STEV. 41.
MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI. DNE 8. OKTOBRA 1930
L E T O 43
Cena 38 Din *s celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja v«ako sredo, bpisi in dopisi naj so pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStrn »Domoljuba« v Ljubljani.
Občni zbor
Jugoslovanske Kmetske zveze
Jugoslovanska Kmetska zveza bo imela letos svoj redni občni zbor v nedeljo, dne
9. novembra ob desetih dopoldne v dvorani hotela „Unionv Ljubljani
To bo prvi občni zbor JKZ v večjem obsegu. Na njem se bodo obravnavala zelo. važna kmetsko-stanovska in gospodarska vprašanja. Zato že danes opozarjamo na to zborovanje. Podrobni program priobčimo prihodnjič, l a zbor bo obenem tudi mogočna manifestacija kmetske misli in kmetske skupnosti. Kmetje! Pokažite svojo stanovsko zavest in pri-(liie od vseli strani v velikem številu. Noben zaveden kmet ne sme ta dan ostati (loma. Tajništvo JKZ.
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zavarovalnica
Ljubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
"PODRUŽNICE: Mi«, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb,Starčevlčev "go, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2
Zavarovanje proti toči.
(Nadaljevanje.)
Zavarovanje v Nemčiji.
Na Bavarskem se je z zakonom od 13. febr. 1884 ustanovil zavod za zavarovanje proti toči, katerega upravlja kr. zavarovalna komora in sloni na sledečih načelih: članstvo prostovoljno, prispevek države, stalne premije brez naknadnih doplačil, kolikor mogoče nizki upravni stroški, kolikor mogoče prisprosto postopanje pri cenitvi škode. Zavod deluje potom občinskih uradov, cenilci so zapriseženi strokovnjaki iz vrst vinogradnikov, od zavarovanja so izključeni sadovnjaki, VrtoVii okna in strehe. Vrednost žetve za 1 ha se od zavoda deli v 3 razrede, in sicer izračunana za vse občine. Pridelki so sliŽ-no kot v Švici razvrščeni V 8 razredov, glede nevarnosti toče je cela dežela razdeljena v 7 razredov nevarnosti. Ako ni škoda večja kot 6% zavarovane vsote, se ista ne upošteva. Prispevki za zavarovanje posameznih setev iz pridelkov se razglasijo vsako leto v vseh občinah, isti znašajo n. pr. pri žitu 1'7% zavarovane vsote. Kot osnovno glavnico, katere obresti pripadejo vsako leto rezervnemu fondu, je dala država ob ustanovitvi 1 milijon mark, razen tega dobiva zavod letni prispevek od države v višini 200.000 mark. Zavod uživa davčne in pristojbinske ugodnosti ter oprostitev od poštnine. L. 1884. je bilo zavarovancev 7000, 1. 1907. 145.944,1. 1884. je znašal rezervni fond 165.000 mark, leta 1907. čez 8 milijonov mark. Na odškodninah so dobili zavarovanci od 1. 1884. do 1907. izplačano 42% milijonov mark.
Zavarovanje pri nas.
Po časopisnih vesteh se namerava pri nas upeljati obvezno zavarovanje proti toči. Dvomim, da bi pri nas bili v celi državi dani predpogoji za obvezno zavarovanje proti toči. Ne priporoča se ustanoviti popolnoma državnega zavoda, temveč s sodelovanjem Zadružnih zvez in kmetijskih družb, občekoristen zavod (zadruga), ne delniška družba, ki bi bil le pod nadzorstvom države, kateremu bi pa država, banovine in pa Agrar. banka dajale po zakonu določene letne prispevke, da bi na ta način bile zmanjšane premije. Radi raz-
ličnih gospodarskih razmer, radi hitrejšega poslovanja in zmanjšanja potnih in drugih stroškov se priporoča ustanovitev podružnic zavoda v posameznih banovinah s precej samostojnim delokrogom. Občinske uprave ali zadruge naj proti primerni odškodnini prevzamejo zastopstvo zavoda za svoj okoliš. Vobče treba poudarjati, da bo kmet le tedaj imel koristi od zavoda, ako se bo isti upravljal kot gospodarska ustanova po priznanih zadružnih načelih, da ne bodo upravni stroški previsoki, kar bi zahtevalo previsoke premije za zavarovance ali pa prenizke odškodnine po toči prizadetim. Država naj da zavodu iste davčne itd. ugodnosti, katere uživa Agrarna banka.	Al. Pušenjak.
Novice Iz Belgrada.
Osnutek zakona
o prometu z motornimi vozili
je bil 26. septembra predložen ministrskemu predsedniku v odobrenje. Namen zakona je ureditev prometa z motornimi vozili (autoniobili, autobusi, motornimi kolesi). Prepreči naj se na drugi strani oškodovanje železijiškega prometa po motornih vozilih. Nezadostno z železnicami oskrbljeni okraji naj dobijo dober autobusni promet. Primorje in drugi okraji tujskega prometa naj se z živahnim autobusnim prometom še bolj odprejo dotoku. tujcev.
V	ministrstvu za javne zgradbe je dovršen
zakonski predlog o izkoriščanju vodnih sil,
ki je predan v pregled Vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
V	ministrstvu za gozdove in rudnike je bila sestavljena komisija, ki se bo pečala
z ureditvijo državnih gozdov.
Zavod za pospeševanje obrti in industrije v Belgradu je obvestil vse obrtne organizacije, da se bo podpora obrtnikom in dohodkov razredne loterije izdajala samo v posameznih slučajih,
če je delo obrtnikov, ki zahtevajo podporo, splošne koristi.
Ministrstvo za poljedelstvo je sklenilo z neko nemško tvrdko pogodbo za nabavo 3000 malih m velikih škropilni« za sadje
1'
PO SVETU
Italija.
s Razno. Vsaka družina v Italiji si lahko nabavi 800 kg grozdja, iz katerega napravi vino za domačo uporabo. To grozdje je prosto vsake užitnine. — V Gorah nad Idrijo so pokopali 79 letno posestnico Marijo Se-Ijakovo. — V Štanjelu je umrla Marija Jako-triih. — Na 30 let ječe v Tadttjeih tržaškem procesu obsojenega Alojzija Špangerja so pripeljali v Neapelj, odkoder se odpelje na otok Sv. Štefana. Ostali obsojenci bodo oddani v varne drug« kaznilnice.
Avstrii«.
. i
s Prelat dr. Saipel zopet v ospredju.
2e zadnjič smo pisali o padcu Schobrove vlade. Državni predsednik Miklas je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu vojnemu ministru Vaugoinu, ki je s pomočjo bivšega kancerja dr. Seipla sestavil vlado krščanskih socijalistov, v kateri pa sta še dva zastopnika politične bojne organizacije »Heimwehra«. »Landbund« in Vsenemci niso hoteli v to vlado, ki je zato v parlamentu tudi v manjšini, kar pa Vaugoinu ne dela ravno sivih las. Iz-posloval je razpust parlamenta in nove volitve za avstrijski državni zbor bodo že dne 9. novembra. Nova avstrijska bojna vlada proti socijaldemokratom obstoji iz sledečih oseb: zvezni kancler in vojni minister: Vau-goin, podkančler in minister za socijalno skrbstvo: dr. Schmitz, zunanje ministrstvo dr. Seipel, notranje ministrstvo: knez Star-hemberg (voditelj Heimwehra), pravosodno ministrstvo: Huebel (voditelj Heimwehra iz Salcburškega), poljedelstvo Thaler, trgovina: Hein!, prosveta: Czermak, finance: dr. Juch. Kdo bo pri bližnjih volitvah odnesel zmago, je težko prorckovati. Heimwehrovci groze, da socijalistom ne bodo pustili v vlado, pa čeprav bi poslednji dobili absolutno večino Sicer pa je v povojni Avstriji bilo že večkrat takole: pokale so gore, a rodila se je miška.
Čehoslovaška.
s Ker ni krščanskega mišljenja. Čeh osi o-vaški časopis »Selške Hlasy« z dne' 1. oktobra piše: Primorski Slovenci, 600.000 po številu, ki so bili z mirovnimi pogodbami prisojeni nenasitni Italiji, so pravi mučeniki. Nedavno so bili štirje ustreljeni radi .vele-
in 75 motornih trierjev selektorjev. Povprečna cena manjših nahrbtnih škropilnic bo okoli 1000 Din, velikih na kolesih pa 1600 £)in. Motorni trier-selektor, bo stal do 50.000 Din. Za nabavo škropilnic in materijala za škropljenje sadja je določen kredit enega milijona Din, ki bo nakazan banskim upravam.
V vojnem ministrstvu se je sklenilo,
da
brana za vojaštvo se ne bo več kupovala naravnost od poljedelcev,
temveč pri žitnih zadrugah in trgovskih podjetjih, ker ta podjetja plačujejo davek. Naravnostno kupovanje, da se je izkazalo kot zelo težko ali celo neizvedljivo, 2*
izdaje«, a sto in sto Slovencev ječi v ječah. Nedavno je doznal ves svet o groznem preganjanju slovenskega življa v takozvani Julijski Benečiji. V osmih letih so fašisti usmrtili nad 2000 Slovencev in Hrvatov, uničili vse njihove šole, društva, časopisje itd. Tu vidimo, kako zasleplja nacijonalna strast, saj ubija katoličan-italijanski fašist brata katolika-Slovana. Res žalostno, da je v fašizmu več narcdnjakarskega kot krščanskega mišljenja.
s Dve nevarnosti za evropski mir. Te dni je izjavil čehoslovaški državni predsednik Masaryk, da sta dve točki, kateri lahko privedeta Evropo v propast: takozvani poljski koridor in Madžarska. Kar se tiče poljskega koridora (dohoda do morja) trdijo Nemci, da ga ne bodo nikdar priznali, ker ioci Vzhodno Prusija od ostale Nemčije. — Še bolj nevarna pa je Evropi Madžarska. Taka kakor je bila pred vojno, ne bo nikdar več, ker je v s vej i sestavi tlačila nemadžarske narode. .Vendar razumem Madžare in njih želje«, je dejal Masaryk, »ni bil svoj čas pripravljen razpravljati o popravi današnjih mej, toda vsako izprernembo bi moral odobriti parlament, pa tudi Mala in Velika antanta. Poprava mej bi pa ne bila tako enostavna, zakaj tudi čehoslovaki imamo napram Madžarski svoje zahteve. Vse to pa bo megoče šele tedaj, ko bo Madžarska izpremenila današnje svoje obnašanje«.
Poifska.
s Nehvaležnost je plačilo sveta. Korfanty je voditelj Poljakov v tistem delu Šlezije, ki je pred vojno spadal k Nemčiji. Po vojni je mirovna konferenca določila, naj ljudstvo z glasovanjem (plebiscitom) samo odloči, ali pride pod Nemčijo ali se pridruži Poljski. Zgodilo se je podobno kot s Slovenci na Koroškem. Čeprav so bili Poljaki v velikanski večini, so vendar zmagali Nemci. Vsa Šlezija bi torej morala pripasti Nemčiji. Tedaj pa se je dvignil Korfanty in s prostovoljci zasedel vso poljsko Šlezijo. Mirovna konferenca se je takemu izrazu ljudske volje morala udati in ne glede na izid glasovanja del spornega ozemlja prisodila Poljski. Tako je Korfanty rešil del Šlezije poljski državi. Postal je pravi narodni junak. Politično pa je še vedno deloval, in sicer pred vsem v Šleziji. Ko je Pilsudski prišel na vladno krmilo, je začel Korifantvja odrivati. V petek dne 26. septembra ga je dal pa zapreti kot številne druge opozicicnalne poslance. Prej pa je še moral razpustiti šleski deželni zbor, čigar član je bil Korfanty, ker bi ga sicer radi poslanske nedotakljivosti ne mogel sodnijsko preganjati. Pilsudski hoče s takim postopanjem opozicionalne poslance in njihove volivce prestrašiti. Morda se mu bo to začasno posrečilo. Trajnih uspehov pa nasilje ne prinaša nikjer na svetu. O tem se bo prepričal prej ali slej tudi za novo Poljsko drugače zaslužni general Pilsudski.
Angiifa.
s Strašna zrakoplovna nesreča. Angleški zrakoplov »R 101« se je 4. oktobra dvignil, da poleti v daljno Indijo. Ko je zrakoplov plaval nad Francijo, je zašel v hud vihar, zato so spustili zrakoplov nižje k zemlji, kar pa je bilo usodno. V gosti megli se je »R 101« zaletel v neki hrib, bencin, ki ga je bilo 35 tisoč kil,
je eksplodiral in zrakoplov je začel goreti z neznansko naglico. Izmed 58 oseb, ki so bile na krovu, jih je zgorelo 50. Tako velike zrakoplovne nesreče še ni doživel svet.
Amerika.
s Razno. V Clevelandu so umrli: Marija Kristančič iz Korane pri Gorici, Ana Molan roj. Cesar iz Mirne peči na Dolenjskem in Jera Samsa iz Gore pri Sodražici, V Waukegan 111. sta umrla 54 letni Frank Petkovšek in Ana Rep, oba doma z Vrhnike. — V Detroit, Mich. je izvoljen za župana katoličan Frank Murphy.
Drobne novfee,
Brezposelni izdajajo svoj časopis v Romuniji.
Bombo so vrgli v ukrajinski samostan nedaleč od Lvova.
10.000 vagonov soli za kuhinjo in 5200 vagonov za živino potrebujejo letno Čehoslovaki.
