Posamezna- Številka 30 vinarjev. SIBV. 280. V LlBbihu v poneflel]ek9 dne l seplemcra mi Leio XLVL I wr I Roko) Lz: Uredništvo Je v Kopitarjevi ullol Stev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrnnfelrana pisma se ne sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 50. = vi* Upravništvo je v Kopitarjevi ullol št 3. — Kačan poštne hranlltilno avstrijske št. 24.707, ogrsko 26.jil, bosn.-liaro. št. 756,3. — Upriivn i Sitega telefona št, 50. s Velja po pošti: si za oelo leto naprej ., K 50-bb en mesec „ .. „ 4.50 Et Homeijo oeloletno . „ 55-~ IS ostalo Innzprastvo „ 80 •— V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej .. K 48-— sa oo mesec „ .. K 4-— V opravi prejsman tnesoCno „ 3-50 e? Sobotna izdala: = Za oelo leto.....E 10-— za Nemčijo celoletno. „ 12-— za ostalo InoirnuistTO. „ 15 — ■Xli—a Inseratl: «š==s~3 Unoatolpaa petltvrsta (0'J >uu široka ln 3 mm visoka alt u|e prostor) sa enkrat . . . . po bi) v aa dva- In večkrat . „ 4!) „ prt večilh naročilih primere popust po rtonovorti. Ob »obetali rtvofnl tartt, a—Poslano: e=~-~5 Enostolpna petltvrsta K I-Izhaja vsak dan IzvaeinM nedelje In praznike ob 3. art pop. Redna letna prilega voanl red Poltema beseda. Dunajska »Information« priobčuje! Knezoškof v Ljubljani, dr. Jeglič, je resničen in pravi duhovnik katoliške Cerkve. Ves živi le veri, človekoljubju in miroljubnosti. Če hočemo, je celo gorečnih za najstrožj: red in nravnost, za nravno življenje, za delavnost in pridnost. Nikoli ni ustnicam tega cerkvenega kneza ušla beseda sovraštva ali sovražnosti proti vernikom druge narodnosti. On pozna le enakopravne ljudi in narode pred Bogom in pred svetnimi oblastmi. Nauke katoliške Cerkve in njih visoki, nravni, vsečloveški duh spoštuje nad vse. Njegovi škofljani ga visoko čislajo. Mnogi izmed njih so mu delali krivico, niso umeli njegovih plemenitih teženj —- sedaj je to minulo. Najliberal-inejši, najradikalncjši, najdemokratičnejši se združujejo s konservativci v enodušnem spoštovanju. Noben škof v Avstriji ne zavzema takega stališča. Vse to zglednega in vzornega, edinole svojemu poklicu živečega dobrodelnega in ljudomilega škofa ni zavarovalo pred napadi z nemško-liberalne strani. Nakopal si jih je, ker je imel pogum povedati, da ni le zvest sin cerkve, marveč tudi zvest sin svojega naroda, in ker želi svojemu narodu tisto svobodo in samostojnost, ki jo drugi narodi v Avstriji in izven nje že imajo. To naj bi bil erimen? Pred kom? Pred prestolom našega Boga, ki pozna le enake ljudi in narode? Pred veličanstvom države, katere temeljni zakoni začno z besedami, da bo pred njo vsi državljani enaki? Preoblastni, kakor so že naši lažilibe-ralci, hočejo predpisovati škofu, kaj in kako naj govori, kaj in kako naj misli, prepovedati mu hočejo njegovo narodno mišljenje in mu vsiliti tisto, katero so zanj sa-jmi pmredili. To imenujejo .»svobodomiselno«! Na srečo je moč tistih uzurpatorjev, ki menijo, da morejo iz svojih uredniških izb urejati in ukazovati narodna in verska 'čustva Avstrijcev, davno strta in opraviti imamo pač lc s poznejšo vzplamenitvijo tninule diktature; ko vidimo krčevita pri-tadevanja da se okleveta Jegliča. Nobenega razloga ni, da bi ga poklicali k redu, pač pa bi se bilo to spodobilo ■nasproti nekemu drugemu duhovnemu članu gosposke zbornice, ki se je žal dal zapeljati, da je v javni seji rabil proti češkemu narodu, kateremu je sam osebno dolžan največje hvaležnosti, besede, kakor-Snih se mora ogibati vsak pravično misleč človek, tembolj pa učitelj in duhovnik na tako odličnem in ugodnem stališču. Govor, ki ga je imel ta gospod kot pair, je grešil ne-le proti tradicijam naše prve zbornice, ne samo proti miru v deželi Češki, marveč tudi proti duhu in naukom katoliške Cerkve. Knezoškof Jeglič je gmotno reven cerkven? knez, ki svoje skromne dohodke porablja in razdeljuje v dobrodelne svrhe. Kako neskončno visoko stoji dr. Jeglič kot človek, kristjan in duhovnik! Ino-kemstvo pa bo nasprotno slišalo, bralo in verjelo. Njemu se poroča iz Avstrije le Slabo, neresnično in narobe in potem sodi. Iu je resnica še vedno psica, ki mora v jto, dočim se laž šopiri in ponaša na trgu ter jo ščitijo, podpirajo in razvajajo. Zares ie vemo, kaj se mora zgoditi in kaj priti, tla se temu zlu enkrat napravi konec. Deleča ustava, eSelesn® gospodartvo in dir, SusterSič. Fran pl. Šuklje. VII. Epilog. Poslavljam se od g. dr. Š u s t e r š i -"S a. Priznavam, da ocena delavnosti mojega naslednika na slavnem stolu kranjskih •leželnih glavarjev nikakor ni bila laskava; relo tega ne zanikujem, da sc ga v svoji kritiki nisem baš lotil z glat;e-rokavicami. \li to ni moja krivda. Reči so prikipele do a in ugnjezdilo se jc toliko nesnage v dednem gospodarstvu, da sem primoran bil r svoji vesti, kot izkušen poznavalec de-pln^ itprnvp in nionih koristi dv^mti svoj glas ter pred vsem svetom odločno ugovarjati proti sramotnemu načinu, po katerem se pod deželnim glavarjem dr. Ivanom Šusteršičem ustava in pravica krati in krši v deželnem dvorcu ter ogroža kulturna in gmotna bodočnost dežele in njenega prebivalstva. Pač ima polom dr. šusteršiča nekaj tragičnega v sebi, kar skoraj razoro-žuje rahločutnega ocenjevalca, Kako velik vsaj na videz je bil mož stoprav pred enim letom! Brez globoke naobrazbe, celo brez posebne politične nadarjenosti, toda sila prekanjen in lokav, brezobziren obenem do brutalnosti, mojster v parlamentarni taktiki in nad vse izveden v političnih intrigah ter znal si je pridobiti v siromašnem razcepljenem dunajskem parlamentu veljavo kakor nikoli pred njim noben slovenski poslanec. Ministri so ga imeli za nevarnega nasprotnika ter vsled tega ga niso marali dražiti. Stiirgkha je strahoval, slabotni bivši deželni predsednik kranjski pa je kar »trepetal pred njegovo silovito impetu-noznostjo. Mogočen je bil tudi v svoji stranki, katera zastopa pretežno večino našega naroda. Niso ga sicer ljubili, toda verovali so v njegovo uplivnost ter klanjali se njegovemu političnemu vodstvu in to še cel6 tedaj, ko se je od njega že bil ločil njegov boljši duh, dr. Jan. Ev. Krek, kateri je, spoznavši svojstva in namere Šusteršičeve iz prijatelja in zagovornika prelevil se v odločnega protivnika in obtožitelja. Toda zapeljan od častihlepja in nebrzdanega napuha je uničil dr. Šusteršič sam in z lastno roko svojo pozicijo. Odkar je bila izbruhnila svetovna vojska, na katero je bil na vse pretege ščuval in hujskal, ni več poznal mej svoji oblastnosti. Naravnost smešni napad na državne poslance, radi tega ker baš njega niso marali voliti v delegacije, pomenja začetek njegove katastrofe. Danes pa smelo trdim: Nikoli se na Kranjskem, da na celem Slovenskem, noben p o l i t i k ni t a k o ljuto sovražil od naroda kakor nekdanji njegov razvajene c, sedanji deželni glavar Kranjski. Docela je izgubil in zaigral javno zaupanje in nikoli si ga več pridobiti ne more. Razpršena in v tla zbita je stranka njegova, niti prikazati se več ne sme v javnosti, Ako se danes razpišejo nove volitve, so z apodiktično gotovostjo izgubljeni vsi mandati te frakcije, niti on niti kateri si bodi pristaš njegov se več ne povrne v ono deželno dvorano, jer je bil Šusteršič gospodoval s toliko samosvestjo! Zakaj pa — utegne me kdo vprašati — navajaš tukaj stvari, katere vendar v deželi pozna vsak človek, ako količkaj z zdravilni očmi si ogleda naše politične razmere in razvoj nadvladajočih narodnih idej?? Glejte, visoko dostojanstvo je, stati kot deželni glavar na čelu vojvodini Kranjski, Ponašati se more s sijajnim brojem znamenitih prednikov. Počenši z R u d e-linom iz Hrušice s katerim se l. 1261 začenja vrsta zgodovinsko dokazanih deželnih glavarjev, koliko slavnih prednikov ima dr. Šusteršič! Frankopan in Niko J u r i š i č, Kocijajnar, ta slovenski Valenštain, L e n k o v ič in Herbart Turjaški — vodih in branili so deželo kot njeni deželni glavarji. Niso zgolj uživali vladarske milosti, marveč mogli so se upirati tudi na zaupanje svojih sode-želanov ali vsaj onih krogov, kateri so po tedanjih odnošajih imeli pravico, govoriti imenom dežele. In baš zaupanje naroda, v veliko večji meri nego vladarjeva naklonjenost, mora biti trdna podlaga uspešnemu delovanju deželnega glavarja. D r. Š u-s t e r š i č pa je popolnem zapravil dragoceni zaklad javnega zaupanja, — zakaj še do današnjega dne poseda na glavarjevem sedežu, do katerega več nima noben m o-ralne pravice? Jasna so dejstva, s kojih govorim, jasne so njih umstvene opsledice, toda pre-čudni »gentleman«, kateri dandanes še poseda v deželnem dvorcu, se bore malo zmeni za jednaka razmotrivanja in premišljevanja. Gluhega sc dela in slepega za prevrat, kateri sc je vršil ter se še vršč no dožoli. 7 hr>«r>dnm? ki!: •..""■razrednih 2°spodov a«; je koenaj mc^i?. •goditi brez vednosti in privoljenja državnega vr-1 '-/n. GVivni rrfsoR «lr2nv«r*a rbora s« nc sme sniti, da ima proračunski odsek pri" ke poslanske zbornice prosto roko. D vnemu vodstvu popolnoma zadostuje, da si je preskrbelo pritrditev gospodov G;-'•.