rosaffireztftfStgfnia 20 Sev. 88. vubbq vdarja mnenje, da se v avslro-ogrski politiki ne more nič izpremeniti, pa naj bc Czerninov naslednik kdorkoli žc; trdnost zveze med Avstro-Ogrsko in Nemčijo s« nc more omajati. Ob tem se sklicujejo posebno na brzojavke cesarja Karla cesar-ju Viljemu, ki da so zvezo še bolj utrdile Cz črnin odpotuje meslo v liukarcši_na Češko. rodbino, ko prevzame njegov naslednik uradne posle, na svoj grad na Češko, kjer ostane več časa. Potrebuje, tako pišejo, miru in oddiha. Odstop Hohenloha. Dunaj, 15. aprila. Politični krogi trde, da bo odstopil sedanji avstrijski veleposlanik v Berlinu princ Hohenlohe. Odstopil bo tudi, kakor pravijo, prvi vrhovni dvorni mojster princ Konrad Hohenlohe, ki je že danes odšel na trimesečni dopust. Glasovi naSiii ujetnikov o RosiiL Dolgo časa zagrnjeni zastor .nad Rusijo in življenjem naših ujetnikov v silni državi se pričenja dvigati. Doslej se nam je posrečilo le redkokdaj, pogledati skozi kako »špranjo«v večini neznano deželo, ako kako pogumno sporočilo iz ujetništva ni zapadlo roki cenzorjevi. Takim poročilom smo verjeli, dočim nas je vojna navadila napram časnikarskim in oficielnim vestem skrajne previdnosti. Ta poročila za Rusijo niso bila vedno ugodna. Glasovom dobri prehrani in ljudomilem ravnanju so stale nasproti tudi vesti, da pridno pojeta jermen in leska, da umirajo lačni in nagi, kakor je poročal bivši učitelj na kmetijski šoli na Grmu, v ujetništvu umrli Rudolf Zdolšek, ki se mu je godilo nekaj časa prav dobro. Če si vprašal Rusa pri nas, zakaj delajo tako, je odgovoril, da so to represalije za način, kako delajo pri nas z Rusi; in pri nas si dobil lahko isti odgovor. Štirinajstdnevno izhajajoča poročila Rdečega križa o položaju naših vojnih ujetnikov v tujih državah so objavila pred kratkim vrsto člankov o skrbi vojnega ministrstva za naše ujetnike. Tam je stalo tudi, da so pri nas prišli do zaključka, da se z represalijami, ki bi jih izvajali mi, položaj naših ujetnikov v tujih država!1 le poslabša, ker tuje države na represalije odgovore z istim orožjem, zato se mi tega sredstva ne moremo posluževati. A to so bili oficielni ali vsaj oficiozni glasovi, ki smo jih hoteli preizkusiti na avtentičnih poročilih neinteresiranih mož iz naše srede, ki se bodo vrnili iz Rusije. Ta čas je nastopil. Kot čujemo, znaša število naših sedemnajstih, ki so prišli v Ju-denburg, že lepe stotine. Bolj kot po vseh dosedanjih tiskanih poročilih o Rusiji bo postala ta država sedaj znana med nami po ustmenem sporočilu. Želeti bi bilo, da bi se vesti, ki so splošno zanimive, obja-.vile v časopisju in tako postale naša skupna last. Razmere v ogromni slovanski državi so nam bile dosedaj vendar še relativno zelo neznane. Na delo spoznavanja Rusije bomo šli brez predsodkov in objavili vsako važno sporočilo. Za danes prinašamo odstavke iz pripovedovanja precej izobraženega Slovenca, ki je bil v Rusiji 39 mesecev, deloma v Sibiriji, večinoma pa v južnem delu Ukrajine; tu je preživel 22 mesecev večinoma kot nadzornik delavcev in delavk na veleposestvu. Hrana je bila po taboriščih slaba in nezadostna: zjutraj kuhana i voda, zvečer istotako, opoldne ribe in j kaša; kruha je bilo dosti (Tudi pri nas so j 'dobivali ujetniki svoj čas le morske ribe.) j K delu so jih silili tudi ob nedeljah. Nekateri so se branih, češ, da se morajo ob nedeljah osnažiti in odpočiti. Kaznovali so jih s tem, da je moral oprtati sleherni 32 kg peska v vreči in stati nepremično. Na veleposestvu je bilo bolje, samo na to se je naš človek težko navadil, da so ga vsak! dan obkladali s sirovimi izrazi in kričali nad njim. Sploh je opazoval, da so višji stanovi, takozvana gospoda, razpolagali s precejšnjo ošabnostjo ne samo nasproti ujetnikom, ampak tudi nasproti domačinom. Zato se je obrnil sedaj proti gospodi velik srd; niti za denar jim ne marajo prodajati življenjskih potrebščin. Pred revolucijo je bilo