70.000 gramofonskih plošč je zgorelo te dni pri požaru v Pragi.
Vsad dan 100 ljudi umre na kugi na Kitajskem.
Švicarski mlekarji so dobili od svoje vlade podporo 54 milijonov Din. Take akcije so državi najbolj potrebne!
Rusko žito prodira čim dalje bolj na svetovnem trgu, celo v Ameriko ga izvažajo.
Čehoslovaški državni nameščenci bodo prejemali posebno božično doklado.
60 let je dopolnil danski kralj.
53.000 prašičev je uvozila Čehoslova-ška v avgustu, od teb iz Jugoslavije 3000.
70 parnikov je ruska vlada najela v Angliji za izvoz ruskega lesa in pšenice. Pa še nove najema.
Veliki shodi republikancev so bili v španskem Madridu. Govorniki so zahtevali, da naj kralj odstopi.
V samostan benediktink je stopila sloveča francoska igralka vonne Hautni.
Že od leta 1928. ni bilo nobenega umora niti pretepa s smrtnim izidom na Norveškem.
Tako lovi
AERGKON
x
zaponcem
Dokazano nofholtšl , muholovec na sveta
z zanesljivim trajnim limoni Pozor pred mnogoštevilnimi posnetki I Zahtevajte izrecno AEROXON zžrebljičkonl
H i! J J C NOVEGA
d Duhovniške vesti. Za aihidiakona mesta Ljubljane je bil imenovan dr. Tomaž Klinar, stolni kanonik v Ljubljani. — Podeljena je bila župnija; Primskovo pri Litiji g. Plešiču Antonu, doslej žup, upravitelju istotam. — Premeščeni so kot kaplani: dr. Viljem Fajdiga iz Šmarij pod Ljubljano v Škof jo Loko; Rozman Jožef iz Borovnice v Šmarje pod Ljubljano; Lončar Janez iz Horjula v Borovnico.
d Bivši minster dr. Korošec je prispel v Dubrovnik, Inž. Milorad Dimitrijevič ga je odpeljal z avtomobilom v svojo vilo »Trsteno«. V to vilo je stalno pohajal dr. Laza Markovič, eden najvplivnejših prvakov bivše narodne radikalne stranke. Dr. Korošec si je sicer najel sobo v nekem drugem hotelu, bo pa ostal najbrže gost gospoda Dimitrijeviča.
d Iz Celja se je nenadoma poslovil skladatelj in misijonar g. Al. Mav. Premeščen je v novo naselbino misijonske družbe na Čukarico v Belgradu. Častitemu gospodu misijonarju želimo največjih uspehov na novem službenem mestu.
d 80 letnico je slavil preteklo nedeljo gosp. Ivan Tomažič, po letih najstarejši ljubljanski gasilec, vzoren katoliški mož. Bog ga živi še mnoga leta!
d 14 abiturijentov je vstopilo v prvi letnik mariborskega semenišča.
d 30 let je minulo, odkar je bila ustanovljena Vzajemna zavrovalnica v Ljubljani. Naj naš vzorni domači zavod dočaka še mnogo, mnogo jubilejev!
d Gremijalno trgovsko šolo so otvorili 29. septembra v Ljubljani v novih prostorih »Trgovskega doma«.
d 56 motornih voz je na novo naročila uprava državnih železnic.
d Financa. Od 1. oktobra 1930 do 1. maja 1931 je določen za dravsko finančno direkcijo in nji podrejene urade naslednji dnevni delovni čas: ob delavnikih od 8. do 12.30 in od 15.30 do 18, ob sobtah pa od 8—14.
d »Dobrote« tujine. Po dolgih letih se je vrnil iz Amerike domov Tone Z. iz Begunj pri Cerknici. Po poklicu je bil mizar. Pri težkem tovarniškem delu si je pokvaril živce in so ga oddali v umobolnico. Ameriške oblasti so ga poslale s spremstvom domov. Kdo ga bo sedaj vzdrževal, občina ali Amerika? Tone je ameriški državljan.
d »Kaj so to za eni fantje?« so spraševali ljudje te dni v Celju, Rajhenburgu, Brežicah, Novem mestu in drugod po Dolenjskem, ko je vozil mimo velik Pernušev avtobus iz Tržiča. Cirilovi bratje so napravili dvodnevni izlet čez Štajersko na Dolenjsko, da so lahko zapeli ono znano: »Pod trto bivam zdaj...«
d. Kraljeva banska uprava dravske banovine razpisuje za proračunsko leto 1930-31 šest štipendij za dijake na agronomskih fakultetah in agronomskih visokih šolah. Štipendija znaša mesečno 500 dinarjev. Vpoštevalo se bo predvsem dijake kmečkih staršev, ki bodo sproti po-
lagali predpisane izpite. Pravilno kolko-vane prošnje in dokumente je poslati ban-ski upravi do 15. okt. obenem z obvezo, da prosilec po končanih študijah stopi na zahtevo v službo kr. banske uprave dravske banovine in v njej ostane dvakrat toliko časa, kolikor je prosilec užival štipendijo.
d. Obvestilo. Od ministrstva notranjih del smo prejeli odobrena nova pravila dosedanje Strok, skupine priv. in trg. nameščencev, ki se z omenjeno spremembo preosnavlja v Strokovno zvezo privatnih in trg. nameščencev Jugoslavije. Organizacija ima pravico povsod ustanavljati podružnice. S 'tem je dobilo krščansko na-meščenstvo svojo svobodno strokovno organizacijo in njegova korist je, da se je oklene v borbi za pravico in kruh. Le organizacija more dati nameščenskim težnjam oni poudarek, ki ga zaslužijo. Zato smo poklicani k sodelovanju vsi. Za vsa navodila se javite pri naslovu organizacije v prostorih JSZ, Delavska zbornica, I. nadstropje, Ljubljana. — Odbor.
d Emigrantom iz Julijske Krajine, ki se želijo naseliti v Južni Srbiji. Savez agrarnih zajednic v Skoplju nudi Primorcem, priseljenim v Jugoslavijo, priliko za naselitev v Južni Srbiji, zlasti v bližini Skoplja, v srezu nego-tinskem cb reki Vardaru in ob glavni železniški progi in cesti Beograd—Solun.
Zemlja je prvovrstna. Voda izvirna. Podnebje milo, z redkimi in izginjajočimi slučaji malarije.
Savez agrarnih zajednic odstopa zemljišče proti takojšnjemu odplačilu ene petine kupne cene (ki je prav nizka), ostalo na amortizacijo tekem desetih let. Poštene, dela-zmožne družine naj se takoj prijavijo z navedbo članov družine in drugih okolnosti, ki so važne, na naslov: »Informativni biro, Beograd, Pasteurjeva (Miloša Počer-ca) ulica 23a«, kjer dobe vsa potrebna pojasnila.
d Zopet trčenje. Italijanski parnik »Di-sette Dornion« je na potu iz Južne Italije v luko vranico pri Splitu trčil v Bratskih vratih v levi bok naše motorne jadrnice »Sloga«. Na naši motorni ladji je bil kape-tan Ivo Druškovič s štirimi marnarji. Udarec je bil prav težak, tako da se je ladja nagnila na stran. Natovorjena je bila z blagom, zlasti z moko. Potnikov ni bilo. Italijanski parnik je potegnil našo ladjo v splitsko luko. Naš kapetan je težko ra-njen.
d I. razred na železnici naj se ukine,
predlaga v »Politiki« Miloš Štefanovič. Pravi, da tečejo vozovi I. razreda ponajveč prazni po progah; če se že kdo vozi v tem razredu, ima ali brezplačno ali pa zelo znižano karto. Štefanovičev predlog je zlata vreden. Po ameriško naj bi napravili: en razred, a ta naj bo tak, da bo lahko vsak udobno sedel.
d Štiri dni med vojaki. Najmlajši vojak v Zagrebu je brez dvoma Josip Belo-via, ki je star dobrih 10 let. Fantič ne zdrži doma pri materi ter ji je že ponovnokrat
Ncuralgitiie bolctinc
nastale vsled prehlajenja, prepiha, trganja v glavi (»obeh) itd. odpravi Vam naglo
»ALGA«
Imejte torej vselej in povsod pri sebi ALGO
in naglo bos-e rešeni bolečin.
ALGA v lekarnah in drogerijah Din 16'—,
pobegnil. Vselej so ga pa oblasti poslale nazaj domov. Zadnjič pa se je fantek spet napotil od doma v svet, prišel v Zagreb, hodil sem in tja, naposled pa je zadremal v nekem vrtu sredi solate. Vrt je last vojaške uprave in ko so vojaki našli fantka v salati, so ga predstavili svojemu predstojniku. Temu se je zdel fant prijazen in dal mu je iz starih vojaških oblek napraviti pravcato otroško vojaško uniformo. Kot popolen vojak je nato mali 10 letni dečko ostal med vojaki štiri dni, ko so ga naposled oddali na policijo, ki ga bo zdaj poslal v otroško poboljševalnico.
d Pod oboki državnega mostu črez Dravo v Mariboru se nahaja še vedno osem družin.
d Poroka v bolnišnici, 77 letni Matevž Čepelnik je železničar v pokoju in stanuje v Stanežičah pri Št. Vidu. Letošnjo jesen se je mož spomnil, da bi se poročil. In zakaj bi se ne, ko je še čvrst in krepak? Iskal je torej nevesto in jo res našel. Njegovi nevesti je ime Marjeta Žnidar in je doma iz Utika pri Vodicah. Ženina in nevesto so lepo oklicali v domačem kraju in vse bi bilo v redu, ko bi se ne bila pripetila nesreča. Ko so pred tednom dni pre-peljavali balo z nevestinega doma na ženinov dom, si je Matevž pri nakladanju bale zlomil desno nogo, in poroko so morali seveda preložiti, pa ne za dolgo. Matevž je moral namreč v bolnišnico, hotel pa se je tudi po vsej sili znebiti samskega stanu in postati mož. Zato je povabil svojo nevesto v bolnišnico in g. kurat Slana ju je poročil v kapeli bolnišnice. Za priči pa sta bila dva bolnika, tako je sedaj Matevž srečno poročen mož.
d Pod katerimi pogoji dobe zadruge državne bike. 1. Proti plačilu pri kr. ban-skih upravah za 5 do 10 tisoč Din za nabavo, s tem, da se denar porabi izključno v to svrho; morajo pa 2. zadruge vrniti bika v roku enega leta v dobrem plemenskem stanju, da ga bo moči posoditi drugim interesentoin; 3. od zaroda je treba vrniti čistokrvne bike, stare vsaj eno leto, ali vsaj polkrvne bike; 4. zadruge, ki izpolnijo prvi pogoj po prvem letu dni, morajo vrniti bika v dobrem stanju in zato dobe drugega bika brez ponovnega plačila, tako da vnesejo novo čisto kri. Zadruge, ki izpolnijo pogoje pod 2, smejo zahtevati drugega bika, toda se morajo zopet obvezati, da ga izročijo po enem letu ali pa da izpolnijo pogoje, navedene v drugi in tretji točki. Tako morejo zadruge po enem letu obdržati istega bika pod istimi pogoji. Za-
druge, ki izpolnijo točko 3., morajo v roku enega leta vrniti bika ali pa ga obdržati, izpolnjujoč pogoje pod 1. in 2. Ako ne vrnejo bika dobre kakovosti od potomstva, morajo te zadruge vrniti sprejetega bika. Vsi pogoji veljajo tudi za ostale interesente. Samo v izrednih slučajih velike gmotne izgube ali velikega siromaštva se lahko iz-pregledajo omenjeni pogoji na posebno prošnjo, poslano preko kr. banske uprave ministrstvu za poljedelstvo.
d Zborovanje vinarskih zadrug. Na pobudo Zadružne zveze v Ljubljani se je vršil sestanek vinarskih zadrug Slovenije V Mariboru. Zastopane so bile skoro vse zadruge. Zadružno zvezo sta zastopana g. ravnatelj Fr. Gabrovšek in g. dekan Sa-gaj, Kmetijsko družbo g. Kafol, Vinarsko društvo g. Petovar. Referiral je g. Besednjak. Razgovarjalo se je o sodelovanju vinarskih zadrug s Privil. izvozno d. d. v Belgradu, kjer se je osnoval poseben vinarski oddelek. Na podlagi razgovorov so bili storjeni sledeči sklepi: 1. Vinska kriza, ki je dosegla svoj višek, se bo mogla odpraviti predvsem po vinarskih zadrugah. 2. Privil. izvozna delniška družba v Belgradu naj organizira s pomočjo vinarskih zadrug prodajo vina iz dravske banovine v inozemstvo. 3. Izvozna zadruga v Mariboru se pooblašča, da izvrši predpriprave za organizacijo vseh vinarskih zadrug v Sloveniji in da se pogaja s Privil. izvozno d. d. v Belgradu za organizacijo izvoza slovenskih vin, ki jih bo dobavljala vinarska zadruga. Izvozna zadruga v Mariboru je iz lastnega nagiba začela s prodajo vin v inozemstvo, prodala je v času od aprila do sedaj okoli 700 hI. Razpolaga s svojo lastno kletjo v lastni hiši v Judendorfu pri Gradcu. 4. V krajih, kjer so dani pogoji, naj se ustanove vinarske zadruge. 5, Vinarske zadruge naj povsod organizirajo nakup grozdja, katerega naj sortirajo in strokovno predelajo v vino. 6. Čim prej naj se prične z izvajanjem vinarskega zakona. Zborovanje je poteklo v resnem razpoloženju složnega dela za rešitev vinske krize.
d Konj vreden «000 Din, bo oddan za 5 Din o priliki žrebanja loterije Doma služkinj dne 1. dec. Poleg tega drugi krasni dobitki, šivalni stroj, kolesa, ure itd. Srečke po 5 Din so bile razposlane v vse župnije, naročajo se pa še pri zadrugi ;Služkinjski dom« v Ljubljani, Se-meniška ul. 2. Kupi, morda išče sreča ravno tebel
d Iz kranjskega okraja. Zastopniki Kmečke zveze za kranjski okraj so te pretekli teden zglasili pri direktorju Ju-gočeške tovarne, radi odvzema krompirja za škrob (štirko). Direktor je obljubil krompir plačevati po 45 Din za 100 kg, odpadke pa da nazaj brezplačno. Odvzem krompirja je mogoč takoj. Vsebovati pa mora 18% škroba. Naproša vse posestnike, ki imajo tS krompir, da ga dšjo v tovarno par kg preizkusiti in tako bodo znali za ceno krompirja.
d Organistom in pevovodjem. Udeleženci zadnjega pevskega tečaja so z velikim navdušenjem sklenili, predalagati odboru Pevske zveze, naj ustanovi v svojem okrilju pevski zbor organistov in pevovodij. Občni zbor je prav tako z velikim navdušenjem
Dr.med.Loize Kramariž
špecijalist za kirurgijo
ordinira od '/2 2.—'M. pop.
