Šf. (85 Trat, v nedeljo 6, julija 1813* Tečaj XXXVII> IZHAJA VSA K DAN in jir • ob 5., s5» ponedeljkih 9. zjutraj, prodajajo po 3 nvč. (6stot.)y mnogih V>aki»rriaii v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Pcitojni, Seiaiii, Nabrežim, Sv. Luciji, Tolniinu, Aj«lov-Jtiai, Dcrnberp^u itd. Zastarele 5ter. po 5 nvč. (10 st^t.) S5 RAČUNAJO tiA MILIMETRE v širokosti 1 0L.NE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 s t. mm. »asit icr-, 2ahvale, poslanice. -ienaruih zavodov po »z. mm. ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka .l&Ijna vrsta K 2. Aiali ogla?i po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase s-urejema Insuratni oddelek uprav« 'i&aosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Fia7ojo tia-dldjo, po kateri mora biti a?stro- ogr&ka ' nanja politika za vsako ceno — proti-slovanska. In naj 30 tudi nje kolesa drobila najvišje interese monarhije, vedno Jej e bilo v direktivo slavcfobstvo — sovraštvo prt.ti Slovanom. Ak?i|om (e politike Je bM vedno: tudi tega, kar želimo doseči, ne smemo pridobit! v sporazttmljenju s Slovani, ampak vedno le tem poslednjim vkljub I Tudi v vsej tej viharni dobi od ustanovitve balkanske zveze sem se ta tendenca vleče kakor rdeča nit po vseh zakrivljenih, nerazuml^vlh in nepreračuuljivih poteh avstrijske balkanske politike. Mi smo že po svoji geografski legi prva balkanska velevlast ! Tako kličejo v s?et ns vse grlo. Ali tudi to svojo pretenzijo J-2 uveljavljala naša diplomacija — moramo že reči — na blazen način. Navadna pamet govori: ker so ti narodi slovanski, In čim hočeš biti t! balkanska velevlast, ne moreš drugače, r.ego da si zaščitnlca teh nsrodov Jn privezi jih na-se z dobrohotnostjo in prijateljstvom ! Pamet naše diplomacije Ji bila drugačna. Najprej je zasnovala j svojo taktiko na premisi, da TurČ-'Ja mora J zmagati nad balkanskimi narodi. Ko pa so (vojni uspehi teh narodov do tal porušili to ; premiso, je naša diplomacija — mesto da !bi se bila vsaj sedaj spokorila in sprijaznila z ustvarjenimi dejstvi — hotela paralizirati moč teh narodov s tem, da je skušala izigravati drugega proti drugemu. Zves'a svoji nesrečni tradiciji sovraštva proti Srbiji in smatra|oč to balkansko državo glavnim eksponentom panslavizma, je vse njeno stremljenje Šlo za tem, da v dveh drugih državah — v Bolgarski in Romuniji — ustvari Srb ji neprijazne dispozicije. V koliko so vplivi naše diplomacije delovali v Sofiji, se danes ne da kontrolirati ; gotovo pa [e, da sedanje sovražnosti med Bolgari in Srbi ne gredo proti srcu naše diplomacije. Ali tudi Romunijo je imeia naša diplomacija v svojih računih kakor eno svojih glavnih postavk. Te dve železi je hotela imeti v ognju, in to je bila fundamentalna zmota, na kateri moramo enostavno strmeti. Ves svet ve, da imata Romunija in Bolgarska račune, ki gredo dijamentralno navzkriž ; da prizadevanje Bolgarske, da bi postala dominuječa viaot na Balkanu, prav gotovo izzove odpor v Romuniji. Avstrijska diplomacija pa se Je vdajala res blazni misli, da bo mogla biti zaščitnica Bolgarske in da Jej Romunija vendar da eventualno svojo vojsko ca razpolago I Prišlo fe seveda, kakor je moralo priti po naravi stvari. Romunija mobilizira in se pripravlja na eventualni boj proti Bo'gar-ski, a po ulicah v BuksreŠtu kiiče razpa-tjene mase: Doli z Avstrijo, ki nas je prevarila I Seveda hoče naša diplomacija — kakor {e razvidno iz izvajanj v „Neue Freie Presse" — pojasnjevati tudi to s panslavističaimi vplivi. Je pač zopet tu — rekli bi — stara manija avstrijske diplomacije: vse zlo za našo monathljo prihaja iz panslavizma. Kaka nesmiselnost 1 Romuni vendar niso Slovani, ampak Romani l Mari pa kriče po ulicah v Bukarešta člani kraljeve h še in pa diplo-matje, ki so morda pedsegii ruskim vplivom ? 1 Ne, tam demonstrira — nared I Tega Je avstrijska dipiomacija odvrnila od sebe. In čustvovanje narodov je element, ki se ne da tako lahko utelažiti. Facit naše baikanske politike je torej: Srbijo In Črnogoro smo pognati v sovražni nam tabor, Orška se nam je odtujila, Romunije ne smemo več voditi v s v o i i h računih in — Bolgarska?! Glede te pa se mi zelo boj'mo, da pride trenotek, ki prinese hudo sodbo bolgar-skega naroda o sedan j i po 1 i t i k I njega diplomacije in — dinastije — da pride torej dan, ko tudi Bolgarov ne bo mogla š t e t i u a š a m o n a r h i j a medsvoje prijatelje____1! To so sadovi politike, ki se ne more pa se ne more rešiti iz starih zgrešenih tradicij, ki noče nasiopiti poti razuma, zdravega egoizma in logike — nespremenljivih dejstev, ki hoče bJti sicer prva balkanska vlast, a se ce more sprijazniti z dviganjem balkanskih narodov, da-si vidijo tudi slepci, da je to dviganje nezadržljivo. PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz ang'eščlne prevel Ivan Dolenec. — Ljubezen te Je omamila, sin mo| — Je rekla niati vzdihuje. — Bojim se, da se nekega dne prebudiš iz te omame. Tcda Pavel, odideŠ pa vendar ne, ne da bi nas še enkrat videl ? — Dan pred poroko pridem semkaj, da se poslovim od tebe in Lucy — je od-aovorii Pavel in Jo poljubil. — Potem pač ne bo več tako, kakor prej. — Kaj misliš, Pavel? Pa nas vendar ne zapustiš? Sla moj, ne stori tega zaradi te tujke 1 — Ko bom oženjen, mati, ne stopim več v nobeno hiše, kjer ne bodo sprejemali moje soproge; ne dotaknem se več roke, ki ne bi stisnila njene roke prav tako prijazno, kakor mojo; ne bom imenoval nikogar svojega prijatelja, ki ne bi hotel biti tudi njen prijatelj. Saj je vendar le dolžnost soproga, da ravna t2ko — Je de-ja! P. v t; 1 in položi 1: veji materi roko n3 ramo in ljubeznivo pogledaš v oči. — In vzl c mu, sedaj nekoliko hudp, re te n^ bojim, majica. V.e bo zopet dobro, Ko prlvedem svo}o soprogo zopet na Angleško. Gospa Chailisova ni odgovorila nič na to sicovo trditev, temveč je tiho zajokala. Pavel jo je poljubil v sio?o In odšel. Petnajsto poglavje. Vkljub vsemu. Stotnik Challis (e čuiii neko olajšanje v zavesti, da Je storil ta korak in povedal, kar je nameraval povedati doma. Ko se je po pogovoru z materjo vrnil v vojašnico, je prvikrat začel premišljati, ksj je storil pravzaprav, in preiskavati svoja čustva napi am Deri. Dosedaj ieu je biio vse le kakor san. Sedaj pa g3 je zavest, da mati ve vse in da je gospodična Dalntrcejeva tako nenadoma odpotovala in pretrgala vez, ki je bi?'a med njima, prebudiia in delovala nanl, kakor bi ga bil kdo polil z mrzlo vodo. Začel je premišljati o svojih načitah, premišljati, kaj poreče svet, in to ga je zdramilo popolnoma. — Skrivat! moram vso stvar — je rekel sam pri sebi — dek er se ne vrnem s svojo ljub;Jeuko kot svojo soprogo. Ved-! Je le predobro, da bi bilo mnogo! govorjenja, Ce bi njegovi tovari izvedeli za! stvrr; toda upal fe. da bo tedaj že daleč f proč s svojo nevesto in da re do njego e; vrnitve pczi b ve i< da -ud:° r.e b^no videli drt gega, nego blestečo lepoto ujegove Priznanje v „Neue Freie Presse", da i smo končno Izgubili že Rumunijo, pomenja najstrožjo obsodbo naše balkanske politike. To boli avstrijske narode, ki bi hoteli videti to monarhi|o veliko, močno in spoštovano v svetu. __ Poskrbimo za slovenske mladoletne sirote v Trstu! KJub vsemu lepemu napredovanju tržaškega Slovenstva na vseh poljih, moramo vendar konstatirati z žalostjo, da na enem mestu, morda najvažnejšem mestu, stoji tržaško Slovenstvo neorljentirano in celo nehote podpira svoje narodne nasprotnike. Mislimo namreč na stotine in stotine mladoktnih, predvsem nezakonskih otrok, k poinijo laške sirotišnice in druge zavode, kjer se preparirajo za bodoče janičarje. Poudarjati moramo pa takoj, da temu narodno-sodjalnemu zlu niso toliko krivi tržaški Slovenci, ampak ki i vda leži skoro izkl.učno na slovenskih primorskih in kranjskih občinah. Kar bi se tržaškim Slovencem moglo očitati, bilo bi morda edino pomanjkanje inicijative, ki pa bi bila gotovo že davno priila, ako bi tržaški Slovenci razpolagali zadostno z denarjem in z inteligenco, ki bi se hotela posvetiti socijalnemu delu te vrste. Kakor rečeno: glavna krivda zadevije naše slovenske občine na Kranjskem in Primorskem, ki mnstčao plačujejo prispevke za preživljanje mladoletnih, nabalajočih se v Trstu, ki pa se (občine namreč) najmani brigalo, kam ti desetaki in stotaki gredo in kako se godi z otrokom, za katere prispevajo? Gotovo polovica mladoletnih otrok in sirot, ki se nahajajo v Tržaških zavodih Je slovensfd narodnosti. V svrho vzdrževanja teh otrok prispevajo tem italijanskim zavodom slovenske občine, slovenski očetje in slovenski sorodniki vsak mesec znf tne svote. Kijub temu pa ti slovenski otroci ne razumejo in se ne nauče niti trohice slovenski, ampak se s slovenskim denarjem vzgajajo v pristno italijanskem duhu za najhujše in najzagrizenejše Lahe. Vsled malomarnosti z naše strani si na lastnem narodnem telesu vzgajamo najhujše narodne nasprotnike, številne cdpalice in janičarje! Treba bi bilo torej v tem oziru resnega in iemeljitega dela, treba bi biio predvsem potrebnega kapitala za slovensko sirotišnico in vzgojeva'.nfco, namenjeno vsem tem stotinam mladoletnih otrok-sirot slovenske narodnosti, ki so vsled rodbinskih razmer prepuščeni sami sebi In usmlljenosti ter dobrohotnosti dobrih I|udi. Od tržaškega Slovenstva, ki že itak toliko žrtvuje v narodne, kulturne in socijalne namene, se pač ne more zahtevati novih ogromnih žriev za vzdržavanje teh zapuščenih otiok, za katere morajo že itak skrbeti in prispevati izventržaŠke slovenske občine. P<3Č pa ie dolžnost slovenskih iiventr-žaških, posebno kranjskih, istrskih in goriških občin, da se pobrigajo zo. ustanovitev slovenskega zavoda v Trstu, kjer naj se vzra'ajo njihovi mladoletni občan', za katere so 2e po zakonu dolžni prispevati. Na iz-ventržaških Slovencih je torej, ali se naj ta mlaalna še nadalje (In to s slovenskim de- \ nar jem) potujčuje v Italijanskih zavodih, al se pa te sirote vzgoje na narodni podlagi in 1 pripravijo za dobre delavske meči za slovenske obrtne vaiencet uslužbence, uradnike [tn obrtnike. Izventržaški, kranjski io primorski Slovenci, odnosno njihove občine, m raj j tor | napeti vse sile, da se v Trstu ali okolici usfa-novl slovenska sirotišnica iti vzgojevtlnica 1 Končno, ne bi tak zavod niti potreboval bogve kako velikega kapitala. Kapital, Ki bi bil potrebe«, bi znašal toliko, kol kor bi (za začetek) veljala večja okoličanska hiši z vrtom (v Sv. Križu, Loo]er|u a. dr.), ki bi se mogla adaptirati v to sviho. Za vzdrževanje, — posebno v začetku, kobi se spic-Jelo le malo število gojencev, in ker bi morale prispevati tudi občine (ki so po zakonu dolžne prispevati) 2 a vzdrževanje, — bi treški, ki bi se morali eventuelno še kri l, gotovo znašali le mai jšo svoto. Na vsakn^-čin bi bilo treba razmišljati o tem. Slovenske občine in prijatelji ter dobrotniki mladine in sirot, poskrbite, da se nam v Trstu ta zapuščena mladin?, ki nima domovinske pravice v Trstu, ne bo še dalje odrm-rodovala, ampak da se našemu narodu ohrani in sa bo vzgajala ter priprav jala za dobre in poštene Člane človeške družbe, predvsem pa za potrebne slovenske delavce, us užbence In obrtnike! Ki—. Glasovi iz Koroške. Nedavno tema |e cŠabni ravnat« jI Steinlechner, načelnik nemškega Schuivt-reina v Celovcu, izpregovorii Javno sledtče značilne besede: „Die Lehrersteiltn ia Karnten vergibt heute dtr deutscl c Volksrat* (Učiteljska mesta podeljuje danes nemški »narodni s vet"). Nerad, pijani sama oheloiti in rso-žreŠno^t.1, že ne vtdo več, k^J bj počeli ia goverili. Steinlechner se gotovo ui zaveda*, kako je ponižal in blamirai c. k. oblast, deželni šolski svet. Volksrat je torej vse, c. K. deželni šolski 3vet pa — ničla. Ta&ih žalostnih razmer nI bilo ne ped Gobancem, ne pod Talletom. Ta dva sta b;U vsaj toliko moža, da st3 bila ona gospodarja v svojem uradu. In zdaj? C. k. deželni šcl ki svet Igra le vlogo poniženega izvršerateWi volje Volksrata. Ljudje, kakoršen, Je Stem-lechner, utikajo svoje predrzne uoscve v stvari r.a|viš|e deželne ŠcLke oblasti, ki Ima po zakonu natančno začrtano nalogo, da svoje agende presoja ob,etlva to; Je že dobro — je rekel stotnik Chailis. — Po sreči se nI zgodilo nič hudega. Kje je gospodična Zuetova ? — Zgcraj, gospod stotnik. Pcklr-čem Jo. Stotnik Challls se Je ozit po čedoi, a vendar fkoraj ubožno preprosto opremljeni sobi !n skleni!, da preskrbi Doti za kraki čas pred poroka drugo stanovanje, fcf-r bi bila D:ri na razpolago vsaj skromna e»e ganca In kler bi si mogla pripraviti svojo poročno opremo. njam se prav dobro, kaka sem bila, kosem se pogledala v zrcalo; grda, bleda, mršava stvar z velikimi usti fn celimi oblaki črn h, na hrbet padajočih las, in očmi, ki so bile vsled svoje velskosli skoraj grozna. Mislim, i da so črnikasti otroci vedno grdi. * — Zato pa ce ostajajo otrcci in se razvijajo potem tem lepše — je odgovcril in poboža! zopet njene krasne lase. — O, ijub?ca, ti si čarobno lep3. — Res? In aH si orišel le zato, da n:i to poveš? Ni sem te več pričskovala dr-tfjf."Z. — N sem nameraval priti še enktr.% toda hct:l sem ti povedati, kako Je seds z vso st ar(o. B:! sem pri svoji mater', D:'rj. — Res? P-m !ČeI Je n^kaT č sa ntkar mu je • ___L . ' Ko te je še bavil s tem; mislim?, eo se j ona ocložla roke ra ame h mu pogle^ .a odprla vrata H vstopila Je D: a. N1 d ir se : v lic?. mu ni zaeia tako ijubsa. Ni ga pričakovala! (Dalje.) Toda gospod^ nsj se ne šalijo preveč.jzakonitosti. Če pi se ie S(o?enec le zgaiii semkaj vest?, da so bo^srskl porazi, katerih N;.še ljudstvo hoče imeti med seooj svoje fclaove, ae pa tujcev, ki ne razumelo otroka in ne poznajo značaja ljudstva. Narod ne n ara ljudi, ki prinašajo le nesrečo ii prepire in narodno pogubo njegove mladine. T > ni naravno ia tudi ne pedagog?