MARJAN LUŽEVIČ Petdeset let škofjeloške gimnazije Gimnazija je najstarejša splošnoizobraževalna šola na Slovenskem, saj obstaja že od 16. stoletja. Doživljala je številne reforme, vedno pa je bila njena temeljna naloga pripraviti dijaka na visokošolski študij. Z reformo sredi prejšnjega stoletja je nastala osemrazredna šola. ki je imela v predmetniku vse temeljne splošnoizobraževalne predmete, ob njih pa že tudi izbirne, ki so jih izbrali starši. Od leta 1850 dalje so dijaki ob zaključku gimnazije opravljali maturo, katere osnovni namen pa ni bil ponovno preverjanje učne snovi, ampak so maturo šteli predvsem kot izpit dijakove duhovne zrelosti in njegove usposobljenosti za univerzitetni študij. Maturanti so se za maturo posebej pripravljali, izpit pa so opravljali pred komisijo, ki ji je predse doval deželni šolski inšpektor. Že tedaj je matura zaradi svoje zahtevnosti vzbujala odpor javnosti, predvsem pa staršev. V začetku tega stoletja smo dobili slovenske gimnazije, saj se je do tedaj pouče valo le v nemščini. Nemške gimnazije so po 1.svetovni vojni izginile, slovenske pa so bile v Ljubljani 4. v Mariboru 3. po ena v Celju. Kranju. Novem mestu, Kočevju. Murski Soboti, na Ptuju in v Št.Vidu pri Ljubljani. Klasične gimnazije so ostale le tri (Ljubljana, Št.Vid, Maribor), na novo pa so bile ustanovljene realne gimnazije. Število gimnazij se po I.vojni ni spreminjalo, močno pa se je povečalo število gimnazijcev, in sicer od 5000 v letu 1918 na 13000 v letu 19.39. Že v tem obdobju se je slovenski šolski sistem moral prilagoditi jugoslovanskemu, ki je bil manj zahte ven in zasnovan na drugačnih potrebah; npr. uveden je bil šolski predmet higiena, zavzemali pa so se tudi za manj ur pouka. V Skofji Loki pred 2. svetovno vojno gimnazije še nismo imeli, kar je za tisočletno mesto, kjer ima šolstvo tudi po zaslugi freisinških škofov več kot šeststoletno tradi cijo, najstarejše na Gorenjskem in eno najstarejših na Slovenskem, presenetljivo. Kot predhodnica nižje gimnazije je leta 1932 nastala državna mešana meščanska šola, ki se je vselila v stavbo sedanje osnovne šole v Šolski ulici, zgrajeno istega leta. V tej stavbi je v povojnih letih nastala osnovna šola in nižja gimnazija, ki je kmalu prerastla v višjo gimnazijo, katere jubilej praznujemo letos. Ustanovitev gimnazije v Skofji Loki sega v šolsko leto 1950/51, ko je bil ob pod pori loškega rojaka, ministra Borisa Ziherla. 4. razred nižje gimnazije preimenovan v 1. razred višje gimnazije, ki je nato maturiral v šolskem letu 1954/55. Velikega pomena za gimnazijo v Skofji Loki je bila dograditev prizidka k šoli, ki ga je učiteljem in dijakom 25. oktobra 1953 izročil minister Boris Ziherl. Marsikateri 281 LOŠKI RAZGLEDI i~ loški gimnazijec iz teh let se še spominja svojega udarniškega dela pri tej gradnji. kakor tudi pri urejanju šolskih igrišč. Kot je zapisala Vida Sluga, ena pivih profesoric in ravnateljica gimnazije v letih 1956 do L959, • je gimnazija uresničila želje prebivalstva Škof je Loke iti obeli dolin, ki se navezujeta na loku kot njuno kulturno in gospodarsko središče. Mladi