš zeleno in njemu nasprotno rdeče, ostalih četvero pa ne posiikas ter vrtavko zavrtiš, se zdi, da ne vidiš — nobene barve. Isto velja za ploskve pri katerih si pobarval 1 šestino sveti o m o d r o , njej nasprotno pa oranžno, ah eno vijoličasto, njej nasprotno r u -meno, ostalih četvero pa nič. Vsaka teh ploskev se bo pri naglem vrtenju pokazala kot docela belo.
Da boš imel z vrtavko užitek, morajo biti pIosKVe trdne in nepremične na osi, kar se z nalepljenim koščkom plutovine zlahka doseže.
Pouči nas pa naša barvna vrtavka o resničnosti dejstva, da sestoje mešane barve zelena, vijoličasta in oranžna iz enojnih barv modre in rumene, modre in rdeče, rdeče in rumene. Nadalej nam pa tudi dokaže, da vsebujejo barvne dvojice (dopolnilne barve) rdeča in zelena, oranžna in modra, ter rumena in vijoličasta vse barve solnčnega spektra, radi česar dado, kadar se izjjopolnjujejo, belo barvo,
Copmife ssa šalo in sa res
„Kolomonou shegen"
Koker an modri učenik usih tih umctalnosti inu černih kunštov vam, neza-stopni jogri, nekaj navukov naprej položiti hočo, kire ta preprosti inu mladi joger te černe kunšti slišati mora, de jih bulje zna inu ume, inu anu podvižanje inu navuk, kaku se deržati ima, vun potegne.
, Narpervo vam na serce devam, de se pri vsaki coperniji jezik močno brusiti ima inu de vam tih besedi nikdar zmanjkati ne sme.
Item se tih navukov, v novo slovensko špraho pogmeranih, čversto deržati imate inu taku nobenimo nič spodleteli nc more.
Item, komer bi kakšna golfjja izpričana biti zamogla, taisti bo temu špotu mu posmehu vun dan inu se od naše častite brart-oušine za večne čase panati ima.
Zatu pak, ti žlehtni inu nezastopni joger, ne derži se, koker se tvoji pameti zdi, temuč imej le-ta navuk za ta naržlahtniši čast inu svetinjo, katira ne more nikoli zadosti izgruntana biti.
Novec izgine z dlani.
Položi novec za 50 par na dlan. Prej si pritisni na noht sredinca malo voska. Če roko zdaj brž zapreš, pritisneš prst z voskom na novec, ko pa roko spet odpreš, ostane novec prilepljen na noht in za gledalce ni več viden. Ako naj torej novec izgine z dlani, naglo zapreš roko, udariš s čarobno palico nanjo, zakličeš; »Hocus, po-
cus, fi!iax!«, roko brž odpreš _ in novca
ni več!
Novec izgine z dlani nekoga drugega!
Z voskom si spet namazi konec kazalca. Poprosiš nekoga naj roko iztegne in na dlan položi novec za 50 par. Nato ukažeš, naj do-tičnik iztegnjeno dlan dvigne čim više mogoče, a vsaj tako visoko, da njene notranjosti ni več videti. Medtem tiščiš z voskom namazano kazalčevo konico na novcu, češ, da zato, da ne pade na tla. Ko je dlan dvignjena, odmakneš kazalec, ki se je nanj novec nalepil, kar spretno zakriješ. Vendar bo dotičnik radi poprejšnjega pritiska mislil, da še vedno čuti novec v svoji dlani. Nato za-vihtiš čarobno palico in ukažeš novcu, naj izgine. Poprosiš dotičnika, naj pogleda v dlan. Novca seveda nikjer več ni.
Novec pade skozi mizo ▼ krožniki
Vli| v robec 50parski novec, kar storiš »eveda že poprej. Poprosi nekoga, naj ti da tak novec in delaj se, ko da ga zavijaš v robec. V resnici ga pa brž skrij med palec in kazalec. Vsekakor ponudiš gledalcem, naj
1	1 ■*"- 1 nT.... ,. i. i	i^.. i ■ , i i	'.* ',"*
otipajo v robcu novec, o katerem seveda niti ne slutijo, da je _ všit. Nato položiš robec na mizo in ukažeš prinesti z vodo napolnjen krožnik. Vse pozoveš, naj se prepričajo, da je v krožniku le voda. Nato pa spraviš krožnik pod mizo, a med tem spretno in po tihem spustiš vanj skriti novec Na mizi se aahaiajočega robca se dotakneš s čarobno palico, a izpod mize potegneš krožnik. S presenečenjem bodo opazili v njem vsi — novec Sam pa še primes robec in ga streseš: všiti novec namreč ne more pasti iz njega... Uspeh ti jc zagotovljen!