uhožnejše ljudstvo neverjetno potrpežljivo. Na veleposeslvih, koder so pridelovali sladkorno peso, znaša število plevic ob času pletve na stotine; na vsakih 20 plevic pa pride po en nadzornik (imenuje sc »prilcaščik«, če sem prav razumel) z nahajko (bičem) v roki in »pomaga« po potrebi pri delu. Ljudje so na to tako navajeni, da brez nadzorstva nc delajo skoro nič, češ, gospodar plača slabo, ne moreio pridno delati za ta denar. Pripovedovalec, ki je okusil sam nahajko, je opisoval delo oračev brez nadzorstva. Večina je počivala, eden pa je bil na straži, kdaj pride gospodar ali njegov zastopnik. Takrat pa so podili konje po njivi, da so orali v diru. Lenoba je splošna ljudska slabost. — Sedaj ravnajo z delavci lepše, in nahajko, ki so jo občutili tudi ujetniki, je prišla zelo ob veljavo. Ob revoluciji so gospodarja pregnali, da je moral pobegniti ponoči in se tako rešiti smrti. Vdrli so v stanovanje, pobili stekla pri oknih in razbili dragoceno opravo. (Pred kratkim je bil v »Preši« objavljen dopis iz Kijeva; notri smo brali, več kot v mirnem času, ker so pribežali sem deloma premožni prebivalci iz bli- Irnnf rt rlnlrvmo m-Arf«"*«! tinl - tilllV il V11W| Uviuitiu Vj^llUlJl V V.1VJ7UOVOI niki.) Za ujetnike se ni zmenil nihče; stražnikov ni bilo? kdor je lc mogel, je šel domov. Čolo iaki ki so liHi v Ruti« »am- čeni. Varnost življenja je bila silno majhna, ker so boljševiki po Ukrajini iskali privržencev med vojnimi ujetniki z bajonetom ali samokresom v roki. Pri tem so se odlikovali bivši pripadniki osrednjih velesil. Mnogo Slovencev je prit tem poginila Orožja je bilo v zadnjih mesecih! po zapadnih delih Rusije vse polno. Po vaseh so imeli strojnice in topove; vojaki so prodajali vse za slepo ceno. Nemci so ob svojem prihodu zahtevali in tudi v velikem obsegu izvedli izročitev vojaškega orožja. Pritisk na nekatere ujetnike nenem-ške narodnosti, naj vstopijo v oddelke ruske armade, je bil opetovan in silen, ker so v začetku vojne v Rusiji pričakovali, da Avstrija razpade. Splošna zmešnjava ima za posledico lakoto v mnogih delih Rusije. V Sibiriji so bile velikanske zaloge žita, a vojna tn revolucija sta skladišča temeljito izpraznili. V Ukrajini je bilo žita dovolj in iz Velike Rusije so prihajali ljudje živil prosit in kupovat, dostikrat brez uspeha. A tudi v Ukrajini bo kmalu zmanjkalo živil iz več vzrokov: nekaj bodo odnesle rekvizi-cije, dosti polja bo ostalo neobdelanega, ker vprašanje lastnika ni definitivno rešeno; dan na dan imajo ljudje shode; zjutraj ob osmih zapoje zvon v cerkvi in ljudstvo sc zbira na shodih, kjer se jim prebirajo nasprotujoča si poročila in odredbe. Zaloge sladkorne pese ponekodi zažigajo, češ, mi ne rabimo »saharnijih zavodov« (sladkornih tovaren). Iz rži kuhajo povsod špirit v ogromni množini in se »cdškodu-jejo« za triletno abstinenco. Podkupljivost v Rusiji je velika, (Beri tozadevno potopis dr. Knifičev v »Dom in Svetu«, Iti navaja tudi razloge, zakaj ruski uradnik ne izhaja s svojo plačo in išče »postranskih« dohodkov!) Šolska izobrazba je zelo pomanjkljiva; denar igra tudi tu precejšnjo vlogo in otrokom bogatih staršev gre v šoli »prav dobro«. Spominjam se na sklepni govor dr. Zdešarja ob duhovnih vajah za učitelje leta 1913, ko je učiteljem polagal zlasti na srce, naj jim. bo tuja grda razvada, ki se tako rada uko-renini v šoli, da pred učiteljem otroci niso enaki, ampak se čuti tudi v šoli, če je kdo iz uglednejše hiše. Tako je pripovedoval vojak, ki je prišel iz Rusije, z gnevom (sam jc rabil za svoje razpoloženje še neprimerno hujši izraz) in ki so mu stopali dan za dnem v sanjah pred oči naši ljubki gorenjski hribi s prijaznimi prebivalci. Gotovo pa je, da bo Rusija zapustila v mnogih tudi ugodnejšo sliko. Bog je pač v višavi in car v daljavi, sedaj bolj kot kdaj poprej, in zasebni dobrosrčnosti in brezobzirnosti je odprto obširno polje, kjer se more udej-stvovati. Nivo