rud. željan izobrazbe, naj sani upraviči obstoj nove gimnazije, ki bo odprla pot nadalj njega izobraževanja'. Razvoj šolstva in še posebej gimnazije je v času po 2.vojni odražal razumevanje šole in njene družbene vloge, kot jo je sprejemala nova oblast \ imenu delavskega razreda«. Lahko verjamemo, da je bil namen dober, odločitve pa. gledano z. današnje per spektive, velikokrat povsem zgrešene in škodljive Vse to je v svojih petdesetih letih doživela tudi škofjeloška gimnazija, številne spremembe so bile posledica ideo loškega pogleda na vlogo šole v družbi. Nova oblast je najprej preuredila predmet nik gimnazij: verouk je postal neobvezen in so ga postopoma ukinili. Prav tako so ukinili predmet higiena, v vse predmete pa kot nadomestilo katoliški vzgoji začeli uvajati marksizem kol temelj novega svetovnega nazora. Na novo so uvedli tudi predvojaško vzgojo. Že drugič - prvikrat v kraljevini Jugoslaviji - se je začelo prikrojevati zahtevnost učnih programov manj razvitim okoljem v Jugoslaviji. Tako so že leta 195-4 jugo slovanski partijski ideologi začeli z diskusijo, da je gimnazije treba ukiniti, ker »so ostanek meščanske družbe, ki jo redi delavski razred«. Tudi v Skolji Loki so imele te ideje kar nekaj privržencev in tako je v letih 1957—58 v loški javnosti in v gim- Gimnazija Škoffa Loka ob odprtju prizidka r oktobru 195. '• 282 /777VS/•/ m JKOF/EfArtKEGLMSA/JJli nazijski zbornici potekala vroča diskusija o nadaljnjem obstoju loške gimnazije. Učitelji in starši, predvsem pa dobri učni rezultati dotedanjega tlela, so preprečili ta ukrep, ki bi Skofjo Loko potisnil povsem na rob med Gorenjsko in Rovtarskim. Predmetnik gimnazije je bil v tem obdobju podoben današnjemu, saj je v primer ljivem obsegu ur zajemal vsa predmetna področja, ki so tudi sedaj temelj gimnazij skega programa. Zakon o šolstvu iz leta 1958 je uvedel osemletne osnovne šole. gimnazija pa je s tem postala štiriletna. Klasične gimnazije so ukinili, kljub temu pa so ponekod v gimnazijah še učili klasične jezike. Močno so začeli vzpodbujati razvoj poklicnih in strokovnih šol, da bi tako zagotovili prevlado delavske mladine nad meščansko. Leta l()(>2 so bila šolam prvič izdana navodila za njihovo verifikacijo, ki je izha jala iz ustreznosti kadrov, opreme, prostorov in učnih načrtov v gimnazijah. Ker je bila izpolnitev leh pogojev za večino šol hud problem, so jim določili prehodno obdobje. Škofjeloška gimnazija je bila ena od 27 slovenskih gimnazij, ki so bile po leh pred pisih verificirane do leta 1965. Šole so s pridobljeno verifikacijo pridobile pravico, izdajati veljavna spričevala, postopek verifikacije pa je pomenil tudi zmago nad tistimi, ki so skušali gimnazije' ukiniti. S tem odlokom je bil torej nadaljnji obstoj gim nazije v Škof ji Loki zagotovljen. Predmetnik gimnazije ob njeni verifikaciji leta 1965 1'ivi-lnK-t I U-inik J k-inik 3.letnik (.letnik Slovenski ie/ik tliš /,gi >ČJi >\ in.i t t i Si icii >!