Zažgano pisanje se prikaže na roki!
Napiši karkoli, kratko ime ali črko; z močno slano vodo, ki si vanjo pomešal malo arabskega gumija ah beljaka, na napeto kožo roke in počakaj, ia se ti posuši. To moraš opraviti seveda tajno in pred nastopom. Isto pa napišeš z istimi črkami in v isti velikosti na list papirja, ki ga zbrani družbi pokažeš. Nato naprosiš nekoila, naj ti list sežge in ti da preostali pepel. S tem pepelom pa prmažeš popisano mesto ca roki in mrmraš pri tem skrivnostne besede, dokler se zares ne prikaže isto pisanje _ na
tvoji roki.
Vem, kda) si bil rofen!
Da doženeš rojstni dan kogarkoli, mL reci, naj tisto številko, ki pomeni dan v mesecu, na katerega je bil rojen, pomnož'" s 3, naj temu prišteje 5, to vsoto zopet pc
« k -prištef. število rojst-?n ° mCSeCa' 0d 'eŽa mu ukaži od-
i. LiL^Tr«"' Dai t! fove" koIik° ™
n... TV° ŽUvil° na tihem deliš s 13.
8kTte „a„?rV,čJan' drU<^ Pa
UU,n M P	ro'ea 28- novembra
(dan <!8, mesec 11). 28krat 3 je 84; k temu
tttttvtsis****
Nekdo je prepričan, da mu visi novec na čelul
Z gumi jem si prilepiš kak novec na ko-ncc prsta, nakar novec tiščiš nekaj časa nekomu drugemu na čelo Potem pa prst z novcem vred brž umakneš in novec skriješ Dot.Cnlku prepove!, da bi s prsti kaj se'gal na čelo, čut. pa vedno, ko da mu lepi na čelu novec. Na ve iko zabavo vseh ostalih
nI51*"6 -7 SlT,a Z filavo' da bi m« P^el
ne nnti^ii	ga k0"Čn0 Z ""lom
ne poučiš, - da nima na čelu ničesar.
Novec vzameš izpod klobuka, ne da bi se klobuka dotaknil!
Dohodi si novec, deni ga na mizo, po-vezni nani klobuk in reci, da hočeš vzeli novec izpod klobuka, ne da bi se klobuka dotaknil. Seda, pomoliš levo roko pod mizo, kako^ b« novec na, šel skozi mizo, in za-kličeš: »hna, dve, tri! Brž! Marš!, Nato izjaviš, da ,e novec izgr" Nekdo izmed navzočih bo gotovo radoveden in bo klobuk privzdignil če ne pa naprosiš sam koga, da to stori. Sedaj pa lahko vzameš novcc v stran, nc da bi se dotaknil klobuka!
Novec spraviš iz srede med dvema drugima, nc da bi se ga dotaknil!
Od treh, drugega poleg drugega ležečih novcev, ,e treba srednjega spravili iz srede, ne da bi se ga dotaknil Stvar je skrajno preprosta. Prvega položiš poleg tretjega, _ tako si drugega spravil iz sredine.
Kos kruha sne« in ga spraviš pod poljuben klobuki
Postavi tri klobuke na mizo, poleg pa dem kos kruha. Ta kos vtakneš s prazničnim obrazom v usta in ga sneš. Potem vprašaš, pod katerega izmed treh klobukov je treba spraviti kruh. Naznačeni klobuk si posadiš na glavo in spraviš tako kruh pod klobuk.
pa se določi izposojeni kovač. _ Najprei pokažeš dotičniku izposojenega kovača in
vp/PraMS- ,'Kai	Odgovoril bo se-
veda: »Mo, kovač.« Pokažeš mu nato karkoli in spet vprašaš: »Kaj je to?« Odgovor bo isti: »Mo, kovač.« Nato pa rečeš: »Aha, ze v,dim, da Vam je stvar znana in da izgubim. Ka, mi pripade, če izgubim?« In da
5°. 'Zgub\ bo Pač odgovoril: »Moj kovat. Potem vtakneš kovača v žep in se na,lepše zahvališ...	P
Sredi sobe krog okrog tebe, pa greš p„
četvero nožev v vsc štiri kote, ne da bi stopil iz kroga!