• erja in Wicmcrja, čeravno ali bolje — baš zato, ker ve, da se javlja v ccn-tv u in v napredni ljudski stranki proti tej politiki najkrepkejša opozicija. Ta opozicija se mora s socialno demokracijo vred ovreti, da nc bi mogla pravočasno izreči svojih svaril; omeji naj se na to, da občuduje govor gospoda Solfa, ki so ga oči-vidno pustili govoriti, ne da bi mu dali vedeti, kaj se uganja pod roko. Gospod Solf naj je rekel, d-1 namerava Nemčija uresničiti samoodločbeno pravico ruskih obrobnih narodov. Kako je s co samoodločbeno pravico, naj danes pokažemo samo na dveh majhnih zgledih. Finska naj kakor znano postane po /pravici do samoodločbe« monarhija z enim ali drugim nemškim princem na čelu. Petrograjska »Novaja Gazeta« zelo nazorno opisuje, kako jc prišlo do tega sklepa. V deželnem zboru, iz katerega so do-malega pomctli vse socialistc, jc tehtnica do zadnjega trenotka omahovala ter se je nagnila na korist monarhije šele, ko je ministrski predsednik izjavil, da postane monarhija dejstvo, ako ne po sklepu deželnega zbora pa po drznem činu armade. Šele to je dalo večino za monarhijo. O dogodkih na Poljskem piše gotovo nesumljiva »Mitteleuropa«, kako nemške oblasti v Varšavi še vedno izvajajo strogo cenzuro in onemogočujejo vsak odkrit izraz javnega mnenja; tako poljsko časopisje v kraljevini ni v položaju, da bi se izrazilo o Kurski. Tem glasnejše in brezob-zirnejše zastopa poljsko stališče tudi v tem slučaju gališko časopisje. Iz tega nastaja čuden stvarni položaj, kajti v Galiciji so danes čisto drugače orientirani nego v kraljevini Poljski in vedoma uganjajo opozicijo proti celi nemški vladni politiki. Glas gališkega časopisja torej ne more veljati kot splošno poljski, a po zaslugi tistih, ki izpodvezujejo svobodo javnega mnenja v ostali Poljski, ima videz, kakor bi govorilo v imenu Varšave, Zaključek glede baltskih pokrajin nastaja ob sebi. Nobenemu človeku na Nemškem in na celem svetu ne boste hoteli resno natvezti, da bi imelo vsajanje baltskih baronov kaj skupnega z resnično voljo prebivalstva. Kaj prebivalstvo v resnici hoče, ne vemo in tudi ne bomo zvedeli, dokler namesto vojaške nasilne vlade ne nastopita red in demokracija in polna svoboda besede. Po dosedanjih izkušnjah se da pa s precej veliko gotovostjo sklepati, da utegne biti to, kar prebivalstvo hoče, ravno nasprotno od onega, kar hočejo obsovraženi baltski baroni. Če postane Viljem II. vojvoda Baltika, se to ne bo zgodilo le proti volji narodov, ki so z nami še v vojni, marveč najbrže tudi proti volji Kuroncev, Livoncev, Estoncev in čisto gotovo tudi proti volji zelo velikanskega nemškega naroda.. Tu nastane ob sebi vprašanje: Ali stoji novi orestol na tako trdnem temelju, da bi .nog!i povabiti pruskega kralja, nemškega cesarja, naj sede nanj? Ali naj se vojna nadaljuje v nedogled-nost zato, da Viljem Il.postane in ostane vojvoda Baltika? Ali naj ostanejo nemški družinski očetje še leta po vojni v balt- i skih pokrajinah v varstvo vojvodske sto- j lice, da je »nepokorno« prebivalstvo ne prevrne? Z ozirom na vsako teh treh smeri je : tavzeti pravec usodepoln. Vojni položaj ni i tak, da bi nudil gotovo upanje, da bomo l mogli eniento končno prisiliti na priznanje novih oblastvenih razmer na vzhodu. Nem- j ški narod pa hoče imeti mir in se požvižga, spodobno rečeno, na vse namišljene čoristi politike obrobnih držav, ako more srez njih dobiti mir Je en sam dan prej. »Koristi« dodatnih pogodb in njihovih učinkov pa s tem še nikakor niso izčrpane. Ako bo vojna še dalj časa trajala, bomp morali računati z novim preobratom na Ruskem in z ustanovitv i jo vlade, ki bo brestovskemu miru z vsemi njegovimi dodatki odrekla priznanje. Kaj potem? Potem stojimo pred vprašanjem, ali naj te pogodbe revidiramo, da dobimo z Rusijo trajen mir, ali pa naj tvegamo novo vzhodno fronto. Če bo pa takrat sedelo na prestolih obrobnih dežela toliko in to-iko nemških princcv in nemški cc:nr sam, jotem nam bo prva pot zaprta in le dru-«a, pot nove nasilne odločitve, osi-;ne od-orta. Ako bi imel nemški ccsar dobre svetovalce, ki mu rekli, da s sprcj.-tiem balt-i) ega vojvodsk"ga klobuka v Nemčiji več , i/ u i, nego more v baltskih o t, cla o ' r m c s t'h 'i' i in ' ? ' ■ -) p H \i ji V; 1 « t i T.- lil Vi ■ » b« • H/ viu i,tx i ..,,.>iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiNiiiniiiiiiniii:mmiiuiMuimini Stalila in beneški Slovenci. Iskrenost propagande proti monarhiji nam kaže v pravi luči sledeče tajno poročilo kr. italijanskega kora karabini-lerjcv iz Vcrone, z datumom Videm, dne 4. 12. 1912. To tajno poročilo jc : 'd vrhovno poveljstvo ob p 'ii' ' naše ofeuzivj proti i talili meseca < ki. bra-novemtra 1. 1917 med drugimi uj: . njenimi akti. Pc ?u se z dr. Otokarjem i-^bafom, odvetnikom in slovenskim politikom v Trstu, ki je baje — po poroč;lu italijanskega glavnega konzula v Trstu, Karla Gallija — pred svetovno vojsko propagiral slovensko idejo med Slovenci v Čedadu in okolici. Poročilo se glasi: »V naslednjem se predate poročilo kr. glavnega konzulata v Trstu o gotovem Otokarju Rybafu, slovenskem političnem agitatorju, v svrho strogega nadzorovanja istega gospoda in ugotovitve namena njegovih pogostih izletov v Čedad in okolico. Tozadevne preiskave se morajo voditi z največjo previdnostjo, da nn ta način ministrstvo notranjih zadev dobi sredstvo za izgon lega tujca v slučaju, da sc informacije tržaškega konzulata potrde. Tozadevna poročila se pričakujejo do 18. t. m. Iz dobrega vira sem izvedel, da te v Trstu stanu,oči odvetnik dr. Otokar Rybar, slo-vonski deželni svetovalec in delavni politični agitator, vozi čestokrar v Videm in cd tu v Čedad in okolico. Namen njegovih vo/eni je. delati slovensko propagand--med f.;ebivalstvom okraja Č2'ad Za vsak slučaj -- bodisi za njegovo eventuelno radzorovanjc ali pa kako dnigo ukrc-nilev v lei zadevi — javljam Vaš?.', i prebk.go-rojju, dč jc dr. Otokar Rybaf za časa ita-lijinsl o-turške vojske toliko no zborih, tso-likor v slovenskih časopis'h, posebno v člo n k ih tržaškega dnevnika »Edinost« za-%r» noval naše dežele, raso k:. ■> ladc in naše vojaštvo.« iYed uplenjenimi akti o priliki naše ofenz'i e proti Italiji meseca novembra-dccrnlra 1917 se nahaja tudi sledeče tajno povelje stotnije karabinijerjev z datumom Videm, dne 16. decembra 1912 zaradi ubega treh italijanskih vojakov, ki so baje vsled slovenske propagande zapust;,i vrste italijanske vojske, »Strogo tajno! Zapovedništvo 3. al-pinskega polka je v svojem poročilu na kr. divizijo v Bologni o priliki ubega treh vojakov letnika 1891 poudarilo, da se da deloma iz okoliščin ubega stimega, deloma iz vsebine ubežencev pozabljenih spisov sklepati, da se je izvršil ubeg v medsebojnem spcrazumljenju med vojaki in njihovimi družinami, katere živijo že več let v Avstriji, kakor tudi s pomočjo zločinske protiitalijanske propagande. V resnici se zdi, da širijo nekateri slovenski duhovniki onstran naših mej v čisto slovenskih časopisih neugodne novice o vojni, ki utegnejo vzbujati v naših vojakih, ko jih čitajo, ne samo žalostne vtise, temveč zamorejo povzročiti cclo beg. Zaradi tega bi bilo potrebno žrtvovati vse, cla se preprečijo taki poizkusi propagande. Zgoraj navedeno poveljstvo T osi zaradi tega, da se izda na vsa okrajna poveljstva nalog, cla se pospeš' ev:dcn-ca propagandističnih elementov ali pa onih propagandistično sumljivih oseb ter se store koraki za preprečitev uvedenja in razširjanja tak'h misli in spisov med voiaki, ki so v nasprotstvu z vojaškim in italij.'" 4;.im duhom. Da se zamore tako nadzorovanje še bolj pospešili, moglo bi p. n. zapovedništvo v takih slučajih posluževali se tudi sodelovanja kr, finančne straže in sc v to svrho dogovoriti z nji predpostavljenim poveljstvom, Nadporočnik: stotnijski za-povednik.« OM3lc ministra m pre-hrano. Letina je spravljena, mlačev se ie pričela. Po cclih tednih pomanjkanja bi mogli zopet vsi Avstrijci dobiti toliko kruha in moke, kolikor iz pridelka domovinskih tal n< pravici odpada na vsakega posameznika. Toda sebičnost in brezobzirna pohlepnost pričenjata razvlačevati in tako zasigurano razdelitev vojnega odmerka ogrožata. Ljudje, ki jim je za oderuški dobiček ali ki zasledujejo sebične koristi, preplavljajo _deželo, delajo na neodgovoren način škodo po poljih in nadlegujejo kmetovalca, da bi si tako po krivem pridobili poli-ke pridelke Kar morejo dobiti, re porablja nesmotreno in zapraviiivo Majhno število takih ljudi použije tako, kar pripada drugim po vsej pravici Kdor .pa v resnici trpi bedo, kdor mora borno '/.h jati z malo denarjem, kdor pridno dela dan zn dnem, kornur ni na tem, da bi obogatel, pa je v nevarnosti, da mu sebičnost in oderušho vzameta njegovo pravico do kruha. Pričele so sc medsebojne prepomid-be, da b' se tudi vsi pošteni poljcdelci odvrnili od izpolnitve svoje dolžnosti, Maisi-kateri jc podlegel skušnjavi prekomernega dobička, in mestno prebivalstvo vidi z ogorčenjem, da se pohlepnost marsikaterega kmeta ne drzne samo zahtevati predmetov vsakdanje porabe, temveč vse, celo nnjnepotrebnejše stvari in luksus ter celo zlato poročnega prstana, da tako izkoristi bedo in stisko. To neodgovorno ravnanje se maščuje prav tako na kmetskem, kakor tudi na mestnem prebivalstvu. Večina meščanov je zaradi dobička nekaterih brezobzirne-žev izpostavljeno najhujšemu pomanjkanju, kmelskemu stanu pa v največjo škodo onih, ki pošteno zadoščajo svoji oddajni dolžnosti, pieti v slučaju splošne besede osovražena nadloga rekvizicije. Proti razvlačevanju pridelkov bo državna oblast nastopala z vso svojo močjo. Pohlepnost in krivičnost se morata za-treti pri kupcih in prodajalcih, zakonu se mora pribaviti spoštovanje in veljava. Kmetovalcu se mora zavarovati moč pri njegovem dragocenem delu, ne sme sc po ponudbah vsiljivih tihotapcev izpostavljati najstrožji kazni; meščan pa naj brez zapravljanja svojih moči in svojega delovnega časa po pravilnih cenah dobiva najvažnejša živila. Vlada je trdno odločena, cla se brezpogojno izogne povrnitvi težav, v katerih se je nahajala oskrba prebivalstva v preteklem letu. Zato bo skušala vsako prodajo državno uporabljanih pridelkov, zlasti krušnega žita neupravičencem preprečevati z vsemi sredstvi. Oblasti so dobile nalog, da vsakogar, kdor poljske pridelke, zlasti pa žito in moko, prodaja neopravičeno, in vsakogar, kdor ta živila neupravičeno kupuje, skratka kaznujejo kar najstrožje. Zaporna kazen se bo i/rekla v najvišji dovoljeni meri proti kupcem in prodajalcem in poleg tega tudi najvišja dovoljena globa. Pri tem se ne bo nikakor oziralo na stan in čin. Kar sc bo kakorkoli prenašalo ali prevažalo žita ali moke, zapade brez obzira in sicer tudi v najmanjših množinah zaplembi. Ravno tako se proglasi za zapadel tudi izkupiček in sicer denar kakor tudi v zameno dano blago. Ukrenilo sc je vse potrebno, da se bo promet z živili strogo nadziral, za kar naj-hitrejo zasego razvlečenih zalog in poizvedbo prodajalcev se je organizirala posebna služba. Uporabiti se mora vsa strogost zakona, da se napravi koncc protizakonitemu oderuškemu početju, kajti edino le popo!