Ljubljana, Miklošičeva 18/11.
sprejel ta predlog in glavni odbor je naložil organizacijo zbora artističnemu odseku. Ta je v svoji seji pretresal predlog in vabi v smislu svojega sklepa vse organiste in pe-vovodje, ki bi hoteli sodelovati pri zboru, naj se prijavijo Pevski zvezi, Miklošičeva c. 5 in sporoče podrobno: a) kateri zbor vodijo, b) kateri glas pojo s točno' označbo glasovnega obsega. Poslovnik in vse drugo bomo izdelali in sporočili šele, ko bo toliko priglasov, da bo zagotovljeno mislili na mogočen zbor. Vsekako mora biti vse to do božiča zrelo in urejeno, da bomo mogli začeti s pripravami za prihodnji tečaj, ki bo združen neposredno z vajami zbora. — Za odbor: V. Lavrič, preds.; M. Bajuk, tajnik.
d Prvo planinsko kočo so zgradili Splitčani pod vrhovi Mosora, ki stoji 1000 metrov visoko. Iz planinske koče prideš na vrh Mosora v eni uri. Kočo bodo prihodnjo jesen slovesno otvorili. Posebnost v koči bo okusna, tekoča voda s planin. Blizu koče je namreč vrelec, ki ima stalno letno gorkoto 14 stopinj Celzija.
d Zadružne živinorejsko razstave v kranjskem okrajn. Da ne pride do nespo-razumljenj, se tem potom še enkrat opozarja živinorejce, da bo na živinorejsko razstavo 11. oktobra t. 1. v Kranju, kakor tudi na razstavo 18. oktobra t. 1. v Selcih nad Škofjo loko pripuščena le zadružna živina, t. j. živina članov vseh pristojnih okoliških živinorejskih zadrug.
d Izvoz našega grozdja v Budimpešto in Dunaj se vrši neovirano na običajen način. Dnevno se izvaža okrog 15 vagonov grozdja, ki prihaja v dobrem stanju na mesto. Plačuje se po 3 do 3 in pol Din za kg.
d Dijaštvo v Zagrebu. V 23 zagrebških šolah se pripravlja za bodoče življenje 11.500 učencev in učenk. Zagrebški občinski odbor v Zagrebu je sklenil, da sezida v Zagrebu še dvoje srednjih šol, ki bosta vsaka zase stali Več milijonov.
d Novo župnijo bodo ustanovili v Belgradu in sicer za ozemlje od pančevskega do zemunskega mostu. Temeljni kamen za kapelico sv. Petra je bil posvečen 5. oktobra. Župniji bo pripadlo okrog 8000 vernikov.
d Za konzula v romunski Brajli je imenovan bivši voditelj bivše Samostojne kmečke stranke dr. Novačan iz Celja. — Za člana Vrhovnega zakonodajnega sveta sta izbrana voditelja bivše Samostojne kmečke stranke minister v pokoju g. Pu-celj in dr. Marušič. Člani Vrhovnega zakonodajnega sveta dobivajo 6000 Din redne mesečne nagrade; kadar zborujejo v Belgradu pa še posebej lepe dnevnice.
d Največ je zidal v tekočem letu Zagreb, ki je izdal za nove zgradbe nad 188 milijonov dinarjev. Njemu sledi s 110 milijoni Belgrad, nato Sarajevo, Ljubljana, Ze-
mun itd. Ljubljana je glede zidave postala torej že 4. »prestolno« mesto.
d Pameten sklep. Proti produkciji vsakršnega ponarejenega vina, tudi proti taki za lastno porabo, se je izrekla skupščina vinskih veletrgovcev v Sarajevu. Kdo ga je pa doslej delal?
d Električno progo bodo otvorili s i. novembrom med Nišem in Niško Banjo (kopališče). Proga je dolga 10 km.
d Pred kratkim je pričela s poukom samostojna rudarska šola v Zenici.
d Novo poslopje, ki bo imelo 55 sob za razne mestne urade, zgradi zagrebška občina.
d Vse naj se razčistil Radi preizkave v železarni v Varešu, ki se je vršila radi zlorabe in poneverbe državnega denarja, so bili odpuščeni iz državne službe brez odpovedi direktor inž. Dušan Kolar, inž, Vladimr Šahov in kanclist Drago Cincevič. Proti načelniku računovodstva se vrši kazensko postopanje radi poneverbe 75.000 Din. Prav tako, le naprej, vse naj se razčisti!
d. V Mošnjah je Anton Globočnik padel z mokrega oreha 7 metrov navzdol. S čelom je priletel na kamen in dobil hudo rano. Tudi sicer je bil močno poškodovan. Lahko bi bilo hujše. Tako mu je pa spreten zdravnik toliko pomagal, da drugi dan po padcu že dela.
d. Umrl je v Ljubljani g, Franjo Suš-nik, sodni sluga v pokoju, v starosti 78 let. Bil je zvest naročnik »Domoljuba« od početka. Svoje druž:ni je bil najboljši oče. Osem svojih otrok je dobro vzgojil in jim preskrbel vsakdanjega kruha. En sin je duhovnik-frančiškan. Počivaj v miru!
d V Črnomlju je umrla gdč. Mici Fab-jan, učiteljica v Bohinjski Bistrici. Svetila ji večna luč!
d Ker je izgubil tožbo se je pred sodnikom koncem obravnave v razpravni sobi ustrelil Podlogar Hinko, lesni trgovec iz Ivančje gorice pri Stični.
d V znamenju požarov. Ogenj je do tal upepelil hišo in gospodarsko poslopje kočarja Josipa Vajdiča iz Andrevega pri Krškem. — Požar je uničil kozolec-dvoj-nik posestniku Štihu v Gotni vasi pri Novem mestu. — Strela je udarila v hlev posestnika Karla Ažbeta v Dolenčicah pri Javorju. Velika stavba je pogorela in z njo krma za 17 glav živine. — V Zgornjih Pirničah pri Medvodah je udarila strela v poslopje posestnika Merjaseca, ki mu je pogorelo vse imetje. — Strela je švignila tudi v gospodarsko poslopje Ivana Filipčiča, posestnika v Zakotu pri Brežicah. Rešili scf le živino, vse drugo je pogrelo. — V sušilnici testilne tovarne »In-teks« v Kranju je nastal ogenj. Vnel se je bombaž. Če ne bi pravočasno pomagali tovarniški delavci in kranjski gasilci, bi bil ogenj uničil lahko del tovarne. — Kmalu bi bila zgorela parna žaga g. Ivana Žaraja v Slovenski Bistrici, a so požar pravočasno opazili, tako da ni večje škode. — Požar je izbruhnil pri g. Francu Vilman'- na Savi pri Jesenicah. Požar se ni razširil, pač pa ima lastnik veliko škodo.
d Neznani tatovi so odnesli iz frančiškanske cerkve v Novem mestu 5 kelihov, dva ciborija, 1 albo, monštranco, 1000 Din
u pmm k^Himi!
Vzemite na vsake 2% do 3 vedra vode en paket Persila. To vpoštevajte vedno pri pranju!
Raztopite Persil v mrzli vodi!
PO D 0 Pl 0 T I N I
v denarju, ki je bil nabran za maše, katere so našli zavite v prt, a so jih najbrže po nesreči pred cerkvijo zavrgli. Doslej tatov niso izsledili, pač pa so dobili nekaj ukradenih predmetov, ki so jih zlikovci izgubili ali pa sami vrgli stran. Škode imajo o. frančiškani okrog 50.000 Din.
d Umrl je v ponedeljek, 6. t. m. v Kan-diji pri Novem mestu širom domovine nnani g. Jožef Zurc, lastnik »Štemburjeve« gostilne, bivši deželni poslanec, župan največje slovenske občine, načelnik cestnega odbora itd. — Naj počiva v miru!
d Nagrobne spomenike najceneje in v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.
d Solnce lahko pogrešate pri pranju, medtem, ko je pa pravo terpentinovo milo Gazela pri tem nepogrešljivo.
d Voščene oltarne sveče vseh vrst, zvitke, svečice za božična drevesca, nagrobne lučice, sveče za hišno rabo, kadilo itd. priporoča svečama »Pax«, Ljubljana, Celovška cesta št. 4,
d Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josei« grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. Naj-odličnejši zdravniki stoletja so uporabljali »Franz Josef« vodo z najboljšim uspehom
Nov grob
(Čeplje pri N omiki Loki)
28. septembra je umrl ugled,mi posestnik in ob&tnsilcii odbornik Mark© Bukova«:, star 30 let. Zapušča mlado ženo s tremi obroči. Bolehal jc 2 leti. Pogreiba se je udeležil občinski odbor z županom. Pokojnik je bil sicer brez posebne šolske liaoibrazbe, a dokaj izobražen. Bral je mnogo, bi-l naro&rciik Domoljuba ter člain Mohorjeve družbe. Počivaj mirno! — Ob tej priliki naj omenim prav slabo navado, da se pri nuj ra-zon ostalih. najbližjih sorodrujkiov uimče ne udeleži pogreiba. Kako tolažil no vpliva na žalujoče sorodnike, če čim več ljudi spremlja mrlič« na njegovi zadnji pote ter se ga v molitvi spominja. Ljudje božji, poprimdte se starih, krščanskih navad! In še nekaj! V celi fari so poleg šolske knjižnice sauno 3 člani Mohorjeve družbe. Za 20 Din dobiš 5 lepili, prekorlstirih, zabavnih in poučnih knjig. Že sami koledar je toliko vreden. A.ko bi ljudje več brali^ hi ne bilo toliko dolgočasja in še ta dobiček bi imeli: naučili! bi se mnogo koristnega in lepega. Zato vsi v Mohorjevo družim!
Nekaj novosti iz Nakla
(Naklo)
Sprememba v šoli: V zadnji številki smo poročali, da ni preostalo drugega, kot nekaj najmlajših otrok iz prvega razreda nužjega oddelka poslati za eno le»to nazaj domov, ker je ml razred prenapolnjen in vsak uspeh nemo-....................... 11—lTTHm-
pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah.
goč. Dane« pa to poročilo izpopolnjujemo v toliko, da se je krajevni šolski odbor odločil prositi še za euo učno moč, tako da bi »e obeli oddelkih poučevalo posamič. Otnoci, kii »o bili odslovljeni, se bodo zopet vrniM v Šolo. — Gasilno društvo: Odbor gasilskega društva se j« soglasno odločil, da dosedanjo motorno brizg«! -no (8HP) za.nve.nja za novo in močnejšo. Prejšnja brizgalna je bila prešibka. Mogla bi v slučaju požara odpovedati. Novo briagalno imajo (18 HP) in so jo že preizik>u»tH. i zborno se je obnesla. Res da bodo dodali n tika j jur-jev, stirah.ii in skrbi so pa le rešeni. Vsem vrlim gasilcem k tenuu napredku častitamo. Blagoslovitev se bo izvršila zaenkrat kair na tiihem, večja slovesnost se izvrši t poletju 1931. — Gasilci. po začrtanih idealnih podili naprej, saj uživate popolno zaupanje vseh diobromislečiih! — Poroka: Poročila sta se v sredo g. Alojzij Jenko, posestnik in gostilničar »pri Kroni« v bližini Kranja lin gdč na Ma.rija Marin šek, iz ugledne Kovačeve hiše v Naklem. Letos je £o druga nevesta odšla m družine. Novopoiročen-cenva častitamo in kličemo: mnogo sreče in blagoslova!