Tako obljubiš strmečim glcdalcem, ki pričakujejo novo ČLdo. Vzameš kredo in s. potegneš krog okrog telesa po obleki, nakar Kres mirno po nože v vse štiri kote, nc da bi stopil iz kroga.
Škatlo vžigalic spraviš pri odročenju iz ene roke v drugo!
. Škall° Ldrž»š v eni roki, a jo spustiš na mizo, se obrneš in jo primeš z drugo roko. - vedno v odročenju. Skrajno preprosto!
Štirje enega stola ne odneso!
Postavi jih k stolu tako, da sc sklonijo m da vsak pograbi eno nogo z obema rokama, ki ph pomoli med nogama nazaj Vsak bo vleke! v svoj kraj in stol ne pride z mesta, kvečjemu sc vsi štirje s stolom vred prekucnejo.
Kozarca ne moreš s tremi udarci razbitil
Lahko staviš, da nikdo ne bo ir.ogel razbiti kozarca s tremi udarci. Kdor rešitve ne pozna, sc bo potrudil, da bo prav krepko udaril že prvokrat in kozarec sc tako nc razbije pri tretjem, ampak že pri prvem udarcu. Stavo seveda dobiš.
Troje stvari, ki jih nihče ne zmore!
Naj se kdo postavi s hrbtom k zidu in naj vzdigne karkoli s tal, ne da bi upognil koleno
Z eno stranjo telesa naj se kdo tesno stisne k steni in naj vzdigne drugo nogo, ne da bi upognil koleno.
Sede naj na stol in naj postavi noge tesno k njemu, pa naj vstane, ne da bi pomaknil noge nazaj ali se z gornjim telesom naglo sklonil naprej.
Vidi se neznansko lahko — ne zmore pa nikdo!
Prislužen kovač!
Izprosi si od kateregakoli izmed navzočih kovača, pa mu reci, da mu ne bo mogoče, da bi na tri stavljena mu vprašanja tudi res trikrat odgovoril: »Moj kovač.« Do-tičnik bo seveda privolil v stavo, kot cena
Nekomu dai nekaj v roko, kar vidijo vsi razen njega!
Kdor ima nabrušen jezik, bo tudi najbolje opravil. Vsa stvar je v tem, da daš komu v roko _ njegovo lastno uho, ki ga seveda sam ne more videti.
Prva božična
Svojo izvirno božično nagradno uganko »Zemljevid slovenskih mož po njih rojstnih krajih« posvečamo čim širšemu krogu čita-teljstva. Zlasti izobraženejši in učeča se mladina bodo mogli na njej preizkusiti svoje znanje. — Izbrali smo trideset slovenskih mož — pesnikov, pisateliev, znanstvenikov in drugih kulturnih delavcev ler jih (razen prvih treh) razporedili brez določenega reda z žrebom po številkah od 1 do 30. Črni krogi v zemljevidu označujejo rojstne kraje posameznih naših mož in so
opremljeni s številkami. Rešitev uganke tvori popoln seznam vseh trideseterih, obsegajoč 1 šlevilko, 2. rojstni kraj, 3. ime, 4. rojstno leto. Tako na primer za prvega: št, 1, Vrba; France Prešeren — itd.
Številke značijo: 1. Vrba, 2. Vinica, Vrhnika, 4. Šiška, 5. Muljava, 6. Rašica, 7. Sv. Tomaž pri Ormožu, 8. Vršno, 9. Kamnik, 10. Prem na Notr., 11 Ljubljana. 12. Do-slovičc pri Brcznici, 13. Sp. Retje, 14. Brdo pri Lukovici, 15. Podsmreka, 16. Repnje pod Šmarno' goro, 17. Ježica, 18. Sv. Gregor
■^■"•"•mRv?
nagradna uganka
ZEML [VID
nov
IN\W

PO Nji H u milH
BOŽIČNA NAVADNA UjANKAJLOVCNCAt
N.K.
19. Radomeščak pri Ljutomeru, 20. Žirovnica, 21. Leže v Rožu, 22. Globoko pri Rim-skih toplicah, 23. Hotunje pri Ponikvi, 24. Slom, 25. Kobdilj pri Štanjelu, 26. Biserjani pri Sv. Juriju ob Sčavnici, 27. Poljane nad Skofjo Loko, 28. Podreče pri Mavčičah, 29. Sv Lucija nad Mostom, 30. Begunje.
Kot nagrado razpisujemo naslednjih deset knjižnih zbirk:
I. I. Jurčič; Zbrani spisi. Uredil dr. Iv. Grafenauer: 10 zvezkov, vez. v celo platno.
II. France PreSeren: Zbrana del«. Iv. Pregelj: Zbrani spisi, I. Iv. Pregelj: Zbrani spisi, II. Oskar Wilde-Gradnik: PravIRc«.