< »gija i Filozofija - - 3 Psihologija 2 - Osnove umet.vzgoje 11 - Prvi uiji jezik t j 3 3 Drugi uiji jezik i 3 Geografija 1111 Matematika 4 4 3 4 Fizika 3 i Kemija 2 3 2 Biologija 4 2 3- Telesna vzgoja 3 3 1 2 PredvojaSka vzgoja 2 Tehn.vzgoja in Proizv.delo demo št. ur) 123 105 96 Praktična znanja delno ši. ur) on (>() Družbena vzgoja (letno št. ur) 35 35 35 35 Latinščina tneobvez.no) 70 70 — Nadaljnja leta je škofjeloška gimnazija doživljala usodo, ki je bila zelo podobna ostalim slovenskim gimnazijam; deležna je bila različnih reformnih poskusov, ki so se nanašali na spremembe v Ličnih programih, pri zaključnem izpitu, prehodu na petdnevni šolski teden (jeseni 1971 ) in na določitev različne učne obveznosti učite ljev; 19 ur za učitelje jezikov in naravoslovnih predmetov. 20 ur za ostale učitelje. 283 LOŠKI RAZGIAD1 i~ Učiteljski kolektivi so ob tem zmogli toliko modrosti in trdoživosti, da so znali najti razumno pol preživetja zase. za dijake in s tem za šolo. Šola si je že v tem obdobju, kol tudi kasneje in vse do danes, prizadevala v svojo ponudbo izobraževanja zajeti čim več interesov lokalnega prebivalstva. Kot sad takšnega razumevanja vloge šole v okolju sta bila sredi sedemdestih lei v škofjeloški gimnaziji uvedena dva nova programa: - V šolskem letu 1975 76 je bil uveden program pedagoške gimnazije za liste dijake, ki so nameravali študirati pedagoške poklice. Tako je bil do šolskega leta 1979 80 na šoli po en oddelek I. in 2. letnika, v 5. in 4. letniku pa so učenci šolanje nadaljevali v Kranju. Ob načrtovanju usmerjenega izobraževanja je bil ui program po letu 1980 ukinjen. - Po letu 1976 je škofjeloška gimnazija postajala v širšem prostoru vse bolj znana kot »smučarska« gimnazija. Leta 1976 je prof. Ivo Černilec ob podpori Smučarske zveze Slovenije pripeljal dijake športnike iz 2.letnika šentviške gimnazije v 3- letnik škofjeloške gimnazije. Ob vsestranskem prizadevanju profesorskega zbora in razu mevanju za drugačne prisiope k delu z dijaki .športniki so športni oddelki poslali pomemben del ponudbe izobraževalnih programov v vseh naslednjih letih (izje moma ni bilo vpisa v obdobju 1990- 92). vse do danes, ko na jesen 2000 začenjamo petindvajseto leto dela športnih oddelkov na šoli. Prva leta so bila tudi obdobje prvih velikih uspehov naših smučarjev, ki so postali pravi slovenski športni heroji in no silci naše nacionalne prepoznavnosti v svetu. Ob tem je bilo pogosto slišati, da so ti športniki tudi dijaki škofjeloške športne gimnazije. Načrta organiziranosti smučarske gimnazije po vzoru avstrijskega Stamsa. pripravil ga je prof. Ivan Križnar, v naših Maturantje in profesorski zbor r maju 1968 284 I'l I hI SETLETŠKOFJELOŠKI GLMSAZ1JE razmerah (slabši materialni pogoji, drugačen način organiziranosti športa v Sloveniji) sicer ni bilo mogoče uresničiti, kljub temu pa je organizacijska prilagoditev šolanja omogočila športno kariero in uspešno šolanje mnogim vrhunskim smučarjem in kasneje tudi drugim športnikom. Po letu 1997 so v te oddelke vpisani različni šport niki, saj v smučarskem tekmovalnem športu ni več takšne množičnosti. Na jesen leta 1981 sta škofjeloško gimnazijo doleteli dve odločitvi, ki sta močno vplivali na njeno nadaljnje delo: preselitev šole v novozgrajeno