čno. N. -nci ne marajo Slovencev za učttel|e, ceiudi poznajo nemščino pravilneje, nego N^mcl samf. Tem manje se more zahtevati od Slovencev, di b! tr -trli ljud', ki niti ne razumejo nji >veg. jezika in št delajo zgago' V uradnem liftu c kr. deželnega šol-po vrhu. Neace tl.ijte med Nsmce in pre-jskega svet*. ,Verordau:gsfclatt fur das puščamo vam z do radi tudi nase neznačaj- 'Herzogum Karaten* so aojgo oisaii: za svoje pravice, ozaačajo to za predrznost, ■ ni blio več možno zakrivati, izzvali v Sofiji panslavizem fn izdajstvo ter kličejo nadeaj oblasti in državnega pravdnika. S tem hGčejo Slovence plašiti. Ti pa naj že enkrat posta-nejo pametni in ca! se ne puščajo strašiti. Kdor se bori za svoje pravice, utemeljene v zakonu — temu se ni treba bati nikogar! eieže in renegate. Slovence pa tja, kamor spadajo po pravici in po zakonu: med Slovence 1 Molčali ne bomo, govorili bomo, da se bo razlegalo po svetu. Struna na Koroškem je napeta do skrajnosti. Mera ki J vlc, ki se gode našemu narodu je potna. * * * N; mci so si priredili novo pravilo : če sta dva iito storila, ni vsikdar isto ! I To pravilo uporabljajo v svoj prid tudi v p iitičnem ozlru, iu kadar prihajajo v zari ch!u grofi Berchtolda v potdrugour;i ardiienci. Berchtold je poročal cesarju o rre.l a'cdn! oclitičri situaciji vsled nove vojne na Balkanu, o komplikacijah, iahk nastanejo in o politiki, katero bo zavzel* sedaj Avstro-Ogrska. Komasacija Grijana. (Piše inž. D. Gustinčič.) Komasacija je zložba zemljišč v svrho boljšega gospodarsk-ga izkoriščanja. Rodila se ie iz fpoznania v poljedel-ki praksi, da s večji zemljiški kompleksi vedno racionalneje obdelavajo in upravljajo kakor m-^hni in po vsem polju raztreseni. Na združenem zemljišču hranim pred vsem prav enormno s ča^om, ker si delo lahko praktično kombiniram, kar v poljedelski produkciji v gotovih letu h sezijah zelo ugodno učinkuje ; dalje tudi zato, ker na večjem komplek u ltiliko uporabljam stroje in moderno poljedelsko orodje. Z-i ekonomično izkoriščanje poslednjega na je zlasti geomj-trična oblika zemljišča eminentne važnosti. To gospodarsko izpoznanje je rodilo v Avstriji že 1. 1883 poseben državni (okvirni) komasacijski zakon, ki je povzročil v mnogih avstrijskih kronovinah pozneje posebne deželne zakone, ki imajo namen, komasacijska dela uravnavati iu jih pospeševati. Ti zakoni so nekaki prisilni zakoni, t. j., ako se odloči za komasacijo gotovo števi o zemljiških posestnikov, je ostanek prisiljen privoliti v izvršitev komasacije. Toda. kaj ima opraviti naš Grijan s to institucijo? V Grgljanu ne nameravamo sejati ne rži ne pšjnice in ne obdelovati zemljišča s poljedelskimi stroii. To je res. Nameravamo pa sejati v Grijanu lepe vile in druge prijazne hišice in lepa poslopja in tmli za te ni v>eeno. kako geometrično obliko imajo posamezne stavbne parcele. Cene sveta v Grijanu rastejo jako hitro. Se hitreje pa bodo rastle, ko b »d'> izpeljane v Grijanu ceste, ki jih pravkar projektiramo, in upamo, da niso daleč časi, ko bo takorekoč že vsi.k kvadratni decimeter re-prezentiral vrednost v svetlih kronicah. Eminentne važnosti bi torej bilo, da bi imel vsak zemljiški kos v Grijanu tako geometrično obliko, ki se da za stavbišče čim najbolj eko nomičnc> izrabiti in čim najugodneje prodati. Sedanja parcelacija Grijana pa ne odgovarja niti od daleč tem novim zahtevam. Deloma se ravna po kulturah, ki rastejo na njej, deloma pa je Hpačena vsled dokaj samovoljnih delitev, ki bazirajo na dednem pravu, ki se v primorskih deželah praktieira. Bistvo komasacije pa pravzaprav ni uravnava parcelnih meja, temveč načelo, da dobi vsak posestnik vse svoje zemljišče v enem samem, ali vsaj le v nekolikih kosih — torej nekako združenje, ali, kakor se tu tehnično izražamo ; zloženje. Poiestnik, ki ima sedaj razmetano svoje parcele po različnih mestih Grijana, bi potem dobil svoje oddeiilo v enem samem prikladnem, ali vsaj ne v mnogih kosili. Kajpada ni to vprašarje tako lahko rešljivo kakor pri zemljiščih, ki so namenjena poljedelski izrabi. Lega kosa odločuje tu mnogo intenzivneje njegovo vrednost, kakor pa v poljedelstvu, toda vprašanje je z resno voljo interesentov in s strokovno usposobljenostjo tehnika, ki bi se je lotil, brezdvomno izvedljivo. Naj začrtam danes tu samo glavne poteze dela, ki bi se moralo izvršiti. Ker nima Trst deželnega komasacijskega zakona, po katerem bi so sicer moralo postopati, bi morali zemljiški posestniki Grijanu ustanoviti zadrugo. Zadruga bi si imrala izdelati komasacijski statut, ki bi bil obvezen za vse zadružnike in bi se morda predloži , državni oblasti v potrdilo. Zadruga bi povzročila na podlagi tega statuta komasacijo, jo vodila in nosila stroške. Za novo razdelitev bi bilo treba na novo zamejničiti ves sedanji stan in vsako zemljišče ceniti, tako, da bi se razd- lila pri komasaciji pravzaprav vrednost in ne svet, t. j. posamezni udeleženci bi tie dobili več skupne površine (ravno tolike površine) svoje zemljiške posfcsti, pač pa ekvivalentno vrednost svoje posesti. Kdor bi djbil manj vroden siet (na slabšem m^stu), bi ga dobil sorazmerno USTČEDNi BANKA ĆESKYC^ SPORITELEN podružnica v imu vla del Po&teroaao 5.--vla Nnova u Vloge na knjižice 474 ,V/0 | po odpoved Premijne vloge 5% j nem roku Stalne vloge tn vloge po tekočem račun & po dogovoru najugodnejše. s: VADIJE ii 5A7C1JE - • - MENJALNICA- Uradu® ure od 9. 13.7, dop ina.1! 5. pop več in obratno : kdor bi dobil oddelilo na dražjem, ugodnejšem mestu, bi je dobil sorazmerno manj. V©9 grljanski svet bi se torej moral klasificirati. Za novo razdelitev bi bilo treba napraviti popolnoma nove mspe, ker so stare netočne in z ozirom na vrednost grljanskega sveta v premajhnem merilu. Take komasacijske mape, ki bi služile tudi za regulacijski načrt in podrobno stavbno parcelacijo, bi morale biti risane 1 : 1000. Taka zemljiška in komasacijska zadruga pa bi imela še drug važen pomen. Kakor znano, ni mogoče dobiti dane3 za zgradbo cest, ki bodo docela javnega značaja, nikakih podpor, ker bi take prošnje v tržaškem deželnem zboru ne našle poslušnih ušes, iD ako jih ne podpira Trst, jih tudi država ne more. Tudi za eventualni regulacijski načrt bi se moralo dobiti v normalnih razmerah podporo, ali Bedaj j6 to izključeno. Siino važno vprašanje za Grijan bo izvedba projekta za cestno železnico Trst — Tržič. Ako bi bila tu močna in so idna zadruga, bi marsikaj dosegla tudi preko tržaškega deželnega zbora, ker so zadruge deležne državnih podpor in bi bila lahko močna odpora proti Grijanu škodljivim načrtom. Grijan ima kot kopališče brezdvomno lepo bodočnost. Blizu Trsta je in v prijaznem kotičku. Toda ne smemo ga prepustiti samemu sebi. Zlasti nam ne more biti vseeno, kako se zazida in s kakimi poslopij ter kako bodo izpeljane njegove bodoče ceste in ulice. Predvsem pa moramo čuvati nad tem, da nam ga ne razdro s prašnimi prometnimi cestami in električnimi železnicami (opozarjamo tu na inž. Skobernetovo poročilo!) Grijan mora postati moderno kopališče, ker je za to ustvarjen — zato pa ga je treba organizirati! ZAHVALA. Podpisana se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k dobremu uspehu III. župnega zleta, ki se je vršil na Opčinah dne 29. junija t. 1.: bratskemu predsednlštvu Slovenske Sokolske Zveze za izpodbujevalni poset, bratskim župam, Idrijski, Gorenjski in Goriški, bratskemu društvu iz Postojne, bratom hrvatskim Sokolom iz Pazina, vsem za mno-gGŠte?llno udeležbo, s katero so posebno dvignili sijaj in povečsli vtisk prireditve, — dalje vrlim Opencem, ki so gostoljubno sprejeli slovensko SokDistvo, posebco g. dež. poslancu Štefanu Ferlugš za navdušujoči pozdrav, si. tsž- ški delniški družbi malih železnic za prostor za zletlšče, g. dež. poslancu Karlu Malaianu in gosp. Antonu Ketteju za pomoč pri priredil?! zletišča in postavitvi telovadlšča, br. inž. Bsttiniju za strokovnjaške nasvete v istem oziru, in br. dr. Justu Pertotu, ki je bil drage volje na razpolago za zdravniško pomoč. Podpisana se nadalje najpmrčneje zahvaljuje vsem, ki so darovali za župni paviljon, in posebno cenjenim gospem in gospodičnam, ki so se tako požrtvovalno trudile za opremo paviljona in za razprodajo, s!, uredništvom listov, ki so prinašali vesti o zletu, v prvi vrsti „Edinosti", ki ni nikoli štedlla s prostorom za potrebne objave, In vsem ostalim, ki so pri zletu sodelovali, s? ga udeležili ali na drug* način pri tej priliki pokazali, da umevajo visoki pomen slovenskega Sokolstea in da hočejo tudi oni prispevati k uspehu njegove misije. Vsem najsrčnejša zahvala 1 Na zdar! V Trstu, dne 4. julija 1913. Tržaška Sokolska Žapa. I te želje. Odgovarjam Vam pa, da je bilo že najrazličnejših poskusov! Radi par kronic si upa marsikdo od-slovljati izterjevalca, ki mora radi take bagatele delati 4—5 poti, preden se mu posreči, da dobi kako malenkost 1 Tu se mora torej v prvi vrsti poboljšati naša Javnost; ako bo ▼ njej prave dispozicije, bo politično vodstvo gotovo z veseljem na delu, ka|ti to Je res, da je nedostatek vsaj kolikor toliko primernega volilnega fonda v veliko (oviro. Tudi na volitvah smo občutili to. Z golo roko Je težko gada loviti. Dalje si moramo dobro zapomniti, da je reklamacijsko posto-j panje odločilne važnosti. Reklamirati je treba zaradi vsega, kar ne odgovarja dejstvom, kajti znano je, da nasprotniki Iščejo vse možno, da le uničijo čim več naših glasov. Pri zadnjih volitvah je bilo n. pr. iz raznih razlogov uničenih in neveljavnih najmanj tisoč glasov in proti temu je treba najener-. gičnejšega boja. Na delo torej vsi, ki so ''obre volje 1 Ne zahtevajmo vsega le cd vodstva! Tromba. i Vpisovanje v CM šole v Trstu. Da se izognemo prevelikemu navalu ob vpiso-j vanju v Šole sv. Cirila in Metoda v Trstu,! se bo za prihodnje šolsko leto vršilo vpi-; sovanje dvakrat, dne 7., S. in 9. Julija in 11., 12. in 13. septembra t. 1. V ponede-j ijek, torek in sredo 7., 8. in 9. julija bo pri j S?. Jakobu vpisovanje od 10. do 11. ure Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom dcp., sa Acquedottu pa cd 3. do 4 ure;_|n_, |WPr|ka «i Fuplan popoldne. Starši ali njih namestniki na| pri ™ra*a _ rilPian vedejo svoje za šolo godne otroke v šol-! Trst, ulica Giulia štev. 72. sko pisarno ter naj pokažejo te papirje: 1. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev rojstni list (ali izpisek iz rojstne matice ! Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča anagraftčnega urada), 2. zdravniško izpriče- \ pravo milo za perilo; vinski kis. „Alla Citta di Lione" - Trst - Borzni trg 3. Velikanski popusti ob priliki ureditve Svila fantazija prej K 2 50—3 20—4 50, sedaj K 1 45—1 95—2 45. Tafet prej K 1-95, sedaj K 1.28. Foulard dvojna Sirokost prej K 4 50, sedaj K 2 95. Mušlin de soire prej K 4 50, sedaj 2 95. ARTURO m0dricky PradaJalBloa oianaf. blaga la drabaih predaetav Trst, ul. Belvedere 32. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. Dr. Korsano Specijalist za slfititlčne In ko2ne bolezni ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Falazzo Diana) Za cerkvijo Sy. Antona novega. Sprejema od 12. do I. in od 5*/t do 6'/a pop. Neverjetno l Krčmarji pozor!! Sovama čevljev MODUN vaio o cepljenju kozle, 3. zdravniško izpri- i Poštne odpošiljatve.! čevalo o zdravju oči. Priporočamo staršem, ; da o pravem času oskrbe te papirje, ker! brez njih ni možno sprejeti otrok v šolo. Vodstva CM šol v Trstu. Danes 1 Danes 1 ob petih popoldne se; bo višila v proslavo sv. Cirila in Metoda ob vsakem vremenu v »Narodnem demu" vi Barkovljah že naznanjena veselica pedruz-: nlc CMD iz Barkovelj, Belvederja in Rojana.; Spored obsega raznovrstne pevske točke, godbo in velezabavno burko s petjem is Kupleti: „Oče so reki', da le". Po veselici bo ples. — Vstopnina k veselici je le 40 , st. za osebo, sedeži po 30 in 20 stot. Pri j plesu plačajo gospodje 1 K, dame 60 stot.; Naj torej nihče ne zamudi prilike, da sej pošteno pozabava in ob enem pomaga toli; potrebni in koristni Družbi sv. Cirila in; Metoda, v prid kateri se vrši veselica. Podružnica CMD v Škednju počasti j Poštne odpošiljatve! JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterlna Nov prihod volnenega blaga za moSke in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. . Svilenina in o raski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah. lam SODI Dr. Pežnik Dr. PETSCHNIOO trst, vil S. Cateriu Star. 1. v Trstu 130 fiHjalk. — 1200 delavce? I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-6-vis ul. Madonna del Mare) FinI M po ljudskih cenah. Izključeno vsaka konkurenca. danes praznik slovanskih blagovestnikov s h Zzll Fratelli Rauber Trst, ulica Carducci 14 (ex Torronte) ——— Zaloga ustrojenih kož. ——ek Velika izbere potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. vesti. Po volitvah. Prijeli srao: Na?3da je, da se po vsakih volitvah zasledujejo vzroRi uspeha ali neuspeha. Osobito pa v slučaju neuspeha kar mrgoli raznih kritikov. Skoraj vsak ve povedati sredstvo ali sredstva, s katerimi bi se bilo gotovo zmagalo — ako bi se |lh bili posluževali 1 Bolj objektivni kritiki ne stikajo za osebami in se drže bolj splošnosti, a |e mnogo takih, ki preradi obsojajo vodstvo, Češ, da to nI storilo vsega, kar bi bito moralo. Ne vprašuje se; Je- H bilo možno storiti več in Jeli smo mi vsi izven političnega društva storili vse, kar Je bilo možno ? Jaz poznam precej ves mehanizem, poznam težave in ovire in moram reči, da Je vodstvo storilo svojo dolžnost, in vem tudi; da mi, posebno kavarniški kritiki, nismo storili vsega, kar Je bila naša dolžnost In kar bi bili lahko storili! Najmanje 80 odstotkov onih, ki obsojajo, niso niti člani političnega društva! Ni*J 2 kronici na teto se Jim ne zdi vredno žrtvovati edinemu našemu političnemu društvu v koristi Izgovarjalo se s tem, da Jih nihče ne terja, da ne vedo, kje in komu plačati i. t. d. 1 In pa volilni fond naj bi imelo to naše politično društvo l Težko Je pisati resno ia šele pojasnjevati razumnim JJudem, da do takega res potrebnega fonda se more priti edinoie, če — zlagajo zanj! No, tudi v tem pogledu imajo svoje nasvete. Politično društvo naj bi razposlalo vsem poznanim narodnim možem in