splošne izobrazbe jc brez-dvomno precej nizek. Ljudstvo je prebivalo v nepreglednih nižinah do zadnjega časa brez stika z drugimi narodi, v mali zvezi z morjem, na rodovitni zemlji, ki po nemškem pregovoru vzgaja lene ljudi. Odtod kulturna zaostalost. V zadnjih letih pred vojno se je Rusija velikopotezno reformirala, a vojna jo je prehitela. Kultura pač prekvasi mišljenje naroda le počasi, dasi brezdvomno pri nadarjenih in vzpre-jemljivih narodih hitreje kot pri degeneriranih. V tem oziru je Rusija na dobrem; dokaz so nam ruski ujetniki, ki smo jih spoznali pri nas. Kako radi so jih imeli ljudje radi njih pridnosti, poštenosti in vernosti! Kako je bil ta rod zdrav, kako mišičevje je obdajalo telo, kako nepokvarjena duša ti je zrla dostikrat iz mirnih, milih oči! Ljudstvo v Rusiji bije sedaj deloma v pijani omotici boj za osebno svobodo in novemu času primerno pojmovanje človeških pravic, boj, ki ni bil priza-nešen nobenemu narodu, naj se je izvoje-va' v obliki kmetskih uporov ali velike državne revolucije. Pravoslavje in z njim zvezani carizem — ali naj rečemo pravilneje carizem in ž njim zvezano pravoslavje? — kta zapirala zapadni Evropi pot v Rusijo in zabranjevala miren prehod iz prejšnjih razmer v nove, ne da bi bila zmožna, dati Rusiji enakovredno lastno kulturo in tako utemeljiti zaporo proti za-padu. Ker se ni izvršila času primerna evolucija, je prišla revolucija, kot se zanemarjena rana zdravi z nevarno operacijo. Operacija, ki se vrši v Rusiji, je draga in nevarna. Zdravo jedro ljudstva pa je porok, da bo krenila Rusija po hudih viharjih, ki morebiti še niso zaključeni, očiščena na novo pot, ki bo peljala skozi marsikako trnje vendarle v lepšo prihod-njost. Na bojišču ob obeh straneh Somme se je bojeval topovski boj v deževnem vremenu le v zmernih mejah. Berlin, 15. aprila zvečer. Wolffov urad poroča: Krajevni boji na bojišču ob reki Lys. Osvojili smo Wulverghem in sovražne črte severovzhodno od imenovanega kraja, .t š : '' Angleško poročila London, 14. aprila zvečer. Uradno: Naše čete so v boju za Neuf Eglise, ki se je boril ponoči in danes zjutraj, ostale lastnice kraja. Sovražnik je zelo odločno napadal; njegove izgube so težke .Podnevi je sovražnik napadal dalje, boj še traja. Naše čete so odbile sovražnika, ki je napadel zgodaj zjutraj pri Bailleulu; sovražnik tudi ni uspel z napadom pri Merrisu, Sovražna pehota je poskušala dopoldne napadati se-vernozahodno od Merville, a ga je prepodilo naše topništvo. Sovražno topništvo je danes pri Albertu močneje streljalo. Z ostalih bojišč niso nič posebnega poročali. Francosko poročilo, Pariz, 14. aprila popoldne. Uradno: S topovi so precej živo med Montdidierjem in Noyonom streljali. Francoski poizvedovalni oddelki, ki so tam nastopali, so privedli ujetnike. Francozi so vdrli severno od St. Mihicla in v Loreni pri Embcrme-nilu in Bouresu v nemške črte, kjer so ujele približno deset mož, Francozi so odbili manjše nemške napade severno od višine 304, pri St. Mihielu, na Woevri in v prelazu Bonhomrne. Sicer je bilo ponoči mirno. Pariz, 14. aprila zvečer. Podnevi so le na nekaterih točkah bojne črte streljali s topovi; pehota se ni bojevala. WolHovo poročilo. Berlin, 15. aprila. Wolff: Francosko poročilo s 14. t. m. popoldne sodi, da so vdrli Francozi 14. t. m, popoldne na loren-ski fronti pri Buresu v nemško črto. To poročilo je ravno tako izmišljeno, kakor več francoskih poročil iz zadnjih dni. Berlin, 15. aprila. Wolff: Na povelje angleškega vojnega vodstva je moralo francosko civilno prebivalstvo zapustiti Amiens. Berlin, 15. aprila. Wolff: Severno od St. Mihiela smo ponoči na 14. t. m. vzeli večino ameriških postojank na zahodnem bregu Mose vzhodno in jugovzhodno Meu-zeya. Berlin, 15, aprila. \Volff: Dne 12. aprila srno sestrelili 24 letal in dva pritrjena zrakoplova. Angleži o položaju na bojišču. London, 15, aprila, (K. u.) »Morning-post« poroča 14. t. m. s