-' no zbranje in pravična razdelitev domačega krušnega žita nas obvarujeta najtežje bede, ohranita notranji mir države in nas približata miru. C, kr. minister in vodja urada za ljudsko prehrano: Paul 1. r. Priobčujemo oklic. Dvomimo pa, če bodo te drakonske odredbe uredile prehrano, Prav jc, cla. sc ostro nastopa proti prekupčevalcem in izkoriščevalcem, če si pa ubog delavec, meščan ali uradnik z velikim trudom spravi sukapj nekaj živeža, ker je to, kar dobi od raznih apro-vizacij, popolnoma nezadostno, če temu revežu odvzamejo s trudom pridobljena živila, je to naravnost vnebovpijoče. Vlada naj bi pravi čas prišla s pametnimi odredbami, ne pa z raznimi centralami, po katerih so obogateli številni judje, potem bi bilo danes čisto drugače. ©trok. L o v r a n, 2978. 18. Vedno v lepši luči se nam kažejo naši mažarski gostje, vedno bolj spoznavamo njihovo kulturo, ki se kaže prav posebno v njihovi vzgoji otrok. Molče prenašamo to breme. In zakaj? Ker vsa protestiranja od strani ljudstva, kakor občine in glavarstva nič ne pomaga. Sicer je pa čudno, da nc opravi ne glavarstvo ne občina ničesar, pravzaprav n'č čudno, čo pomislimo, da so odločilni gospodje tu ali tam dobro po-skrbljeni, da molče in ne urgiraio. Podrob-ne'e že ne bom o tem govoril. Zakai imamo oblnrt? Samo za domačine? — Otroci in njihovi zaščitniki se obnašajo sedaj že tako, kot bi bili oni tu gospodarji, a mi »privandranci.« Razumljivo nam ic to. Vse je v židovskih rokah: ravnateli žid, spremstvo in uč'te'jstvo oo večini židovsko, otroci židi in socialističnih starišev. Sedaj vemo, odkod njihova morala. Ako bi človek pogledal za otroci na vrtove vil, bi si od sramu zakril oči, sc zjokal in vprašal: smo li res že tako daleč? Nehote sem pred kratkim videl slučaj, ki se je zgodil nekje v Onnfji in lo ob času, ko jc na obali največ ljudi, ne samo odraslih, ampak tudi domačih otrok. In ljudje so se smejali njihovem početju. Tako se čuva pri nas javna morala! Sramota za one v prvi vrsti, ki morajo paziti na otroke, a sramota tudi za one, ki :majo dolžnost skrbeti za javno nravnost, a puste, cla se na tak javen način pohujšuje naša mladina. In k,ako se znajo zabavati? Ob obali na vrtu neke vile raste krasen kakt z mogočnimi velikimi listi. Kaj si izmislijo otroci. Pričeli so lomiti posamezne, pa »pljusk« v morje. In v kratkem času je plavalo po morju šest masnih kaktovih listov. Celo streha neke cerkvice jim ni všeč, zato je treba par kamnov na opeko, da ni več cela. Kmalu da ne od.are nič zelenja za njim, nobene strehe cele. Domače otroke dražijo na vse načine. Pa, da bi bili samo otroci! Ti smrkovei se spravijo celo na odrasle. In to je resnica! T.ovran, ki je znano radi dobrega zraka, bo menda kmalu znan radi smradu, ki se sedaj širi. Saj neveš kmalu, kam bi stopil. Prav skrbno in previdno ic treba stopati. Ob cesti v Medvejo stoji krasno poslonje: »pension Splcndid« — v njem stanuieio otroci. A ta nension je postni tako »splen-did?n-< za oddnio gnojnice, cla jo zliva kar v kanal ob cest' ter razširja s tem fine arabske dišave, ki so pa okoli stanujočim . malo premočne ter morajo skrbno zapirati pred njo okna, Ta takih parfumerij je pri nas sedaj dovol:. Zanimiv je bi! pred malo časa razgovor žene reškega guvernerja z ogrskim dečkom. Gospa vnraša dečka: »Kako se ki i češ?« Deček: »Ne novem,« »Ali ti ugaja tukaj?« — Odgovor: Slčomizg z rameni. »Kateri skun:ni spadaš?« »Saj vam ni to nič mar.« »Kdo ie tvoja učiteliica?« »Kakšen interes imate na tem?« ^Zakaj mi tako odgovarjaš?« »Zato, ker so nam rekli naši učifelii, cla so vsi oni, ki nosijo tako lepe klobuke, kakor vi, naši sovražniki.« Tu 'e samo par zgledov! Ali niso tO krasni uspehi mažarske kulture in vzgo-ie; To je njih evot in sad,> na katerega so lahko ponosni! In mi jih ne zavidamo. Jezi nas lc njihova domišljavost, da hočejo veljati pred vsem svetom kot kulturni in visokestreč nared. Sklicevati se na oblast r>e pomaga, a naj izve svet. kako napredujejo Mažari v naših krajih. Sramota za vas, da nimate pokazati nič bollšega. liaHibapsko siseno. Vecicrat smo imeli priliko navajati, kako piše »Marburger Zeitung«. Ta meče kar tako okoli s slovanskimi veleizdajalci in kliče na pomoč rabeljna in vislice. Posebno pa ponavlja dan za dnem, kako žive Slovani v izobilju, dočim umirajo Nemci lakote. Ako se pomisli, kako je v Istri in Dalmaciji, potem se mora človek res zgražati nad to vsenemško nesramnostjo. Toda samega sebe je ta listič prekosil s trditvijo, da dobi Ljubljana toliko dobre krušne moke, da se lahko peče nepriko-ren kruh (čudno, da ne pravi »kugluch!«). Poleg tega dobi v Ljubljani vsaka oseba pol kilograma ogrske bele moke, dalje se dobi pšenični zdrob za otroke in kdo ve kaj še. Na vsak način bi moral oni, ki bi verjel tem trditvam vsenemškega lista, priti do zaključka, da je Ljubljana pravi eldorado in da se Ljubljančanom cedi mleko in med. No, mi smo imeli priliko, da smo videli ravno te dni hleb kruha, ki ga je nekdo prinesel iz Ljubljane za vzorec in imeli smo priliko, da smo se na lastne oči prepričali, da, ako je mariborski kruh slab — čemur ni mogoče oporekati — je ljubljanski še neprimerno slabši. Tako, kakor s kruhom, bo bržkone tudi z drugimi ljubljanskimi dobrotami. 11SI3IH!!. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 31. avgusta. Uradno: V Judikariji so se bili z uspehom boji poizveuovalcev. Monte Majo je bil včeraj začasno v sovražnikovi oblasti. Nad dve uri trajajoči topovski in ogenj min jc zasul našo posadko, nakar se je posrečilo sovražniku, cla je vpade! v naše jarke. Rezerve. naših odsekov, oddelki 3. nolka ti- rolskih cesarskih lovcev in naskakovalne-ga bataljona cesarskih lovcev so preccj nastopili na protinapad in zopet vrgii sovražnika z vrlo podporo baterij divizije cesarskih lovcev in -10. honvedne brigade 3 kratko, ljuto borbo; 20. bersaglierski polk je plačal svoj poraz z izgubo nad 2C0 mrtvecev in nad 100 ujetnikov. Albanija. Nič novega. Dunsj, 1. Uradno: Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 31. avgusta, Uradno: Bojni skupini kraljeviča R u -p r e t a in generalnega polkovnika p 1. B o c h n a. Boji na predpolju so se bili na obeh straneh Lysc. Sovražne poizvedovalne oddelke, ki so izvedle sunek čez L a v/o, tr.no vrgli. Anglež je poskušal na bojišču jugovzhodno od Arrasa včeraj iznova, da izsili prebitje. Angleške in kanadske divizije so planile z najmočnejšim nastopom oklepnih voz na 20 kn: široki bojni črti med cesto Arras-Cambrai in jugovzhodno od Ba-pauma na napad. Virtemberžani so odbili sovražnika pred svojimi črtami južno od ceste. Skupno s porens.kimi balat;oni so zopet vrgle sovražnika, ki jc bil vdrl severno od Hcnclecourta. Konjeniški strelski polki so premagali južno od Hen-decourta med Vaulxom - Vrancouvtom in Fremicourtom sovražni naval. Vzeli so Hendecourt, ki smo ga začasno izgubili in podvzeii sami napad, ko smo sovražnika odbili in ga vrgli na obeh straneh Bullecourta in čez zahodni rob kraja. Zahodnopruski polki ro odbili južno od Ecousta v ljuti borbi ver' sovražnih napadov.* Samostojni nastop nadpor. Manna o stolnijami pešpolka št. 175 so omogočili, c'a smo zopet zasedli kraj Ecoust, katerega smo začasno izgubili. Pruski, saški, in bavarski polki so premagali na nbeh straneh Bapaume sovražni naval. Sovražni'", jc vrgel popoldne ra obeh straneh ceste Arras-Cambrai sveže divizije v boj. Ponovni nastop oklopnih voz in pehote v množicah naj bi pri vedel 'do odločitve. Strnene sovražne črte, ki so naskakovale iz Sensee čez Eterpigny - Haucourt - južno od ceste Vis-Cherisy, so omagalo v našem ognju in v ljutera boju moža z možem. En oklopni voz smo sestrelili, sovražna pehota jc imela izredno visoke izgube. Med Morvalom in Cleryjem severno od Somme smo odbili napade Angležev. Kjer jc dosegel sovražnik nase črte, ga je vrgel naš protisunek v njegove izpadne postojanke. Francozi so napadli severno od Oise z močnimi silami prekopov odsek med Li-bremontom in severovzhodno od Noyona, Njih napadi so se ustavili večinoma v našem ognju že r.a zahodnem bregu. S trdim bojem smo vrgli sovražnica zopet na zahodni breg. Več napadov, ki so jih izvajali iz Noyona, je omagalo v ognju in s protisunkom. Silni topovski bgji in praske pehote so se bili ob Ailetti. Predštrleči odsek ironic iz utrdbe Pasly smo vzeli nazaj v krajšo črto Juvigny-Bucy lc Long. Juvigny je ostal pri včeraj izvedenem napadu sovražniku. V zadnjili dneh smo sestrelili 52 sovražnih letal. Poročnik Koenecke jc priboril svoio 32., poročnik Laumann svojo 28. zračno zmago, Berlin, 31, zvečer. Uradno: Anglež je danes zapazil, da že nekaj dni krajšamo svojo med Ypernom in La Basse proti Ha-zebrouku naprej ^trlečo fronto in je sledil našim poizvedovalnim oddelkom, ki smo jih pustili pri sovražniku, čez Kemmel, Baileul, Neuf Berquin in. čez Laivo. Jugovzhodno od Arrasa so omagali angleški delni napadi. Severno od Somme so se razvili boji. Na obeh straneh