even-tuelno ženam primerno okrožnico In pa položnico, In videti bi, da se večina naŠincev odzove I — tako govore, in Jaz !e beležim jfermangilB Crocca Trst, ul. Barrfera vecchia 8 ima veliko v. lego mrtvaških predmetov. II..J od porcelana In biserov vezanih zmedena T tU II iioo, od umetnih cvetio > trakovi in napiil. Slika na poroelanastih ploščan za spomenike. HaJnižJ* konkurenčne oeae. S * amerikanski n „ „ najfinejši nizki čevlji črni...... „ zelo fini črni..... „ amerikanski luksus . . Ženski čevlji: odprti črni „Romana" . . . . „ lakaati „ . . . . nizki čevlji, močni..... „ „ chevreau .... „ najfinejši Goodjear Welt n amerikanski luksus . . „ »v barvah lakasti . . Z&mrmSk wm aotraaje (splošne) botare koncertom v prid otroškemu vrtcu. Razen] |—9 h 2—3 tn Specijalist pevskih ia godbenih točk Je v prometu; jg^Bg (spolne) bo leni t 11 V« „Kolo sreče", srečolov, tehtnfca, razproda-1 janje sladčic in igrač In šaljiva poŠta. Koncert se bo vršil v .Gospodarskem društvu". Začetek ob 4*30 popoldne. Vstopnina za osebo 20 vinarjev; otroci so vstopnine prosti. Danes vsi v Sv. Ivan, da pripomoremo k lepemu materijalnemu uspehu domače podružnice sv. Cirila in Metoda. .Danes bi dobila CMD lehko 6000 K, tako piše „Slov. Branik", ko bi vsaka podružnica nabrala Ie 20 K" 1 Skrbimo, da ta njen klic na(de v naših srcih odmeva in naj pride vsak, kdor le more, da položi svoj dar domu na altar; In beležili bomo lahko ne enkrat, temveč, večkrat po 20 K! V paviljonu, kjer se ne; bo prav nič vsiljevalo in odiralo, bo naše na-j rodno ženstvo prodajalo slaščice, kavo, H-' jt kerje; za srečolov pa so pripravljeni prav O lepi dobitki. Na svidenje torej danes v sv. \ J Ivanu 1 j« Mesto jetniSke paznice |e razpisano1 pri deželnem sodišču v Trstu. Natančnejši, pogoji so označeni v „Osservatoru* št. 152 z dne 5. t. m.. Glasbena šola podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Šolsko leto se konča Jutri, v ponedeljek. Vsi gojenci naj se zbero, točno ob treh popoldne v dvorani »Trgov- Liižne in peščene kopelji. Zdravljenje z radijem. ^afcesco^Š^e^IneMdsfcropiea", kjer Hm 30 hotelov in penzij ter nad sto zasebnih vil. V najem se oddajaj o stanovanja razdele spričevalain dajo potrebna navodila s kuhinjo ali posamezne sobe. Vsak dan dva koncerta, \eselice, tekme v plaza vajo v počitnicah in pojasnila o pričetku vanju, regate, serenade, razsvetljave, kinematograf. Vsako soboto ple3 v zdnt-prihodnjega Šolskega leta meseca septembra, j J vilišČnem kazinu. Vljudno prosimo starše, da obveste o tem- ___ v V Ll 8. LORENZO" = gojence '' * Šolsko vodstvo. 1GASIFiO DES EHTRRfiGERS Gunij — september). ravnateljstvo dr2. železnice PRIMER: Moški čevlji: Črni močni........K „ Box.......... „ fini Goodjear Welt . . . „ 7*50 9*50 1350 II'— 17*— 6*— 11*30 16*— 3*20 4*20 5*— 7*50 11 — 13*— 14 — 15*— Čevlji visoki In nizki z a, ouoke od 2 X dalje. CORSO 27. Ul. CAVANA 11. PORTOR9SE C. kr v Trstu odda v postaji Gorica proge! Jesenice—Gorica—Trst zgradbo skladišča za' bencin, olje in petrolej za pavšalni znesek. Podrobni podatki o opremi ponudeb, vložnem roku itd. bodo razvidni v eni prihodnjih številk listov „Litferungsanzeiger", „Oesterr. Wochenschrift fur den čffentlichen Bau-dienst", „Verordnungsblatt fur Eisenbahn-und Schiffahrt", „Wiener- Zeltung", „Laiba-cher Zeitung", „Zeltschiift des Ssterr. In-genleur und Architektenvereines", „Osser?a-tore Tiiestino", „Avisatore dalmato" ter se izvedo pri oddelku III. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in pri c. kr. sekciji II. za vzdrževanje železnice v Gorici. Konsorcij čevljarskih mojstrov nas i naproša da obiavimo, da se vrši danes dopoldne ob 10 30 v telovadnici v ul. della Valle št. 3 Ja-ea protestni shed primorskih j čevljarjev In trgovcev s čevlji in U3njem proti * usnjarskemu kartelu. Shcda se morejo ude- Vsak dan v Trst in iz Trsta 8 pomorskih voženj. 70.000 liek tolitrov za ekrport popolnoma odležanega češkega budjejeviškega piva lahkega, aromatičnega, bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago v svojih velikanskih kleteh Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah Največja slov. eksportna tovarna pi;a. Pokusite v hotelu „Balkan« v Trstu. Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo: Tvrdka Bogumil Ponka, Trst, ul. Valdlrlvo 4. »k Največja in dobro znana, odlikovana zaloga obuval JOSIP STAN TI C M via Rosario št. Z prodaja radi preselitve vse v zalogi se nahajajoče blago po najnižjih cenah. Velika izber vsakovrstnih obuval za moške9 ženske in otroke, kakor tudi vsakovrstnih sandalov in telovadnih čevljev. Zaloga Ciril-Metodovega voščila. Pulo, urada in S priporoča Josip Stantič. Andrej Purič kovač, ^rst, ulica Media 6. Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača. Franc Stranoar gostilničar v Trstu, ui. Giulnni 32 p-iporoča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILK« v aterl teči pristno vipavsko domače vino lastnega pridelka, ter istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk. Eoe _______ PH BS KisM !S Si? Ki* A EB RiS Zt. S« SSK EBE ts ea se rs*? RR &M B3 B« SP2 tf m R99> mm R f tees sa ma ppsf Bi met n , i as eb sa ž B ££ me- ebs 3* - Trat via S. Servolo 2. — Telefon svetinjo / cewi In cementnih ■a i».. plsfc teffiEOT In umetnem Kamni?. II TsaioiTatao d«Io ▼ ecnfsta. Cene imerae, i slo totso Me i. Servolo 2. - Ilkooana tovarna (II,ato> • a ■ a Odlikovana to~ JADJ I*£| sv. Ivan Varna sodaviee J^rVI^J pri Trstu, Via S> Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 666. se priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, kavarn ar jem in dragim odjemalcem so da vinarskih izdelkov v mestu in okolici. Kamnoseška obrt I stara, dobra idoča in dobro upeljana, s strojnim obratom (/aga - brus) s potrebnimi prostori in poslopji se zaredi bolezni prods ali pa pod ugodnimi pogoji d« v najem. Izdeluje se predvsem nagrobne spomenike, oltarje ter v stavbeno in mizarsko stroko spadajoče predmete. Zaradi ug.-dne krajevne lege in prostorov, bi se lahko upeljala obrt za izdelovanje cementnih in betonskih predmetov, ker m nikake konkurence daleč na okoli. ^a; i Podjetnemu Slovanu jo zagotovljena bi-gurna bodočnost, ker ima računati na podporo merodajnih faktorje?. Pismene ponudbe na In3eratni oddelek „Edinosti* pod rKamno3uška obrt. Št. 1347-*. DARUJTE ZA „DIJAŠKO KUHINJO" IT* VELIKA ZALOGA ŽELEZNINE ni KOVIN Trst, ulica G. Carducci 26. LIKA IZBERA ROČNIH POLJEDELSKIH STROJEV f si " ■ Reietnld za žito. Ročne nlatUuice. Vile v oseh oblikah. Trehllnlkl za zrnje In seme. Rezalniki za klalo o oseh oelikostlh. Velika zaloga železnin za vrata, okna in pohištvo. Kuhinjske potrebščine v veliki izberi. :: Raznovrstno orodje. Prvaslovenska mirodilnica v Trstu H loj z Saleteij u lfta Carrmdcrl 18, v bllžlil oosthie N00 Zaloga barv, čopičev, mrežic ta plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-s—a nalnlh posodah in drugo. HB Slabotni možje ! Stari a!i m adi! Ne obupajte ! laz sem iznašel! Moj aparat f,H" odstran; takoj vaso moško sla-botnost (nevrastenično impotenco). Nikako notranje sredstvo, nikako zdravilo ! Zahtevajte dis kretno pošiljko mojega prospekta in priložite 40 ^ vin. v znamkah. Naslov: ,,Nova mehanika 405" Postni predal 40. — Budimpešta. — Glavna po A ta. Korespondenca in prospekt le v nemškem jeziku ^mTs-iSSrain*^ F"! ' r ISBMUMml «wt > )■» ' i RESTAVRACIJA RURORfl Irst, nu Čžrflacci H. 13. Od danos naprej dunajski damski orkester CARMEN 6 gospic pod vodstvom AVGUSTA KLEPIĆA. Posebno izbran glasbeni naredni program. KONCERT iraja vsak večer od 7 do polnoftt VSTOP PROST. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Poleg renomirane ga Ooe»»ove»a piva se tott pivo Keuchel-Briu iz KulatlAcha, -J Kr. hrvatska navtlčna šola v Bakru. Pred seboj imamo letno poročilo kr. hrvatske navtične šole v Bakru za šolsko leto 1912.—1913. Ko se je mudila letos dvakrat že v našem tržaškem pristanišču šolska ladja kr. hrvatske navtične šole v Bakru, „Vila Velebita", smo si ogledali to ladjo in se doli po veleprijaznem njenem kapitanu g. Nikoli Gerechtshammerju in drugih gospodih profesorjih zavoda poučiti o ustroju te šole in njenem delovanja. Obenem smo tudi priporočali našemu občinstvu, da bi svoje sinove, ki jih želi morda posvetiti pomorski družbi, dalo izobraziti na tem zavodu, ki je vzgojil naši trgovinski mornarici že toliko najboljših njenih moči. Obljubili smo tedaj, da izpregovorimo nekoliko obširneje o tem zavodu in to obljubo izpolnjujemo sedaj, ko imamo v rokah letno poročilo zavoda. Na zavodu je poučevalo obligatne predmete 14 učnih moči, relativno obligatne pa 4. Zavod ima dva razreda pripravnice in pet navtičnih razredov ter trajajo potemtakem študije na zavodu sedem let. Učnih predmetov je na pripravnici in v navtičnih razredih skupaj 21 in sicer : veronak, hrvatski jezik, italijanski jezik, nemški jezik, angleški jezik, zemljepis, zgodovina, matematika, geometrija in geometrijsko risanje ter deskriptivna geometrija, priro-dopis in izpoznavanje blaga, fizika s kemijo, prostoročno risanje, lepopis, navtika, ladijsko strojništvo, meteorologija in oceanografija, gradnja in oprema ladje, manevriranje, ladijsko knjigovodstvo, trgovinsko in menično ter pomorsko pravo, Lidija ko zdravstvo. Gojenci se morajo po končanih študijah podvreči zaključnemu izpitu, pismenemu in ustmenemu. Na zavodu je bilo v pravkar poteklem šolskem letu 131 učencev in 24 učenk, ki se dele po razredih takole: I. pripravnica 31 -+- 9 ; II. pripravnica 20 -f- 5, I. nav-tični razred 24 -j- 5, II. razred 19 -f- 5, III. razred 15 in IV. razred 22. Petega razreda letos zavod ni imel. Po veri so bili učenci razun po enega pripadnika pravoslavne in protestantske vere vsi katoliki. Po domovinstvu jih je bilo 114 -f 21 iz Hrvatske, 3 -j- 1 iz Slavonije, iz Ogrske 4 -j- 1, iz avstrijskega Primorja 5, iz Dalmacije 3 in iz drugih dežel 1 + 1. Učni uspehi so bili razmeroma prav ugodni, kajti v vseh razredih skupaj je bilo 21 odličnjakov, 95 -f- 23 učencev oz. učenk je dobilo izpričevala prvega reda, drugega reda pa samo 7 + 1. Popravljalni izpit jih ima 8. V treh višjih navtičnih razredih ni dobil noben učenec izpričevala drugega reda. Jako dobro je preskrbljeno na zavodu za praktično izvežbo učencev, ker prireja zavod s svojo šolsko ladjo, ,Vilo Velebita*4 vsako leto po več krajših in po eno daljše poučno potovanje, na katerem se učenci izvežbajo i v ravnanju s parnim strojem i z jadri. Za telesno vzgojo gojencev pa je preskrbljeno z veslanjem in vežbami na ladijskih jamborih itd. Za zavod je ustanovljenih 26 štipendij oziroma podpor v zneskih od 200 do <500 K, obstoji pa tudi „Društvo za podporo ubožnih učencev", ki je imelo po reklo šolsko leto K 1207*37 dohodkov in K 858G6 izdatkov. Imovina podpornega društva znaša K 20.961 72. Za sprejem v kr. navtično šolo v Bakru veljajo sledeče določbe: Prihodnje šolsko Jeto se prične dne 11. septembra t. 1. Vpisovanje učencev in učenk se bo vršilo dne 4. in 5. septembra 1913. od 9 do 12 dopoldne v ravnateljski pisarni. Kdor bi prišel pozneje, se ne sprejme. Sprejemni in popravljalni izpiti se bodo vršili dne 6., 9. in 10. septembra, redni pouk pa se prične 11. septembra. Kdor želi biti sprejet v I. razred pripravnice, se mora v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov prijaviti ravnateljstvu in dokazati: 1. s krstnim ali rojstnim listom, da je dovršil deseto leto starosti, oziroma da ga dovrši do konca tekočega šolskega leta. Učenci, ki so že bili na zavodu, morajo prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo. 2. z o d p u s t n i c o, da je dovršil z uspehom IV. razred ljudske šole. Oni učenci, ki prinesejo slabo izpričevalo iz ljudske šole, ali pri katerih bi nastal utemeljen sum, da nimajo dovoljnega znanja za uspešen napredek, se ne vpišejo, preti en ne napravijo sprejemnega izpita. Pri sprejemnem izpitu se zahteva: a) iz veronauka znanje, ki je predpisano za štiri razrede ljudske šole; b) iz hrvatskega kot učnega jezika izurjenost v čitanju in pisanju, poznanje pravilnih oblik z glavnimi izjemami, iz-\ezbanost o analiziranju prostih razširjenih stavkov, najvažnejše o pravopisu in i.jega uporaba pri pisanju diktanda. c) iz računstva: štiri glavne vrste računov s celimi števili. Po odloku kr. vpisujejo učenci v hrv. deželne vlade se . I. razred pripravnice i samo začasno. j V II. razred pripravnice ter v I. in II. j navtični razred se sprejemajo učenci z • drugih srednjih šol na podlagi sprejemnega i izpita iz onih predmetov, ki s e j i h a 1 i{ niso učili, ali pa so se jih učilij v manjšem obsegu. V najvišje tri navtične razrede se morejo sprejeti učenci drugih srednjih šol samo na podlagi izpita iz vseh učnih predmetov predidočih nižjih navtiških razredov, a znanje, ki gaj učenec pokaže pri izpitu, je potem mero-' dajno za to, v kateri razred se sprejme učenec. Za sprejemni izpit v najvišje tri navtične razrede se plača pristojbina 24 K in to pred izpitom. Nadalje mora vsak učenec brez izjeme, ki se hoče vpisati v kak višji navtiški razred, doprinesti izpričevalo, ki ga izda zdravnik, ki je v državni službi, o dejstvu, da je učenec telesno popolnoma zdrav in dovolj močan za pomorsko življenje, da ima normalno razvite oči in da more na večjo daljavo razlikovati razne barve. V smislu odloka hrvatske deželne vlade se ne sme sprejeti na zavod noben učenec iz zavodov izven kraljevine Hrvatske in Slavonije brez posebnega dovoljenja kralj, hrvatske deželne vlade, oddelka za uk in bogočastje. (Treba je torej učencem iz naše državne polovice, ki bi hoteli vstopiti v ta zavod, napraviti posebno prošnjo na kr. hrvatsko deželno vlado, oddelek za uk in bogočastje, da dovoli sprejem na zavod, in hrvatska vlada daje tozadevno dovoljenje prav rada). Deželna vlada je poizkusno dovolila že leta 1894/95, da morejo prve štiri razrede te šole pohajati tudi deklice kot javne in redne učenke. Dolžne so se učiti vseh obligatnih predmetov in prisostvovati