francoske fronte: Nasilje še nismo premagali, a položaj se je v zadnjih 48 urah zelo izboljšal. Sovražnik ne more posebno upati, da prebije našo črto. Berlin, 15. aprila, WoUf. Osrednje velesile so od 5. oktobra 1914 do 15. aprila 1918 ujele nad 517.000 mož in zaplenile 7246 topov, do 20.000 strojnih pušk in nad 300 tankov, dalje 100 oklepnih avtomobilov, 630 avtomobilov, 7000 voz in nepregledni železniški materijah 80 lokomotiv in 8000 vagonov je med njim. Zaplenjenega streliva nismo še niti približno pregledali; samo topovskih krogelj smo dozdaj prešteli nad 3,000.000. Sestrelili smo nad 1100 letal in nad 100 pritrjenih zrakoplovov. Niti približno še nismo dognali množine drugega vojnega blaga, pionirskega orodja, ročnega orožja, mask proti plinu, obleke in živil. ReSilne pasove! Bilko oo zahodu. žiitfŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. aprila. Uradno: Na bojišču ob Lysi so se na več mestih razvili ljuti boji moža z možem. Jugozahodno od Nieu-we Kerke kakor tudi med Bailleulom in Merrisom smo čistili gnezda angleških strojnih pušk, njih posadke smo ujeli. Protinapadi, s katerimi je napadal sovražnik iz Bailleula in severnozahodno od Bethu-ne, so se TtgjflK l J^fldpi oAtrnnJnilfA.'1 iz teke. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. aprila. Uradno: Naše čete, ki so sc izkrcale na .Finskem, so vkorakale v Helsingfors. Deli naših pomorskih sil so jih krepko podpirali. Wo!ffovo poročilo. Berlin, 15. aprila. Wolff: Nemško bro-dovje je v težavnih okolnostih udrlo v Helsingfors; ovirala sta ga gosta megla in led. Na morju smo srečali rusko vojno ladjo Peter Veliki in velik ruski trasportni par-nik, ki sta se ndjbrže peljala v Kronstadt; ladji sta zavzeli nevtralno stališče. Angleži so tri podmorske čolne razstrelili, ko so zvedeli, da prihajamo. Čete smo izkrcali že zvečer 12. aprila. Ko so se čete izkrcale, so streljali naje iz avtomobila rdečih gard, dasi je razobesil zastavo Rdečega križa. Nemci so se od ranega jutra do opoldne 13. borili po cestah z rdečimi gardami, Z ladij so streljali s topovi na gnezda rdečih gard Oborožili smo pristaše belih gard. Boji z Hipni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. aprila. Uradno: Na jugoza-č?ti so, sft.tvL.jn tem možusic 06dni Dolgo smo molčali o dr, Šusteršiču in njegovih spletkah in zanj je bilo tako najbolje. Sedaj je sam začel zopet razglašati svojo slavo po judovskih in kršč,-soc. listih, izpodkopavati ugled našim poslancem, naši stranki in našemu škofu — zato ne moremo molčati več. Komunikeji, ki jih spuščajo iz Ljubljane v svet, so taki. da bi bilo nadalnje molčanje kvarno, ker javnost napak informirajo. Mož, ki more doma govoriti nekaj ljudem le tedaj, če jih skliče s »strogo zaupnim« osebnim pismom, a pred vlado in velekapitalističnim časopisjem hoče še vedno igrati vlogo nekakšnega voditelja naroda ter reševalca države, za> služi, da se ga zopet spomnimo. Na svojem zadnjem shodu je dr. šu-steršič igral prečudno igro. Česar bi nihče ne pričakoval od njega, to je storil; Začel je reševati in braniti deklaracijo! Izmislil si je novo »zagrebško deklaracijo,« ki jo razglaša za »nesrečo naroda,« ki jo dolži, da podaljšuje vojsko in da je veleizdajniška. Kdor je izjavo zagrebškega sestanka bral, ve, da je izrazila potrebo koncentracije jugoslovanskih strank in nič drugega. To notranje-strankarsko zadevo proglaša sedaj dr. Šusteršič za novo državnopravno listino, s katero je majniška deklaracija preklicana, in si tako ustvarja možnost, da napada Jugoslovanski klub in hkrati — brani deklaracijo! Težko si je misliti bolj frivolno igro z našo logiko. Potem ko je gladilo dr. Šusteršiča deklaracijo tolikokrat smešilo in s prozornim namenom pov-darjalo njeno neizvedljivost, ko se je tolikokrat norčevalo iz jugoslovanstva kot pojma in besede, ko je na način, ki je »Šta-jerca« vreden, grdilo žensko podpisovanje za deklaracijo ter ga skušalo