Noyona in med Oiso in Aisno so se razvili popoldne po najmočnejšem topovskem ognju francoski napadi. Berlin, 1. Uradno: Bojni skupini kraljeviča R u -preta in generalnega polkovnika p 1. B o e h n a. Med Ypernom in La Basseejem smo skrajšali svojo bojno črto in smo opustili proti Hazebrcucku iz nje štrleči lok. Sovražniku smo pri tej priliki prepustili Kemmel, Pred. nekaterimi dnevi izpeljana premikanja so mu ostala prikrita. Anglež je izvedel včeraj z močnimi silami sunek proli našim starim črtam. Naši me-t, a ni. oddelki, ki smo jih pustili na predpolju novih postojank, so ž njim v bojnem rti kit. Sovražnik jc zasedel Kemmel in jc jjcrauin m cez siedil tez Baillcue-Ncu Lav/o. Napadi angleške pehote ob cesti Arras-Cambrai so omagali pred našimi črtami. Izjalovili so se močni, do večera večkrat ponavljani sovražni napadi med Ecoustom in Vaulxom-Vracourtom. V zelo spremenljivih bojih sta Bullecourt in Ecoust ostala sovražniku. Angleške in avstralske divizije so po silnem topovskem ognju napadle rned Morvalom in Peronno; pri Morvalu in jugozahodno od Rancour-ta smo jih odbili; Bouchavesnes smo držali s protinapadom. Po zaključenih bojih gre južno od tam naša črta ob ccsti Bou-chavesnes-Pcronne. Preprečili smo sovražne prckoračevalne poskuse čez Sommo pri Bricju in pri St. Christu. Franc 021 so izvaia.li 111 o c n c p. *i p n ci c med Sommo in Oiso proti postojanki cb prekopu in na skupino višin scvernovzho-dno od Noyona. Francoske divizije, ki so nastopale zvečer na obeh straneh Rcsle, so obležale v ognju med našimi črtami. Pri Royu smo vrgli sovražnika s protisunkom. Opoldne med Beaulicujem in Mor-lancourtom enotno vodeni napadi so omagali s težkimi izgubami za sovražnika. Zvečer iznova izvajani napad sc je razbil v posamezne sunke, ki smo jih povsod odbili. Vrgli smo močnejše sovražne sile, ki so nastopile s sunki severno od Varesne-sa in čez Oiso pri Bretignyju. Med Oiso in Aisno so se pričeli sinoči po najmočnejšem topovskem ognju iznova pehotni boji. Tik vzhodno od Oise 'sovražni napadi v ognju topov in strojnic niso napredovali. Sovražnik jc na obeh straneh Champsa izvajal z močnimi silami sunek z ailcttske nižine; s protinapadom smo vzravnali stari položaj. Med Ai-lelto in Aisno so uvedli napade sovražni delni sunki. Ob t«j priilki je premagal namestili narednik Haas sovražne oklopne vozove in je ujel njih posadke. Zvečer je 'nastopil sovražnik z najmočnejšimi silami na enotni napad. Pri in južno od Crecyja du. Monta smo odbili sovražnika deloma s protisunkom; vzhodno od Juvignyja jc napredoval s sunkom do Ternyja-Sorrriyja; kjer so ga ustavile krajevne rezerve. Tik jurno od tam do Aisne so večkrat ponavljani sovražni napadi omagali pred našimi črtami. pl, I.udcndcrff. Berlin, 1. septembra, zvečer. Uradno: Boji so se bili med Scarpo in Sommo. V velikem so se tam izjalovili nr.padi Angležev, ki so lc na nekaterih točkah potisnili krajevno naše črte nazaj, Med Oiso in Aisno smo odbili delne napade Francozov. Pl. Ludendorff. Francosko poročilo. 29. avgusta zvečer. Podnevi smo napredovali dalje pri severnem prekopu, ki smo ga v celoti zasedli, izvzemši pri Coti-gnyju in pri Sermavi. Zasedli ih vzeli smo gozd Quesny, severnovzhodno od Houvil-lyja i ii Beauvraynesa. Južno od tam se je bitka ljuto bila. V ostrem bom smo vzeli Noyon in prodrli do južnega roba Hepplm-courta. Vzhodno od Novona smo se ustalili na južnih slemenih gore Saint-Simeon iti zavzeli Landrimont in Morlancourt, Kljub sovražnemu odporu smo izvedli na severu in ori Chamyju več sunkov, Guny in Pont Saint Marci smo vzeli. Z ostale fronte se nič ne poroča. Belgijsko poročilo. 29. avgusta zvecicr. Naši oddelki so napadli po kratki pripravi s topovi v minuli noči na 3 kilometre dolgi fronti severno in južno od železnice Langemarck in so vdrli v sovražne postojanke. Dosegli smo vse bojne smotre in jih držali. Zadali. smo sovražniku zelo težke izgube in sc vrnili z 90 neranjenimi ujetniki 6 polkov, s strojnicami in z orodjem metalcev min. Angleško poročilo, 29. avgusta zjutraj. Naše čete južno od Somme so tudi ponoči vzdrževale pritisk na sovražnika. Severno od Somme so napredovale proti vzhodu clo bližine Fonlaine-les Croisillesa. Ponoči je bilo na bojišču primeroma mirne. V odseku zadaj za Scarpo je izvajal sovražnik sinoči in ponoči vzhodno in jugovzhodno ocl Bi-sena-Artoisa, vzhodno od Boiryja in pri Gavrilli močne protinapade, katere smo v težkih bojih odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Ponoči smo naše zahodno od Oppyja prisiljene prednje postojanke zaradi ponovnih sovražnik protinapadov z lahkoto umaknili. Število ujetnikov, ki smo jih ugrabili od 21, t. m. zjutraj, presega 26.000; v istem času smo ugrabili nad 100 topov. V zadnjih bojih južno in severno od Somme so tanki živahno sodelovali, Pri vseh mogočih prilikah so izvajali dragoceno, hrabro službo, sodelujoč s pehoto in z drugim orožjem. 29. avgusta zvečer. Uspešni napadi 3,, 4. in 1. angleške armade, izvajani od 8. avgusta naprej, so onemogočili vzdržljivost sovražnih postojank na starem bojišču ob Sommi. iNa celi fronti od Bapaume proti jugu smo prisilili sovražnika, da je popustil ozemlje, ki si ga jc pridobil za drago ccno letos marca in aprila z veliko izgubo ujetnikov, topov, vojnega orodja, mrtvih in ranjenih. Prišli smo na zahodni breg Somme nasproti Brayu in Pcronne in vzeii navedena kraja. Severno od navedene črte napredujemo na splošni črti Combles - Morvval - Beaulencourt - Fre-micourt. Oster boj se jc bil podnevi na tej fronti. Četam nemško pehote, ki so poskušale zadržati naše napredovanje, smo zadali velike izgube. Novozelandske čete so zavzele danes zjutraj Bapaume, iz katerega kraja so izgnale zadnje sovražne oddelke. \ odseku severno od Bapaume sovražnik še vedno dela na to, da drži svoje postojanke. V trdem boju so napredovale naše čete pri Braucourtu-Ecourtu-St. Meinu-Henaccourtu in Cognicourtu in ugrabile veliko ujetnikov. Z uspehom izvedeno podjetje severno od Scarne je danes omogočilo našim četam, da so se zopet ustalile na griču >Groenlar>cI•<, s katerega so jih vrgli dne 27. avgusta sovražni protinapadi. Podnevi smo napredovali na obeh straneh potoka Lav/s. severno ocl Bclhunc iti vzhodno od gozda Nieppc. Angleško poročilo. London, 30. avgusta popoldne. Dasi so ]\emci uničili mostove, so prekoračile naše prednje čete Sommo južno in zahodno od Peronne. Vzeli smo Ciery-sur-Sommc in Combles in smo le v tem odseku ujeli včeraj nad 200 ujetnikov in zaplenili nekaj topov. Londonske in zahodne lancashirske čete so napredovale severno od Bapaume ter vzele Bellecourt in Hendecourt pri Cagnicourtu s trdim, bojem kljub mogočnemu omrežju jarkov, ki so branili vasi. Kanadske čete so izvedle danes zjutraj med Hendecourtom in cesto Arras-Cambrai napad, o katerem se poroča, cla sc ugodno razvija. Zadaj za Scarpo so nadaljevale včeraj popoldne angleške in škotske divizije svoje napredovanje in pridobivale znatno tal proli Eterpi-gnyju, Hamblaunu, Pclvesu in Plouvainu in držimo vas Rer.ny. V dolinah Lawe iti Lyse nadaljujejo naše čete svoj sunek. London, 30, avgusta zvečer. Naše operacije so vzhodno in severno oc! Bapaume kljub vedno večjemu sovražnemu odporu ugodno napredovale. Ljut boj se jc bil na večjem delu te fronte. Naše čete so vdrle v Rienccurt-Bapaume in v Ban-court, kjer so cel dan zapletle v boje sovražnika; vzele so Frenicourt in Vaulx-Vraucourt in ujele nekaj ujetnikov ter dosegle zahodne robove Beugryja. Pri Fco-ustu-Saint Marnu se še sovražnik žilavo drži, nanj pritiskajo naše čete. ki so ujele nekaj ujetnikov. Pri Bullecourtu in Hen-i decourlu smo podvzeii z veliko odločno-j stjo protinapade. Močne sile so prisilile i naše.- čete, da so se morale umakniti do [ zahodnih robov teh vasi in omrežjem na-j ših jarkov, kjer je zadrževal naš ogenj sovražne nanadc. Severno od navedenih vasi so nastopile danes kanadske čete na obeh straneh ccste Arras-Cambrai z uspešnimi napadi. Vzeli smo sovražne obrambne črte med Hendecourtom iu Haucour-tom in ujeli v zadnji noči .sto ujetnikov. Naše čete so južno od Bapaume silno pritiskale na sovražnika in pridobivale tal. Vzhodno in severovzhodno cd Clervja smo napredovali in ujeli 300 ujetnikov. Sovražnik je nadaljeval svoj umik v odseku Lys, naše čete so mu sledile tik za petami. Mesto Bailleul smo zopet zasedli. vaja med drugim: Ne dvomimo, da bo po-vedel napad sledi do desnih socialnih revolucionarjev iu k najemnikom Angle-ev in Francozov. Na napade na svoje voditelje bo odgovoril delavski sloj z brezobzirnim nasiMvom. Namestni načelnik izred ne komisije Pclers je ukrenil vse, da dobe krivec. Prvo zaslišanje jc baie dokazalo, da. je napadslka socialna revolucionarka in da so v zvezi z napadom boljševikom so vražni krogi v Loundri. Kijev, 31. avgusta. (Kor. ur.) Napad na Ljenina je izvedla znana teroristinja Dorgc Kaplan iz Kijeva. Kaplan ie 1. 1907. v preiskovalnem zaporu napadla z ročnim nožem orožniškega načelnika Novickeg« katerega so se zelo b»li in ga sovraži!' Dobila je za to 13 let prisilnega dela. Moskva, 31. avgusta. (Kor. ur.) Ljudskega komisarja Urickega je ustrelil isto časno_v Petrogradu voditelj bivše ljudsko socialistične skupine Kannegieszcr. Sovraštvo m ti Čeho-Slovaki in bcljšc-viki. Moskva, 30. avgusta. (Ko«-, ur.) Časopisje objavlja oklic, ki poziva množice, naj neusmiljeno na: lopa jo proli sovražnikom sovjeta. Amsterdam, 3'. avgusta. (Kor urad.) • Hmes naročajo iz Moskve: Ljudski komisarji so poslali češkim čeln-n svarilo, da fcedo dva ujeta Čeha obesili, ce bodo še naprej streljaii člane sovjetov. General Di-derich jc odgovoril, da ima zaprtih šc 47 članov sovjetov, ki jih bo vse zapovedal ustreliti, čc usmrte češke častnike. Boljševiki zaprli generala Rnnilova. Moskva, 30. avgusta. (Ker. ur.) Časopisi poročajo, da so zaprli Brusilova v Kremi. R'-u'.ilov, ki je hi! ob deccmber-skih nemirih ranjen, je še v zdravniški oskrbi. Dolžc ga, da pripada neki proti-re volucion n rn i s k u pi n i. Poraz boljševikov ob Usuriju, Amsterdam. 