vsem verskim činom, kakor učenci. Šolnina znaša za pripadnike Hrvatske in Slavonije in drugih dežel krone sv. Štefana K 12 —, za druge pa K 24 — vsako poletje. Vsi učenci plačajo pri vpisovanju 2 K za tiskovine, za kolke na izpričevala in za druge šolske potrebščine, za dijaško knjižnico pa 2 K. Oni učenci in učenke, ki ne stanujejo pri svojih starših ali najbližji rodbini, se morejo vpisati v ta zavod le tedaj, če dokažejo ravnateljstvu s potrdilom pristojne redarstvene oblasti, da ni nikake zapreke njihovemu bivanju in oskrbi pri izbranem stanodajalcu. Ravno tako potrdilo morajo učenci in učenke prinesti ravnateljstvu, če med šolskim letom premene stanovanje in oskrbo. To potrdilo mora stanodajalec sam preskrbeti pri pristojni redarstveni oblasti. Potrdilo velja le za ono šolsko leto, v katerem je izdano. Vsak učenec se mora tekom počitnic vesti nravno in dostojno; v nasprotnem slučaju je odgovoren šoli po končanih počitnicah. Ker se morata šola in dom podpirati med seboj, se opozarjajo starši, ki ne stanujejo v mestu Bakru, da preskrbe svojim sinovom stanovanje pri stanodajalcih, ki se prizadevajo, da učenec redno zahaja v šolo, da se vede dostojno in točno izvršuje svoje šolske dolžnosti. Če pa opazi šola, da je stanovanje nevarno za moralno vzgojo in znanstveni napredek učenca, tedaj zahteva ravnateljstvo od staršev, da poiščejo za sina drugo stanovanje. Če bi starši ne storili tega niti po ponovnem opominu, bi bil sin izključen iz šole. Staršem in oskrbnikom učencev se toplo priporoča, da tekom šolskega leta večkrat prihajajo v zavod, da poizvedo o napredku in vedenju svojih sinov oziroma varovancev. One starše in oskrbnike, ki bi morda hoteli vpisati svoje sinove oziroma varovance v navtično šolo iz razloga, ker niso mogli napredovati na kakem drugem učnem zavodu, opozarja ravnateljstvo na sprejemni izpit in velike zahteve učnega načrta. Kakor je torej videti, vlada na zavodu stroga disciplina, kar je z ozirom na vzgojo mladine, ki je določena za težko in odgovorno pomorsko službo, gotovo le hvalevredno. Mislimo, da smo tako precej jasno podali sliko te edine šole svoje vrste s hrvatskim učnim jezikom, zavoda, na katerem bi se z izredno lahkoto izobraževali tudi sinovi našega slovenskega naroda. Slovenščina in hrvaščina ste si tako sorodni, da bi hrvaščina gotovo ne delala učencem slovenske narodnosti prav nobene težave, a prav tako pa smo tudi Zaloga moke prve vrste Telefon št. 231 • Rjva GriimUSa Št. 12. • Telefon št. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke ia krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO HIAJOIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN • TRST, Brzojavi : TRUDEN - TRST. Pekarna in odlikovana slaščičarna j TU. STOP AR i Trst, ul. S. Glacomo 7 (Corso) s podruž-1 nico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIM! in lenitnine bogata izber Za birmo konfektov, bombonler svežih slaščic. ter vsak dan ■ BAĐIOAKTZT1B TERMALNE TOPLICE ■ TOPLICE NA KB* NJSKEJl Postaja Dolenjtk* ž.lesnioe Straža - Topilo*. Akrotcrma 38 • C, ki daje na dan nad 30 000 hekt. radioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, levmatizmu, ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih itd. Elektroterapija, masaža. Ravnateljstvo : kopališČni zdravnik Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecch a 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprovzeto traotfno lestvln In Kolonij. b!s$n ^ Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. ^ Crnesta pregnan, 7fst ulica S -. Lazarja Ste v. 17. Skladišče kož barvam, vu«h vrat rumene in črns za davljarje in sedlarja 2 delavnico gornjih delov čevlje/ (tomaje). Teieftje dr. Konst.Konvahnka. Tj dobno urejene sobe za tujce jj0je grne |n rumene (Bokslcall)). tfoftČHa *a in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdo- M|h«..A __ barvana p.flvli« «a.-orh» za vita okolica, izborna restavracija. i ■&Ji33 i0 ivr8t® *a, oarvane cevije. narečne za Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi. VS8 krajfl Q3ZelO IZVrŠU)8 tOČflP In hitro Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. ' ^■■■■■■■■^■■■■i^HHHMMHiHHHI^HB Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št fl priporoča lUmunh občinstva trgovino lestoln in kolonllolneso Maso. Ii na daiall de pod vodstvom eoap. Jakoba Bambiča - p< priporoča lUmunb občinstva svojo Ta trgovina • dobro poznana od Slovencev v Trsta, v okolici In pod vodstvom goap. Jakoba ^Bambiča - postreže enako dobro si. občinstvu i blagom prve vrst« in po zmernih cenah. — — Zaloff* otrobov, kora s* Ia moko. —- PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBRLO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farneto 10. Velika zaloga in tovarna pohištva |Jf ANDREJ JUG - TRST -jS Via S. Lucia 6-18 Via 8. Lucia 5-18 g S j»0«ATA 15 LEPA IZBSEA FI2TBOA 1K HAT A »MM A FOHlflTVA TAPBTAflJ tf DKLO SOLIDNO U fftaksmtalh rteil«. OENK ZMKRKK. £ jVova trgovina modnih predmetov za moške, ženske i u otroke v Trstu, ul. della Caserma 17 (blizu knjigarne Qasproti kavarne Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih cenah Veliko skladišče klobukov dežnikov, bel« bi pisane srajce, Iztadek. platna 2epnlb robcev, aeikih negovie Itd* itd« ErF] K. CVENKELTr.«, c.r..32 Cene zmerne. - Postrežba tofina in vestna Naroda* trgovina. SOM Najbolji« In najmodernejše sukno za nolke ia volsenc u Ženske oblek. razpoSUja najceneje n CTCDUrPUl jug.al.vaotha razpoiiljaf.a » 1 CKIUCVIVI V OELJU »t. 302/ e« bolekne In rekonvalescent« Provzrota voljo do |odl, atrja|e želodec te oM«)* tadi orfaaUea Priporočene o* m+jalovečli mđrmrmlkor r t—h eluiejih, kmdnr ee je trebm p* bolemml ejmiiti. Odlikmem i fl kolajnami na rasni* vmartarak ta « aod 9000 adramliklml apclSavalt tsboraf oka*. H MT Ifttonri »kma. Lekarna Serratfallo - Trsi Btran VI EDINOST" St. 185. V Trstn, dne 6. julija 1911? Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva iz bambusa, Indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost, Trgovina jest vin in delikates CELESTE FURLANI Trst, via Belvedere S t. 57. Prodaja vedno sveže testenine is Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 6 kg naprej : kave, olja i. dr. HINKO BRAUNIČAR, vodja trgovine. ŽELEZNE OGRAJE za vSa (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za teao itd. Uuatrovan katalog štev. 104 brezplačno. . v „Žična industrija alpskih dežel" Ferd. Jer-gitsch's Sohne Klagenfurt. ^ Stalni zastopnik v Trstu. ^ ^ Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Pressgasse 29. Tel. 4144. Restavracija FIND1NG Trst, via Cologna 11 Vsako nedelje In praznik PLES Vstop 50 stotink, po 8 30 stot. K plesu svlra mestna gtdba II ni Prva jugoslovanska f|ntnil tMnf tovarna glasovirjcv HIIIUII r C tU L Trst — via Farneto št. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Delo točno. Cene nizke. II ni ij ČISTILNE KR0GUICE ki prenavljajo kri, dobre proti humo-rojdam, sestavljene iz rastlinskih snovij, priporočljive za redno delovanje čreves, proti hemorojdnim nadležnostim, glavo-bo u itd. — Cena eni škatlji 59 stot. ZALOGA V LEKARNI „GALENO" ulica B. Ciliso - Telefcn 20-76. Ante Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo St. 20 (Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje Gostilna v ul. Cas. Donadoni -.— > — ter gostilna — Josip Gergič, Trst' CamP° s- ®««>mo st. 19. Rocol — Molino a vento fitev. 40. V,no "» debel° P° »godrih pogojih . Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Prodajalna čevljev j——-- vseh vrst za moške, ženske in otroke in y gq zaloga usnja. S 11 »o ot*orjene Sprejema naročila po meri in popravila/. V ^^lJČlMll in razSirJono Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk ' V čim največjo udobnost p. n. občinstva ' bo brza motorna ladja „Mira" odslej vozila i od pomola sv. Karla nepretrgoma v Grijan ABTGJEiIaO REMIEK i in nazaj, kakor hitro se prijavi za vožnjo Rojan, ulica di Roiano St. 2. ; vsaj 10 oseb. Prodajalna manofaktarnega blaga indrobnih „ Vozne pene BO sledeče: predmetov. Tja in nazaj...... . . K 1 —. Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zaves, n n » 8 kopeljo vred . . . » 1*30. vsakovrstnih preprog, tapetov, batista, paname, n r> n n » » za Otroke „ 1*—, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, ip;a gjj nazai ... _*60. nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, j« • _ * ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat » n n ^a OtrOKO • • . . " in drobnarij v velikem izboru. Gene zelo zmerne. Abonentski listki SO razmerno cenejši. G Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke Giusto Pilottifu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. lo-25. Riva Pe3catorl štev. 14 Specijaliteta: ladijske »vet-1 j se Po-LJ soda in Akatlje is bele in iamno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidsa obloge iz vsako snovi v kosili po 2 m (brez zvezave). EEr=EEEE!jl EiE 32 Zaloga Izdelanih oUlek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga "D ♦ NA 0 rt ROKE ! ♦ h proti takojšnjemu J plačilu. Cene zmerne e Adolf Kostoris Trst, ulica S Giovanni št. 16, I. nad. zraven „Buffet Autom.". — Telefun 251, Kim. II. Pozorl Skladišče se nahaja v I. nad. :: B- Artistični fotogriifični zavoc Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia 5t. 27 (nasproti lekarne Piociola). — Futografiije n:i svetleau i in motnem papirju, plastično in naravnn iz-' vršene. Povečanje vsake slike na elje. ajvare: UMETNI Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez 2 vsake bolečine Z Dr« J. Čermšk V. Tuscher zobozdravnik kouces. zobni tehnik - TRST • ulloa della Caserma dt. 13, II. nadat. ALOJZ KRŽE | Bčrkovije, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjcn. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini TRST, ulica Barr:srs vscshla št. 25. Cere Uspone. sar Plačilo m obriih Sprejme se popravljanje šivalnih strojev ■ talcema zlstema. Prodaja igel, olja in sparatev. Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601 ^ Clizabeiina družba za | parne mline (SE) Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na dan OOO SLAVNO ZASTOPSTVOl ferdinand prst, Srsl ulica Miramar štev. 21. ooo Žito in otrobi na debelo. 1 Prodajalnica ur In dragocenosti G. ISucher (ex drag Dragotina Vekjete) Trst Cono ft. 36. Bogati isboi zlatanine, arebrnine, dragocenosti in iepnih ar. Kapaje in menja stare zlato in tudi srebro s novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakomine srebrnine, zlatanine, kakor tudi Šepne are. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ItOVŽI tovarna k^ndit'ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice zartistič ^ . v!nim» pozami 10 komadov 3 K. Zavod je o«i v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. lvan);prt od 8 zjutraj dy 6 {»opoldne. Fotografira Romano Simador I ob kakoržnem si bodi vreroenu kije bil mnogo let nastavljen v tvornici; jlv^ • _ ^ ^ js „ kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje jllOVl ZODQZQržlVniSKS raznovrstne in zelo fine izdelke. ;__a | - i _ •• _ Pošiljke na vse strani v vsaki količini po \ IZ dlilPClIalOriJ - nizkih cenah. j ul R0SS\n\ &t 12 (vogal ul. delle Poste) to* . j Laboratorij za moderno dentistiko. Slova Uobacarna | Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe ? g^i • • "j "W* • j materijalom najboljše kakovosti po K 2. triorgio CIG l^uisa j Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2 j Ordinacijske ure : Moderna dobro preskrbljena zaloga od 8 d°P°L do 1 p°p• in od * do 7 klobukov iz prvib tovaren. i 06 nedeljah in praznikih od 9 do la. Velikanska isbera angleških čepic sa moža in dedke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprave. Trgovina razne "VI PERUTNINE v bogati izberi. Zrst, nI CiBpanile 1115. • Jel. 759. Purani, goeke, raoe, piAdanol, Staj ere k I In domaftl, pouhard. — DIVJAČINE t zajol, srne. jerebioe« ekalne Jerebice (kotom!), fSozanl. 6a]no maslo In JaJoa. Vse po csnl, da se ni bati nikake konkarenee. Skladišče osija In dry za teriTo, petrolja ii M materijala Josip Miceus Trst, via San Clllino št 2 (Sv. Ivan) Erminia Warbinek manufakturna trgovina, Trst, ul Giulia št. 14. Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnja krila, spodnje srajce za ženske, moške in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batist, cefir, perkal, volneni in bombaža*ti voali, pepita-blago, novosti po K 120, križasto po K —'70, platno, kotonina, Sifon, brisače, pokrivala, zagrinjala, predpo- j steljniki, trojmk in volna za žimnice. Svilenine j in predmeti za opremo. -i- giulio Miim -i- TRST, ei!ca fileta« Cardaoci tttv n a tslsfon itev. «tj a « i^Vfliii »rotjo, trt*|«41»lo ma ........pljučnim Ia ■ ■ " it-lod- inaiaaa. r roti tuki rai»ins*ciji k oo »vrnga postopam mi »odlafl prarles. 1» b»lram Ja najbolj*« adr»Tiio pljučnim ti prosim bolesnim, kailju, hrlpavostl, teikemu dihanja, pljafl mema katara ln osobito proti Influenci, ilabl prabarl, ielod kiiu, imetju Jetel ln oblstl, proti oalaMcatl, prekla-JejJa. aobobola in astri m boleznim, proti trganja, opeklinam kotni ■ boleznim itd. "/, ali */, ali velika steklanioa K 6*60 Lekarnarja A.Th!erryja Stoperesno n&zlfo •dino pristno ■aoetljlvo leđil- do aa rane, otekline, odstranjuje la teleta tw »kodljlr« anovl ln Ttdnomi nameltaje mufn« operacije. Utlnkuja tudi j roti ,tmrim ranam. Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stotlnk. _ Dobiva se: Lekarna pri ^Ttem^^rada |An&eln varahu, ADOLF L----:-THIERRY, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja Be v vseh važnejših lekarnah. Na debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRANCESCO MELL. K SVOJIM I Prvo srbska, slovenska, hrvatska manufakturna trgovina IVAN OKLOBŽIA TRST, — ulica Barriera veechia štev. 37. (ex PEKIĆ). Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila. Vse po eenah, ki se jim ISHIlflilBHHUilBHHHeaH |i Ljudska uradna || II BOGOMIL PlliO H II Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 E3 II (nasprsri cerKve it. Aitua lovena) II Bogat izbor S * ar, verižic, orratnih - verižic, nhanov, prstanov, zapestnic itd. || || Konkurenčne cene. sEiiliiElOiSliEiElEliiaBB M ni treba bati konkurenee. li_ Vsakovrstne slamnike od preprostih do n&jfinejiih, cene primerno niske, priporočam gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu. Fran Cerar, tovarnar slamnikov, — Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. FRAN RUPNIK, krojaški mojster, Trat, ulica Geppa št. 10. I. a. MESAR Mesarji: ALOJZLJ (Luigi) DOLESZ. ulica Belvedere 51. 2. Trat, Riccardo Baldassi, Rijan, ulica Rojaa št. 7, (poleg .Koo-aumoega društva") priporoča svojo raoMico, Mizarji: 1 nO i rt C^nlf J mizaraki mojtter, Trat, ulioa JUPip OlUlla Belvedere št. 10. — Izvršuj« vsakovrstna mizarska dela. iS*7 Olje, kis, milo. FR. BIAGGINI, Tm ulica l8tria 5te' 21 drugo. Prodaja olja, kisa, mila ia 33S Točne ure prodaja Emilio Muller mjogltdoiJlA la rejta prodajalni«« Trat«, vit M. (vogal ulic« 8. Nlcolft), VELIKA IZBEHA vsrliis, alstlh, srsl ■ih, kak«r tati ■ktfc ar vsak« mto. U(tae«v!}*at lata lUi KAREL DELAMI po visokem c. kr. namestništvu KO^CESIJONlRANi Z0B0TEHNIK Trst, ulica Belvedere St. 4. 111. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. P ivan Kosmerlj Ivanov Rojan, ul. Montorsino St. 7, prlporo6a c. obfilnatm svojo trgovino jestvinin kolonij alnega blaga. twj» t-jd HIRODILNIGA Antonio Drsicb ^ ul. Barriera veochia 14. I Zaloga barv, čopfčev, f rnežev, pečatov, ribj'fla olji, praškov proti rorčeson najfl.iejsih tveč, suhega •adia, voska, laka za tlak, di£av In krtač. Zaloga WM iz Solim na obroka Trst, ulica Madonnlna 5. Popoln« sobe, selo fin«, po stan« dobro bUuM, Svrate, «v*l« la a«y>B ter poaamesno pohiitvo leno; Dvalai stroji, atesato ar«, a»k« OfMala, maanf. Wago. Pekarne: JOSIP AZMANN >-5U" priporoča •»vojo pekarno Prodajalne jestvin : |/04 i/fl SinlaS Trat, Piazza Ponterosv) f. I\ai. ¥U. mUlCj, Trgovina jestvin in k;lr. nijalnega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Z<* obdea obisk se priporoča vdani Ivan Bidovej, vodja. 508« oooooooooooooc ooooooooo oooooooooooooooooooocoo Ooooooooooooooooooooooo ! PRIP0R0ČLJIUE TURDRE | ooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooo ooooooooo Brivnice : lase kupujem ter izdalujsm vsakovrstna najmodernej' KOJIO, ul. Acquedoto 20. izpadle najmodernejša lasna dela. ASDKEJ 1752 Anton Novak, brivec vJl!* vedere St. 57, se toplo priporoča cenj< slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM: 2660 Ženske lasi isčeSljane in rezane, kupujem po dobri ceni. A. Ž e b e k vlasuljar, Trst, via Oarduccild. 1865 Brivska dvorana, f/™«^. Rojana in okolice, se priporoča brivska dvorana v ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo Jamči Štefan Vnkomanorič, briree. Čevljarji: ril in Pilfin TRST, ulica Molino a vento 11. I IIIJJ ■ ImU priporoča svojo delavnico in prodajalnico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja nofiene Čevlje, vse po najnižjih cenah, „svoji k svojim !u ADohfl7 Trst, ulica Istria št. 67. — Proda-1 nclIOZ jalna čevljev vseh vrat v veliki izberi za moške, Ženske in otroke. Sprejema naročila po meri in popravke. Cene smerne. Josip Macarol Tr8t> ulica C0Qti stev*38 ________„ - Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po meri in Bprejema popravila. Cene zmerne. Fotografi: spomini bo artistične fotografije c* kristalu, porcelanu itd. za priveske nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikegt podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij j» GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trst, ulica Nuovt št 41 (palača Salem). 14&S Najljubši Fotografa .iltca 7. Antona JerkiČa naslov: Trst, ul deiio Posta 10 ; Gorica, Gospoaii 4Mi Trgovine s prekajenim mesom PcinAPAPOm cenjenemu občinstvu svoj buffet I ripuruualll Točim prvovr.-tao l>reberjevo pivo na pipe, brez aparata, in vđa'covrstnetca viua. Trst, ulica tfanitk štev. 24. (aa-§proti m izeja Ke»ol-tella). Lastnik: JOSIP TOMAŽIĆ. Šivilje. ARIFPFi? Trđt* Via Barriera v- 33' vraU ■ flltatn, 13. Damska krojačnica. Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze a« gledališče itd. Cene zmerne. Urarne in zlatarne: Urarna in zlatarna najnižjih cenah Be popravljajo ure in zlati predmeti. Popravljajo se budilniri z garancijo po K T—. Caio Squadrani. Kupujem Železnine: železo, stare kovine: Anton Carnaca Trst, ulica Olmo št. 12. 173J Žganjarne: Stara grška žganj ar na Trstu, VU Oavaaa ber likerjev; specijalitate ; kranjaci brinjevao, kratki veo in rum. Cene nizke. aapečencL GrSka mastici Andrej Anton o p u I o. A. iu se dobi bogata ta> grazj ln francoski kuajak, alivovoo in briski troptao« Izber grenčic. Slaščic« !■ Is šija. — S« priporoča Aiitnn Tliplf edina slovenska žginjarna in MIIIUII I uru, taloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, ee nahaja v bliž.ni „Narodnega doma" v Trstu, ul. Cario Ghega 10, vogal ul. CecUa. Edina zaloga dalmatinakega tropinovoa. Razpošilja tudi na deželo. Razni: Pmrioin a,i v naJem 86 daJ° razne gostiln«, I lUUclJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corso od 9—11, 3—6, telefon St. 825. 417 Stalni krajevni agenti ^ T" sprejmejo ali pa nastavijo b stalno plačo ca prodajo v Avatro-Ogrski dovoljenih sreči. — Pjnudbe pod Merkur", Brno, Neugasse št. 20. 3242 Mori Žerjal-Trst priporoča svoje Knjigoveznice: lfniifintf»ni;*a ANTON EEPENŠEK je AflJigOVeZIHld ed:na slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia št. — Izdeiuje vsa knjigoveška preprosta in fina dela tečno in po konkurenčnih cenah. 1760 Kožuhovlne: Antonio Alberti barvanje kožahovine v Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23-56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na-ročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsakovrstno kož uho vi no. Krojači: Ifrniajtnifia GORUCAN, Tret, ulica IVrUjaUllILa Pasquale Revoltella ali Chiadinc in Monte št. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstvo za vsakovrstna deli. Solidna postrežba, velika izbe; najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. trgovine jestvin nlica Commerciale IS, s podružnico ulica Istria 66. fČarbola zgornja). - Prodaja se Žito, oves, koruza is raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. Restavracij a BONVECCHIATI" H Trst, ulica Carlo Ghega št. 17> Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina in Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti na kosilo in večerjo po ugodnih cenah, Priporoča se za obilen obisk in jamči za vse udobnosti in dobro postrežbo J. VAUPOTIČ. IS f Opoldis In zvačer abMemeat, zeli ug&dat. Izboru ka-falnja li bNdjeiovIški piv« («»fc |iiv«b«i&). Ziirsi etae. Restavracija-Hotel Balkan prepričani, da bi ljubeznivi profesorski samega veselja, ker si je domišljeval, ozi- zbor prve' mesece prav rad izpregledavai roma bil je trdno prepričan, da se bodo slovenskim dijakom njihovo nepopolno zidarji kar čez noč izpremenili, ko slišijo znanje hrvaščine, kateri se privadijo te- Petejana, ter postali socijalni demokrati, kom par mesecev. V tej nadi so romali preteklo nedeljo Resnica je, da se sinovi našega slo- sodrug Petejan, Colja in še neki drugi v venskega naroda prav malo posvečajo Gabrovico. Shod bi se imel vršiti na vrtu pomorski službi. Skoraj bi na prstih ene gostilne „Bandel". roke lahko našteli kapitane slovenske na- Ko so prišli ti trije sodrugi na Ban- rodnosti, pač pa se šopiri v dobrih služ- delnov vrt, je bilo tam zbranih precej bah mnogo Nemcev in celo Madjarov. zidarjev, ki pa so vsi, od prvega do zad- Jadransko morje je naše, jugoslovansko, njega, pristaši NDO. Ko se je Petejan s in je tu še mnogo, mnogo mesta za naše svojima kolegoma vsedel za mizo ter na- Ijudi. V Trstu je navtična šola, a ta šola ročil pijače, je pristopil k njim gostilničar je italijanska in Slovence gledajo na njej in jim je dejal, da kot mirni gostje lahko postrani; a če hočemo biti odkriti, se ta ostanejo, toda shoda da jim ne šola nikakor ne da meriti z bakarsko dovoli, ker je to nepotrebno in bi se navtiko, ki je zlasti glede na praktično s tem le razburjali zidarji, ki so vsi na- izvežbos svojo divno „Vilo Velebita" na- sprotni socijalni demokraciji in goreči ravnost idealen zavod v tem pogledu. Naj pristaši NDO. Petejan se je moral vdati bi se torej Slovenci, ki bi se hoteli po- žalostni usodi in odkorakati s svojima svetiti pomorski službi, izobraževali na sodrugoma iz Gabrovice brez najmanjšega tem zavodu, ki je podal naši trgovinski uspeha. In ko so sodrugi odhajali, so jim mornarici že toliko izvrstnih mož. priredili narodni zidarji velike „ovacije" z Staršem, ki bi želeli natančnejših žvižgi. Petejanove nade so padle v prah. podatkov, svetujemo, da se obrnejo na- Moral je spoznati bridko resnico, da soci- ravnost na ravnateljstvo kr. navtične šole jalna demokracija, ta breznarodna stranka, v Bakru pri Reki, ki bo gotovo rado nima v Gabrovici ničesar iskati, kajti ustreglo vsaki taki želji. Dubrovniška paroplovna družba delniška družba v Dubrovniku. Brzoplovna proga v Bari s odhod vsako sredo ob 8 zjutraj. Brzoplovna proga v Kotor in Spužs odhod vsak petek ob 5 popoldne. Brzoplovna proga v Kotor: odhod vsako deljo ob 5 popoldne. Parniki I. reda. Tretji razred zava'ovan. V prvem razredu kabine z eno ali več postelj. Nuj večja udobnost Kuhiujaka'postrežba brez prigovora. Cene zmerne. Za pojasnila se je obrniti na glavno zastopstva, ulica Lazzaretto 24. ne- TELEFON 12 61. Slovenci - pretfslKžn Jugoslovanom V pekarni in slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici Raffineria štev. 9 se dobiva svež kruli večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom. Odprta je Gabrovčani so zavedni Slovenci. Resnica pa je, da postanejo člani „slovenske" socijalne demokracije le tisti delavci, ki nimajo v sebi nobenega narodnega čuta in nobene narodne zavesti, ki so torej — renegati. Med nezavedneži Riečki Novi List" priobčuje izpod lahko agitirate, sodrug Petejan, med za-peresa „Delminiensisa" z ozirom na vest, vednimi delavci, kateri so o podlem in da namerava vlada ustanoviti vseučilišče izdajalskem delu Jugoslovanske- socijalne v Sarajevu članek „Adrijski problem in demokracije dobro poučeni — pa ne! vprašanje vseučilišča v Sarajevu", v ka- i v Petejanovi organizaciji ki se je po-terem se z izredno toplino in odločnostjo sluzevala lansko leto najpodlejše gonje, ki izreka za slovenske vseučiliške zahteve. je člane NDO terorizirala in priredila proti; R j • « - - e Tako piše med drugim: „In zakaj je njej strajke, tej Petejanovi organizaciji se V fflOjanu, Ul. Mpiari 9 gospoda nasprotna vseučilišču v Ljubljani danes, kakor vse kaze in kakor to tudi (za cerkvijo) in na podnožju Julijskih Alp ? Zakaj pri- sam priznava, zelo slabo godi. Zakaj, pPodaja fe QOveJ*. telečje meso po K 1*60, hajajo z argumenti, kakor da bi v Ljub- čemu? Zato, ker je zavrgla vse socijali- j.go brez kostj 24o in Roštrunovo meso ter — Vampe po 38—40 stot. klflr. nova mesnica Cene nizke. in starinsko blago z marljimi rokami Dež- prehitro spoznali vaše delovanje, zato so mana, Rutarja, Pavlina in drugih? *am obrnili hrbet. In ta mednarodna or- Čemu računajo tako brezobzirno na ganizacija zidarjev, ki se je lansko leto politično brezbrižnost naših poslancev, ki tako šopirila in ki je imela tisoče članov bi naj ne spregledali, da je vprašanje je tako padla, da niti shodov ne more več naših vseučilišč zanostavlianie ntših kul- prirejevati. Njene voditelje zidarji poženo ^rtftaiTtni tforajtlui lili. a* •Mleta paHta mM HOVAK - TUST i* naših vseučilišč zapostavljanje--------- , _ . _ turnih potreb in zahtev — ad kalendas m Jih niti poslusati ne marajo več. Tako eraecas? Čemu pa Sarajevo in ne Ljub- daleč se torej pride z lažmi m s teronz- _ liano t! '1110111 • Je vas pac zadela kazen, ker ste Ušče^udi°ybSarajevu^ ^^Ll*™* 222n5J"tTVJlšl"S ** DarOplOVBa M- Ma „Dal* dežele to pripušča, toda to se ne sme ubogati, ko smo vas svarili, da naj bi ne nikdar zgoditi na račun Ljub- nast-pali tako. Ce bi nas bili ubogali, bi ljane! še vedno lahko imeli vsaj del tržaških Slovenci so naše predmestje, oni so zidarjev na svoji strani, toda, ker nas n še narodso zaledje. Slovenci branijo hr- mste> zat<> ste popolnoma pogoreli. In prav vatstvo, Hrvati srbstvo, a Srbi bolgarstvo Je tako ! Dober tek! od navala germanizma. To resnico, ki temelji na zgodovini: in na zemljepisju, je treba vedno uva-; zevati. i Mi smo se že v sedmem stoletju na-j selili v teh pokrajinah ob Adriji a Nemci, Narodno gospodarstvo. Krompir na Goriškem Krompirjev pridelek se v tem letu ni dobi niti polovico lanjsko leto. Od začetka gospodarska in prometna podjetja gonijo; P° «aditvi ^ kazalo prav dobro toplo in nasfiti s trebuhom za kruhom, a oni se mokro vreme; 14 aprila pa je slana vse naj' vgnezdijo ob Adriji ter gospodarsko ^Zt zovlt" o^steT^l ** ' in prometno zagospodari o od Baltika do aa se J°L Z0Pet °?rasle'» naKa vzdržuje sledeče glavne proge: Trst-Metkovl6 A. (poštna). Od hod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. Vrst-Metković B. (poštna), i Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne ♦ Povratek v torek ob 630 uri zjutraj, i Trat-Metkovl6 O. (poštna). } Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne | Povratek v četrtek ob 6-30 uri zjutraj. I Trst-Korčula (poštna). | Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. ; Povratek v ponedeljek ob 6-30 uri zjutraj. i • "rst-šlbenlk (poštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako soboto ob i popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 7-15 pop. Trst-VI9 (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek vsak ponedeljek ob 7-15 popoldne, i nakar je nasto- 2veza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo ^TaJrmm^cr nam°^eino^iz rok to"nrirodno P'^0 suho in vetrovno vreme skozi ves Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v DaimVctf i datirana ter nam vzemo iz iuh to pnreuno, katerem bi mogel dozoreti krom Vožnji redi se morejo dob ti brezplačno . trgovino. Znatnega dežja, ki bi Pri ™akem družbenem zastopništvu. "varovanjem proti *suoam « trguju svetsko cesto. Ta prirodna cesta je najdragoceielši r • • - a • h kapital naše monarhije. J . krompirju zadostno zmočil, ni bilo od 11. Mehanična delalnioa AlarikLantschncr zapris. cenilec Trst, Via Geppa št. 12 Telefon 138. ^ Ekskluzivno zast0pni§t70 in zaloga svetovnoznane tovarne kolea (biciklj e v) in ^ m o tod klet STIRIA tvr-dke Joeh. Puch & Co.t Uraden Iltlrkoppft ^ Neomann kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin. Zahga In upeljava elektr. zvonoev. — Sprejme kakoržnosibodl Q popravo v Bvoji stroki. (7*°) Francesco Buda, zlatar - - Trat, nlloa Scalln&ta it. 1. fc^ Prodaja srebrnih in kovinastih ur, od 4 kri n dalje, uhani, prstani, veriž co iz amerikanske^a doublć zlata izključno V o priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in menjuje z'ato, srebro iu dra go-cenorti Tvrdka BUHA more prodajat po i»e7erje:no nizkih cenah, ker ne izdaje* velik »mkih svot za lukaurij >zne prostore, razsvetljavo itd. itd., kar mora koučuo vse plačevati kupovalec Oes. kr. priv Avstrijski kreditni zave£ za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica It reserve 243,000.000 kron). PODRUŽNICA V TR8"! U Plazza Nuova št, 2 (lu&tno poslopje) sprejme v t>voje i^kls^s varn&sht« celice sdelane od svetovna tvrdke Arnheim v Beroltnu CAjAznSeoe proti v.ožsra ia vlot-iu pahr&sc le apravljau.