preprečevati — nastopa sedaj naenkrat dr. šusteršič kot branitelj in vnet pristaš te zaničevane deklaracije! To je postal tedaj šele, ko si je ustvaril pretvezo, da more napadati naš državnozborski klub, in tudi ta nova smer njegove politike ne namerja nič drugega, kot razbit' cnoslnost ljudske volje. Isti namen vodi dr. šusteršiča, ko hoče za vsako ceno izzvati na Slovenskem kulturni boj, Čc pride in kadar pride kulturni boj, ne bomo potrebovali šele dr. Šusteršiča, da nas opomni na našo dolžnost. Mirno izročamo to skrb našemu episko-patu in možem, ki si niso dali pisati svojih govorov pri velikih katoliških manifestacijah od drugih, kakor si je dal dr. Šusteršič napisati svoj govor na evharističnem kongresu od dr. Kreka, A danes kulturnega boja ni in danes ga najmanj potrebujemo. Kdor bi ga hotel izzvati, ravna kot škodljivec in plačanec sovražne močL Dr. Šusteršič se je na svojem govoru cedil lojalnosti in je z vsiljivostjo, ki je ni mogoče prezreti, povdarjal svojo vdanost cesarski hiši. Dvojni nanen je imel pri tem. Hotel je vreči temno senco na tiste, ki ne nosijo svojega patriotizma tako kričaško na prodaj, in opozoriti »višje kroge« na svojo prevdano osebo, ki je slovensko ljudstvo ne mara, Vzbuditi je hotel vtis, da je on rešilna ladja, Noetova barka, ki še nosi živo idejo zvestobe do prestola v splošni povoclnji velcizdajniškega jugoslovanstva. Deželni glavar, ki je kljub svoji pretka-nosti lahkomiselno zaigral zaupanje slovenskega ljudstva, sumniči sedaj to ljudstvo in se pred svojimi volilci skriva za cesarjevo osebo! Na njegova obrekovanja mu je že odgovoril ministrski predsednik, ki je slovesno preklical obdolžitve bivšega zunanjega ministra Czernina, dr. Šu-steršičevega prijatelja, in bil prisiljen, da posebej Jugoslovanom slovesno da zadoščenje, ki ga imajo pravico zahtevati. Še vse drugače pa bo dr, Šusteršiču odgovorilo slovensko ljudstvo. Naj stopi pre-denj, da mu ljudstvo pove, kako sodi o njegovi politiki paktov s Stiirgkhi in Czer-nini! Ko dr. Šusteršič ni mogel ujeti naroda na limaniefe kmečkih koristi in podpor, si je osnoval novo stranko, ki niti tvarnih koristi ne nudi več, ampak hoče zmagati samo z močjo fraze, z lepimf pridevniki. Ustanovil jc »Katoliško slovensko zvezo.« Bodočnost bo pokazala, da česar ni moglo storili slojno demagoštvo, česar niso opravile podpore in česar ni dosegla sila, tudi votla fraza ne bo mogla izvršiti, Tudi ta nova stranka bo hirala v senci dr. Šusteršičevega salona in bo živela le od črnila Peskove tiskarne. Razumljivo je tedaj, da kliče deželni glavar: Sedai vsi možje na krov! Klic je prišel zadnji hip: Sedaj vsi možje na krov in rešilne pasove okrog ledij! Ladja se potaplja! ___ Politične novice. -f Avdience pri cesarju. Cesar je zaslišal v avdienci grofa Alberta Apponyja, grofa Julija Andrassyja in dr. Vazsonyja. Govor dr. Korošca na češkem ma-. nifestacijskem zborovanj?!. Iz govora dr. I Korošca na sobotnem rnanifestacijskem 1 zborovanju v Pragi posnemamo slsdeč« ^Vfliisli; »Mladi, vedno, bolj in bolj napredu- joči narod Slovencev, Hrvatov in Srbov je zrl vedno z občudovanjem na češki narod. Učil se je od njega kulturnega in gospodarskega dela. Vedeli smo, da ni za nas in našo bodočnost mogoča druga svoboda kot ona, ld bo vzela našim nasprotnikom vsako možnost, da bi svojo težko roko polagali na kulturen in gospodarski razvoj naših narodov. Skupno trpimo in skupno se sedaj bojujemo za osvoboditev izpod tujega jarma in svobodo naših narodov. Naše delo, je težko in polno ovir. Češki narod je rav-, nokar slovesno prisegel, da ne preneha v tem delu in boju za neodvisnost svojega naroda, naj pride, kar hoče. Mi, ki smo priče te jDrisege, vam obljubljamo v tem slavnostnem trenutku, da ostanemo še dlje vaši zvesti sobojevniki. Dokazati hočemo, da smo vam zvesti bratje. Skupno smo trpeli, skupno se bojujemo, skupno bomo zmagali.