Novice
(Reteče na Sorskem polju) Naše društvo je začelo letošiuo sezono 14. septemibra z igro: Moč uniforme. Gledalci so se poiSteno nasmejati. Pred in med igro so p*' igrali naši ta.niburaši. Želimo !e, da bi nage društvo prav pridno delovalo. Pa tudi od tam-lmraišev pričakujemo še kaj lepega. Pri društvu • imamo tudi moški zbor. Priča Kujemo, da se enkrait pokaže na odru z lepo pesmijo. — Letino imamo še dolcij dobro. Četudi je večkrat pobila toča v naši okolici, smo biU mii vseeno obvarovani pred njo. Sedaj spravljamo zadnjo pridelke domov. Kmalu pride mrzla zim«, i« •
teui čas kmetovih počitnic. Da po nam ne lx»
Erevee dolgočasilo zato |K»k rbimo za dobro njigo in časopis. Agi tiraj tno in delajmo, da se v novem letu podvojijo naročniki naših časopisov. Vsi na noge za katoliški tisk!
Društveno delo.
(Gorje.)
V Gorjah snio »tvorili sezono v Katol. bralnem društvu B. oktobra s predvajanjem kulturnega filma »Kralj kraljev«, dramatski odsek pa bo vprizoril v nedeljo, 12. okt. burko v treh dejanjih: y Sluga in njegov grof« ter jo ponovi naslednjo nedeljo, 19. oktobra.
Društvo
(Mavčiče
Kat. prosvetno društvo v Mavčičah priredi 12. oktobra ob 3 v društvenem domu koucert s petjem in tambu ranjeni. 19. oktobra ob 3 pop. pa ho občni /.bor Kat. prosvet. društva. K obilni udeležbi vabi odbor.
Kotunijanovo žegnanje
(Bučka)
Pri na« bomo letos praznovala prcCčenje zaščitnikov sv, Kozane in Damijana v nedeljo 12. oktobra. Sv. opravilo bo imel ol> 10 dekanijski a.rlridiakou, mdl. g. kan. dr. Tom. Klinar iz Ljubljane. Po Jjožju služba bo izvršil blagoslovitev razširjenega pokopališča, preurejene pevske dvorane in novepa Gasilnega doma. — Okoličani, na »lavlje ste prav prijazno vabljeni!
Smrt vzornega moža
(Šmarje pod Ljubljano)
V noči med soboto na nedeljo se je preselil v večnost Ivan Trtnik, ix> domače Ded-nikar s Klanca pri Škofljici. Koga ne bi ta novica pretresla, saj smo ga vsi poznali i« visoko spoštovali. Njegova postava, oči, spJoh vse je izražalo pogum ln poštenost. Bil je skoz in skuz vzoren kristjan, dober oče in zgieden gospodar. Pra njem si dobil vse dobre liste, ne samo to, če je bilo treb kaj storiti za dober tisk, je bil gotovo Trtnik med pospeševatelji. In kol oporo««) je podobno stvar še n« smrtni postelji naročil svojim. In tako tudi za vse druge dobre stvari... Bil je mož poštenjak, znata je-n, dober.
Vodovodi
(LaPJti okraj)
S potmočjo bivšega okrajnega zastopa okrajne blagajne posebno pa s pomočjo bivše oblastne samouprave je bilo v zadnjih letih zgrajenih več večjih in manjših vodovodov po. i*oea-inezuih vaseh. V občini Marija Gradec so se napraviti vodovodi v vaseh Dol. Stopca in Brst-nik v občili Dol pa v vasi Mamo, kjer je bil letos otvorjen. Kmetsko prebivalstvo je za take naprave jako hvaležno, kajti marsikje preskrba vode prava muka, ko je treba ob času suše (jo črtrt ali pol ure daleč vodo vw.iti ali pa tudi noski. Lahko se trdi, da je to najbolj koristna akcija za povzdigo našega narodnega zdravstva pa tudi za povzdigo našega kmetijstva posebno Želeti je, da se započeia akcija nadaljuje to j)o-sebno sedaj, ko ma lianovina veliko dohodikov od doklad na zemljiški davek.
Pismo iz Francije
(Audun le Tiche.)
Nepričakovane množice so se zbrale h včerajšnji slovesni blagoslovitvi nove zastave našega slovenskega delavskega pevskega društva v A ud lun le Tiche, malem francoskem mestecu tirk luksemburške meje. Proslave se je udeležilo 19 društev, od njih 12 z zastavami. Izmed odličnjakov moramo omeniti komisarja Poljaka, ki se je udeležil proslave kot zastopnik zadržanega g. poslanika Spalajkoviča, krajevnega mera z gospo, tajnika Tenres Rouges, mestnega župnika in slovenskega župnika in blagoslov,itelja Kastelica i k Aumetza, Sredi dolge deževne dobe, ko jc deževalo še v soboto te lije danes, je dalo nebo prekrasen sofnčeu dan, kar je sla vnos t še bolj povzdignilo. Slavnostni sprevod, v katerem je vihralo 12 zastav slovenskih, poljskih, ruskih in francoskih društev, katerega sta poživljali dve godbi in ki je nosil s seboj še v vence zaivito zastavo, je Kreni! v cerkev in jo popolnoma napolnil. Ko bo aumeSki pevci lopo zapeli slov, Mtanije, »o
zaigrale solze v očeh premnogih naših rudarjev. Domača božja služba, ki bi jo služil v sredi tujine v nabito polni cerkvi domač duhovnik, resnično ni kaj vsakdanjega. Gospod župnik Kastelic je poudaril v svojem govoru edinost Slovencev, ki jih predstavlja ena zastava an čast zastave, da more bili pri vseh iz-prevodih uvrščena.za križem, kar pomeni, da se križu klanja, ga spoštuje in ljubi tudi članstvo društva, ki je dalo blagosloviti svojo zastavo. Blagoslovljeno zastavo je predal g. komisar Poljak po zastavincun k umu društvenem predsedniku Majeivčm in ta društvenem zastavonoši1, ob kateri priliki so bila voščena kratka, pa jedrnata gesla. Dostojanstvena je bila |>oklo-riitev pred spomenikom padlih vojakov, kjer je zapel domači moški zbor pod vodstvom gospoda pevovodje Kranerja Hej Slovani, gosiiod predsednik pa je položil pred spomenik lep venec. Posebno smo biH veseli pevskega koncert«, ki sta ga priredila oba naša pevska zbora, Aumc-ški pod vodstvom g. BKčaka in domači pod vodstvom g. Kranerja. Koncert je dosegel svoj višek cb Lahamarjevi Naša pesuriv ko se navdušenje kar ni hotelo poleči in jo je bilo treba ponoviti. Govoril je g. komisar in oba predsednika naših društev sv. Barbare Filap Sribar iz LTIopital in Mlckuž iz Merlebacha. Drugo jutro je sklical gospod komisar Poljak v bližnji 'Au-metz sestanek društvenih predsednikov, po katerem si je ogledala vsa družba vzorno knjižnico (1.100 zvezkov) iin čitalnico tamkajšnjega naiSega društva. Oboje se sicer šele urejuje, bo pa otvorjeno tekom štirinajst dni. Ta svojevrstna ustanova, ki bo sprejela pod svojo streho tud« slovensko brezalkoholno kavarno, je vse naravnost navdušili«. Nad vse okusno opremljena (Vitalna dvoranica gostuje v najlepši Ajtiond;ki hiši, kjer je našail na razpolago pri-kupljiv park, v katerem bo mre jenih na spomlad dvoje kegljišč in dvoje balinišč, poleg številnih kloni in domače ulice. še dane« so se odpeljaM g. komisar Poljak, g. »upnik Kastelle iin g. predsednik Slovenskega delavskega dirti • Stva v Aumetzu Frame Hren po ostalih naših bližnjih kolonijah. Kolikor vemo lioJio obiskali Boulange, Crusnes, Mancieuilles, Tucquegnieux in Marine, v katerih za<irnj'iih dveh se srnuje novo slovensko društvo. Tako kultur no udejstvo-vanje naših izseljencev nas resnično veseli. Dokler bodo hodili po teh potih, se nami zanje ni bati.
Resnica je samo ena.
(Iz Savelj.)
V 39 .štev. »Domoljuba« je bila kratka notica (z Savelj, kjer dopisnik »poroča, da se je ustanovila nova Kmetijska strojna zadruga. Ob to notico se je obregnil »dobrotnik društva« v 226. štev. »Jutra« z due 80. sept. t. 1., ter apostrofira podpisanega ter g. šušteršiča kot zagrizena nasprotnika načelstva Strojne zadruge v Savljah. — Ker dopisnik »Jutra« zavija resnico, hočem na kratko očrtati na podlagi sodnih sklepov delo sedanjega načelstva Strojne zadruge v Savljah ln zakaj se je ustanovila Kmetijska strojna zadruga. — V 21. štev. »Domoljuba« leta 1929 sem v dopisu iz Savelj navedel velike nered-nosti, katere sem ugotovil v poslovanju bivšega nač. zadruge. Načelnik na težke očitke ni odgovoril. Te očitke in še druge sem ponudil sodišču v pravdi. Bivši načelnik zadruge odjem, elekt. toka je obenem tudi načelnik Strojne zadruge v Savljah. Tudi tu so se ugotovile velike nerednosti, vsled tega je desetina Članov Strojne zadruge zahtevala s pismeno vlogo, dne 7. maja 1. 1. sklicanje izrednega občnega zbora. Načelstvo je na to sklicalo 20. maja 1929 sejo načelstva in nadzorslva, na kateri je Član nadzorstva spregovoril značilne besede o članih, ki so se poslu-žili samo pravice: »Mi sami smo sodniki, mi bomo sodili.< Vse te člane jc načelstvo protizakonito izključilo, čeprav so bili trije člani načelstva proti izključitvi, trije za izključitev. Odločil ije izključitev načelnikov glas. Izključeni so se pritožili na ob?ni zbor, ki se je vršil dne 2. junija 1929. V 22. štev. »Domoljuba« z dne 29. maja 1929 sem priobčil kratek dopis, v katerem sem dovolj jasno povedal, da imajo izključeni člani na občnem zboru še vse članske pravice dotlej, dokleir jih občni zbor pravnove-ljavno ne izključi. Opozoril sem tudi člane Strojne zadruge, naj budno pazijo na vse event. protizalio-nitosti in nerednosti. Na dotičhem občnem zboru je šel načelnik preko vseh mojih opozoril v gori omenjeni štev. »Domoljuba« in ni pripustil na občni
Dopisov brez podpisa ne priobčajemo!
zbor izključenih članov, ni dal predloga o izključitvi sedmih članov na glasovanje in se sploh ni o tem glasovalo, a v zapisnik o občnem zboru je posvedočil neresnico, da jc bilo vseh sedem članov soglasno izključenih. Zato je imenom vseh sedmih izključenih, opozoril pravni zastop načelstva Strojne zadruge, da skliče še eknrat občni zbor z dnevnim redom zadnjega občnega zbora. Načelstvo je odgovorilo, da ne čuli »potrebe^ kaj spremiin.ati na sklepih občnega zbora, ker bi bil potek in rezulial prav isti. Na tak odgovor je imenom vseh izključenih vložil proli Strojni zadrugi g. šušteršič tožbo, katero je Strojna zadruga izgubila v prvi in drugi stopnji. Iz ložbe je razvidno, da se predlog o izključitvi sedmih članov ni dal na glasovanje in se sploh ni o tem glasovalo ter je neresnična posvedoib« v zapisniku, da je občni zbor soglasno polrdil izključitev. Sodišče je dalje razsodilo, da so člani še v posesti vseh članskih pravic, dokler jih občni zbor ne izključi in da to po mnenju scdižča vsi sklepi občnega zbora neveljavni, ker se je zabraoilo sedmim članom, da uveljavijo želje glede zadružnih zadev, kajti bistveno za ta najvišji zadružni organ je ravno to, da imajo tam pravico govoriti vsi člani. — Načelstvo Strojne zadruge pa ni upoštevalo sodnih sklepov ter se je načelnik celo izrazil napram g. Sušteršiču: Ce tudi bo sodišče ugodilo vsem tvojim tožbam, ti ne boš nikdar več član Strojne sadruge.« Dne 23 .febr. t. 1. se je vršil občni zbor Strojne zadruge. Načelnik ni pripustil zopet g. šušteršiča in še par drugih članov na občni zbor. Vložena je bila zopet tožba proti Strojni zadrugi. Sodišče je tožbenemu zahtevku v polnem ugodilo ter potrdilo, da je že s prejSajo tožbo ugotovljeno ,da imajo izključeni vse članske pravice vse dotlej, dokler jih občni zbor ne izključi. Toda načelstvo je Se daije kratilo članom članske pravice. — Dopisniku »Jutra« pa bodi povedano: Ce bi se lansko leto načelstvo ravnalo po mojem opozrilu, prihranjeno bi bilo ca. 10.000 Din stroškov, katere je morala Strojna zadruga plačali. Tudi to mu povemo, da bo načelstvo sprejelo proti svoji volji vse izključene člane v zadrugo, kajti, še je pravica pred sodiščem. Škodo pa, ki so jo imeli in jo bodo še imeli izključeni člani, bo do zadnje pare povrnila Strojna zadruga. Za to dam pismo in pečat načelstvu Strojne zadruge. — Ign. ftubelj.
Belokranjski kotiiek.
Belokranjski kotiček Trgatev je končala
Močno je hitelo gnili, pa smo vendarle še prav veliko rešili. Pretekli teden je bol za trgatev ugoden iin so vinogradi do mala že prazni. Vino po svoji moči lanskega ne bo doseglo, bo pa vseeno, kjer je bilo dosti dozorelo potrgano, precej boljše od predlanskega. Samo, da bi se dobili resni kupci.
Vin. zadruga v Metliki je pričela!