}3 vrednot, kak >r tudi cacno i htnno aaprtlh srvoJct, ter d i v dntičnih j^kl. b celicah v najem :a varnostne shratatok® (s^fes} n razliČniii volikosti, v ktterih se lahko abranij > vrod- aoatal papirji, listine, dr&galji itd. (Varnostne ceiiee ne more nihče drugi odpret kliker 3tronke vzajemno z bank j. Uprava in shramba vrednosti v lastnih ce icah na razpolago Podružnica Kreditnega zavoda sprsjru^ hranilne vbp na knjižic? in jih obrestuje do uadaljuega obvestila po 3 "I. % Reatni .Ifivek plaCa direktno znro3. f Bari aa tudi s vieml banko-vnlml poall, ter r.. ' : P -"V-. Germanska povodenj hoče Slovence' majmka do 25 junija Kaj takšnega ne A in istrske Hrvate potisniti vse nižje in Pomn}>? ^starejši ljudje. Krompir se nižje ne samo do m. rja, marveč celo v j e začelo izvažati 16. junga Bil je pa/. morje in preko morja, madžarski naval d1ok,er .ni.,bll° dezJa». Praj.droben, da ni tiri nndmskp Hrvate v^dno ni/io in skoro m bil za prodaio; zdaj se je ven-. P?v. !!_ J ,• " •• dar zbollšal in doseffel skoro normalno Zakladi za Jamatr© dne SI. decembra 1912 K 134.367.as*-17. — (Jlarnlra za z ivarovanjn il, " d0. Albanije, ^ J b leaja dne 31. deccrobra 1912 Do 30. junija je odposlala „Gospodar-, ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalniea v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. nižje, vedno dalje in dalje ao Aioanije, ""j"., —o— - — - đne S1 deccn,bra K 1.^67.209.909-2» — Plačana podrračiia od leta lsai d* potem pa tudi z njimi v morje ali pa X . . . , , „ j decembra isi2 K i,ii2.*is.i2i-56. nreko moria Do 30. junija je odposlala „Gospodar- H r v 1 ti se moraio 7 vso dušo zadruga za goriško okolico" 107 va- s 1. januvarjem 1907. je druStvo uvelo za življenji oddelek nove giavne pogoje police na larjece postaviti za slovansko v s e u - ^>nov krompirja, ostali trgovci od 50 do največo kuiantnostjo čilišče v Ljubljani, samo obžalo-(bU va&onov. za morajo kostni pr€ o d n nar Tati je, da Ljubljana ne leži na Štajer-*. . v leti1f.blJe zadr^a h.ud. skem Odločno se je nam treba zavzemati bo\5 tvS0™\ 0d. začetka fe ^ .foro niso sovenske zahteve, vsi drugi obziri Pr'kazah na trg ^ 50 f leiTifk® ^ se temu podrediti, vsi fo malen- v trgovino posebno ker ima zadruga red velikim vprašanjem naše fv ti dali seme z namenom, d^i tako dobe blago za konkurenco zadrugi. Sicer se je ta nakana trgovcev žalostno obnesla. Furlanski kmet kolne prevaro s krompirjem; pravi, da ne bode dobil za krompir toliko, da bi plačal seme in gnojila, ter tako izgubil navadni pridelek slavnoznane furlanske turšice. Voditelj in zapcljivec Furlanov je gospod Mrevlje župan iz Tare. To je mož, ki zasluži spomenik v Furlaniji. On je bil mož, ki je prvi opazil naval Slovencev v Furlanijo. On je prvi opozoril posadko narodne vojske v mestu Gorici, da je privrela 16. februvarja t. 1., v Faro na tabor ter tako zadržala prodiranje Slovencev čez Sočo v Furlanijo in tako rešil Furlane narodnega pogina. Furlanske kmete izdajalce pa, ki so pripravljali istega dne tabor za Slovence v Fari, je pomilostil, ker so se izpreobrnili, ter jih nagradil s Krompirjem in umetnimi gnojili iz Gorice. V nedeljo, 29. m. m., je sklical g. Mrevlje shod v fari, na katerega je povabil kmete in Bombičevega juda Mor-purga. Mrevlje in Morpurg sta se silila oba ob enem govoriti o kupčiji s krompirjem. Morpurgo je dopovedoval, kako je zadruga nevarna za kmete, ker da jamčijo s 400 kronami. Bolje je, da .se drže trgovcev, ki da nosijo sami riziko za trgovino. Govor Morpurga pa ni kmetom nič imponiral, ker je povedal, da je cena za 30. junija 6 kron, potem pa vsak dan nižja. Pred par dnevi pa je sklical župan Mrevlje sestanek in pritiskal, naj kmetje dajo krompir po 5 kron. Povedal jim je, da 30. junija zapadejo menice za krompir in umetna gnojila, da je treba torej pre skrbeti denar. Kakor razvidno, so trgovci z gotovostjo računali, da jim Furlani morajo dati krompir za vsako ceno, ker so prisiljeni plačati dolg na menice. Ko so zadrugarji spoznali nakano, so poslali agenta, naj plačuje krompir v Furlaniji po 6 kron, nakar so tudi oni obljubili plačati po isti ceni. Trgovci so za 30. junija in dalje splošno znižali cene krompirju zunaj pri odjemalcih, računajoči z gotovostjo, da ga dobe od Furlanov za vsako ceno. Nedeljski shod pa ni pokazal vneme Furlanov za splošno izoravanje krompirja, poračunu trgovc-v ; kmetje so izjavljali, da raje prodajo krave in plačajo seme krompirja, kakor da oddajo krompir pod 6 kron. V splošnem povedano, je za trgovino z našim krompirjem, položaj jako neugoden. Italija ima v vseh pokrajinah najboljšo letino in lep krompir, tako tudi Ogrska. Iz ^obeh teh dežel se prodaja Krompir na istih trgih, kakor naš goriški. Vendar pa, ako bi se imeli boriti le s konkurenco tujih dežel, da nimamo domače konkurence, bi bila gotovo primerno višja cena. Tu je bila cena krompirju prvi teden 9 K 50 v, drugi teden od 7—9 K, in zdaj je cena 6 kron. Agrume prodajajo navadno na prostovoljnih javnih dražbah zapriseženi posredovalci. 2. Fige, rozine, mandeljni, lešniki, orehi, datcljni in rožiči. Cena za posušeno inozemsko sadje, kakor rozine, fige, orehe, lešnike, slive, 'mandeljne, dateljne in rožiče se označuje !v kronah za 100 kg kosmate teže za čisto, i ako je blago v vrečah, sicer pa čiste teže, | •ako je blago v zabojih, sodih, škatljah ali jerbasih. j Ako so Puglia fige v jerbasih, se od-: bije 4 °/0 tare, in če so v sodih, pa 10% TržsSR! tržni običaji u kupčiji z Južnim sadjem. Priobčil Fr. Z e 1 e n i k. 1. Agrume ali limone. Z izrazi agrume ali limone označujemo citrone, oranže in mandarine, katere se tržijo v zabojih ali zabojčkih proti takojšnjemu plačilu z 24 °/0 škonta. Pri sklepih na dobavo se smatra vsebina in kosmata teža zabojev kakor sledi: kosov Provenienca (iivor) 00 3 O. < a c •S > 35 ffl -t* 1-3 teža v kilogramih Citrone Oranže 300 360 160 200 300 360 40 ; 40 33 38 36 40 33 38 38 36 40 38 41 I 41 40 ! 40 39 37 41 39 39 37 41 39 41 40 39 36 41 39 35 35 35 35 Zabojčki z mandarinami laške, grške ali levantinske provenijence imajo približno 10 kg ter vsebujejo 80 do 100 komadov. S tare. Smirna fige v lepenastih škatljicah i vsake velikosti ali v lesenih zabojčkih z * ne več kot 5 kg teže, se prodajajo bruto za neto (kosmata teža za čisto). . Če pa pride blago iztreseno (alla rin-tfusa) in se mora prevzeti od boka ladje •ali z obrežja, mora preskrbeti vreče prejemnik ter dati napolniti na svoje stroške, j Mornarji pa morajo postaviti blago ob bok j ali pa na obrežje. Tako dobavno blago se mora v 24 {urah pregledati, izvzemši nedelje in praz-Inike. Ako kupec v tem roku blaga ne pregleda, se smatra kot pregledano in sprejeto. Pri sklepih na dobavo teče pregledni rok od trenutka, v katerem dobi kupec od prodajalca tozadevno poročilo. Če se proda blago „po vzorcu", mora odgovarjati vzorcu; če se pa proda ka-'kovost „vzorca podobna", tedaj mora blago biti vzorcu podobno, vendar je razlika do 1 °/0 dovoljena. Če se proda „po tipi" tedaj mora biti blago tistega izvora, kate rega je tipa, in je dovoljeno do 2 °/0 raz like v vrednosti. Ako seje blago samo imenovalo, tedaj se razume to dobre tržljive kakovosti tistega letnika. Ako se ie pri sklepu lešnikov in orehov določila dobra tržtjiva kakovost tistega letnika, tedaj se mora prevzeti z nekim odstotkom pogrešenega in pokvarjenega sadu. Ta odstotek se ravna po letini do tičnega leta. Slive iz Bosne, Srbije in Macedonije se prodajajo z označbo števila kosov v vsakem kg blaga in sicer ima */» kg blaga ali 70 75, 80/85, 95/100, 110/120, 115120, 125/130 kosov. Ako se proda „tržljiv" sad brez obveznosti za število komadov, tedaj se sme dobaviti tudi manjši sad, kakor so zgoraj navedene veličine. Slive iz Kranjske in Hrvatske se prodajajo take, kakršne so, brez navedbe števila kosov. Na cene za fige, rozine, orehe, lešnike, pinjole in mandeljne iz Levante in Dalmacije, rožiče in dateljne se dovoljuje 2 \ °/0 škonta, za mandeljne iz Italije in Španske pa 1 °/p škonta. Vreča namiznih fig iz Smirne, Tatsa in Budruma tehta približno 15—25—30 kg. Vreča sultan-rozin, rozin iz Cesme, Focce, Scalanova, Ericara, zantskih vinskih jagod, pa tudi namiznih fig iz Tatsa, Budrum, tehta 50 kg. Namizne fige iz Calamata prihajajo v vrečah po 50 do 52 kg. Vreča rozine iz Samosa, Španske rdeče rozine, tovarniške fige, italijanski mandeljni, italijanski rožiči, lešniki, prihajajo v vrečah po 100 kg. Črne rozine iz Samosa, Capra in Thyra prihajajo v vrečah po 50 ali 100 kg. Vreča sirskih in italijanskih tovarniških fig tehta 110 do 130 kg. Ako pride blago v drugačni kot običajni ovojnini, je prodajalec obvezan povrniti troške, katere ima kupec z izpre membo tovorov v običajno ovojnino. Prazne vreče za orehe, levantinske lešnike in lešnikova jedrca ne smejo tehtati več kot 2 kosmate teže, in za mandeljne, lešnike in lešnikova jedrca italijanskega izvora ne več kot 2 Va°/o- C© tehtajo vreče več, ima kupec pravico zahtevati primerno odškodnino. Ako pridejo mandeljni v dvojnih vrečah, se vrhnja vreča pred tehtanjem vrne prodajalcu. 3. Čebula. Cena za čebulo iz Aleksandrije se označuje v zlatih frankih za 100 kg, bruto za neto, gotovina brez škonta, in za če bulo iz Chioggie ali drugega izvora v kro nah za 100 rešt ali 100 kg iztresenega blaga Če se je napravil zaključek z klav zulo „pregled pridržan*, se mora blago pregledati na sklepni dan, če se je napravil sklep med borznim časom, sicer pa naslednji predpoldan, ako se je napravil sklep popoldne. Na poznejšo dobavo kupljeno blago mora kupec pregledati v 24 urah, raču-njeno od trenutka, od katerega leži blago na njegovo razpolago. Če se vrši razkladanje s presledki, je kupec upravičen pre gledati blago v partijah. Kadar kupec blaga ne pregleda v do ločenem, zgoraj navedenem roku, se smatra blago kot pregledano in prevzeto. Aleksandrijska čebul i prihaja navadno v vrečah od 50 do 55 kg, bruto in neto. :Če pride blago v drugačni teži, se sme zavrniti, če prodajalec ni tega omenil pri prodaji. Čebula iz Chioggie prihaja iztresena. Restavracija „RNa bella Trieste" (Karel in Veronika Tusehak) ulica Kolin grande št, 4 (Ljudski vrt). Vedno mrzla in topla jedila. — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja, — Izborna štajerska, istrska vina, teran. — Razna vina v steklenicah. — Prvovrstno puntigamsko pivo iz soda. — Zmerne cene. Skrbna postrežba. — Vsako soboto ob 8 zvečer koncert na citre. ■■■H V prodajalni manufaktur GIOROiO BROSCH nI. Nnova 40, vogal nI. S. Giovanni. Dobi se krasna izbera vseh potrebščin za sezono. Posebna izbera posteljnih oprav (2 odeji in mizni prt) od kron 10-— naprej. Ker gre sezona h kraju, prodajo se potrebščine z velikimi popusti. Odvetniška pisarna dr. Gustava Gregorina in dr. Edvarda Slavika sprejme takoj pisarja. —--=r— Plača po dogovoru. s Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem odprl novo dalmatlnsKo gostilno pri sv. Ivanu pri Trstu (krdela) 1058 (nižje tovarne testenin Girardelli). Točim prvovrstna dalmatinska vina in pivo. Prodaja mrzlih jedil. — CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. — Za obilen obisk se priporoča udani MI JO BASIC. Mizarska delavnica na Bledu z različnimi najnovejšimi stroji, 8 konjskih sil vodne moči, 8 minut od postaje, se pod ugodnimi pogoji s proda, s ali da v najem. Hiša s 4 stanovanji razgled na jezero se ceno proda. Vsa pojasnila daje IVAN RUS, - trgovec na Bledu. Pozor! 16 komadov krasuih predmetov K 3 95. — Prima pozlačena ura 3G u< idoča. novi pariški fason, 3-letna garancija. Prima pozlačena verižica, 1 moški in 1 žen>ki prstan auier. pozlačeno doubie, 2 pozlačena uhana s kamni, 2 gumba za zape>tiice, novi mode ni fason. Doubie patent 1 broš in 1 pozlačena igla. Vsi predmeti se ne razlikujejo od 18 karatnega zlata ter stanejo K 3 95. Dobijo se po povzetju pri G. Seidel -- Krakovo Mio d ova 15 — E Naročilu 2 garnitur, t. j. 20 predmetov se pridene krasna damska verižica iz doubie zlata. — Istočasno pošljem 14-karatni zlati prstan z dh'amantom za gospode ali gospe za K 4'50, 3 komadi K 12 50. Dovoljena mecjava. Tudi denar se sprejme nazaj. Josip TrampuS Trst ulica Farneto št. 11 priporoča svojo pekari jo. Večkrat ma dan iveš kruh. Zslogti moke uroke vrste b — prvih milno«. — Vino in likeri t steklenicah. SladMie« in bttkotini. - Pestrežba tudi na Josip Zavadlal Trst, ulica Marco Polo 6. Priporoča cenj. občinstvu svojo pekarno Večkrat na din svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah. Zahtevajte «Kolinsko cikorijo«! ilGNRZIO POTOCMG Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. (p#d~££'h^V3ar',"a) Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, črne in sive. Otroške obleke od K 3 — naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodiye srajce in srajce vseh vrst. Velika zalega blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najsclidneje po najprimernejših cenah._ ._ -------—t* j———mm—aa—i^^^^ kovač, mehanik in elektrotehnik - z deltvnko ca nikeliranj«, posrebrncaje, bikrinja Itd. IM. Vla 6aetano Doaizitti S. - Telefoa i 26, Ren. IV. n točenje piva, motosje aa km In bencin, ie«aJjk«, šivalne »troje, druga dal«, Id spadajo ▼ stroko mehanikov, priprav« se __ __, motorje ta vadigovalnice, električne zvonce, telefone ia vnkcTdelo ri^^telmifiko." - Zale«« tinto, tsfcsl 11 |«» !