« (Konec zaplenjen.) + Govor posl. StarčeviJeve stranke prava dr. Ant Paveliča v Pragi. Med splošnim navdušenjem je izvajal posl. dr, Pavelič v imenu Hrvatov, Srbov in Slovencev sledeče: Cenjeni narodni zborovalci! Kot zastopnik enotnega naroda Hrvatov, Srbov in Slovencev se oglašam k besedi, da se v tem važnem trenutku, na tem slovesnem zborovanju predvsem zahvalim za pozdrave. Gospodom posl. Sta-neku in mojstru Jiraseku se najsrčnejše zahvaljujem za iskrene pozdravne besede. Predvsem izjavljam, da podpisujem vsako besedo v predloženih proglasih. (Odobravanje.) Prišli smo, da se ogrejemo na ognjišču vaše prosvete in kulture, da dobimo novih moči za boj. Mi Hrvati, Srbi in Slovenci imamo z vami Čehi eden cilj. (Odobravanje.) En in isti sovražnik se bojuje proti nam in boriti se moramo z njim z enakimi sredstvi. — __ .- - #' Prispeli smo na vašo manifestacijo v tej polni zavesti, da gre za politično vprašanje izredne važnosti in da je naša dolžnost, da damo svojim zvestim bratom iskreno pošteno svojo bratsko roko. — Minister grof Czernin je vrgel svojo rokavico predvsem vam Čehom, a mi izjavljamo danes, da jo je vrgel tudi nam. Sprejemamo to izzivanje in sprejeli bi je tudi tedaj, če bi bilo naperjeno samo proti vam. Soglašamo popolnoma s kritiko in kvalifikacijo, kakor jo je podal o izzivanju grofa Czernina danes predsednik zborovanja posl. Stanek. Res, samo duševna impotenca je mogla pred celim svetom večino naroda te države proglasiti za veleizdajalce, (Viharno odobravanje.) Nasproti taki oficielni izjavi nam ne preostaja ničesar drugega, kakor strniti svoje vrste in nastopiti kot ena edina trdna in nerazdružna češko-jugoslovan-ska celota. (Odobravanje.) — Jugoslovansko vprašanje ne sme biti rešeno po svojih delih kot n. pr. bosensko, dalmatinsko vprašnje itd. Istotako ne more biti rešeno ločeno veliko pravo narodnega samoodločevanja posebej za Čehe in posebej za Slovence, nasprotno, nerazdružno pravo narodnega samoodločevanja mora biti realizirano istočasno za vse tlačene narode, mora biti realizirano skupno in istočasno za oba naroda, ki bosta v bodočih dneh trdno nerazdružno spojena. (Dolgotrajno odobravanje.) + Jugoslovanski gostje v Pragi. V Pragi so bili navzoči sledeči jugoslovanski gostje: dr. Anton Korošec, posl. Josip Gostinčar, posl. dr. Ravnihar, posl. Ivan Peršič, posl, dr. A, Pavelič, dr, Petričič, Ivan Kovačevič, posl. pl. Hrvoj, posl. Stje-pan Radič, posl. dr, S. Budinovaljevic, posl. Valerijan Pribilevič, vseučiliški profesor dr. Lazar Cer, prof dr, Kučera, prof. Rožič, dr, Ivo Krstelj, urednik dr, Angjelino-vič, dr. Novak, S. Jutriša, Buratovič, Qui-nio, Ostrič, Palavicini, prof. Bukovac ter zastopnika akademikov J. Kamuščič in Pa-vešič, dalje dame Kovačevičeva, Krstelje-va, Vodova in Ivekovičeva. Dr. Tavčar ni bil navzoč. S tem popravljamo vest, katero smo posneli po čeških listih. -f Manifestacija v praškem divadlu. Po drugem dejanju »Louise«, ki so jo igrali v Narodnem divadlu dne 13, t. m., je občinstvo opazilo, da sedi v ravnateljski loži Predsednik Jugoslov. kluba dr. Korošec z dvornim svetnikom Hlavom, 5 predsedni- kom Češkega svaka Stanekom in posl. Tu-sarjem. Občinstvo je jelo klicati: »Živio Korošec! Živeli Jugoslovani!« Nato je vstalo in zapelo »Hej Slovani«. Ovacija je trajala dolgo časa. -f Hrvatski socialisti in praška protestna skupščina. Hrvatska socialnodemo-kraška stranka je poslala pismo načelniku »Češkega svaza«, Stanjeku, v katerem obžaluje, da se stranka ne more udeležiti skupščine in ga prosi, daj prebere na skupščini njihovo izjavo. 4- Za sklicanje deželnega zbora. Borovniški obč. odbor je v svoji zadnji seji dne 14. aprila 1918 soglasno sklenil naprositi c. kr, deželno vlado v Ljubljani, da potrebno ukrene, da se čimpreje skliče deželni zbor k rednemu delovanju, da se kaj stori v prid ljudstvu, katero se nahaja na robu gospodarskega propada, 4- Popravek, V včerajšnje naše poročilo o shodu Kmečke zveze v Postojni se je vrinila tiskovna pomota. Stavek o izjavi narodno-napr^ne stranke se mora pravilno glasiti: »Pred glasovanjem za resolucije je izjavil g. Lovrenčič v imenu na-rodno-napredne stranke, da bodo njeni pristaši glasovali za predložene resolucije, poudarjajoč, da je danes treba iskati tistega, kar nas druži, ne tistega, kar nas loči, po geslu: sloga jači, nesloga tlači.