Od 1. okt. naprej so se vrstili voz za vo-zoun, sodi, čebri in kadi, kakor ie i>ač kdo izbral posode v katerih je pripeljal. Le eno — pa veliko nepniiliko, — smo imeli. Nova hidravlična preša je odpovedala. Pa smo si hitro pomogli-Pri zadružnikih smo dobili nadomestek in je obrat kmalu spet prišel v tek. šlo je ka.r naprej, noč in dan — vse do nedelje in še čaka mnogo dela, kot sc napoveduje. Vsekako je to dober začetek in prav ta dokaauje, kako zelo so razmere klicale po taki zadrugi.
Led je se<laj prebit. Vino bo polna klet. Se-daj je treba le trgovcev, kii nam bodo prinesli denarja, pri zadružnikih pa strpnosti in stanovitnosti, da bo moglo začeto delo z»reti v obilen sad._____
30 slovenskih narodnih liapitnic in zdravic.
Za mešanii zbor harmoniziiral Ani. G r u m. Cen« 30 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna. -• Slovenci radi pojemo. Zlasti pri kozarcu vin«, pa naj bo to na novi maši ali na ohceti ali na icjetu ali kjerkoli. Žal da velikokrat ne znamo lepo zapeti. Ta zbirka nami nudi menda vse zdravice, ki jih i>ojejo pri nas. Vsak pevski zbor se jih z lahkoto nauči. Pevovodje in pev-1 ci, sezite po njih in dajte Slovencem lepih ve* solili pesmi. Te bodo smrt ia divje oš<UvrijsKO Juritanjc in suroivost.
Radio.
Radio program od 9. do 16. oktobra.
Vsak delavnik: 12.15: Plošče, 12.45: Dnevne vesti, 13.00: Cas, plofiče, borza, 18.00: Koncert Badio-orkestra, 22.00: Novice, čas, napoved za drugi dan. — Četrtek, 9. ulit.: 17.30: Otroška ura. — 19.00: Srbohrvaščina. — 10.30: Prenos ljubljanske opere »Knez Igoiv. — Petek, 10. okt.: ID 00: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20.C0: Športna ura. — 20.30: Pester večer: na harmoniko igra g. Rakuša, ženski duet narodnih pesmi s spreniljevanjem klavirja — šlagerje poje Mirko P»emlč. — 8obo;a, 11. okt.: 19.00: Angleščina. — 19.30: Aktualna ura. — 20.00: Koroški večer: Sodelujejo: Kvartet Glasbene Malice, operni tenorist Jože Gostič in pevski zbor >Ljubljanski Zvout. — 22.15: Radio orkesler. — Nedelja, 12. okt.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.«) Versko predavanje. — 10.20: Sadjereja. — 11.00: Prenos iz Zvezde: Koroška pesm, izvajajo združeni pevski zbori. — 12.00: Tedenski pregled. — 15.00: Nasveti za kmeta. — 15.15: Samospevi g. Franc Deržaa. — 16.00: Jalen: Nevesta — igrokaz. — 16.30: Radio-orkeete.r — 17.30: Humoristično čtivo. — 20.1)0: Sonatni večer, izvaja prof. Jeraj (vijolino) in ka-pelnik dr. Svara (klavir). — 21.00: Jugoslovanska glasba, izvaja Radio-orkesier. — Ponedeljek,
13.	oktobra: 19,00: PoljMina. — 19.30: Higijen-Bko predavanje. — 20.00: Komorni trio (flavta: Slavka Korošec, klarinet: Janko Giegorc, klavir: Pavel flivic). — 21.00: Radio-orkester. — Torek,
14.	okt.: 19.00: Sila vode in vetrov. — 19.30: Nemščina. — 20.00 Prencs koncerta »Gorenjcev« iz frančiškanske cerkve. — 21.00: Koncert Radio-or-kestra. — 22.15: Lehka glasba. — Sreda, 15. okt.: Opoldanski program odpade. — 19.00: Ruščina. — 10.30: Literarna ura: Vergil. — 20.00: Na citre igra Emil Mezgolits. — 21.00: Prenos iz Prage (koncert Vdričkovega kvarteta in Fibichovega kvinteta).
Poročne prstane
v veliki izberi . priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamnik« aa Sutni, nasproti farne cerkve.
J. V.:
Novi kazenski zakon.
(Nadaljevanje.)
Pogo na obsodba.
Pogojna obsodba je ustanova modernega kazenskega prava. Njen namen je, odstraniti škodljive posledice, katere ima kratkotrajni zapor na kaznjenca. Izkušnja namreč uči, da v mnogih slučajih kratkotrajen zapor kaznencu več škoduje kot pa koristi, zlasti, če je kaznenec še mlad. V zaporu pride v stik z drugimi izprijenimi zločinci, od katerih se nauči več slabega kot pa dobrega — saj ne ozdravi gnilo jabolko od slabega, pač pa narobe. Pa ne samo to; mnogokrat se dogodi, da kdo, ki je sicer povsem pošten človek, v neki priložnosti (n. pr. razburjenju) stori manjše kaznivo dejanje, ki bi ga pri treznejšem premisleku gotovo ne bil storil in mu je potem tega dejanja v resnici žal. Trdno sklene, da takega ali podobnega dejanja ne bo več ponovil; popolnoma odveč bi bila za takega storilca kazen, saj jo je že prestal v svoji duši; poboljšanja pa zanj ni treba, ker je itak dober in pošten človek. Kazen bi le porazno vplivala nanj in mu dala pečat sramote, kateri bi ga grizel vse življenje in mu jemal odpornost proti nagnenju k izvrševanju novih kaznivih dejanj. Torej je za takega storilca boljše, da se pusti v njegovi dobri volji na svobodi kot pa, da se za kratko dobo zapre (n. pr. za 5 mesecev). Kaj drugega pa je to pri tistih, ki store hujše kaznivo dejanje, ka-
terega je treba kaznovati z robijo, zato-čenjem ali celo s smrtno kaznijo. Kdor se je v svoji zločin-.ki nameri izpozabil tako daleč, za takega pogojna obsodba ni na mestu in bi bila podana premajhna gotovost za varnost človeške družbe, če bi tak zločinec ostal na svobodi'; na drugi strani pa bi to slabo vplivalo na druge. Pogojna obsodba je torej dobrodošla le pri manjših kaznivih dejanjih, za storilce, ki so po svoji naravi nepokvarjeni, zlasti še, če je storilec mlad in neizkušen.
Stari avstr, kaz. zakon pogojne obsodbe sploh ni poznal; je torej to za nas popolnoma nova ustanova, ki je dalekosež-nega pomena In pravi blagodat za vse državljane.
Naš kazenski zakon približno ' takole določa: Če more sodišče pričakovati, da se bo obsojenec v bodoče poboljšal, sme (ne moral) odrediti, da se izvrSitev kazni sa določeno dobo odloži, če se sodba ne glasi na več kot na šest mesecev strogega zapora ali na več kot na eno leto zapora, ali če se glasi le na denarno kazen (višina ni odločilna) in če pred tem ni bil kdaj obsojen (ni treba, da bi bil tudi kaznovani) radi zločinstva ali v zadnjih desetih letih na kazen strogega zapora ali navadnega zapora nad mesec dni.
Ne more biti tedaj deležen pogojne obsodbe: kdor je bil že kdaj obsojen.radi kakršnegakoli zločinstva ali pa radi prestopka v zadnjih 10 letih, za katerega je bil obsojen na več kot na mesec dni strogega ali navadnega zapora (to velja tudi za slučaj, da je bil storilec obsojen, pa mu je bila kazen odpuščena ali je zastarala); če
37
RAZNO
Čudna so pota. Časopisi poročajo, da jc znani kitajiki general Ciank-Kai-Šek doma iz mesta Prerau na Moravskem. V svetovni vojni je prejšnji Moravan Ciagažek prišel v rusko ujetništvo od koder je pzneje pobegnil na Kitajsko, Tam se je zapletel v državljanske boje, ki že vsa povojna leta pustošijo veliko kitajsko državo, in postal s časom vodilni general. Sedaj bo prišel s svojo ženo Kitaj-10 domov na oddih.
PUsudskijev rešitelj. Te
dni jc umrl v kraju Ba-. ranowiczu na Poljskem star žid Elija Gakheim po imenu. Starcu so priredili sovesen sprevod, tudi državna oblastva so bila zastopana. Javnost se ie temu čudila. Nato SO listi objavili, da je maržal Pilsudski rajnemu židu dolžan življenje. Za časa poljsko-boljševiške Vojne je mesto Barano wiczi prehajalo iz roke v 'oko. Nekega večera je »esto padlo zopet v ob-
st boljševikom. Med Jadnjimi, ki so se umi-je bil marši«! Pilsud-
Hector Malot:
Brez doma.
Roman.
»Vkrcajte se torej z njo!«
Po teh besedah je namignila možu, ki je stal zadaj pri krmilu in je takoj prišel naprej ter vrgel desko na breg. Tako je nastal most, po katerem sem se lahko vkrcal brez nevarnosti. Ponosno sem stopil na ladjo s harfo na rami in z Joli-Coeurjem v roki.
»Jej, opica, opica!« je viknil Arthur.
Stopil sem k otroku in medtem ko se je pogovarjal in ko je ljubkoval Joli-Coeurja, sem ga lahko opazoval.
Čud bil je res kot sem že prvotno mislil, privezan na oesko. Gospa pa me je vprašala:
»Otrok moj, ali imaš očeta?«
»Da, a zdaj sem sam.«
»Za dolgo časa?«
»Za dva mesecal«	.
»Za dva meseca! Ubogi otrok! Kako je to mogoče v tvoji starosti, pa za tako dolgo časa?«
»Moram pač, gospa!«
»Bržkone vaš gospodar zahteva, da mu po preteku dveh mesecev prinesete veliko vsoto denarja?«
»0 ne, gospa, ničesar ne zahteva. Da le preživim sebe in svojo četo.«
»Kaj ste se do danes lahko preživeli?«
Okleval sem. Še nikdar me ni nobena gospa navdajala s tolikim spoštovanjem kot ona, toda govorila Je tako dobrotljivo, njen glas Je bil tako mehak, njen
pogled tako nežen, tako bodrilen, da sem se odločil, povedati resnico. Zakaj naj bi jo tudi zamolčal?
Pripovedoval sem ji torej, kako sem se moral ločiti od Vitalisa, ki je bil obsojen v zapor zato, ker me je branil in kako nisem mogel zaslužiti niti solda, odkar sem zapustil Toulouse.
Ko sem jaz pripovedoval, se je Arthur igral s psi. Vendar je poslušal in slišal, kar sem rekel.
»Kako lačni morate biti!« je vzkliknil.
Po tej besedi, ki so jo dobro poznali, so psi jeli lajati in Joli-Coeur se je besno praskal po trebuhu.
»Oh, mama!« je vzdihnil Arthur.
Mama je razumela. V tujem jeziku je rekla nekaj besed ženski, ki je ravno pomolela glavo skozi odprta vrata in kmalu prinesla obloženo mizico.
Nisem se dal dvakrat prositi. Jadrno sem odložil harfo in prisedel k mizi. Takoj so se psi uvrstili okrog mene, Joli-Coeur pa se mi je spravil v naročje.
»Kaj vaši psi jedo kruh?« me je vprašal Arthur.
No, če jedo kruh! Vsakemu sem dal cel kos, ki je kar izginil.
»Kaj pa opica je?« je menil Arthur.
No, za Joli-Coeur se ni bilo treba bati, ker medtem ko sem jaz pital pse, je on zagrabil kos paštete ter se je z njo dušjl pod mizo.
Pa tudi jaz sem si vzel kos paštete in če se tudi nisem dusil z njo kot Joli-Cceur, sem jo vendar pogoltnil skoraj tako požrešno kot on.
»Ubogi otrok!« je vzdihnila gospa in mi napolnila čašo.
Arthur sicer ni rekel ničesar, le debelo nas je gledal, ves vesel našega dobrega teka, ker smo bili eni kot drugi enako požrešni, celo Zerbmo, ki bi bil vendar lahko sit od ukradenega mesa.
»Kje pa bi bili danes večerjali, 6e ne bi na« srečali?« ie vprašal Arthur,
je bil obsojen pred 10 leti n. pr. na eno leto zapora radi prestopka (torej radi prestopka sploh, četudi je bil obsojen recimo na robijo), to ni odločilno, da le ni bil obsojen radi zločinstva. Če pa je bil obsojen kdaj na zločinstvo, tudi n. pr. pred 20 leti, ne more biti pogojno obsojen! Dalje ne sme biti s sedanjo obsodbo obsojen na smrtno kazen, robijo, zatočenje ali strogi zapor, kateri presega šest mesecev ali navadni zapor nad eno leto; pač pa, če je obsojen na manjšo dobo strogega ali navadnega zapora ali na denarno kazen, čeprav je ta visoka. Dalje mora sodišče priti do spoznanja, da v resnici lahko pričakuje, da se bo storilec poboljšal; tako zagotovilo more dobiti sodišče na podlagi poprejšnjega življenja obsojenca (če je bil dober in pošten), če je kaznjivo deianje manj važno, če je bilo storjeno v kakih olajšilnih okolr-ostih (n. pr. v velikem razburjenju, v potrebi, če je storilec nagle jeze itd.) in če je pred sodiščem odkrito priznal svoje dejanje ter je povrnil vso škodo ali je vsaj pripravljen povrniti jo.