■ »ItkirlUe Is drugI* predaetsv. A. SBOGAR Trst, Popravlja priprave zi motocikle, bicikle in izvršuje < _ električno razsvetljavo, električne motorje GHJSEPPE SIEGA manufakturna trgovina Trst, via Barriera vecchia št. II. M rl Bogata izber angleškega blaga - batlstov, perkalov, zefirjev, panama, v vseh barvah zadnje novosti. Konkurenčne cene. Posebnost: j potrebščine za krojače. I Iežiti le čevljar}! *n sedtarfi (gospodar]!) in trgovci s črevlji in usr|em. Piačevalcem prldobnlne. C. k. finančno ravnateljstvo razglaša: Po § 39 zakona z dne 25. oktobra 1896 dtž. iak. štev. 220 o neposrednih osebnih davkih se ima občno pridobnlno, ki Je v prvem pog!av|u imenovanega zakona urejena, odmeriti na podstavi napovedi, katere morajo podati davku podvrženi posameznih. Poživljajo se torej vse one stranke, ki v neposrednje državnem mestu Trstu in v okolici, v pokneženi grofiji Go-riŠki in Gradiščanski, ter v mejni' grcfi|l litrski iivršujejo kako obrt, ali se pečajo s kakim drugim opravilom, ki donaša dobiček, ter so zato v smislu § 1 imenovanega zakona podvržene občni pridobninl, da sestavijo vestno in kakor najbolje vedo. resnično napoved za priredbeno dobo 1914 — 1915, ter da Jo, ali pismeno izročijo pli ustmeno javilo v času cd 1. julija do 1. avgusta 1913 pristojni davčni oblasti 1. siopnje (c. k. davČDima administracijama v Trstu — P.as-zetta della chiesa evangelica Ste v. 2., lil. nadstropje in Corso Stev. 37, II. nadstropje, odnosno c. k. okrajnim glavarstvom ali onim c. k. davkarijam, ki se nahajajo v krajih, kjer ni c. kr. okiajnega glavarstva). — Tiskovine za napovedi dobivajo se brezplačno pri navedenih oblastih in uradih. Kako |e treba sestaviti napoved, govore §§ 39, 40, 42 Imenovanega zakona; §§ 41 In 64 pa poučujeta o dolžnosti, kako Je treba zglasiti nova podjetja, dela in obitlšča. Giede nasledkov, ki nastanejo, ako se napoved ne predloži, ali ako |e i*ta napravila nap2Čno in nepopolno, glej §§ 239, 241, in 244 imenovanega zakona. Stranke, ki žele podati svoje napovedi ustmeno na zapisnik, se poživljajo, naj pridejo v lastnem interesu radi poznejšega navala strank, prej ko mogoče k pristojni davčni cblasti I. stopnje, odnosno v bližnjo c. kr. davkarijo, da oddajo svoje ustmene napovedi. Glede onih podjetij ali del, ki so navedena po abecednem redu v izkazu, naha-jajočem se na zadnji strani tiskovine za j napoved, treba je navesti razun splošnih' znakov podjetja ludi posebne znake, ki so iniCnovan* ? izkazu pri dotlčneiti podjetju ali delu. Končno fe opominjajo da.čni obvezane!, da imajo dolžnost natančno popoloiti vse točke obrazca za napoved za prldob nino, ter se priporoča, da kar najbolj skrbno store to svojo dolžnost, kar }e v prvi vrsti v korist davkoplačevalcev samih. Zavarovalnica goveje živina na Prošeku priredi Javno tombolo dne 3. avgusta v Gospodarskem društvu na Kontoveiu. Prireditev bo združena s plesom. Iz Škednja. Kakor je bHo že objavljeno v „Edinosti", smo dobili v Skedenj zdrav-nika-ro|ćka v osebi g. dr. Pučnika. Ta vest je izvala med našim ljudstvom splošno zadoščenje. Slednj'č smo dobili zdravnika, ki Je naše krvi in ki čuti z nami! U ver jeni smo, da se bodo naši Škedeujc! in Magda-lenčani le k njemu zatekali po zdravniško pomoč. Saj Jim velevata tako lastna in narodna korist. Svoji k svojemu 1 Z ordinacijami prične dr. Pečnik dae 7. t. m. v hiši g. Cezarja Kariža v Skednju. Za zdaj cd 9. do 10. ure zjutraj. Za cvetlične dneve v Trstu je poslal g. prožni mojster Viktor Lojk cei kcš kras nih nageljčkov, z žeijo, da se prodajo v korist Družbi sv. Cirila in Metoda, da tako doprinese tudi on svo] dar naši šolski družbi na oltar. Pisal pa nam je: »V slučaju, da dojdejo cvetlice prepozno, naj se skupiček podari družbi sv. Ciriia in Metoda, koje ža Ubog drugače ne merem podpirati.* No, cvetlice so dešle o pravem času in rodo ljubni gospod darovatelj naj |e prepričan, da prineso caši družbi prav lep izkupiček. Hvala rodoljubnemu darovatelju I Šentjakobska podružnica CMD v Trstu |avl|a, da se Je iz nepričakovanih vzrokov preložila veselica, katera bi se Imela vršiti v nedeljo, dne 6. t. m. Vsied tega se bo vršila veselica 13. t. m. na vrtu gostilne ,Jadran" ob 4 popoldne. V soboto 12. t. m. popoldne in v nedeljo 13. t. m. zjutraj bode pri Sv. Jakobu cvetlični dan. TrSaSka mala kronika. Trst 5. Julija. Je pač res smola, strahovita smola, £e se človek trudi in trudi, misleč, da se mu po trudapolnem in nevarnem delu odpre pred očmi kar cela zekladnfca, iz katere bo lahko basal kar po periš^h, pa kar naenkrat zagleda, da Je vse pusto ia prazno, kakor svet tedaj, ko ga Je bog ustvaril, in da ni tamkaj, kjer naj b! bilo zlata in srebra in modrega papirja na stote In tisoče, u\l\ prebite pare, niti ffeka, niu pečenega groša. Komisijska tvrdka v sadju in otrobih Andrej SchUmer, ima srrje skladišče v ul Stadion it. 12. Ko so prišli danes zjutraj uslužbenci tvrdke v skladišče, so našli tamkaj v-e narobe. Pisalne mize so bl?e vse ulomljene, papirji na tleh in vse pisarniško orodje In priprave raztresene naokoli poleg tega pa fudl najrazličnejša ulemHno crodje, dleta, svedri, vetrihl Itd. Kakor {e bilo vi-geti takoj, so ulomild hoteli Izprazniti pred vsemi železno blagajno. Kakor Je dognala preiskava, so zlikovci vdrli s pomočjo ponarejenih ključe/ najprej v vežo hiše štev. 12. Tu so potem tudi s ponarejenimi ključi odprli vrata v neko klet, ki Jo deli le zid od Schlelmerjevega skladišča. Predrii so potem zid, ki Je debel kakih 40 cm, in so tako prišli v skladišče. Dela so imel! gotovo veliko, preden se lira |e posrečilo, ka|ti prav tista stran skladišča je bila vsa založena z vrečami ctrobov. Nato so se vrgli na blagajjo. ki pa Je bila — odprta in popolnoma — prazna; ni biio niti vinaria v njej. Lahko si Je misliti, kaka Jeza Je popadla gospode ulomilce po tolikem trudu, ki je bil ves zastonj. Lotili so se n£to pisalnih miz, a tedaj Jih je moralo oplašiti nekaj, kajti nedotaknjenih so pustili 40 K, ki so se nahajale v neki miznici in prav tako je tudi ostal v miznici nekega drugega uslužbenca tamkaj shranjeni revolver. Ravno tako ni tudi čisto nič izginilo Iz i eke omare, ki je stala v prej omenjeni kleti in Je bila polna zimske obieke, kožuhov itd. Pustili pa so v skladišču celo zalogo ulomilskega orodja. V aveti jezi nad to velikansko smolo Je pustil eden izmed njih v nekem slamniku nekaj, kar je sicer dobro za rast rastlin na polju, kar pa nič kaj posebno ne spada v skladišče otrobov, najmanj pa v — slamnik. Škcda, da ni bifo poročevalca in fotografi dunajskega „Interessante Blatta* zraven pri tem ulomu, kajti obrazi ulomiicev so res moral! biti zelo Interesantni tedaf, ko so po tolikem trudu zagledali blagajno — prazno. Hm, da, imajo pač tudi gospodje ulornilci tupatam včasih svojo smolo f Zaradi poizku*ene splavitve Je biia včeraj aretirana postrežnica Karolius Rose, stsra 28 let, stanujoča v ul. Antonio Meuccl štev. 10 Okradli so Jo v scdie zapore. Kolo ukradeno Iz vratarje ve lope v hiši St. 5 v ul. Mciiuo 3 vento je bilo včersj ponoči ukradeno kolo vreduo 80 K. — Kole je bilo Ustaina nekega Stanka Kraševca. Ogenj. Danes dopoldne je v stanovanju Antone Pulsta v Kandlerjcvi ulici št. 1, ko nI bilo nikogar doma, izbruhnil ogenf, ki Je uničil skoraj vse pohištvo v eni ia znatno pnškodoval tudi glasovir. Škode je okreg 1000 K, ki pa Je pokrita z zavarovalnino. Loterijske številke, izžrebane dne 5. ;u!ija: Dunaj 10 88 74 7 26 Dru2tv&rt& vtssfi. Austro - Američana — brza zveza z Ameriko. ===== Trst—New-York 1 rst — Buenos-Ayres , Sofi a Hohenberg* 24. julija. Medpotoma se zaustavi v Neaplju, Barceloni, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo „Kaiser Franz Joseph" 12. julija. Trst—ebec—Montreal »Polonia« 26 julija. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, H. in razreda toliko za Ameriko, kolikor za Patras, Palermo, Cadix in Las Palmam obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulioa Molin picoolo it 2, za tovor in blago pa pri 6. Taraboohia & C o, Trst, ulica Ponterasso it 3, I. n. Herman Cambel - Trst, ulica del Bach! Steu. 8 i___mmm.___ i Velika zaloga moke, otrobov, drobnih j otrobov, sirka, ovsa, riža, fižola itd. i Lastna tvornica prepletenih steklenic (damižan) v Hrastniku (Staj.) ■ I ■ Podpisana si štejeta v čast in v pn- Podpisana si štejeta v čast in v prijetno dolžnost javiti slav. slovenskemu občinstvu mesta, okolice, dežele, da sta pred kratkim prevzela v lastno režijo dobroznani trgovini manufakturnega blaga M. Aite Trst, ulica Nuova štev. 36 — 38. Kot dolgoletna aotruduika goriime-novane tvrdke imel i sta čast in priliko natančno seznaniti se z vsemi p. n. odjemalci, zato tudi jumčita, ca bosta prav gotovo ustregla vt»aki njihovi želji ia potrebi in to toliko glede kakovosti ko-likoi glede nizkih cen blaga, da se ni bati nobene konkurence. Pričakujoč prilike skazati se vrednim zaupanju našega p. n. občinstva, priporočata se z redoljubnim spoštovanjem Milič & Šušmelj. Trst, 28. junija 1013. r&i Tržaška sokolska župa. V nedeiio dne 6. t. ra. se vrši župni zlet Gori ke sokolske župe v Podgorl in župnl zlet idriis**'e sokolske žuoe v Po- Si # Obe sta se udeležili na-MS5^' šega zleta preteklo nedeljo v zelo častnem številu. Pozi /Mamo Va«, bratje vseh društev Tržaške župe, da se tuni V» pridružite našemu odporu nstru k tema iletoma v najlepšem številu v kroju, Prijave župnemu tajniku dr. Savniku v pisarno dr. Wiifana, ulica Nuova Št. 11. — Na zdarl Predsedništvo. ♦ * • V nedelo, dne 13. t. m, dopoldne ob osmih se vrši v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega odbora in zletnega odbora. Dnevni red: Župni zlet in obračun. Pridite polnoštevilno. Dr. W i 1 f a n, starosta, i Rocolska podružnica CMD si Je iz-; brala na letošnjim občnem zboru sledeči cdbor: Rado Meršek predsednik, MaUina. Piaperjeva podpredsednica, Vekoslav Sahar: tajnk, Mate Sever blagajnik; namestniki in odborniki: joslpina Sakova, Ivanka Volkova, Amalija Požarjeva, Lucija Volkov?, Marija Skilanova, Franjo Stravs, julij Ge.dold, Štefan Volk. Delegata: Rado Vtršek in Vek. Sahar. Zaloga: solkanskega: pohištva GIOVANNI BENCICH TRST — ulica Arcata 5. — TRST Posamezni kosi pohištvu in popolne sobe. - Lastna tapetniška delavnica. - Lahki plafillnl pogoji. -- ODLIKOVANA tržaška prodajalno obuval ULICA 0I08UČ CARDUCCI ST. 21 Razun različnih izberov uajfinejSih mc3kir, in £2* stih obuval po najnižjih cenah ae piodajajo tur: po izrednih cenah : Usnja 3oxcalf s trakovi . . - . pa K 10*- Usne Borcalf z elastiko .... po K. !C Usnj8 BozC-alf oDHka Derby . . po K 10 Si Usnja Bozcalf z zaponatci Triuraph po K 10 M iiiiak: za dečke 1 K raanj. - Vfcakov. biugo I. vrfU Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. URADNIKOM aktivnim vseli kategorij, profesorjem in uč te I jem, katerih neobremenjena slu/.-nina znaša najmanje K 2300'— na leto, dalje penzijonistom, ki imajo vaaj kron 1400-— pokojnine, dovoljuje posojila na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5_30 letno amortizacijsko dobo „Slavija" vzajemno-zavarovalna banka v Pragi. — Podrobna pojasnila daje brezplačno „Generalni zastop banke „Slavija* v . Ljubljani. r, Osrednji izvrševalni odbor NDO.: Danes, v nedeljo, ob 10 dopoldne izredna odborova seja. Shod NDO v Gorjanskem. Danes, ob 3 popoldne priredi NDO javni shod v □orjanskem v prostorih g. Blažlča št. 92. Veselica zidarske skupine N. D. O. se bo vršila nepreklicno v nedeljo, dne 13. Julija, pri »Tirolcu". Posredovalnica dela NDO. Službe išče uradnik, ki Je vešč slovenskega, hrvatskega, italijanskega ia nemškega Jezika v govoru in pisavi ter strojepisja. V«8ii iz acriSko, Okrajna učiteljska konferenca v Gorici, dne 30. Junija t. i. Konferenco Je ctvorll in vodil prvikrat g. dr. Pavlin, novi šolski nadzornik. Navzoč Je bil ludi voditelj ekrsjnega glavarstva, namestai?tvenl svetnik g. Rebek. Kotfertnca se ?e redno h relrno POZOR! 50000 parov čevljev 4 pari čevljev le za K 9 — franko. Zaradi likvidacije mnogih velikih to varen sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi ceaami. Prodajam torej vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih čevljev na trakove, ijavo ali črno usnje, galoš. z močno nabitimi podplati najnovejša fbsona, velikost št. po cm. Vsi štirje pari stanejo le K 9"—. Razpošiljatev po povzetju S. Urbach, eksport čevljev, Krakcvo 2. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. Prva Kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti postaje Vižmarje Mizarska delavnica s strojnim obratom — na električno silo. ===== Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših. Nizke cene, brez konkurence \ Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, eprave za hotele sanatorje in druge javne zgradba. Zaloga v št. Vidu nad Ljubljano Filijalka v Ljubljani, Dunajska c. 28. Ceniki na razpolago. — Proračuni in načrti — — — — — brezplačno. — — — — — <3 GRADEZ (grado) & Najlepše in najobširnejše obrežje Avstrije. Elegantno shajališče. Hoteli in restavracije I. reda. Vile za družine. Velike morske kopelji z nešteviinimi kabinami in 1400 TENNIS, IZLETI — KURSAL . CERCLE DES ETRAJ^GERS. = šotori. I izvršila. Strokovno poročilo ni stvar političnih listov, zato se omejujemo le na sledeče : Pri konferenci se |e 9z visokih mest" zelo, zelo že preveč „kadiio" In učiteI]stvo poživljalo k zaupanju ln spoštovanju. Gospoda »na visokih mestih* naj bodo uver-jeni, da zavedno, značajno in pošteno uči-teljstvo zna ceniti in spoštovati može, ki so teg vredni, zlasti še, če so ti možje njegovi predstojniki. Učiteljstvo goriške okoHce Je sedaj, pod novim okrajnim šolskim svetom zadnje v goiiški deželi. Kako lepo skrbijo drugi, zlasti italijanski okrajni šolski sveti, za učitel{st7ol Kaj pi v goriški okolici, kjer |e draginja največja! Gospoda, roko na obsejace zemlje kot navadno. Istotako nagaja sedaj vreme in Še lahko pokvari toliko kakovost, kolikor količino. V trgovskih krogih niso tako pesimistični, kakor Je ogrsko poljedelsko ministrstvo in ceni|o trgovski krogi pomanjšek letine manjši nego pa ministrstvo. Zategadelj je poročilo ministrstva vplivalo le hipno na cene. Istotako vojna na Bakanu in z nje spojene nevarnosti niso imeli do sedaj občutnega vpliva na cene. Cene pšenice se skoraj ne preraak-eejo in kar se danes izgubi, se jutri zopet pridobi. Koruza |e bila precej izgubila v ceni. Ali hladno vreme in pa vo|ca nevarnost sta srce! Učiteljstvo trpi giad, boleha vsledjjo pognala, da je zopet poskočila v ceni. pomanjkanja, zato je taku veliko število ostb j Toda to pivišanje gotovo ne bede trajno, na dopustu; okrajni šolski s vet pa, nau-estoj Oves se pa d.ži Jako trdovratno svoda bi pomagal, še zadnjo mrvico, ki mu jo < jih cen in pravijo, da tudi ne popusti niče-•e bil nakloni prejšnji okrajni šolski svet.isar, ker kp.ze letina slabo, trga uč:Mjskim sirotam iz ust! Aii Je to i Moka. Kupčija z meko Je |ako te-humanno? Za kaznjence se skrbi, da dobi-lžavna, kajti konzum si nikakor ne upa na-v2jo zadostne in ptimerne hrane, za uiiieij-j bavljati, ampak kupuje ie sproti. Saj Je pa sUo pa ne I \j zdaj vprašani gospodo „naltudi položaj jako negotov; zategadelj se oe visokih mestih, k[e }e hšla, ko je okrajni j smemo čuditi, ako se v^ak boji kupit!. Pa I jI ki ^vet v svoji nenaklonjenosti napram? tudi ralmt sine upsjo na dau s ponudbami za učiteljitvu zagrešil naravnost neopustijiv grehi poznejšo dobavo na zatiranem učiteijsivu s tem, da mu Je Da naši trgovci in polje delci lahko pri- podporo, dovoljeno od prejšnjega okr. šol-g merjs jo cene raznih tržišč, navedemo neka-skega svela, skrčii na 5000 K?! Namestoitera mest . Nastopna tržišča notirajo pšenico: da bi nam naj dodsii vsled vedno narašča-j Dana! K 24 20. Budimpešta K 22 50, BeriI 7 r:l¥l!ml ru pripravljalo ves čas, da izvrši svojo nalogo častao ln pokaže javnosti sad neumornega u)Kolskega dela. It četrtič vabi Sokolstvo slovensko občinstvo na svoje vsakoletne priredit/e, in cd leta do teta si pridobiva sokolska ideja na Goriškem več somiš Sjcnikov. Posebno pa obeta jutrajšni javni nastop biti najlepši, kar jih je bilo do sedaj, ne ie po številu Sokolov, am.ak tudi v telovadnem oziru. Pa tudi obisk od strani občinstva bo prekašal onega prejšnjih let, to pn posebno zato, ker je Podgora priljubljen izleta! krsj in zaslužuje kot močea slovenska pred trsža, da se v nji zbere danes kolikor možno največ zavednih Slo-venežv. Ne zbe;e,o se samo Gorićanl na lepem slavaoiinem prostoru v Podgori, ampak Judi gostja iz Tr.ta, Ljubljane in drugih slovenskih krajev, so pojavili svoj prihcd. Mnogo narodnih društev ii Gorice in okolice se udeleži slavnosti in smelo se fahko trd!, da se oklepajo Sokolst/a vedno bolj V3i, ki sio;e nevstrašeuo v prvih vrstah narodnih bojevnikov. Vsakega udeleženca današnje prireditve naj vodi ge3lo: Složno naprej do zmage in rešitve narodnih svetinj! c. kr. Vesti iz Istra. Iz Pule. G. A fred S c h m u t z, davčni asistent v Puli, nam pfše, da ni v rorodstru z arttranim domobranskim podčastnikom Schmutzom, si je zapleten v znano afero v Puli. Gospodarstvo. Tržno poročilo. (5. Julija 1913). Še malo dni in žetev i>a Ogrskem se začne; radi vremena se le zakasnila skoro za poldrugi teden. Velikansko zanimanje teda letos za žitno letino, kafti cd te |e odvisen nadaljni razvoj cen. Vse čaka ia borzna tržišča so prazna, promet je skoraj popolnoma zaspal. Pa ne samo za trgovino in špekulante Je izid žetve velikegs pomena, ampak tudi za poljedelca. Vojne priprave in druge nepotrebne stvari so požrle velikanske množine denarja in so povzročile veliko revščino med avstrijskimi naredi. Dobra letina, ki Jo bomo imeli letos v Avstro Ogrski, precej popravi to škodo, ka|ti vrednost letošnje letine se ceni na približno sedem milijard kron. Sfcer ne bo letos toliko pridelka kakor ga Je bilo lansko leto; ogrsko poljedelsko ministrstvo ceni pomanjšek celo na sedem mili|onov kvintalov. Lansko Jesen je vreme nagajalo in zategadelj Je manj obdelane in nikl so se poskrili kot zrjcl. Z nižjimi cenami gotovo ne bo nič, skoravno Je položaj letos nekoliko drugačen, nego Je bil druga leta. Sicer pa Je jakn neverjetno, da bi kartel kaj popušili, kei* gospodje se držijo cen kot uši berača. Slanina in svinjska mast. Ogrska ponuja zelo veliko blaga ln zategadelj so cene padle na nižino, ua kakrŠnji niso bile že dolgo časa. Amerikansko blago drži visoke cene. _ Fr. Zelenik. DAROVI. — Podružnici CMD v Štednju darujejo : Gg, Matej Tomic K 3, Marija Macarol K 4, Ana Opara K 3, Pepca Gerbčeva K 2, Andrej ln Ivanka K 6 ker se ne udeležita veselice. Učenec Savo Šuman :n Jurica Šu-manova sta nabrala med domačim! roma-ricami na Brezjah K 5. Za kolo sreče daruje g- Josipina Fonda 10 kosov galanterije. G. M. Sancin Cackova zavoj karamel. — Nabiralniki podružnice družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. jskobu v Trstu so dali koncem maja 1913. V „Delavskem kon-sum em društvu* pri Sv. Jasobu K 27 20, v Gospodarskem ln konsumnem društvu „Jadran* K 8 95, pri g. Franu Štramcarju K 1-73, g. Frana Tomažič K 3 46. Nidalje darovala Je g a Babič, soproga gostilničarja, zc otroški vrtec K 4. — Vsem darovateljem se odbor najprUrčneJše zahvaljuje. — Za CM podružnico v Rojanu. Povodom zmege v okolici namesto plakato K 14; nabiralnik v roj. Kons. društvu K 20 30; povodom zmage v II. okoličanskem okraju se je nabralo 63 K ia srcer so darovali po 5 K gg.: Pertot, Lavrecčfč, Smr-koij, Svoboda, dr. Vagaja, RenčelJ, Mikota, Sraj, Katalan, Bremic, Mislej, Mikelič; Trtnik 2 K in N. N. 1 K. 1 MALI OGLASI i MALI OOLAK m iihai|a p* « vla. ; >iiHi Mutaa tlskaat >niti «eknt ; nt fmitlM « vtm. ; V Tr^i^ii (Mcnfalccne) 10 mioot od mesta * * »ilfU je ca prodaj navadna hiša. Pri bi5i 10.000 n m. zemljfSČa. HiSa je prip-avna za v*ako obrt, ker ima napeljano vodo. Zahteva se nekaj na rt Čun, drugo pa z obresimi v nekoliko letih. — Naslov pove Inesratni oddelek Edinosti. 1482 nnennHiftna ki italijanski in nem UUO|)UUiUld, 5ki ter poena lahko kontoirna dela se Bprejme takoj kot kasirka. — S. H Danon ulica Vinceazo Bellini 1. 1485 Modni salon Ulica No ova 45, L n. krasno garniran - klobuki in ferme po tvorničkih cenab. -1481 Čevljarski 5tv. 310, B 1 a ž i Č. pomočnik za koj Bprejme. mešana deJa Be ta-— Koionja na hribu 1484 V najem se cdda s 1. avguitom 1913 pod ugodnimi pogoji debroidoča trgr-vir a z javno tehtnico ob glavi i cesti v občini ^turje pri Ajdovščini. VtČ se iz\e pri gostilničarju Černelj v Stur ah 28. 1479 Odda Ulica Sv. Marka 37, IV. nad. nn č sta sobica, eventuelao soba z 2 OO posteljama slovenskim delavcem. — 1483 meblovana sobica z 1 posteljo in pogledom na ulico. ProBt uhod. — Tcrre bianca 15. v,ata 12. 15C0 Odda se Pijgnjfifi črn nov se proda po rtu Konsumn. društva. 1442 Costante Marco l^ZV^&V^- njarno in slaščičarno, nahajajočo me t ulici Iatituto štev. i. — Vsakovrstni likerji in vino v steklenicah Cene zmerne. Izlet v Sesljan je naj prijetnejši vsak dan. S parniki 4kiat na dan. z železnico ravno tako. V Šesljanu Je na državni cesti 8 gostilen. posebno pa se pri I. £ucu dobi uajbol^a postrežba v jedi in pijači. Lepi senčni prostori ter zmerne etne. Vljudno vabi IVAN 111 Prijateljem in slav. občinstvu toplo priporočam dobroznano v ulici Moliu a vento 5tv. 3 v L e a u d e r, voiitetj. gostilno g. Tomužič« Tretu. — P e g a n 524 Inteligenten in učen, priden in pošten dr-_ žavni uradnik v pokoju, po- polnoma vešč srbsko-hrvaškega jezika v govoru in psa vi, tudi cirilice, išča službo kot dopisnik, krii.go-vodja ali slično v Tr*tu a i zun j Trsta Govori -a p-še tudi lašd, nemški in angleški. Ne zahteva velike plače. V Tratu prevzame tudi poldnevno službo, ali službo na ure. Ima dobra spričevala in reference. Prijazne ponudbe pod „Uradnik v pokoju štev. 1422*". Naslov pove Inseratni oddelek Kdiao-no9ti ped isti Številko. 1422 Postaja Dutovlje-Skopo julija t. 1 obilo zabave. Ples itd. Poskrbi zato sko-pelj^ka Čitalnica HKras" in gostilna Lovrenca Živec. Pnhitite semkaj stari in mladi, bližnji in daljnii ' _1 pošten, čevljarski pomočnik dobi takoj Blužbo. Mešano delo. — Kavbar Albert, Mlad Prosei 242. 1456 PvftftSl qo knjige za nemško dekliško trgov-■ ri.U M WW il.l »S Ul n tf Koncipijenta b sprejme pisarna 2)r. Ferdinanda Černeta Nastop I. septembra 1.1. assasse=n s=a= ■alagatelj obarala e. kr. del. :: oroialikefa poveljstva :s priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voičila Fredin, Globin, ca valier in Clr. Metodovo mazilo. U n li n u n n Trst, Belvedere 321| i II Samo K 4"85 ura, ver žica, užigalna priprava —————— in 6 užigalnih kamnov. ————— Poslano*) Mučilni glavobol kakor tudi nespečnost sta posledici težke prebave. Iz znanstvenih podatkov posnemljemo, da se uporablja na c. kr. dunajski kliniki naravna kisla voda .FRANZ JOSEF", ki učinkuje dobrodelno proti marsikteri bolezni. — Samo en poskus dokaže jasno te trditve. Dobiva se za malenkostno ceno v le kar nah mirodilnicah in prodajalnah kislih vod. Odpravno ravnateljstvo „FRANZ JO-SEF* zdravilnih studencev v Budimpešti. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor ma zakon veleva. Krasna srebrna remontoirska ura za gospode, s tenkim in bogato graviranim pokrovom, z dobrim Anker strojem, natanko idoča? 3 l«?tna garancija, z elegantno amerikansko verižico iz doubie zlata iu moderno niklovaiiP žepno užigalno pripravo s 6 rezervnimi kamni, ki zadostuje za 1 leto. Yee skupaj po povzetju samo K 4 85, Ako se nareči 6 garnitur, doda se 1 garnitura zastonj Trornica nr Schlaeciiter LeGjJlfl, Dunaj 119 X7I-2. Lerclejfelđerprtel 5 Dovoli se menjava aii pa se vrne denar. Prva tržaška tovarna „Cicli Trieste" G. Miirer, ulica Chiozza št. 18. Zaloga vseh novosti. Gumijevi pla5£i in cevi, pripadki in komadi za izmeno. Absolutno konkurenčne cene. Olajšanja pri pUčevanj-i. Kolesa „Racer" od K 130-— naprej, najboljša ljudska kolesa. Popravila se izvršujejo pod garancijo točno in nizkih cenah. po m MARTIN DOVGAN Trst, ulica Giulia 86. trflovinn ip^tvin in Irnln- p« poitt dnevno P*k»u Priporoča cenj. občinstvu svoio na 1 «Uf" , JW«VIII ■■■ ol S kg naprej. B.«a, vedno sveže io L novo prevzeto In is 50 let obstoječo Ilija H6ga b aga. ~ ------ vrste. — Prodaja kave na drobno la na debelo. CENE Z KER VB. TRGOVINA UGOTOVLJENIH OBLEK za moSke, ženske In otroke Obleke po meri. CEHE IZ« NIZKE. & C9 Ulica della Terie Z (za cerkullo s?. Antona novega) trst ulica San Lazzaro 17. Od augusta naprej u ulici Ponterosso 8 nosni nI. Nuova 13. IMUK V<XTZB g UEVIZB. FREBOJM _ PAPIKJ9 n^UJlM LB1BOB t aavfe. deposna * froiiess. imojatij JiSlilltiL _ mstt via asu m msrwm m. 5 (uatm msumQ M* MMŽ1CS 00 ONEVA VLOOK ^ % menjalnica. DO DNEVA VZDIOA I0TO tim PbAMff usti IS STGJMA. NA TEKOČI IN ŽKO-RACUN PO DOOOVOHtf. &YiJD!fA ZVEZA Z AMERIKA. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2Vt—$v». ? i *»*<*■ ts »ima. VABO v A »JI* ttssMSRK txpiwfT Mirti inan AtBiSJA *tt£ Loren sorte Trst, via Siuseppe Caprjn 10 (pri Sv lakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo ^nano m iiuro^MM prodaja se vsakovrstne mirodije in dru;To. Sipe, barve, kisline in profumerije. Svtče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne PZAZZA 03PXTAI»E S:;: V. S. Sprejemajo ae u^rooll« ln popravila te atrok« — Con« absolntao konknrsndns. Izvršujejo s* cdpoaiijatve na deželo. 2c>?otehniCni ambulatorlj Univ. zdrsvti ist Dr, Makso Barrv Ermar.no Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma Štev. 17, IL fia«ž>-.; Posebni zavod za umetne zobe brez uot picŠČe. Plombiranje z zlatom, olatinom '-a porcelanom Vsa dela brez bolečin. Zra«?r aanje krivo rastočih zob. Zmerne cene, Sprejema od 9 do i in od 3 do 6 por*** Tovarna kcv£egov ln potnih torb v vseh velikostih ln popravila po nizkih osmah — Poilljatve na vso etracl. Trst, ul. Sil/lo Psliico štev. 8. Iva a n ksrzs Trst - l^lszia S. Ol^vann! e-t. L ruhtaifkih in ki«tsrskJs poti«b| _ Sčia cd leaa fa pittoniis. 'Vafc*; breni, čsbru? ia sad, b dče>toy. icv ».i, ro*et. ni' Ia kotisiiiih kože?, jerb-v. t »r mao£- ,'rr.^tli Gostilna Max trst, vta Petronlo J (prt nov, trgn). Xo3l «e Istieko in dom&ie firec in belo vino, kraški teran vii>ave'o vino m Dr6berJ&»o pivo. Toi , o so t adi viakovr jCni likeri ln žgaojo ter av^a Robinja vodao pripravljena a ^rj.mi ocijs eia&iia, kchr.imbo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinn, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. 8tan]e vlog nad IO mMjonov. URADNE URE: od 9 do 12 donoldno In od 3 do 5 popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob uraonlh urah. .CENTRALA v -- PRAGI -- Ustanovljena 1 1S6S. 22 podružnic. 12 ekspozitur. Delniška ^!avnica : K 80,Q0Q.G00 Rezervni in varnostni zaklad: K 25,000.000 , podružnica u lelćf^n : 2157 - 107S. AKREDI IV! - ČEKI - 1ZPLAČ * \ == \ = BORZNA NAROČILA. IZVRŠUJE VSE BANČNE IN M £ N J A L NIČ N E F03LE GRADEŽ ■ ekspoziture «-- OPATIJA ¥ L O G E na knjižice 2 0 Rentni davok plačujo banka Iz evejega. Poloin ce brezplačno na rctzpolego.