31. avgusta. |Kor. urad,) Dopisnik Daily M sila« v Harbinu poroča, da so bili boljševiki ob reki Usuri težko poraženi. Operacije ob reki Usuri. Lon.tj.cij, i. (K. u.) Reuter poroča iz Shang Haija: Operacije ob Usurjiu so opustili, ker je most podrt. Prehodna postaia J. ob Usuriju jc blokirana. » Umik boljševikov uri Onemu. Peking, 29. (K. u. Reuter.) Senvr.A je osvojil postajo Borgca. Boljševiki so s« umaknili proti reki Ono.i. na lunina In umor fcosntarSa m peli. Ljenin nevarno ranjen . Moskva, 30. avgusta. (Kor. ur.) Dve dami, ki pripadati socialnorevolucionalni stranki, sta trikrat ftreljali na Ljenina in ga zadeli na prsi in na pljuča. Ljeninovo stanje je resno.' V Kremi so pozvali najboljše Specialiste, Kako je bil ranjen Ljenin in umorjen ljudski , komisar Urički. Stockholm, 31. avgusta. (Kor. ur.) Na nekem shodu v Michelsonovi tvornici v Moskvi je včeraj govoril Ljenin. Zadela sla ga zavratno dva strela in ga lahko ranila. Na ravno tem shodu je bil umorjen ljudski komisar za notranje stvari Urički, Ljenina napadla Dorge Kaplan, Urickega usmrtil Kannegieszer. Moskva, 31. avgusta. (Kor. ur.) »Pravda« poroča: Sinoči ob 9. uri zvečer je bil izveden na Ljenina napad. Govoril je na delavskem shdu v Michelsonovi tvornici, ki leži v moskovskem mestnem delu onstran Volge. Ko jc zapustil shod, sla ga ustavili dve ženski, ki sta ga zapletla v razgovor o zadnjem dekretu glede na uvoz živil v Moskvo. Med pogovorom so počili trije streli; Ljenin je ranjen na roki in na hrbtu. Streljala je inteiigentno, mlado dekle, ki so jo zaprli. Ljenina so prepeljali v Kremi in se zdravniki ne boje za njegovo življenje. Ob 11. uri zvečer so izdali buljetin, ki poroča, cla je Ljenina ranila krogla na prsih, kjer jc vdrla pod levo ramo v prsno duplino in ranila levi del pljuč, kjer sc mu je vlila kri. Druga krogla je vdrla v levo ramo, razbila kost in obtičala pod kožo leve rame ter povzročila notranje krvavitve. »Pravda« je objavila, dalje oklic de-lavccm, katerega jc podpisal Svcrdlov in ki iih nosiva. uai .oaUiieio aittti. Oklic iz- o rssaserah London, 30. avgusta. Reuter poroča: Na čast predsedniku ameriške delavske zveze Gompersu in drugih člaaov ameriškega. odposlaništva je priredila angleška vlada zajtrk, ki ro se g:; udeležili Lloyd George, Millner, Robert Cccii, Barnes in drugi člani vlade. Lloyd Georgo je imel govor, v katerem je izvajal: Združene države so dale v sedanjem velikem boju za s v obodu na razpolago vsa svoja pomočna sredstva. Pozdravljamo zastavo slavne dežele, ker bijemo isto bitko. Zanimivo in značilno dejstvo je. kec poznajo /. redkimi izjemami pravi voditelji delavstva težnje delavstva in so sc prepričali, da je zmaga naloga, kateri so posvetili vse svoje moči. Za Francija, Italijo in Ameriko velja lo ravno tako, kakor za Anglijo in zato izvrstni voditelji strokovne-organizacije vso svojo meč posvečuj^j* vojski. Nemški tlela\ci so t;e pred vojsko pa-lagOma prepričali, d« ne bodo nikdar dosegli svojih vzorov, če ne strmoglavijo go-spodslva skrajnega militarizma. Vsaka volitev je dokazala, da narašča delavska tnoe v Nemčiji. Kar sc ni posrečilo njim z mirnimi sredstvi, poskušamo doseči z drugačnim načinom s sedanjo vojsko. Zavezniki bodo oprostili nemške delavce jarma, pod katerim trpe. Od ieta do leta rieznosnejše razmere v Nemčiji so privedle do pokret«. za odstranitev vojaške oblasti. Za to se vojskujemo. Če closežc uspeh sloj, ki je zakrivil vojsko, bo položaj delavstva m Nemčiji resen in se vojaško gospodstv* razširi po celcrp svetu. Voditelji delaVstva v vseh deželah delajo za to z vso njih močjo za. .zmago. Med tistimi, ki so privedli delavski sloj v Ameriki, da pravilno presoja nevarnost, ki grozi njih vzorom, je storil največ Gompers. Gompers je odgovoril: Vojskujemo stj s popolnim prepričanjem. Naš nazor je, da nc more živeti duh delavskega pokreta, čc vlada duh cesarstva. Povsod, kjer nad-vladujc IrinoSlvo, nora nositi prebivalstva glavno breme. Nc gre več za vojsko, marveč gre za križarsko vojsko. Našemu narodu, ki jc naš zaveznik, pravimo: S petimi milijoni mož prihajamo na boj. Zakaj naj postavimo le pet milijonov mož? Svoje može in vse, kar je v naši moči, hočema žrtvovati, da sodelujemo v čudovitem be-ju, Duh v deželi hrabrosti, Francija, vztrajnost Italije in viharna moč Amerike dnhe. tu voiska ia nam nitrfiio nrililta *ir« nega, lagodnega življenja, kakršnega svet še ni poznal. 3ri*f H©! Berlin, 31. (K. u.) Zastopnikom zveze katoliških dijaških društev, ki so čestitali kanclerju Hertiingu ob njegovi 75 letnici, je govoril kancler daljši govor. Pečal se je z vprašanjem, kako vplivajo dogodki vojske na živce in rekel, da se pojavlja vojna psihoza pri sovražnikih v taki obliki sovraštva proti osrednjim velesilam in posebno oroti Nemčiji, da že meji z blaznostjo; medtem ko se pojavlja pri nas vojna psihoza v ojačbi nagnjenja do vojske, ki je lastno vsem Nemcem in se zasuka posebno rado proti vladi. Obstoja nevarnost, da to krepi sovražnikovo zavest v zmago, vsled česar je tembolj potrebno složno sodelovanje cesarja in države, vlade in naroda. O vojaškem položaju jc naglašal kancler, da ga presoja vrhovno vojno vodstvo čisto mirno in zaupljivo, če je tudi moralo iz strategičnih razlogov na več mestih umakniti črto. Vojska ie bila od prvega dne obrambna vojska in se je prenesla v sovražno deželo, da sc branijo meje Nemčije. Naše čete bodo še nadalje odbijale naval sovražnikov, dokler ne uvidijo, da nas nc morejo uničiti. Hertling se je pečal končno s Ceci-lovem razgovorom z dopisnikom »Stock-hclms Tidningena«. Odgovoril je le na dve točki: Cecil se zanaša na konofto zmago entente, ker prihajajo vedno ameriške čete. Ne glede na odkrito pripoznanje k militarizmu spominja ta nada na minula vojna leta, v katerih naj privedeta nezvesta Italija, na to pa Rumunija do končne zmage. Cecil je pozabil, da se je sklenil medtem z Rusijo mir, vsled česar so se sile na zahodu zelo izdatno cjačile. Kancler je odklonil Cecilovo izjavo, da ententa ne more skleniti miru, dokler vladajo Nemčijo velenemci in je izjavil izrecno, da niti v sklepih nemškega državnega zbora ne odločuje kaka posamezna stranka, bodisi velenemška ali kaka dru-^a in je dela le ena nemška politika, ki jo mora on zastopati. liti {h ! 2 &J Vs a a -f Krajevni odbor S. L. S. se je ustanovil dne 29. avgusta v Mošnjah pri Radovljici. -f Česa ne bi hoteli! K poročilu, da je cesar odstavil pravoslavnega metropo-Iifa dr. Vladimirja Repta v Črnovicah, dostavlja »Marburger Zeitung'-: »Kar je odstavljeni nadškof storil v veselje naših sovražnikov, se ne da niti od daleč primerjati z delovanjem ljubljanskega kneza in škofa dr. Jegliča ir je njega hitra odstranitev v državnem in ljudskem interesu.« Bog daj norcem pamet! + Prinrave za jesensko zasedanje državnega zbora. Dunajski listi poročajo, da se ta teden prično preddela za zasedanje parlamenta. Finančni odsek bo sklican 10. septembra, za njim se skliče vrsta drugih odsekov, predvsem vojnogospodarski odsek. Poslanska zbornica utegne začeti zborovati šele oktobra. -j- Obiski v Budimpešti. 31. avgusta se je baron pl. Hussarek mudil v Budimpešti in obiskal ministrskega predsednika dr. Wekerleja. Razpravljala sta o zunanjem položaju in delegacijah. Ponoči sc e Hussarek vrnil na Dunaj. — Deželni načelnik v Bosni-Kercegovini generalni polkovnik baron pl. Sarkotič je bil 31. avgusta na obisku ministrskega predsednika dr, Weker!eja v Budimt>ešti, Naslednji dan se je odpeljal nazaj v Saraevo. — Ogrski trgovinski minister baron Jožef Sztereny je 31. avgusta prišel na Dunaj. -f- Oddaja premoženja. V finančnem ministrstvu sc vršijo predštudije za oddajo premoženja. Vse davčne oblasti so že dobile nalog, da uvedejo potrebne poizvedbe in poročajo. Vlada misli to oddajo premoženja nazvati davek od premoženja. Torej puščanje krvi po malem Menda hoče vlada posnemati onega moža, ki je svojemu psu hotel odsekati rep, a jc odsekal /sakikrat malo, da psa ni preveč bolelo, + Nov političen pravec? »Pravo Li-du« piše, da bo v notranji politiki po vsej priliki v kratkem nastopil važen psiholo-gični trenutek glede odločitve o političnih smernicah. Razna znamenja kažejo, da se >dmakujemo od pravca prvih vojnih let m da prihajajo nazori profesorja Lamma-scha zopet na površje. f Ugibanja o Burianovem nasledniku. Kot možnega Burianovega naslednika navajajo med drugim bivšega pariškega poslanika grofa Szccsen. + Politični razgovori na Dunaju. Dunaj, 1. avgusta. (Kor. ur.) Državni tajnik zunnnjih reči pl. Hintze odpotuje v ponedeljek k nolitičnim razgovorom na Dunaj. -f- Ccrkvenopolitična vprašinia na Poljskem. Poljski državni svet se je obrnil na regentski svet s pobudo, naj stori primerne korake, da sc odpravijo vse določbe izza ruske vlade, ki omejujejo svobodo katoliške Cerkve. Želji, da se nastavijo novi pomožni škofje, so že ugodili. Poljaki dalje zahtevajo, da se znova zasede lublin-ska škofovska stolica. Poljski škofi se ba-vijo s preddeli za kasnejši konkordat z Vatikanom. -f- Vatikan in Kitajska. Reuter poroča, da je imenovanje msgr. Petrellija za apostolskega nuncija v Pekingu vsled ugovora francoskc vlade izostalo. Imenovan bo msgr. della Rota ali pa msgr. Sinccro. + Sv. oče za italijanske vojne ujetnike v Macedoniji. Na prošnjo p. Hirscha, vojaškega župnika v tab ru italijanskih vojnih ujetnikov v