Pogojna obsodba obstoji v tem, da sodišče sicer obsodi storilca na določeno kazen (n. pr. na pet mesecev zapora in 1000 Din denarne kazni), obenem pa izreče, da se kazen ne bo izvršila, če se obsojenec v določenem času poboljša. Ta odlog ne sme trajati manj kot eno leto in ne več kot pet let. V tem času ne sme storiti no^ene^a naklepnega kaznjivega dejanja, radi katerega bi bil obsojen na hujšo kazen od zapora.' Če v tem času stori tako dejanje (t. j. naklepno dejanje, za katerega se. kaznuje s hujšo kaznijo od zapora), se odlog kazno-
vanja prekliče in obsojenec se kaznuje tako radi prejšnjega kakor tudi radi sedanjega kaznjivega dejanja skupno. Ker se obsojenec ni držal pogoja, ga zadenejo zdaj obojne posledice.
Obsodbo za novo kaznivo dejanje, katerega je obsojenec storil v tem pogojnem času (času preizkušnje), s katerim pa ni kršil pogoja odloga za prvo obsodbo (če je to dejanje naklepno, pa stori!ec ni obsojen več kot na navadni zapor ali denarno kazen ali če je dejanje storjeno le iz malomarnosti), sme sodišče ali takoj odrediti izvršitev ali pa tudi izvršitev te sodbe pogojno odložiti, kakor spozna za. umestnejše v svrho poboljšanja obsojenčevega značaja.
Poleg pogoja poboljšanja pa sme staviti sodišče še nov pogoj: da obsojenec v posebej določenem roku plača škodo, katero je povzročil s kaznivim dejanjem. Tega roka se mora obsojenec točno držati, kajti v slučaju, da preteče ta rok, obsojenec pa škode ne povrne, se prekliče odlog sodbe in obsojenec mora nastopiti kazen. Izjema je le v primeru, da obsojenec brez svoje krivde ne more plačati škode v tem roku; v tem slučaju mu sodišče do'.oči rok. Če pa obsojenec soloh ni v stanu povrniti škode, mu sir.c sodišče tudi to spregledati.
Če je preul.usna doba dobro presiana, je obsojenec popolnoma prost; kazni mu zdaj ni treba nastopiti in njegova obsodba se izbriše iz sodnih registrov ter »e smatra, kot da storilec sploh nikdar ni bil obsojen.
Za dobo preizkušnje se sme, če je potrebno, odrediti tudi zaščitni nadzor.
* .More pa se dogoditi sledeče: obsojen-
cu je kazen pogojno odložena, med tem pa pride na dan novo kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno pred pogojno obsodbo, katero pa sodišču pri tej sodbi ni bilo znano j sodišče obsodi storilca na novo kazen. Če je ta kazen taka, da vsled nje pogojna obsodba ni dopustna, se prva obsodba prekliče in sodišče izreče za oba kazniva dejanja skupno kazen (po načelih steka). Ce pa je s to novo obsodbo (radi kaznivega dejanja, storjenega pred pogojno obsodbo) obsojen storilec le na kazen, pri kateri je pogojna obsodba dopustna, pa sme sodišče, če spozna to za umestno, tudi zdaj izvršitev sodbe pogojno odložiti._
Če študent rta raižo gre...
(Popotne zgodbe
M J.
2. Benetke.
Koliko smo že slišali, od njih; zdaj skoraj ne verjamtsmo, da smo v Benetkah. Včasih, ko »mo (riti majlini, nas je k<lo skušal dvigniti za u-U-sa s tolažbo, da bomo Benetke v kleti. Ja* n'*® imel takrat nič prijetnih občutkov mi nisem nikdar verjel, <fa l>i tole taki. grde. Hvala Bojju tudi niso.	.
Pri vsake.m tujem mestu je najbolj««'. <w ga človek vidi od d&U*č vsega, da <W« neko sliko o njem. Pri nekaterih je »ploh l»olj»e, če jih gledamo sanro od daleč.
Mj smo se voznlli tako, <la wno videli z morja jrrav vse Benertke aM kakor se reče po nobe! panorami« Benetk.
In od	Benetke fe l«P*e kot od
blizu. Same store hiše v v soli l>a,rv<ih, rdeče, rumene, sfcve, vi*oke. aizke. viues namesto ulic •kanali in mostovi tez nje." Morje je umazano zeleno in plitvo, do mora naš parnik »Kosovo« prav počasi voriiti med neštevilninu stefori in
»Mislim, da sploh ne bi večerjali.«
>Kje pa bi jutri kosili?«
»Jutri? Mogoče bi imeli ravno tako srečo kot daius.«
Med zabavo z menoj se je Arthur obrnil« k svoji materi in zapletla sta se v dolg razgovor v onem tujem jeziku, ki sem ga že prej slišal. Videti je bilo, da prosi nečesa, na kar mati noče pristati ali vsaj proti čemur ugovarja.
Nenadoma je obrnil glavo proti meni, ker telesa ni mogel premakniti.
>Ali hočete ostati pri nas?« me je vprašal.
Gledal sem ga, ne da bi mu odgovoril, tako me je vprašanje iznenadilo.
/Moj sin vas vpraša, če hočete ostati pri nas?«
»Na tej ladji? c
»Da, na tej ladji. Moj sin je bolan in zdravniki so svetovali, naj ga imamo privezanega na deski kot vidite. Da mu ni dolgčas, se vozimo na tej barki. Vi ostaneta pri nas. Vaši psi in vaša opica bodo igrali za Arthurja, ki bo predstavljal vaše občinstvo. Ti pa, oe hočeš, ljubi otrok, nam boš igral na harfo. Tako nam storiš uslugo, mi pa bomo tebi pomagali. Ne bo vam tTeba vsak dan iskati občinstva, kar za otroka v tvoji starosti ni lahka stvar.«
Na ladji! še nikdar nisem bil na ladji, čeprav je bila to moja največja želja. In sedaj naj vendar enkrat živim na ladji, na vodi! Kakšna sreča!
To je bila prva misel, ki me je prešinila in očarala. Kakšne sanje!
Po nekaj trenutkih premišljenja sem začutil, koliko sreče je bilo zame v tej ponudbi in kako plemenita je bila ona, ki mi jo je stavila. Poljubil sem gospe roko. Vidno je bila ginjena od tega izraza moje hvaležnosti in skoraj nežno me je nekolikokrat pobožala po čelu.
B'
»Ubogi malčekl« je vzdihnila.
Ker so me prosili, naj zaigram na harfo, sem mislil, da ne smem odlašati, da zadostim izraženi želji. Moja naglica naj bi izražala mojo dobro voljo in hvaležnost.
Vzel sem godalo in šel prav na sprednji konec ladje. Tam sem začel igrati.
Gospa je vzela majhno srebrno piščalko in ostro zažvižgala.
Prenehal sem s pesmijo in se vprašal, zakaj tako žvižga. Mari sem slabo igral? Ali naj umolknem?
Arthur, ki je opazil vse, kar se je godilo okrog njega, je uganil moj nemir.
»Mama je zažvižgala zato, da gremo naprej,« me je umiril.
Res se je ladja oddaljila od brega in splavala naprej po mirnih vodah kanala. Vlekli so nas konji, voda je pljuskala od ladjin kljub, ob straneh pa so begala drevesa, vsa obžarjena od zahajajočega solnca.
»Hočeš igrati?« me je prosil Arthur.
S kretnjo glave je priklical mater k sebi in jo prijel za roko. Tako sta ostala dolgo časa, jaz pa sem medtem igral razne melodije, ki sem se jih naučil od svojega gospodarja.
XII.
Moj prvi prijatelj.
Arthurjeva mati je bila Angležinja, imenovala se je gospa Milligan; bila je vdova in Arthur je bil njen edini otrok, — vsaj njen edini živeči otrok, ker imela je starejšega sina, ki pa je bil izginil v zagonetnih okoliščinah.
V starosti šestih mesecev je bil ta otrok izgubljen ali ukraden, in nikdar niso mogli najti sledu za njim. Res je, da v trenutku, ko se je to zgodilo, gospa Milligan ni mogla storiti potrebnih korakov. Zakaj njen
ski. Boljševiška patrulja mu je bila žc tik za petami, ko je maršal ves zasopljen pritekel v neko hišo Star lid je rav-no molil iz »talmuda« (židovsko sveto pismo). Ko mu je Pilsudski povedal, za kaj gre, je Žid maršala brž preoblekel v judovski kaftan, porinil predenj sveto piamo in sta začela moliti. Ko so boljševiki stopili v hišo, so našli za mizo le starega Žida in njegovega učenca. Tako •< i: maršal Pilsudski rešil življenje.
V restavraciji. »Plačilni, prinesite mi govejo pržolol« — »Za deset ali za dvanajst dinariev?« — »Kakšna je razlika?« — »K dražji damo ostrejši nož.«
»Šele« s 16 letom se sme Anglež poročiti. Neverjetno, vendar resnično: v Angliji je dostei postava, da se sme deklica poročiti z 12 le", deček pa s 14 leti. Seveda je le redko katun mladoletnih uporabil tozadevno zakonito dovo-lienje. Zdaj je angleška zbornica določila poročit-veno starost za oba spola na 16 let. Še vedno pol prezgodaj.
Višji državni pravdmk pride v jetnišnico ter vpraša nekega jetnika: »Kaj je tebe spravilo v
ka/,:iix>th Po morju pa gre vse kmižem, kražem: motorni Mni, jadrnice, mali pomiki, gondole — to so benečanski dolgi, ozki, frrni čolrni, kil jih gomjjo z enim saimim vestem. Tu so stara plaže iz samega marmorja, s krasnimi stebri in okraski vse v barvah in nav-koLiju, Bogve Jcotiko skrivnosti, koliko velikih samj, solza u'u grehov je skritih v teli sijajnih zidovih. Niihče ne ve. Njih poses.tn«ki so umrli in jih odnesli 8 seboj. Mii gledamo samo pulače in se jim iudiimo.
To vse gire minilo tebe hitro, spreminjajoče se kakor filmski trak. Na levi strani so otoki t vilam'«, cerkvami, cestama, avtomobili. V Benetkah samih ni avtov ne nobenih modernih prometnih sredstev, niti kočij nii. Saano gondole mi tolnii in pešci. Za človeku, ki pride iz modernega, hrupnega mesto, se ta mir kar neka,m čuden, skoro mrtvaški zdi.
Dolgo se vozimo po kanalu. Najbolj lepo je, ko pridemo do trga svetega Marka. To je najlepši in največji trg v Benetkah. Oih icjm trgu, so vso velike in imenitne stavbe: cerkev svetega Marku, palača nekdanjih brneiki.li knezov ali dožev, razni muzeji in zabavišča. In popotnik, kri je videt samo to, je videl Benetke.
Na krovu vse strmi :in gleda, zakaj mi smo povečini prvikrat v Benetkah. Mačko je skoro jezen, ko imuna Madžarkama iz.mišljaii' si; raz.ua imena. Hevež toliko ve o BenetKaili kot one, pa jim mora le pripovedovali.
Ko se pribKtžamo pristanišču, se nam oglasii mate strahu, kaj če na« Italijani primejo. V Jugo'.'aviji so nas ljudje, ki lierejo časnike, mi »se vi že plašiti, da ne bodimo v Itaiijo, da nas bodo zaprli. No, v Benetkah smo brž odpravili in niti prtljage nam ni«> odprli; da sin« se kav f infa li iukI poujaznosljo. še prii nas bi ne šlo tako. Torej ni dobro preveč verjeti Časnikom.
ko se v hotelu preoblečemo i»i u fini jemo, jo malineauo po Benetkah. Najprej seveda na Mairkov trg.
Ljudi nič koliko. Vseh narodov. Italijanov. Nemcev, Angležev, Čehov, K umu nov in še Slovencev, če še nas prištejemo kot narod.
Sprvo, ko (»rrideli pod oboki velikih palač n<i Vrg, ne vktiš drugega kot ljudi An golobe. Brne.vk.i golobi so tinti s vetovnozina ni in se ji:m
zaradi tega dobro godi, zakaj zrnje jim od vseh »tramu skupaj leti. Golobe imamo tudi drugje, a nikjer ne pride tujcean na misel da bi jih krmili kot \ Benetkah.
plaviva stvar na trgu je cerkev svetega Marka ki je ena najlepših cerkva 11« svetu. Zidana je bil« v 15. stoletju, ko je bila beneška republik« 11.11 višku, ko je imela največje brodovje na Sredozemskem morju 111 na obalo Jadranskega morja-na olieh straneh. I11 tedanji Benečani so hotelii nudi ta zunaj pokazati svoje bogastvo in zgradili to cerkev.
Ko stopiš vanjo te, kar oslepi, zlatii l>le.sk po stropu veže, kjer so na zlati podlagi mozaiki, k svetega pisma stare zaveze. Skozi mogočna vrat« se pride šele v pravo cerkev.
Mii smo si jo ogledal/i malo bolj površno, zakaj brž ko nas je ugiledal cerkovniiik, je pritekel k nam in nas začel goniti ven, ker nismo imeli suknjičev. Malo čudaia se nam je zdela ta italijanska gorečnost za lepoto hiše božje, zlasti še ko smo viideli, da so bogate Amerrčaaiike s protipredpisalo kratkimi krili sunele v cerkev, glavo so si pa pokrile kar — časnikom. Pa je bilo. Mož bi bil najbrž rad dobil od nas napiii-nino, a nam kaj takega še na misel ni prišlo.