stavbo na Podnu in šolska reforma, s katero je bilo srednjim šolam določeno usmerjeno izobraževanje. Preselitev v novo šolo iz prizidka k osnovni šoli v šolski ulici, je bila v razmerah, v katerih je šola bivala v letu 1980, dogodek, ki se ga je veselil celoten gimnazijski kolektiv. Stara šolska stavba je bila glede potresne varnosti povsem neustrezna, postala pa je tudi pretesna in zastarela. Kmalu po preselitvi smo tako učitelji kot dijaki spoznali, da v novozgrajeni stavbi - nekakšnem skupnem šolskem centru - nismo dobili tistega, kar bi potrebovali: svojo šolo. ki bi ji lahko vdihnili gimnazijsko dušo. Tako je večkrat slišati, predvsem starejše učitelje, da bi bilo veliko lepše, če bi lahko ostali v -naši gimnaziji" v Šolski ulici, seveda primerno prenovljeni, ampak ... Uzakonitev usmerjenega izobraževanja je pomenila hkrati ukinitev gimnazije, češ da je kot ostanek meščanske družbe preživela. Že tretjič v zgodovini skupne jugo slovanske države se je zgodilo, da so slovensko šolstvo ukrojili po meri unitaristično naravnane politike. Ta grobi poseg v šolstvo je bil ob politični naravnanosti in ne strokovnosti tudi nevaren slovenski samobitnosti, saj je skušal vpeljali skupna izobraževalna jedra, kar je bilo boleče predvsem pri predmetih z nacionalno razsež nostjo (materni jezik, zgodovina, umetnost), škofjeloški gimnaziji je bil s to reformo namenjen družboslovno-jezikov ni program. Kako se je na to odzval učiteljski zbor gimnazije, lahko preberemo v zapisniku delovne skupnosti gimnazije (februar 1981), kjer med ostalim piše: "Učitelji gimnazije v Škof ji Loki prizadeto ugotavljamo, da ho šola izvajala le program za družboslovno-jezikovno dejavnost: učitelji le Šole bi lahko izvajali /tuli naravosiovno-matematični in računalniški program. Sodimo, da v Skofji Loki z reformo šolstva ne bomo dosegli načrtovanih ciljev." Tudi strokovna študija takratne ravnateljice Vladke Jan o vlogi in mestu škofjeloške gimnazije v živ ljenju občine Škofja Loka. s katero je argumentirano utemeljila potrebo po ohranitvi šole s širokim izobraževalnim programom, kot ga je imela gimnazija, odločitve ni spremenila. Šola se je danim okoliščinam prilagodila in postala zelo uspešna v izobraževanju za družboslovje in tuje jezike. Velik del mladine iz. šolskega okoliša se je začel vo ziti v drugI ačn)e šole v Kranju in Ljubljani, v Skofjo Loko pa so začeli prihajati dijaki z vse Gorenjske in iz Ljubljane. Medtem ko je bilo v obdobju gimnazije pred letom 1981 več kot 80 % dijakov iz škofjeloške regije, je v obdobju usmerjenega izobraže vanja več kot 40 % dijakov prihajalo iz drugih regij. Tako je šola iz. lokalne prerastla v regijsko in to je bilo pomembno za uveljavljanje škofjeloške gimnazije v širšem okolju. Tudi v devetdesetih letih se je ta trend nadaljeval in danes približno 2S % dija kov prihaja iz krajev, ki jih sicer ne štejemo za šolski okoliš naše šole. Epizoda usmerjenega izobraževanja na Slovenskem je bila zaključena, ko se je v šolskem letu 1990 91 ponovno vpeljal gimnazijski program kot najustreznejša splošnoizobraževalna srednja šola in kot priprava na visokošolski študij. 