« 4- Slepila, Obširen komunike, ki po-tvarja politični položaj na Kranjskem, izraža nezaupnico imenoma vsem državno-zborskim poslancem S. L. S., skuša potolažiti Nemce, kakor da bi bila razlika v mišljenju med našimi poslanci in ljudstvom, ter nas dolži veleizdaje, je dal dr. Šuster-šič napisati tudi za korespondenco Herzog, ki to poročilo razpošilja raznim večjim listom. Konstatiraimo, da je ljubljanski dopisnik omenjene korespondence g. Ivan Štete* \ -f Vodilne smeri za rešitev jugoslovanskega vprašanja. »Bohemia« piše: »Vlada je, kakor se čuje iz zanesljivega vira, izdala »vodilne smeri« za rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstriji, ki sicer ne odgovarjajo v majniški deklaraciji jugoslovanskih poslancev zahtevani ustanovitvi države, v kateri bi bili združeni vsi v av.stro-ogrski monarhiji bivajoči jugoslovanski rodovi (Slovenci, Hrvatje, Srbi), vendar lpa imajo pred očmi narodno avtonomijo Jugoslovanov brez ozira na sedanje deželne meje, kar ni v soglasju s svoječasnimi izjavami ministrskega predsednika dr. Seidlerja, ki je dejal, da namerava vlada naro-dnp avtonomijo v smislu samouprave, ki ne sega preko deželnih mej, -j- Jugoslovani in jadranski problem. V curiški reviji »Wissen und Leben« je napisal znani publicist dr. Mirko Kosič članek, v katerem pobija italijanske aspi-racije na Jadranskem morju in dokazuje, da Italijani tudi po historičnem pravu ne smejo zahtevati jadranskega obrežja. V Dalmaciji živi 610.666 Srbo-Hrvatov in le 18.028 Italijanov; v Istri 224.400 Hrvatov in Slovencev in 145.517 Italijanov; na Goriškem in Gradiščanskem 155.039 Slovencev in 90.000 Italijanov. Torej v celem Primorju živi 1,052.082 Jugoslovanov in le 372.623 Italijanov. Na italijanski ugovor, da se je napravila statistika na škodo Italijanov, dokazuje dr. Kosič nasprotno in pravi, da so avstrijske oblasti Italijane povsodi favorizirale; če ima kdo pravico, pritoževati se nad statistiko, so to Jugoslovani. V Istri so italijanski občinski odborniki fabricirali na tisoče Italijanov iz Slovencev in Hrvatov. 4- Pred novimi volitvami na Hrvatskem? Zagrebški »Jutranji list« piše: Kakor je znano, so bili poslanci za hrvatski sabor izvoljeni zadnjikrat decembra 1913, ter poteče lflandat sedanjim poslancem decembra t. 1. Sedaj je vprašanje, upoštevaje da bo takrat še vojska, ali se bodo v vojnem času vršile volitve ali pa bodo podaljšani mandati poslancem, kakor se je to že zgodilo v Avstriji. Neki ugledni hrvatski politik je izjavil uredniku tega lista, da ne more še nič gotovega trditi glede te stvari. Veliko je odvisno od tega, kako se bodo na Ogrskem razmefe razvile in ali bo sama od sebe nastala potreba, da se raz-gišejo nove volitve. Ako pride na Ogrskem tekom vojne do novih volitev, potem bi bilo verjetno, da pride tijdi na Hrvatskem do novih volitev že zaradi tega, ker bodo nove volitve na Ogrskem temeljito spremenile politični položaj. Take spremembe na Ogrskem so vedno imele vpliv tudi na hrvatske politične razmere. -f Ruski poslanik na Dunaju Lev Ka-menev šteje 35 let in je žid. Njegov pravi priimek je Rosenfeld. Že petnajst let je žid Kamenev veren .prijatelj Ljeninov, s katerim je živel v Ženevi in Parizu. Nemščine ni zmožen. Osrednjima državama ni prevelik prijatelj. -f- Poljaki na Ogrskem se zbujajo. V treh severoogrskih stolicah živi, kakor poročajo poljski viri, okoli 200.000 Poljakov, ki so bili doslej brez lista. Zdaj sta dva duhovnika, župnik Ant. Sikora v Al-sozugo (spiška stolica) ter katehet H. We» rynski v Sčjrvnici ustanovila za ogrske Poljake list »Gazcta podhalanjska«. Uprav- ništvo novega lista je v Novem Targu v Galiciji. 