Najlepši je oltar. Nad njem se d viga marmornato nebo na štorih umetno izklesanih stebrih, da bi si človek to moral ogledovati dve uri. Vse naokrog so slike velikili in malih mojstrov, po stropu pa niozaikiil
Miško me je opozoril — in menda je tudi s;im nekje napisa.!, da se mu zdi posebno posrečeno pri tej cerkvi to, da ni nikjer napisano, ne kdo jo je postavil, ne kdo slikal.
Potem nas je cerkvenec pričel sipet podit in smo šli po eni ladji dol, po drugi nazaj gor in v klopi, kjer smo pa — zadremali. To je ibida posledica morske bolezni. Ko sem se predramil. sem videl, da je vsepovsod krog nas podno ljudi Zalo sem podrezal tovariša, da smo jo pobrali m cerkve.
Jaz sem spomnil tistega kranjskemu izreka, <la je trelwi cerkve gledati od zrn naj. To smo tudi storili, sedli pred cerkvijo (pa precej daleč stran) na bronaste podstavke drogov zn zastave in gledali pa se skoro nismo mogli nagledati. Zakaj od zunaj je cerkev še
_ kot od znotraj. Se vidri, d« so stari Benečani bolj dali na zunanjost kot na notranjost.
Cerkev je zidana v obliki kuiiiža im ima pet krasnih kupol, Oboki nad vhodii so polni marmornatih okraskov iu še vile so štirje krasni bronasti in pozlačeni konji, ki so jih pripeljali iz Carigrada. Seveda da ne manjka leva sv. Marka z odprto knjigo. To je l>il beneški gra» in ga dobiš vse povsod, do koder je segel beneška meč, tudi v Dalmaciji in v našem Pri-morju, ki je bate včasih pod beneškaan jarmom.
Danes je od vse stare slave ostalo le mesto, ki p« žiivi le od tujcev in od njih milosti. Pre-bivafelvo v Benetkah je po večina revno. Morske trgovine mi, bavijo se z ribištvom, da se prežive.
Doževa palača je druga zanimivost na trg« svetega Marka. Je velika, fepa stavba, rdečkaste barve, okrog in okrog so marmor nafta stebrišča, marmornati stebri ob oknih, marmornati okraska povsod, do strehe. Maranor jo tudi znotraj, v scibab, kjer je stanoval dož. Vsepovsod so krasne slike, preproge, mize, vaze, da ne veš, k am bi pogledal in Miško je »Izjavil, da ho cdadaj naprej v vseh muzejih in starih palačah mižal, češ, da taiko največ vidri.
Šli sano skozi sodne dvorane, kjer je ura-<iova!o eno najstarejših sodiišč v vsej zgodovini; ki je brezimno pismeno ovadbo poslaJo vsakogar, ki je bil osumljen, da se bori: proti p teniški strahovlada poslalo pod sekiro ali p« v svinčene ječe, kjer je moral vsakdo znoreti. Beneške ječe nič ne zaostajajo po svoji strahoti za lepoto paiač.. Med doževo palačo to med ječama je takozvani »most vzdihov« (Pon-te dei Sospiri), kjer so pelja-la" obsojence od zadnje razprave. In o svinčenih ječah je že vsakdo čul.
Mi sano gledala vse te lepote in strahote. In če jih človek premišljuje vidi, kollilko trpljenja in zatiranja so morala maji ljudje prestati, preden so prišli 00 spoznanja, da pravzaprav tli prav in nikjer zapisano, da je nekdo ie kar po svojem rojstvu določen za gospodarja nad teboj, lil naš čas je prav zaradi tega, ker so ljudje to spoznaJft boljši od prejšnjega, pa če bi ne bilo nič drugega..	(Dalje sledi.)
38
jeSo?« Jetnik: »Nahod!« Državni pravdnik: »Kaj? Nahod te jc spravil v ječo?« Jetnik: »Da, gospodi Imel sem silen nahod in ravno ko sem lezel skozi okno v notarjevo stanovanje, sem moral kihniti; to je zbudilo gospoda, ki me je ujel in spravil semkaj!«
Metuzalem. Če je resnična ta, ne vemo, zanimiva pa je: Angleški dnevnik »The Central China Post« (Osrednja kitajska pošta) ob 20. sept. poroča, da so v osrednji I.y-Ching-yun po imenu, Kini našli nekega moža, ki ima — 252 let. Starina ima že 24. ženo in je Se prav pri moči.
Za številne družine. Padanje rojstev vznemirja tudi Belgijo. Že 1. 1921 so tam ustanovili Zvezo številnih družin. To društvo Šteje danes že 101.846 družinskih očetov z dosti otrok. Zveza je izvojevala marsikatero davčno olajšavo. Med drugim bodo dosegli v kratkem tudi državno podporo, da si družinski očetje lahko hišo sezidajo, država bo sprejela tudi zakon o zavarovanju mater ob nosečnosti; očetje številnih družin bodo imeli znižano vožnjo p0 vseh progah.
mož je umiral, ona sama pa je bila težko bolna, ni bila pri zavesti in tudi ni ničesar vedela o tem, kai se je godilo okoli nje. Ko je okrevala, je bil njen mož mrtev in njen sin je izginil. Poizvedbe je vodil njen svak James Milligan. Toda pri tej izvolitvi je bila ta posebnost, da je imel James Milligan svoji svakinji nasprotne namene. Dejansko je namreč, če je umrl njegov brat brez potomstva, on postal njegov dedič. Njegove poizvedbe pa so bile brezuspešne: v Angliji, v Franciji, v Belgiji, v Nemčiji in v Italiji je bilo nemogoče izvedeti, kam je prišel izgubljeni otrok.
Vendar pa James Milligan kljub temu ni podedoval po svojem bratu ničesar, ker je sedem mesecev po moževi smrti rodila gospa Milligan otroka — to je bil mali Arthur.
Toda po zatrdilu zdravnikov ta slabotni in bo-lehni otrok ni mogel živeti, zdaj zdaj mu je bilo umreti in tistega dne je imel postati James Milligan dedič naslova in premoženja svojega starejšega brata, zakaj dedne pravice niso enake v vseli deželah in na Angleškem dovolijo v nekaterih okoliščinah, da stric podeduje na škodo matere.
Upi Jamesa Milligana so se torej zakasnili vslrd rojstva njegovega nečaka, niso pa bili uničeni, le čakati je moral.
In čakal je.
Toda zdravniška prerokovanja se niso uresničila; Arthur je pač estal bolehen, vendar ni umrl kakor mu je bilo napovedano; materina skrb ga ie ohranila pri življenju; hvala Eogu se taka čuda precej pogosto
ponavljajo.	. ,....
Dvajsetkrat so mislili, da ]e izgubljen in dvajsetkrat je bil rešen; zaporedoma, včasih celo hkrati je imel vse bolezni, ki se le morejo lotiti otroka.
V zadnjem času se je pojavilo strašno zlo, ohromelost v kolkih, ki povzroča hude bolečine y boku.
Proti tej bolezni so predpisali žveplenaste vode, in gospa Milligan je zato prišla v Pyreneje. Toda ko so zaman uporabljali te kopeli, so nasvetovali drugo le-čenje, ki je bilo v tem, da so držali bolnika iztegnjenega, ne da bi mogei stopiti na tla.
In takrat je gospa Milligan dala v Bordeauxju zgraditi ladjo, na katero sem se ukrcal.
Ni mogla misliti na to, da bi pustila sina zaprtega v hiši, zakaj umrl bi od dolgočasja ali od pomanjkanja zraka: ker pa Arthur ni mogel več hoditi, je morala hiša, v kateri je stanoval, hoditi zanj.
Preuredili so ladjo v plavajočo hišo s sobo, kuhinjo, salonom in verando. In v tem salonu ali na tej verandi, kakor je bilo ravno vreme, se je mudil Arthur od zore do mraka v družbi svoje matere in le oči je moral odpreti, da so šle mimo njega pokrajine.
Odpotovali so iz Bordeauxja pred enim mesecem, in potem, ko so pluli po Garonnc-i navzgor, so prišli v canal du Midi; po tem kanalu so imeli priti do ribnikov in do drugih kanalov, ki leže vzdolž Sredozemskega morja, zatem zopet pluli po Rhone-u, nato po Saonei, iz te reke v Loireo do Briarea, se voziti po istoimenskem kanalu, dospeti do Seine in slediti toku te reke do Roncua, kjer bi se ukrcal i na veliki brod, da se vrnejo na Angleško.
Razume se, da nisem izvedel teh podrobnosti o gospe Milliganovi in o Arthurju že na dan svojega prihoda, temveč sem šele zaporedoma ter polagoma, in če jih tukaj navajam, storim to zaradi večje jasnosti moje povesti.
Na dan mojega prihoda sem se seznanil le s sobo, v kateri naj bi prebival v barki, ki se je imenovala > Labod«. Dasiravno je bila ta soba čisto majhna, dva metra dolga in približno en meter široka, je bila vendar najdražeatnejša in najčudovitejša kabina, ki si jo mora predstavljati otroška domišljija.
CItajfe in prcprlCaftc sc!
Oglejte si, pred nakupom, brez obveznosti veliko zalogo: Sukna, Stola, kamgarua, lodna za moške obleke. Črno, sivo sukno, velour dvojnoličen za zimske suknje in suknjiče pri
^ČeSntku", Lfublfana
Lingarjeva, Stritarjeva ulica Poštenost mojega podjetja j« obče inaaa
Kusa boiii bit
Iz severne Kitajske pošiljajo strašna poročila o kugi, ki mori na tisoče ljudi. Cele vasi so izumrle, mrliči leže nepokopani, prebivalstvo beži iz okuženih krajev kot pred povodnijo. »črna smrt« je vtisnila svoj grozni pečat vsej osrednji Kitajski. Pa tudi v severni Afriki, v Alžiru, se je kuga baje že pojavila.
Kuga je skeleč bič božji. Stari kronisti so zabeležili, da je že grške junake pred Trojo kosila neznana bolezen. V 6 stoletju se je kuga razširila po vsej Evropi. Ne vojna in ne lakota nista pustili za seboj toliko gorja kot »črna smrt«.
V 14. stoletju je kuga iztrebila skoraj vso Evropo. Tedaj niso niti vedeli, kakšna bolezen je to. Šele čez dolgo let so prišli na to, da prenaša kugo majhen bacil, paličaste oblike. Ta bacil se najraje zaje v kožo bolh na podganah. Zato se splošno meni, da so predvsem podgane raznaševalke kuge. To je do neke mere res. Bacil pa pride v človeka lahko tudi z dihanjem. Tako se razvije pljučna kuga, ki najhitreje umori. Bacil se pa lahko vsesa v človeka tudi skozi kakšno rano. Kri se zastrupi in po vsem telesu.se razpih-nejo gnojni izpuščaji; to je takozvana bu-bonska kuga.
Ognjišče ima kuga v Kitajski in v Indiji. Od ondi so jo karavane zanesle v Malo Azijo. Od tu je bila prav kratka pot na Sicilijo in v Marsej, južno francosko luko. V treh letih je takrat kuga pobrala okoli 25 milijonov ljudi. Po letu 1350. je kuga nenadoma izginila. Pojavila se je v Evropi zopet v 16. in 17. stoletju. V novejši dobi so jo doživeli v ruski pokrajini Astrahan. Leta 1908. so se pred njo tresli v Hamburgu in Bremenu. V vzhodni Aziji pa ni nikdar prav potihnila.
Človeštvo se kuge danes še prav tako boji kot v preteklih stoletjih. Saj ni čudo, ko pa še danes ni prave obrambe proti njej. Leta 1879. se je v Benetkah sešla posebna konferenca držav, kjer so obravnavali, kako se je moč ubraniti kuge. Vse države so potem pristopile h »kužni konvenciji« ter so v Carigradu izbrale poseben »vrhovni zdravstveni svet«. Ta odbor ima nalogo ubraniti kugi prehod preko Carigrada in Aleksandrije v Evropo. S temi zdravstvenimi odredbami ter z razkuževanjem ladij so kugo precej omejili. iVendar bo pa še vedno ljudstvo molilo iz globoke vere tisto prošnjo iz litanij »Kuge . ■ ■«'_
3<r- V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«!
a«
Proietarski kotiček.
p Kaj pa naši staro upokojenci? Upokojencem iz Nemčije, ki bivajo v naši državi, se je pričela izplačevati pokojnina. Pogodba med našo in nemško državo, katero je sklenil bivši minister dr. Andrej Gosar, je prišla s 1. decembrom 1929 v veljavo. Nestrpno so čakali invalidi in rudniški upokojenci, ki so bili pred in med vojno upokojeni v Nemčiji, pa se jim je ob prevratu ustavilo izplačilo pokojnin, da pridejo na stara leta do svojih pravic. Končno so to dočakali in nekaj teh je že prejelo pokojnino v roke, ki se plačuje od 1. januarja 1.1. nazaj in mesečno naprej. Olede veljave marke je sedaj n. pr. sledeče: kdor je prejemal prej 15 mark, dobiva sedaj 39.50 mark, to je čez 500 Din našega denarja. Kako bi bili naši staro-upokojenci zadovoljni, če bi se jim v lastni državi priznala in izplačevala tej vsoti primerna pokojnina!
NAZNANILA.
m Kmetijsko gospodinjski leča; na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg. ŠiSki-Ljubljana, ee prične 2. novembra t. t. — Notranje plačajo za biano, stanovanje in vso oskrbo 600.— Din mesečno, zunanjo po dogovoru. — Priglnse sprejema vodstvo do 1. novembra t. 1.
zdrav in krepak, pošteivh kmeč-Vn Ensb kih staršev, se sprejme. Naslov
pove uprava pod št. 11.507.