285 I.OŠK1 R.A7.GLEIM r Ustanoviteljstvo gimnazije je leta 1991 od občine prevzela Republika Slovenija in jo leta 1992 preimenovala v Gimnazijo Skofja Lqka. Odpravljeno je bilo ime šole po Borisu Ziherlu, po katerem se je šola imenovala vse od leta 1976 dalje. Spomenik Borisu Ziherlu. ki ga je ob otvoritvi šolske stavbe na Podnu izdelal akademski kipar Tone Logonder, stoji v parku pred šolo kot spomin na podpornika pri ustanovitvi naše gimnazije. Čas po letu 199(1 pomeni za škofjeloško gimnazijo začetek novega obdobja ozi roma nadaljevanje in razvoj tistega, kar je ta šola preti letom 1980 že uspešno opravljala. V domačem okolju si je ponovno začela pridobivati zaupanje kot matična šola za vse učence, ki se po osnovni šoli nameravajo vpisati v gimnazijo. Se več. skušala je ostati privlačna tudi za tiste dijake, ki so v obdobju usmerjene šole začeli v Škofjo Loko prihajati od drugod. In je uspela. Vpis v šolo se je v letu 1992 93 povečal na šest oddelkov in takšen ostaja vse do danes. Med vpisanimi dijaki prevladujejo listi iz domačega šolskega okoliša - Škofje Loke in obeh dolin, skoraj 40% dijakov pa prihaja iz ostalih krajev južne Gorenjske. Tolikšen interes za vpis ure pripisati pred vsem trem vzrokom: - dobremu delu pedagoškega zbora šole. kar potrjujejo učni rezultati dijakov; - dobremu počutju dijakov na šoli. ki že vsa leta svojega tlela slovi tudi po demokratičnem in dijakom naklonjenem pristopu učiteljev; Šolski center, odprt leta 1981 286 PETDESET Lil SKi 1FJELOŠKE Gl.\L\AZffi - za dijake zanimivi izbiri izobraževalnih programov, tako glede tujih jezikov (angleški, francoski, nemški, latinski) kot tudi možnosti, da se lahko sami odločijo Za sebi najbolj primerne izbirne predmete od I. letnika do mature. Seveda je k povečanju vpisa v zadnjem desetletju svoje prispeval tudi generacij ski višek mladih v tem obdobju, toda po drugi strani je tudi ponudba gimnazij na Šol Idu ženske moški skup.it št. odd. Šol leto ženske moški skupaj št. t teki. 19SH 55 1955 i(, 1956 5" Ivi- is [958 v) IVi') 61) |»|„, |,] |VI.| 62 t%2 63 IVhi ht • : I Vi,., iT |VT (,K IVI,S 69 1909 "M ITO ~l ITI -J 19~2 -} 1T3 "i IT t " ITi "(t ITI, " - • It S II 9 15 - 2u H, )" 28 21 2« 28 i i 29 26 > 2t 35 iS 49 IV v h 12 ll> (l 11 12 li r 2t II li 23 ,, r 11 12 21 11 34 2" 2h 23 2H 2(1 ?7 li 2(i 19 35 33 Id 52 32 ti 51 i" [() IV |V ti tli K2 "s 1 1 1 1 1 ! 1 • ) i 2 > 2 2 j J , 3 3 Iv H ur« "9 I9~v sv 1980 SI IVS1 82 1VS2 «3 1983 s t ivsi 85 1985 8(i 19«) 8~ 1988 89 1989 vii 199(1 91 1991 V2 1992 93 1993 ''t 1994 Vi 1995 Vi, 199() T 199" 98 1998 99 99 21H ni' 3" dl "3 5" 63 |9 68 "i, Si M, 93 92 19 Ki 94 100 104 94 lili 96 112 los 103 r 59 |S ti ll 3» ti 29 19 20 > i IV 2S 2.3 26 2V 36 tu 39 S~* ~) "4 57 (.i 12" 121 102 104 79 11)9 105 104 106 115 III i r 108 120 129 1 M) 134 1 It 153 184 182 Ivii 3 , 4 4 1 3 4 4 1 : 4 5 5 5 5 5 i i (i h D b (l skupaj 2487 1201 3 5] Gorenjskem in v Ljubljani že tolikšna, da vpis brez kakovostnega dela tudi naši šoli nikakor ni zagotovljen. Zanj se je treba vedno znova truditi in si ohranjati zaupanje