Macedoniji in po posredovanju monakovskega nuncija msgr. Pa cellija, ki jc ravnal po papeževem naročilu, je poslal paderbornski škof p. Hirschu za ujetnike veliko število knjig in znatno vsoto denarja. -f Kolandskega poslanika pri sveti stolici, Nispen tot Sevcnaerja, ki je določen za zunanjega ministra, je sv. oče sprejel v poslovilni avdienci. + Spor med Hrvatsko in Ogrsko. Prihod bana Antona pl. Mihaloviča na Dunaj in avdijenca pri cesarju, je izzvala v bu-dimpeštanskih krogih — vladnih in opozi-ciona'nih — vidno vznemirjenje. V vseh političnih krogih poudarjajo, da je prišel ban na Dunaj v sporazumu s hrvatsko-srb-sko koalicijo ali namenoma preko dr. \\'e-kerla. Mažarski krogi vidijo v tem kršitev nagodbe in računajo z novim javnim sporom med Hrvatsko in Ogrsko. Koalicija je že enkrat povzročila spor med Hrvatsko in Ogrsko, a ta ponovni slučaj opozarja Ogrsko, da se v prihodnje ne more nič več naslanjati na stranico, ki povzroča spore. Ban Mihalovič, ki je izročil cesarju demi-sijo, se je vrnil v Zagreb. Splošno pozornost vzbuja zelo dolga konferenca dr. We-kerleja s Sarkotičem pred zadnjim ministrskim svetom, na katerem so razpravljali o rešitvi poljskega vprašanja in hrvatske krize. Burian zahteva, če se reši poljsko vprašanje v avstrijskem smislu, pridružitev Bosne, Hercegovine in Dalmacije Ogrski. Ako pade, je znamenje, da se mu načrti niso posrečili. — V ogrskih političnih krogih sodijo, da postane dosedanji hrvatski minister Unkelhauser hrvatski ban, Skerlecz pa hrvatski minister. + Landsdovvne pisal Cecilu, Ženeva, 31. »Matin« poroča: Landsdowne je pisal Cecilu pismo, s katerim ga poziva, naj se tudi njegovi tovariši ministri pečajo s Šol-fovim govorom, da sc tako omogočajo s so/ražnikom razgovori. -f- Bolgarski car v Koburgu. Koburg, 31. avg. (K. u.) Bolgarski car se je pripeljal danes zjutraj s posebnim vlakom s princem Cirilom in z obema princesama hčerkama v Koburg. Pripelja se je iz Nauheima, kjer jc obiskal nemškega cesarja in se več ur med štirimi očmi razgovaral z nemškim cesarjem o vojaškem in političnem položaju, •■j- Združene države vpišejo v vojaške sezname še 13 milijonov mož. Washing-ton, 31. (K. u.) Reuter.) Wilson je podpisal brambno postavo in izdal oklic, da se morajo vpisovanja v vojne sezname pričeti 20. septembra. Število še ne vpisanih mož med 18. in 45. letom starosti cenijo na 13 milijonov. Vpisali bodo le zdrave može, ki nimajo rodbine. Wilson je pristavil: Naš slovesni sklep je, da pridobimo odločilno zmago z orožjem in zavestno posvetimo večji del vojaške moške sile ljudstva uresničenju tega namena. ■4- Stavka policistov v Londonu. V Londonu so siavkali policisti in zahtevali višje plače. Lloyd George je sprejel odposlanstvo stavkujočih policistov in se pogodil ž njimi, nakar so prenehali stavkati. 4- Novi nizozemski ministrski predsednik. »Hertagenbasch Courant« poroča, da je imenovan Jonkher Rup pl. Bee-renbrouk za nizozemskega notranjega ministra in ministrskega predsednika. e^ne novice. — Obolel je vojni kurat č. g. Jernej Hafner. Preštavljen od 55. pehotne divizije k 127. pešpolku je na potovanju v Ljubljani zbolel na disenteriji in leži v rezervni bolnici št. 1, Ljubljana, stara domobranska vojašnica na Poljanski cesti, infekcijski oddelek. Priporoča se čč, gg. sobratom v molitev, — Zborovanje čeških škofov in duhovnikov se vrši 16. septembra t. 1, v Pragi — Na zvišane poštne pristojbine sc opozarjajo cenjeni naročniki. — Iz Šent Jerneja. V pondeljek 26/8. smo imeli v tukajšnji župniji mirovno procesijo iz župne cerkve k lurški kapeli s knezoškofom na čelu, ki se je tu mudil 3 dni in opravljal višje pastirsko službo na Jcrnejevo (dan vednega češčenja) in nedeljo. V spremstvu mnogoštevilnih vernikov, ki so se z veseljem odzvali vabilu v Dok Novicah, je deset okoliških duhovnikov prepevalo litanije in roollo rožnivenec. Izpred altarja kapelice, je Prevzvišeni imel primeren nagovor o postanku francoskega Lurda in »Novegalurda« kakor nazivaio ta kraj. Na to je prvi opravil sv. mašo Prevzvišeni in za njim njegovi želji ustanovitelj te božje poti: Leop Kolbezen, župni upravitelj v p. v Črnomlju, S tem so ovrženi vsi neopravičeni napadi nasprotnikov in sum-ničenja abotnih ljudi, — Iz Litije smo prejeli: Te dni smo sc poslovil od g. postajenačelnika, nadrevi-denta Končana, ki odhaja na svoje novo mesto v nemški Gradec. Vsi ljudje brez razlike obžalujejo, da nas zapušča kreme-nit značaj, ki je kot prijatelj in uradnik vedno rad pomagal svojemu bližnjemu. Bil je vsakemu rad na uslugo in priznati r. o-ramo, da šc ni bilo na postaji v Litiji načelnika, ki bi znal tako spojiti koristi južne železnice in prebivalstva v obojestransko zadovoljnost, kakor g. Končan, kateremu želimo na njegovem novem mestu obilo sreče. — Gladbeck na Nemškem. 18. avgusta t. 1, je umrl v Gladbecku vzoren Slovenec Franc Grossmann. Rajni je bil rojen dne 21. septembra 1865 v Račkem vrhu v okraju Ljutomer na Štajerskem. L. 1901. je zapustil svojo domovino in šel v Gladbeck, kjer je deloval kot priden rudar do svoje smrti. Rajni je bil voditelj gladbeških Slovencev, ustanovitelj slovenskega društva sv. Barbare in boter zastave rožnivenske bratovščine. Kot podpredsednik slovenskega društva je navduševal svoje rojake za Boga, za katoliško Cerkev in za lepo slovensko domovino. Kakor je govoril, tako je živel, lepo je izpolnjeval svoje verske dolžnosti in bil zvest ud evharističnega apostolstva za moške, Z vdanostjo v božjo voljo jc prenašal svojo težko bolezen in večkrat prejel sv, popotnico. Naj v miru počiva ter vživa zasluženo večno veselje v nebesih! — Občinski odbor v Mošnjah je 29. avgusta na papirju razdelil, koliko bo moral oddati kak pridelovalec. V to pa šc ni bil pooblaščen, da bi izrekel, če bodo dobili to občani, ki ničesar nimajo. — Umrla je v Dragi pri Višnji gori 31. avgusta 15 letna Mici Stepec. — Poročil sc je 1. septembra Ferdo Šavorn, c. kr. orožniški stražmojsterr na Rakeku z g. Fani Veber roj. Matičič, — Vo$no kreditni zavod. Ker se zelo širi napačna govorica, da tisti vojni poškodovanci, ki dobijo posojilo pri vojno-kre-ditnem zavodu za južno vojno okrožje, nimajo ravice do morebitne vojne odškodnine, naznanja s tem vojnokreditni zavod za j, v, o, vnovič, da dotični vojni poškodovanci nikakor ne izgubijo svojih pravic do vojne odškodnine, ampak da so le dolžni ako so pri tem zavodu prejeli posojilo, tisto vojno odškodnino pred vsem porabiti za oravnavo tega osojila. — Sneg je zapadel v radovljiškem okraju višje vrhove. — Čebelarji letos ne upajo doseči tega kakor so lani. — Postrezite! Kdor ve, kje se nahaja laški ujetnik beneški Slovenec Anton Ši-mac iz Št. Lenarta v beneški Sloveniji, naj naznani to č. g. župniku Petričiču v Št. Petru ob Nadiži, Beneška Slovenija, novice. Ij Umrl je v soboto revident južne železnice v p, g, Franc P o d k r a j š e k. Bil je tri leta bolan, V svojih prostih urah se je rad pečal z literarnimi študijami. Pogreb bo danes popoldne ob 6. uri z Resljcvc ceste št. 24. Blag mu spomini lj Podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico ima — v smislu sklepa na zadnjem sestanku — svoj občni zbor v četrtek, 5. septembra 1918, ob 10. uri dopoldne v Katoliški tiskani, Ili nadst. Na dnevnem redu bosta razen poročil od-borovih funkcijonarjev tudi volitev novega odbora in razgovor o samostojni podružnici za okolico. — Vabite se člani k polni udeležbi. Istotako se vabite tudi gostje iz i drugih podružnic, ki hi utegnili biti ta dan v Ljubljani, da izveste zelo važna poročila. — P. Jeglič, predsednik. lj Osebni promet na ljubljanskem glavnem kolodvoru je naravnost ogromen. Meseca avgusta se je pripe!ja'o z Dunaja in iz Trsta na glavni kolodvor v Lji'.b'jani 37.453, z Vrhnike 8514, z Gorenjskega 22.220 in z Dolenjskega 21.312 oseb. V Ljubljano se je torej pripeljalo v mesecu avgustu 92.592 oseb. lj Nepotrebne sitnosti birokracije to bakarjem. Tobakarji v Ljubljani so ocl tedna do tedna vedno bolj nezadovoljni. Preden so nas osrčili s tobačnimi nakaznicami, smo dobili še kakšno smodko boljše vrste, toda zdaj so žc popolnoma zginile, Ako si ogledaš razobešene razglase pri trafikah, zapaziš, da imajo nekatere trafike nakazanega več blaga za nestalne, kolikor za stalne odjemalce. Čemu ta nc-v mka mera? Protestiramo pa vsekakor proti sistemu, ker nas kadilce preganjajo od trafike do trafike, kakor da si je vzcia slavna birokracija na Cesarja Jožefa trgu za zgled inačico, ki prenaša svoje malčke, dasi se je, ko so uvajali tobačne nakaznice, reklo, da si sami izbirajino trafike. Pričakujemo, da se bo dobil pameten človek, ki bo ustregel upravičenim pritožbam kadilcev. lj Z ljubljanske fronte, A r m a d n a skupina vojvoda šušteršič in pobočnik Lampe, Med poveljstvom deželne prisilne delavnice in poveljstvom naduprave deželne bolnišnicc je nastala napetost. Poveljnik deželne bolnišnice je dobil od glavnega poveljstva za svojo rabo krasnega »fuksa«. To je pa opravičeno vznevoljilo poveljnika prisilne delavnice, ki je že davno brez uspeha prosil za pre-potrebnega konja za ježo, ki bi ga nujno rabil za inšpekcijo svojih bataljonov v prisilni delavnici in na Kodeljevem. Potreba takega konja se jc še povečala, odkar je poveljnik prisilne delavnice postal tudi poslovodja deželne vinarske zadruge in ima obilo opravila tudi s tem, da mora pokusiti vsako vino, ki gre iz glavne kleti. Tako pokušanje človeka gotovo zelo utrudi, zato je njegova zahteva po konju nad vse opravičena. Ker bi nastala napetost lahko zelo škodila enotnemu postopanju pri raznih operacijah, je začasni poveljnik nadomestni narednik Pegan obljubil, da bo takoj, ko se vrne glavni poveljnik armad-ne skupine šušteršič, vse