III.	Iv Cankar- Moje življenje. Dostojevskij: Bele noči — Mali junaU, Pregelj: Otroci solnca.
Gregorčič: Poezije.
Vilhar: Srbohrvalsko-slovenski slovar.
IV.	Pregelj: Tolminci.
Grafcnat.LT. Zbirka slovenskih povesti, S zvezkov skupaj.
Sarabon: Zgodovinke anekdote, 3 zvezki skupaj. V. France Prešeren: Zbrana dela. Levstik: Poezije, 3 zvezki skupaj. Erjavec: Slovenci.
VI.	Kellermann-Velikonja: Tunel, roman Bradač. Nemško-slovenski slovar.
VII.	Meško: Dve sliki.
Bazin: Gruda umira, roman.
Prezelj: Mladi kemik. VIII. Meško: Slike.
Bourg<!t: Zmisel smrti. Šarabon: Gospodarska geografija IX. Pregelj: Otroci solnca.
Andree: Radio. X. Curwooci- Kazau, volčji pes, roman. About: Kralj gorfi, povest. O. Wilder-Gradnik: Pravljice,
Nagrado dobi tisti naročnik »Slovenca«, ki pošlje pravilno napisano rešitev po dopisnici na uredništvo »Slovenca« v Ljubljano do 10. januarja in bo izžreban. Prvo nagrado dobi tisti, ki bo izžreban prvi, drugo drugi in tako do konca do desetega.
»Urejevanje"
Nekega dne pride soproga Walterja Scotta vsa razburjena k njemu in mu reče: »Zdaj bom pa morala otroke enkrat pošteno našeškati!« — »Kaj pa se je zgodilo, duša?« vpraša Scott. -— »Šivalno mizo so mi spravili v strašen nered. Nič, pa prav nič ni več na svojem mestu. Igle, vitli, škarje, volna —-vse križem kražem. Iz kože bi skočilal« — Scott se dobrohotno nagne k svoji ženi: »Ljubček, to niso bili otroci! Jaz sem to storil!« — »Kaj! Ti?! Kako prideš do tega?« — »Ah, samo iz želje, da bi ti povrnil tvojo ljubeznivo pozornost. Ko si mi ti mojo pisalno mizo tako lepo pospravila in mi vse papirje tako skrbno uredila, mi je bda srčna potreba, da na enak način pospravim tudi po tvoji šivalni mizi •..«
Žalostno žalovanje
Tako smo brali v nekem nemškem časopisu:
Veliko razburjenje je izzval včeraj dvojni samoumor v X. V stanovanju go našli 62 letnega sedlarskega mojstra V. S. in njegovo 53 letno ženo mrtva na postelji. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt radi zastrupljenja s ciankalijem. Po prvih poizvedbah se je domnevalo, da gre za bedo, ki da sta sc zakonca radi nje odločila k takemu obupnemu koraku. Vendar se je ta domneva pokazala kot zmotna. Zakaj iz preostalih pisem je razvidno, da sta se zakonca ločil s sveta radi smrti svojega psa. Imel nista otrok, pa sta zato zelo ljubila psa. V soboto ga je do smrti povozil avto. Kakor je iz zapuščenih določb razvidno, sta določila za dediča svojega celotnega premoženja društvo za varstvo
Stotisoči mislijo in delajo podobno kot ta dva stara človeka Pa je vendar toliko, toliko otrok, revežev, ki bi vendar potrebovali hrane, ljubezni, in ki bi mogli dati osamljenim ljudem svoje srce in svojo ljubezen... Ti pa se raje oklepajo psov in mačk in pozabljajo na ljudi. Kaj to ni žalostno?
Druga božična nagradna uganka
Izrez, posamezne kosce ter sestavi iz njih sliko. Deset naročnikov k, so poravnal, naročnino za januar 1929, ter so pravilno sestavljeno in na enako velik papir nalepljeno si,ko poslali do .0. januarja 1929 na uredn.Stvo .Slo-
InZ*!«'« 1 i :f^ebanih ter bodo brezplačno dob,val, »Mladiko« aH »Dom m Svet« za leto 1929.
Ne trgal celega lista iz knjižice, da ne izpade tudi prvi list, temveč izstriži od notranjem robul
/
UREDIL NTKO KURET Izdaiateli dr. Fr. Kulovcc — Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Linblinni (Karel Čeč)