otrok in staršev. Števila dijakov, ki so zaključili škofjeloško gimnazijo V petdesetih letih je na škofjeloški gimnaziji šolanje zaključilo skupno 375] de klet in fantov, ki so večinoma tudi uspešno končali različne študije. V teh petih desetletjih so opravljali različne vrste mature, vse pa so bile odločilne za njihov vstop v novo študentsko Življenje : - Matura, ki jo je opravljala prva generacija loških maturantov v juniju 1955 je ob segala, tako kot danes. S predmetov: pisni izpil iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika, ustni izpit pa iz navedenih treh predmetov ter zgodovine in izbir nega predmeta. - Leta 1959 je bil kot zaključek reformirane gimnazije predpisan zaključni izpit, ki je obsegal pisno nalogo iz slovenskega jezika ter obsežno seminarsko nalogo iz izbranega predmeta in njen zagovor. 287 LOŠKI RA7.CLEDI V, Ta sprememba je bila posledica razprav', ki so se pojavljale v javnosti, češ da »matura obsega preveč nesmiselnega in mehaničnega obremenjevanja živcev-, in se je uveljavila v obdobju, ki nikakor ni bilo naklonjeno gimnaziji in s tem matLiri kot instituciji gimnazije. - Že v letu 1965 pa je bil ponovno uveden zaključni izpit in je pomenil določen povratek k stari maturi. Izpit je obsegal pisni del pri slovenskem jeziku, matematiki ali tujem jeziku ter seminarsko nalogo iz izbranega predmeta. Isti predmeti pa so bili tudi pri ustnem delu izpita. - Leta 1968 je bil ta zaključni izpit razširjen z obveznim predmetom novejša zgodovina Jugoslavije in politična ureditev države. - Generacija iz leta 19!SS je bila zadnja, ki je opravljala takšen zaključni izpit, nato pa vse do leta 190 I zaključnih izpitov ni bilo. - Leta 1991 se je z. gimnazijo vrnil tudi zaključni izpit, ki je obsegal pisni in ustni del iz slovenskega jezika in matematike ali tujega jezika ter ustni izpit iz. dveh izbranih predmetov. Predmetnik gimnazije v šolskem letu vpisa 2000 2001 1. letnik 2. letnik < letnik 1. i.;l k I. kimk Slovenski jezili Angl. jezik - I. tuji j. Nem jezik -2. tuji 1 l'r jezik - 2. tuji j. latinski jezik Nem jezik - 3 tuji j. Matematika Zgodovina Spiirin.i vzgoja 1 le igrafija Biologija Fizika Kemija Psihologija Sociologija Filozofija 'Likovna umetnost "Glasba Informatika Izbirni predmeti SKUPAJ Izbirne ure 1 iln izb. vsebine Spi 1 3 3 3 1 '2 2 2 32 90 Klas 1 3 3 H 1 ' 3 2 > 2 t V 90 Špo 1 3 3 2 32 'HI Vir t 3 1 s j 3 3 2 2 •i' 3 90 Spi S 3 • ! ) 3 3 2 2 2 2 32 3 90 Klas i 3 3 3 i 4 3 ) ) 1 1 W 90 fez 4 1 3 3 r 1 3 1 1 2 2 32 «1 Špo • 3 3 • i H 7 -> 2 2 2 2* 33 90 N.ir 1 3 3 4 ' 3 2 3 3 3 1 42 3 90 Spi S 3 -1 i 2 3 1 i 2 2 2 32 3 'in Klas • 3 3 3 • 4 4 1 > 2 1 44 90 It 1 3 4 .4 4 1 3 ^ 1 ? > 1 4' 90 špo 1 4 4 1 i 6 i 2 2 2 2 2 44 90 Vir s 1 4 ; i 2 s 42 30 Spi i • 3 s 2 4 2 K 42 30 Klas 4 1 3 4 s ) 3 3 1 <> 30 1. 1 i 4 4 s > 4 1 ~l 4> 30 Špo š i 3 4 J 3 2 S 32 30 l/l \l.i; 11 išn n. 1 višji n 4+2 1+2 1*2 1+2 2 2 2 1 2 3 4 s 4 "Likovna umetnost in glasba - po 1 ura se upravi pri OIV Tretji tuji jezik - dijak izbere enega nI jezikov IZBIRA za MATI m) - dijak izbere dva predmeta 288 PHIDl-M / III \K( illl.lDSKE