potrebno ukrenil, da dobi vsak poveljnik svojega konja za ježo, da tako odstrani vsakp možnost medsebojne jeze in nevoščljivosti. S tem jc zaenkrat ta zadeva na veliko korist vse armadne skupine srečno poravnana. — V glavnih kavernah deželne vinarske zadruge bi se morala pretekli teden vršiti pokušnja raznovrstnih tekočih plinov. Kei so pri taki pokušnji neobhodno potrebne ribe, je poveljstvo naročilo deželnim vojnim ribičem, naj nalove zadostno število rib. Ker pa ribiči tega pravočasno niso zmogli, se je morala pokušnja odgoditi na ugodnejši čas. Če izvzamemo razburjenost začasnega poveljnika nadomestnega narednika Pegana in oddelnega poveljnika prisilne delavnice, ni bilo pri tem nobene druge nesreče. — Armadna skupina Pflanzmacher-Atcman, Na vojno »žegnanje« v Dobu je poveljstvo poslalo svojega zastopnika v osebi adjutanta Kresseta, da nadzoruje tamkajšnje želodce pri nalaganju municije. Svoj posel je ad-jutant Kresse opravil v vsestranska in tudi svojo zadovoljnost. Pri povratku v Ljubljano je bilo v Domžalah treba z vso silo naskočiti blagajno za vozne listke. Naskoka se je udeležil tudi adjutant Kresse, ki je navduševal naskakujoče ženske s »prokletimi babami«. Naskok se je v polni meri posrečil. — Sicer nič posebnega- 0 oe p Birmovanje na Goriškem. Prevzvišeni nadškof dr. Sedej bo delu sv. birmo v sledečih krajih: 1, sept, na Otlici, 2. v Čc-povanu, 3. v Dolenji Trebuši, 4, na Št Viški gori, 5. v Šebreljah, 6. v Otaležu, 7. in 8. sept. v Cerknem, 9. na G. ahovem, 10. Podbrdom, 11, v Podmelcu, 12. in 13, v Tolminu, 14. v Sedlu, popoldne v Brcginiu, 15. v Kobaridu, 16. v Bovcu, 17, v Soči, 18, v Logu, 19. v Marijinem Celju, 22. v Ri-henbergu, 23. v Šmarjah, popoldne v Štanjelu, 24. v Štjaku, 25. v Komnu, popoldne v Škrbini, 26. v Pliskovici. popoldne v Komnu za Gabrovico, Kobiegavo in Gor> jansko, 28. v Nabrežini, 29. v Zgcniku. p C .kr. vodstvo begunskih postaj ra Goriškem. V Gorici je ustanovljen urad, k ima nalogo, izvesti v dežeVem sosvetu za obnovo Goriške postavljeno načelo: begunci domov — v barake, kjer ni dru h stanovališč. Ako pa hočemo doseči, da bodo v vseh vaseh postavljene in iz vs n potrebnim ooremljene barake, mora se nekdo tej nalogi posvetiti po iv f'), so obče sprejemljiva in prizn-vm. Izve • takih načrtov je pa v sedan.^h tc/.k " h zelo važna naloga. Da je notranis. nv: strstvo za to ustanovilo noseben ura e umljivo, ker hoče taka dela posov*':i 'n čimprej izvršiti. Ta urad ima namreč orre-jen delokrog, toda znni vsa notrehnn no- oblastila, in sicer tudi nasproti vojaškim oblastvom. Ta urad more n. pr. z lalikoto prevzeti vse vojaške barake, posluževati se transportnih sredstev itd. Ima pa tudi nalogo, da pravično razdeli barake po občinah in med ljudstvo. Dogaja se baje, da so si znali posamezniki preskrbeti po 5 in več barak; v laški baraki za častnike je sh ranjeno seno, dočim drugi begunci prebivajo v luknjah ali pa sploh ne morejo domov, — Da je treba tu reda in sistema, je jasno. Slučajnostim in protekciji ne smemo pustiti svobodnih kril. Naša županstva naj gredo temu uradu na roko v interesu beguncev, in sicer s ■praktičnim delom. N. pr. županstvo ugotovi, koliko beguncev bi se moglo vrniti v hiše, ki se dajo za silo popraviti, ali v barake, ki bi se dalo iz bližine prenesti (za take vožnje jc že d.ošel na Goriško nov avtomobil s 60 konjskimi silami, dva druga bosta sledila); za te begunce je treba preskrbeti toliko: postelj, oprave, perila, kuhinjskega posodja itd. Take točne sezname je poslali omenjenemu uradu, ki ima nalogo, cla vse potrebno preskrbi. — Tako (so n. pr. Furlani, o katerih govori dopisnik v »Slovenskem Narodu« z dne 19/8. t. 1,, da----pojde tja doli 200 postelj, 100 omar, 200 stolic itd. Naj se poskrbi tudi ocl slovenske strani, da dobi novi urad popolnoma točno opredeljene zahteve in potem bomo videli, ali smemo z opravičenostjo tudi zabavljati. Imejmo pred očmi vedno jasno sliko: kaj hočemo, izjavimo $vojo zahtevo na pristojnem mestu in ob pravem času! Naj se torej gg. župani pridno poslužujejo te prilike, ki se ponuja. Bomo videli, kako bo dalje! — Ta urad ima nalogo, da si poišče po vseh občinah jjaupnike.., ali niso bili v ta namen ustanovljeni v tak namen krajni sosveti, ki o-penem so pomožni odbori?! Voditelj tega urada je okr. komisar dr. Oskar Baucard, ki je rodom Goričan. Vodil je že neko taborišče na Nižjem Avstrijskem. Bomo videli, kako se izkaže pri nas na Goriškem. »Osrednji odbor.« p Begunci na Ogrskem. »Orednji odbor« na Dunaju, Bankgasse 2 Doroča: Veliko je naših beguncev raztresenih po Ogrskem, ki ne prejemajo begunske podpore. »Osrednji odbor« je posredoval njim v pr;d na vseh pristojnih mestih, dognal je to sporno vprašanje tudi instančnim potem ter poroča o končnem vspehu sledcč#: Ni krivda avstrijskih oblasti, ako begunci na Ogrskem ne dobijo begunske podpore, ir.i >i jim tikala po zakonu 31. decembra 1917 Z. št. 15/18, marveč edinole ogrskih, 3grska je država za-se in ni prisiljena, (prejemati avstrijskih beguncev na svoje izemlje. Na avstrijski strani tolmačijo sicer nerodajni krogi to begunsko vprašanje za i kupno vojno zadevo obeh držav, zalo ima udi § 1. begunskega zakona določbo, da i majo vsi begunci pravico do podpore .., > r e z ozira na konečno ureditev zaračunanja teh vojnih izdatkov. Zakonodaja je mislila na morebitno zaračunanje po vzgledu drugih skupnih vojnih izdatkov po običajnem ključu med Avstrijo in Ogrsko. Toda ogrska vlada nocc o takem skupnem podpiranju be-incev nič vedeti in stoji na stališču, naj rbi vsaka država za svoje beguncc, — a je Ogrska spočetka sprejela na svoje zemlje večje število beguncev iz Avstrije, bilo treba z vlado posebnih dogovorov, grška vlada je pozneje hotela te begunce opslati nazaj v Avstrijo, — ali... centralno transportno vodstvo ni imelo železniških voz na razpolago, In le tako so I »stali begunci na Ogrskem. Posamezne begunske rodbine, kj so se na svojo pest na-ielile na Ogrskem, bi mogle doseči begunsko podporo le tedaj, ako ogrske oblasti '' to privole, sicer ne. Avstrijska vlada je :e mislila na to, da bi pošiljala begunsko >odporo po poštinih nakaznicah, ker bi ej bilo ljubo, da bi ostalo kolikor mogoče Velik beguncev na Ogrskem, kjer je prehrana lažja in bi za vse te naše oblasti ne tnoralc skrbeti. Ali Ogri ne marajo,»tujih« jedcev in se upirajo, da bi jih avstrijska vlada z begunsko podporo vzdrževala na Varna žaga v Stajnici pri Ogulinu potrebuje Ogrskem ozemlju. Ako bi torej avstrijska vlada pošiljala begunsko podporo na Ogrsko, — bi tamošnja vlada beguncc iztirala. To se zadnje čase itak že godi v čedalje večji meri, posebno gališke Žide pošiljajo čez mejo. Na ta način je končno dognano vprašanje begunske podpore za našince na Ogrskem. Kdor hoče ostati tam, nc sme računati na begunsko podporo; kdor pa ne more brez begunske podpore izhajali, se mora preseliti v Avstrijo. Mnogi begunci so tako storili, drugi morajo biti lepo tiho, ako hočejo tam ostati ker jim to kaže iz različnih osebnih in rodbinskih razlogov, »Osrednji odbor« prosi, cla se begunci na Ogrskem ne obračajo več nanj v taki zadevi, ker je to vprašanje s tem končno rešeno. p Izurjenega občinskega tafnika sprej-mo za občino v goriški okolici. Zmožen mora biti slovenščine in nemščine, po možnosti tudi laščine. Prednost imajo zmožni vojaški invalidi slovenske narodnosti ter prosilci, ki so bdi že v enaki službi. Plača po dogovoru, P'smenc ponudbe z ozirom dosedanjega službovanja je vložiti do dne 15. septembra 1918 pri »Posredovalnici za goriške begunce« v Ljubljani. fr s* ® e* T. «« U:? fSh m %3>" e i- .•-•«« »V.v« t c/iatk".« tlJsa fe S"« g Vtibotapb*..;e živil i^ Hrvaškega, Kri* ♦ v a hrvatska-slavonska in dalmatinska • .elna vlada je cloznala, da iz naše monarhije potujejo razni krogi na Hrvatsko ter vtihotapljajo sem razna živila. Ker je vsled tega na Hrvatskem glede aprovizacije ogroženo domače prebivata-- o, jc navedena deželna vlada proti temu početju izdala najstrožje naredbe, ki sc bodo morale energično izvrševati, Varstveni organi imajo nalog na Hrvatskem zavrniti vsakega, ki bi prišel tja po živda, Komur bi se pa le posrečilo prinesti čez mejo, se bodo tudi brez izjeme zaplenila. Občinstvo se vsled tega opozarja, da vlihotap-ljanje živil s Hrvatskega v lastnem interesu opusti. g Na Češkem poizkušajo sejati riž. »P. T.« piše: Na nasvet oskrbnika Stei-nerja v Nimbruku so posejali nekaj sveta v nimbruški okolici s pernamskim rižem, ka r se je dobro obneslo. Tamkajšnji praktični gospodarji nameravajo prihodnjo pomlad več poba s rižem obsejati, to pa posebno zato, ker pri nas aprovizacija riža ne zapleni. Ali kar še ni, se lahko z VINOTOč ČEZ ULICO OSTANE, Klazn^issilo, Staioznana y \L LjBls^aiiR, grmiče 2 P 301 DRI,ffl^j »a$ i® -lic zopet v polnem obratu in otvorjena z* » P- goste. — Izborna kuhinja po me- ' •""*•' "" ..'«"'"' ......' * j ščanskih ccnah. Pivo- in vinotoe tudi čez izurjena v vseli strokah, žoli primer- dan in tudi čc?: ulico. — Velik senčnat no s^iv"bo takoj nastopiti. Naslov pri ] vrt. — Velcspoštovanjem upravništvu »Slovenca« pod: »Pioda- • JOSIPINA SCHMIDT, restavraterka. jalka« 3088. PRODA SE močan in lepo prenovljen lousM mz Krefti s tapeciraniml sedeži in naslonjali ob straneh. Prostoren jc za deset oseb. — JOSIP ZELENC, VRHNIKA. 3104 IM uapessBtf msi ap^a ni a napiviin; Va'euiiu UkUANČIČ, LJubljano, i'ra,-6evo nat:-i."jo štov. 1. Oddajajo so »Amo ceii vauoull VI UMI du SE SPREJME TAKOJ pri Al. Korsika, Ljubljana, Blcnveisova cesta (Vrtača) 3. Pogoj' »e livado pri lastniku. 3052 žoLrn kupili že dobro ohranjeno sobno opravo dvema posteljama. Plačam po dogo. voru. — Pismeno po; udbe na uprav-nižtvo ..Slovenca" pod 3tev. 3077, JS Ct 3 m N «1 > n w s m ra m $ re g i z rasni! njnii litini! Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo L vrste v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, sira, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se da polovico črne, polovico modre. Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev. Poštnine prosto pošilja 3136 Rudolf Cofic Vrhnika. Vabilo na izredni občni zbor Obrtne centraie v Ljubljani, za obnovitev Goriške, r. z. z o. z., ki se bo vršil dne 11. septembra 1918 ob 6. uri zvečer v prostorih Obrtno-krcditne zadruge v Ljubljani v Sodni ulici. Dnevni re d: 1. Pristop k Vojni trgovinski družbi t o. z. za Primorje, 2. Slučajnosti. Ela£elsiui>. enonadstroTmo, moderno zidano t kateri je osem zračnih soli (dve s parketi), tlakovana kuhinja, 2 ognja-varni kleti, pralna kuhinja, velika, obokana drvarnica, prekajcvalnica mesa pod streho, poleg cisterne mali obzidani vrtič. lastna kanalizacija, z balkona krasen razgled, vse v najboljšem stanju, v Višnjigori, za manjšo j*- HIŠO z velikim sadovnjakom J«S- ln vrtom — glavni in edini pogoj - aH s posestvom v mirnem, dostopnem kraju. V prvo sprejemom samo pismene ponudbe, osebnih obiskov nikakor ne! Naslov: P. ViSnjan, pošta Vlšnjaoora, Dolenjsko. _ 3060 Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin FaKžgar VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! it veCjo trgovino na dežeii se sprejme izurjena kontoristinfa ki je vešča knjigovodstva, ter iina veselje tudi do trgovine. Ozira se samo na prvovrstno moč. Nastop lahko takoj, proti dobri plači in celi oskrbi v hiši. Ponudbe na upravo tega lista pod štev. 3131. : c dobrimi spričevali, želi službe v kaki dobri hiši, najraje brez otrok; prav rada sprejme tudi službo HIŠINE. Najraje h kakemu župniku v pokoju. Naslov ori upravništvu »Slovenca« pod: Pridno dekle 3132. Štev. 613. 3136 naznanilo. Ha c. kr. državni obrinfi šoli o Mnbfjjastl se prične šolsko leto 1918/19 z dnem 19. septembra L i. Otvorjeni bodo naslednji oddelki: 1. Višja obrtna stavbna šola (stavbna strokovna šola); 2, višja obrtna šola meha-nično-tehnične smeri; 3. strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo; 4. ženska obrtna šola; 5. javna risarska in mo-delirska šola. — Ostali oddelki zavoda ostanejo tudi letos zaprti. Sprejemni pogoji: A. Za obe višji obrtni šoli: a| absol-virana spodnja gimnazija ali spodnja realka; nezadostni redi v tujih jezikih se ne vpoštevajo, ako je uspeh v ostalih predmetih povprečno povoljen; ali b) ab-solvirana meščanska šola (ali enako organizirana esemrazredna ljudska šola), ako jc učni uspeh v vsakem predmetu vsaj povoljen. Starost 14 let, sprejen»ni izpit iz učnega jezika, matematike in pri-rodopisja, eventualno tudi risanja. — Učenci višjih obrtnih šol imajo pravico do enoletnega prostovoljstva, kakor dijaki v višjih razredih srednjih šol. B. Za ostale oddelke: Dovršena ljudska šola, starost 14 let. Vpisnina 2 K, šolnina 5 K na semester. Vpisovanje za oddelke 1.—4. fe dne 16. in 17. septembra, za javno risarsko šolo v nedeljo, dne 29. septembra. — Sprejemni izpiti se vrše 18. septembra. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. Ravnateljstvo c. kr. drž. obrtne šole v Ljubljani, dne 30. avgusta 1918. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi :: oljnate portrete na platno :: izvršuje umetniško po vsaki fotografiji prvi fotografski in povečevalni zavod -V LJUBLJANI :::- KOLODVORSKA ULICA št. 34 a. Pnlhone Kreke kupi po najvišjih cenah trgovina s kožami in krznom LEIPZIG, Briihl 47. Pošiljatve se prosijo po pošti v zavojih po 5 kg, odpadli znesek se odpošlje takoj po prejemu. 3031 SI suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & komp., preje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, _ MARIJIN TRG. 2534 Stalne delavce fšfie »BALKAN«. Plača po dogovoru. Zglasiti se je v pisarni Dunajska cesta štev. 33. v Ljubljani. PRODA SE v Gradcu lepa, štiri nadstropja visoka v sredini mesta za 200.000 K. Več se poizve v Gradcu, Castellfeld-gasse 33, I. nadstropje. 3141 Kupita se dve pisalni mizi. Ponudbo na dobrodelno pisarno, Ljub-.Ijana, Poljanska cesta št. 4. Alojzišče Ms M lllh LJUBLJANA, naznanja svojim cenjenim odjemalccm, da ostane trgovina radi zapušč.nskih razmer Ss? rta li. ss»pf. ssorfg ia se vodi potem zopet v polnem obratu. V najem vsantem dobro idoč m- nalili oventuelno tudt na tretjino zaslužka. Ponudbo pod „ft5Hnnr" 3094 na uprav-niStvo Slovenca. Pošten mladenič išče službe kot Razume se na vsa hišna in gospodarska dela. Vešč je tudi vrtnarstva. Ccnj. ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »Priden in pošten« 3H3. V Gradcu sta NA PRODAJ dve majhni (5. okraj) za 52,000 K. — Več se poizve v Gradcu, Castellfeldgasse 30, I. nadstropje. 3142 POŠTENA, SAMOSTOJNA tahiirta' SE SPREJME takoj na graščino z večjim gospodarstvom. Osebne in pismene ponudbe: Ljubljana, Kongresni trg št. 14, II. nadstropje. 3147 Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da jo naSa iskrcnoljubljcna sestra, ozir. teto, gospa danes, dne 1. septembra 1918, ob 3. uri popoldne po sprejemu sv. zakramentov za umirajoče preminula. Pogreb blage pokojnice se vrši v torek, dne 3. sept. 1918 ob pol peti uri popoldne. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Sv. Štefana v Ribnici. Venci se v korist dobrodelnih društev s hvalo odklonijo. V RIBNICI, dne 1. septembra 1918. Žalujoči ostali. Mosto venkoga drnzog. nazniu lin. lepa, dobro ohranjena, SE ZAMENJA t; ZA MAST. -&C Istotam se proda j1 s spodnjim modrocem. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3121, MEBLOVANA se takoj odda. — Več se poizve v Komenskega ulici št. 26. 3139 Faunrltiil za jesen in zimo je nanovo izšel (cena 2 K, s poštnino 2 K 20 vin.) in sc dobiva, kakor tudi vsi kroji, pri tvrdki Glavni zastop za Kranjsko c. kr. priv. občne zavarovalnice Assicurazionl Generali v Trstu naznanja, da je njega mnogoletni zaslužni sotrudnik, gospod Lenpeld P&fim vpok. uradnik c. kr. priv. Assicnrazioni Generali v starosti 92 let preminul. Pogreb se bo vršil v pondeljek dne 2. septembra ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti Vodnikov trg štev. 1. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1918. LJUBLJANA, MARIJIN TRG. Glavno zastopstvo za Kranjsko. Ferdo Savorn orožniški stražmojster Fani Savorn roj. Matičič vdova Weber poročena. Rakek 1. sept. 1918. Ljubljana Ciml Vizjak naduSitelJ — l^dt. asp. Ljudmila Vizjak v0j. KoVae poročena Iijubljana, dne 31. avgusta 1918 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našo ljubo mamo, gospo lusicar danes, v soboto, dno 31. avgusta ob 1. uri popoldne po dolgotrajni in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 38. letu starosti, Pogreb nepozabne se vrši v ponedeljek, dne 2. septembra ob 6. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Spod, Šiška, dne 31. avgusta 1918. Žalufoči ostali. teli premeniti službo. Vešča je sloven-ikega in nemškega jezika, v trgovini me-lanega blaga, stara 22 let. Gre najrajši aa deželo. Nastop 15. septembra. Izve sc , 1, upravništvu »Slovenca« pod: »Proda- i jalka» 3140. _ j Le z bakreno prevlako 31 za skoro vse napetosti in sile. Kompletne naprave za električne razsvetljave, Odpirulci toka in priklopni regulatorji, fočno in najceneje. — Ponudbe pošilja GRADEC, Wielandgasse 56. PRODA SE Jelezen posteljnak z modrocem, rojaška postelja, podobe, umival-lik, omara, ilustrovane knjige. Starinarji izključeni /prašanja na upravo lista pod šl. 3146. Zahvala. Za ganljive dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti našega preljubega brata in strica, gospoda Ignacija Delala, posestnika w Moravčah, se vsem, ki so se blagega rajnika spomnili, ki so ga tolažili in mu lajšali trpljenje, ki so ga spremili do hladnega groba, naj-prisrčneje zahvaljujemo. Posebno hvalo pa smo dolžni kakor prečastiti duhovščini tako zlasti preblagi rodbini Tomčevi v Moravčah, ki nam je bila v teh bridkih dneh največja pomoč in podpora. Vsem dobrim srcem obilno povrni mili Bog izkazano ljubav! V Moravčah, dne 29. avgusta 1918. Po triletnem trpljenju umrl nam je naš dragi soprog, oziroma oče in tast, gospod revident Juž, žel. v p. dne 31 avgusta ob 7. uri zvečer previden s svetimi zakramenti. Žalostni naznanjamo to za nas tako bridko vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb gre v pondeljek 2. t. m. oh 6. uri popoldne z Resljeve ceste 24 k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Pptra. Ana Podkrajšek, roj. Toman soproga. Vida, Olija Bizjak,roj. Podkrajšek Vili Bizjak, hčeri. zet. DoSle so zopet lafilnice za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi čistilne mlalilnito in vsakovrstne poE|ecSe«GE:e siraje kekor: čistilnike, trijerie, stiskEini-ice za grčama in saeJje, tnSine za Sito in saoje, gepeBjjne, siamoros-nice, brzoparilnike, kot!e ra žganje, brane in pluge itd. iz največjih tovarn zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih tenah. FrifflC Hlfti, zal°na poljedelskih strojev Ljubljana, Martinova cesta št. 2. Dalje opozarjam na svojo veliko za m^/Jj-iIh rr,}v'rt«y> togo priznano in dokazano najboljših l J«5IH'I »U/iUJ* pripravnih m vsako mlotov. 3134 ŽALUJOČI OSTALI. izvirna prof. I.oclflcr-ja in dr. Dnnysz-a bacilna piča »TERROR Z VOHANJEM«, najradikalncjšc uničevalno sredstvo. — Cena za namakanje 1000 g: proti mišim ... K 14]— od Dunaja po povzetju, proti podganam K 17'20 od Dunaja po povzetju. Dobavitelja c. in kr. vojnega ministrstva c. kr. nižjcavstrijskcga namestništva, deželnih kulturnih svetov 'no. — Ravnateljstvo zavoda »TERROR«. Punaj I, Werdetorgnsse 17. — Telefon 15.542. 2994 • O'