LEPO ISTRSKO BRINJE
se dobi pri A. Sarabonu v Ljubljani.
KnvaCI!
Najboljši trdi in mehki holtl in kdOaSkl premog Vam nudi 0MJŽba ||ir| a> ljublja|)8
Dunajska o. 48. Tolefon 3820
lOOO dinarjev
plačam, ako Va5a kurja očesa, bra davice, trda ko*a. bnle no izginejo v 8 dneh brez bolečin, b.-ea nevarnosti, brez noža, brez vnelja z zdravniško priporo3en:m U1A -balzamom. Gospod gozdni s.etnlk T. pise: „18 let sem trpel na kurjih očeVib, vsak čevolj in vsak korak ml jo povzročil boleč no KIA-bal-zara je » koreninami odstranil moja kurja očesa *. Enako plSeta vladni zdravnik dr. Bodensteln tn Br - loa Zeopelln. — Cena z
iainstvenim pismom 8 Din. .1 lončki 18 Din. - Dr. Nlk. temenj-, Košlcc. poStnl predal 12 B 27, CeAko SloraHka.
SODE in KADI ^
vseh velikosti po najnižji ceni ima vedno v zalogi FRAN REPIČ, sodar, Ljubljana, Trnovo. — Kmetovalcem izdelujem iz lastno pripeljanega lesa.
Edino najboljši Skalni stroji iriDietilni švic.
„Dubied stroji ter kolesa
za rodbino, obrt In industrijo so le
los. Petellnca
Oribner, AUler
Najnižje cene I Tudi na obroke)
Uubllana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Med šolarji. »Tvoj oče mora biti velik skopuh, čevljar je, ti pa hodiš v šolo v takih starih švedrih. — »Tvoj šele, tvoj,« je pobijal sošolec žaljivko, »Tvoj oče je zobozdravnik, vaš mali pa ima samo dva zoba v ustih.«
Mali oglasnik	
Ti>lirn od dobre mle-1EIICD karice,pincgav-ske pasme, brejo od lč.aprila ima naprodaj Marija Simončič, pos. Moškrin p. d. »Na bre-zovcu«, občina Stara Loka pri Skofji Loki.	Kmetski mladenič dobi stalno službo. Iščemo inteligentnega, pridnega ter zanesljivo poštenega delavca, v starost. 25 30 let, katerega hočemo izučiti za tovarniškega mojstra, Specialista. Plača takoj običajna tovarniška, po dobro prestani preizkušnji pa povišek primeren za kvalificirano opruvilo. Natančne ponudbe s podatki o dosedanjem življenju (morebitna spričevala samo v prepisu) na upravo pod .»Inteligenten kmetski mladenič« št. 11.346.
Minerskega vajenca za valjčni mlin išče Ivan Rus, Grosuplje.	
ZSfl Din na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, Poštni predal 307. -- Znamko za odgovor!	
ČBsIiapshena vaienca poštenih staršev iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Fr. Zalokar. čev-ljarna, Mengeš 41.	SiUŽba dObl dekle^za domača dela pri P. Ber-toncelj, valjčni mlin, Domžale.
Graham moka zd3reav. niško priporoča ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem, ki uživajo veliko mesa. Razpošilja po 6 kg za Din 40'— po poštnem povzetju Pavel Se dej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko.	Mala hitu s sadnim maio niso vrtom in njivo proda Franc Pav-lovčič, Podsmreko 29, pošta Dobrova pri Ljubljani.
	Mizarski vajenec se sprejmo. Hrana in stanovanje v hiši. Štefan Marcijan, Dob pri Domžalah.
Trnovskega učenca marljivega iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo si-rejme takoj. Anton Slane, trgovina z mešanim blagom, Griblje, p. G radar v Beli Krajini.	
	Ilfonfan v 'r8ov'no * UlEIlKti mešanim blagom se sprejme. Od ltmetskih staršev in ki zna šivat i, i ma prednost. Naslov pod »Gorenjsko' na upravo.
Hmetskeqa fanta sprejme zdravnik za slugo. Pogoji: zdrav, odslužena vojaščina, okreten, skrajno pošten, globoko veren. Ponudbe: s priporočilom domačega g. duhovnika na upravo lista pod značko: Stalna služba, Ljubljana.	Pekovskega vajenca poštenega, zdravega, okoli 16 lel starega, sprejme parna pekarna v Dolenjem Logatcu.
	IŠČe 5B Tavčar! oz. sorodniki, doma menda v okolici Ljubljane — gorenjske občine. Pred več leti je bil v Ljubljani krojaški mojster, sestra mu je umrla v Gradcu, Avstrija. Kdor bi vedel, kje biva, se naproša (proti povrnitvi stroškov), da sporoči na upravo pod št. 11.287
Ulanvr veren, pošten nlflllKt jn trezen 9e išče za srednje posestvo. Nastop službe 1. novembra. Ponudbe in zahtevo plače je poslati na: Pernž št. 1, Povlje, pošta Golnik.	
	Iščem služkinjo na posestvo. Prednost ima starejša moč, ki zna kuhati kmečka jedila. Služba trajna. Plača dobra — po dogovoru. Ponudbe je poslali pod »Pridnac na upravo Domoljuba pod št. 11.517.
Onlnntr za Pekovslto ■ ajEnEb obrt se sprejme iz poštene družine. Poizve se v pekarni Andrej Dolinar, Ljubljana, Bohoričeva ul. 1. Istotam se proda stroj za delenje testa.	
Sprejme se hlapec za oskrbovanje goveje živine in poljska dela. Prednost ima tisti, ki je vešč oskrbovanja ple-menjaka. Služba trajna. Plača dobra — po dogovoru. Ponudbe je poslati pod »Priden« na upravo Domoljuba pod št. 11.516.	
	Odda se stanovanje 15 minut oddaljeno od Laškega upokojenemu rudarju ali železničarju, ki ima veselje do poljskega dela. Ponudbe je poslati pod »Stanovanje« na upravo Domoljuba pod št. 11.51».
ZA POKRIVANJE
--/TREH-
ZA OBLAGANJE
--ITEN-
ZA ELEKTRIČNE
-IZ01ACI3E —
--CEVI ZA-
pSenerfanTTiistopava «ALPEKO« TRG. INDUbTE. DBUSTVO, Ljubljana, Hasarjrkov«!
Prometni zavod za premog
d. d. Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
Premna domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
KooaSM PremOfl vseh vrst Kom. livarniSkl, plavžarskl in, plinski
Brlkefe.
Prometni zaood za premog d. d. o Ljubljani
Miklošičeva cesta it. 15, I.n('dstr.
>SPLIT« A. D. ZA CEMENT PORTLAND, SPLIT
AH se hočete temeljito osvoboditi protlno,
RCVMAIIZMA?
Hevmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, zanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga
imena, nič drugega kot tevmallzem. Sedaj so B»;edfie V Ltdlti 1 il SH leollt, sedaj zopet Oi< Kil
udi*, shi|u<ene rohe 1» noge, irganse, /nnd«l«
BO < flZ"IH delih tr.les«, da celo SlObe Otl so prav pogosto posedice revmatičnih in prolinskih boli. Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mnogostranska "1o vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem
studenčnice, ki je pOmaCfcllO l^ZT Naše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali popolnoma zastonj našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeljilo osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes I
Auaust NSrike, Berlin-Wilmersdori
Bruchsalersliasse 5.	Abfeliung 17.
PREKLIC. Podpisana preklicujem in obžalujem očitke, ki sem. jih izrekla zoper gospodično Škra-bar Amalij«, lovarnarjevo hčerko v Domžalah, ter se ji zahvaljujem', da je odstopila od tožbe.
Jerman Marjana.
Berite! Poslušajte!
Povečal sem zopet svojo trgovino, kakor tudi zalogo z jesenskim in zimskim blagom iz prvovrstnih tu- in inozemskih tovarn, radi tega Vam nudim krasno izbiro posebno v damskih plaičih, molkih oblekah in suknjah ter v vsem drugem blagu, po zelo ugodni ceni, — Oglejte si zalogo in prepričani boste ter pri enem obisku bo Vaš trud poplačani - Ne zamudite prilike, ker zima se bližal — Se priporoča z vsem spoštovanjem
VINKO SAVNIK. Radovljica.
Kdor rabi vreče kipi JM Hfl|-ceneje p« »vrdki:
mrko Mlakar
'•Ljubljana • Slomškova ulica it. 11
Pomlajen,e v 24 urah
ie dosegla glasom zahval-nit« bo pa Dr.A., l'ruKu: Onih 10 ionč-kov HitOS-krenip, ki ste 111. .jih pcslail, sem inora'a , dslopiti svojim znnnkmn. Moj ohraz jo dobra reklama za VaSo kre-mo, kajti IJJul, svojim 49 lotom sein lepa 111 mlada«. K ROS-krema odstranjuje naglo in zanesl jivo mozolj'ko,so edce, liraila-vioe, pego, ruiloč nos. rnjave madeže. Solnčue pege. Jamstvo : Denar »o vrne, fo ril nspelia. Conu 12 D; « lončki 25 D , 8 louSkov 40 D. Dr. Mik. Jtein ny Kožice C, noStni predal 1. Ji 27. (vžko - Slovaška
FIGE "bw» BRINDEI^
prodaja Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska c. 36.
Kakršen gospod, tak sluga. Gospa (odhajajoči kuharici); »Rada bi vam napisala dobro spričevalo, pa ne moreni, ker niste bili vedno točni.« — Kuharica: »Kar napišite, da sem bila tako točna, kakor sem točno prejemala svojo plačo.«
ife pes senate dobro kakovost
pri milu, tedaj vas ne bo mogla premotiti nobena druga še toliko hvalisaiia stvar. Vi bote prali vedno le z milom
in to i».recno s pravim leipenllnovim Emilom
Samo 35 Din
volneni fantovski klobuki
Samo 5S Din
volneni, moški klobuk v vseh barvah!
Samo 29 Din
suknena, moška šport-kapa! Razpošilja Ttgovski dom
Sfermccgfi, cclfc št. 19
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne- denar.
Zahtevajte takoj veliki, ilustrirani cenik > reč tisoč slikami, katerega dobite zastonj!
KADI, SODE.
urne, škafe, banje, dobite pri Antonu Klančarfu, sodarskem mojstru, Dolenja va£ štev. 25, pošta Cerknica pri Rakeku.
Pozor! Poior!
Veliko izbero damskega in moškega modnega blaga za plašče, kostume, double za površnike, sokna, razne barhante, hlače vi no, gotove površnike, obleke, triko pletenine in pliše vse vrste, Vam nudi po izredno nizki ceni le tvrdka
imomz sns.™
trgovina z meš. blagom — DOL. LOGATEC.
Zastarela moda. Ona: Nace, poglej poglej Če je v časopisu ki ga ravno bereš kaj mode.
On: Seveda je, a je že zastarela, časopis je namreč od včeraj.
Zdravnik: »Za vas bi bila najbolja morska vožnja. Ali zmorete tO?«
Bolnik: »Mislim da, jaz sem namreč pomorski kapitan.«
Stran 516.
^■■■11 I.I.MMI
Stenske ure i bitjem, idoče štirinajst dni od
Din 380- naprej
Budilke, stenske in fepne ure
kupite najbolje in najceneje pri
H. SUTTNIR. ummm i
Prešernovo nL 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Budilke od Din " naprej
Budilke iz lesa od Din
naprej
brez budilke Din 48 -
Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto!
Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto!
Pfav je imel. Konj in osel sta se prič-kala, kdo izmed njiju je imenitnejša žival. Konj je seveda trdil, da je on in da je po celem svetu močno priljubljena žival. Osel pa mu je odvrnil: »Tvoj ponos je smešen. Prej ali slej bo avtomobil konja popolnoma izpodrinil, oslov bo pa vedno dosti na svetu.«
Svojo bogato zalogo pri poro .'a za Jesen ln zimo
J. Lavni. Št. Vid pri Stični
Kupuje surove kože ln sprejema iste tudi v stroj
KRASNE KODRE
neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij ko-dralk s HELA-esenco za kodre. Tudi najlepši bubikopl se polepša s Heia, ker je nepotrebna vsaka ondulaciia. Vel k prihranek na času in denarju, pospešuje rast las, Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po »porabi obilo onduliranih kodrov, krasne Irizure. Mnogo zah-valnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, 6 steklenic 40 Din. Dr. Hikct. K*meny - Krilca H - poštni predal 12/227, CSR.
Štrukelj je Zrimcu prodal konja in ker ta ni imel preveč denarja, mu ga je dal na »počak«. Čez par dni pride Zrimec k Štruklju in mu potoži, da je konj sicer dober, da pa vedno glavo poveša k tlom.
Štrukelj: »Le brez skrbi, Zrimec, konja je le sram. Ko bo ves poplačan, pa bo spet glavo nosil pokonci.«
Lovske pušlte
kupite najceneje pri F. K. KAISGB. puškar, LJubljana
Kongresni trg št. 9
Si "	w
M
m
M M M M H
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani že pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov Din.
N «
ti ti ti ti ti ti K K ti
Izd^atelj: Dr. Fnuh Kulovec. i'
Urednik: Jože Košiček.
Za Jugoslovansko tiskamo: Karel C«fc