4- »VorwHrts« zopet ustavljen. Danes nam došli »Vorwarts« z dne 14. aprila prinaša samo obvestilo čitateljem, da ga je vrhovno armadno poveljstvo zaenkrat za tri dni ustavilo. + Mirovna pogodba z Rumunijo. »Lo-kalanzeiger« poroča z ozirom na mirovno pogodbo z Rumunijo, da se še niso pogodili o cenah, ki jih zahteva Rumunija za žito in za druge dobave. Nemški posredovalci nočejo dovoliti takih cen, kakor da plačuje Nemčija Run»uniji vojne odškodnine. Ukrajini so pač morali dovoliti višje cene, ker se ni obvezala, da dobavlja nam živila. 4- Nemški državni tajnik zunanjih reči dr. pl. Kiihlmann namerava v sredo ali v četrtek odpotovati v Bukarešt. Pre-dno odpotuje, se bo še posvetoval z voditelji političnih strank o položaju. 4- Vladna kriza v Angliji. »Dai!y News« poročajo, da bodo najbrže vsi trije delavski ministri odstopih, ker delavske stranke nasprotujejo uvedbi vojaške dolžnosti v Irski, če ji istočasno ne podele ho-merule, 4- Franjo Potočnjak živi. Nedavno so hrvatski in slovenski listi prinesli vest, da je hrvatski politik in emigrant Franjo Potočnjak padel na petrograjskih ulicah kot žrtev revolucije. Sedaj pa poroča hrvatski pisatelj Nikola Andrič iz Ženeve, da Franjo Potočnjak živi. V Rusiji že ni bil leto in dan in z velikim veseljem je čital tople nekrologe, ki so mu jih posvetili naši listi. Pred desetimi dnevi se je preselil iz Ženeve v Pariz. 4- »Biblioteque croate«. Pod tem naslovom izhaja v Ženevi politična knjižnica. Prvi zvezek prinaša v francoskem prevodu znano Koroščevo poslanico mirovni komisiji v Brestu Litovskem. -j- Irska homerule. Angleška vlada je naročila- komisiji, naj izdela novo ho-merulo za Irsko. 4- Ukrajinsko žito za Švedsko. »Na-tional-Tidende« poroča iz Stockholma: Ukrajina in Švedska se pogajata o zamenjavi žita za poljedelske stroje. -f Ukrajina in besarabsko vprašanje. Ukrajinsko časopisje ostro nasprotuje združitvi Besarabije z Rumunijo in poziva ukrajinsko vlado, naj odločno nastopi. -j- Bolgari in besarabsko vprašanje. Iz Odese javljajo, da so 13. t. m. odpotovali zastopniki 200.000 besarabskih Bolgarov v Sofijo, da protestirajo proti združitvi Besarabije z Rumunijo, ker se boje, da jih doleti usoda njih rojakov v Do-brudži in ker nočejo, da jih Rumunija podjarmi. Ljnmioiiska aprevizaciiit. a Meso na rumene izkaznice C štev. 1301 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1301 do konca dobe meso po normalnih cenah v sredo, dne 17. t. m. popoldne, v cerkvi sv. Jožefa, Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. ure št. 1301 do 1458, od pol 2. do 2. ure štev. od 2. do pol 3. od pol 3, do 3. od 3. do pol 4. od pol 4. do od 4. do pol od pol 5. do od 5. do pol od pol 6. do 1458 1617 1775 1933 2091 2249 2407 2565 ure 4. 5. 5. 6. 6. štev. ure štev, ure štev. ure štev. ure štev, ure štev. ure štev. ure štev. 120, 240, 360, 480, 600, 720, 840, do 1616, do 1774, do 1932, do 2090, do 2248, do 2406, do 2564, do 2722, 2723 do konca a Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 1200 prejmejo meso po znižanih cenah v sredo, dne 17. t. m. popoldne na Poljanski cesti štev. 15. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. ure štev. 1 do od pol 2. do 2. ure štev. 121 do od 2. do pol 3. ure štev. 241 do od pol 3. do 3. ure štev. 361 do od 3. do pol 4, ure štev, 481 do od pol 4. do 4. ure štev. 601 do od 4. do pol 5. ure štev. 721 do od pol 5, do 5. ure štev. 841 do 960, od 5. do pol 6. ure štev. 961 do 1080, od pol 6. do 6. ure štev. 1081 do 1200. a Pšenični zdrob za otroke do 3, leta se bo oddajal v vojni prodajalni, Gosposka ulica po sledečem redu. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami št. 1 do 300 dne 17. aprila, št. 301 do 600 dne 18. aprila, št. 601 do 900 dne 19. aprila, št. 901 do 1200 dne 20. aprila, št. 1201 do 1500 dne 22. aprila, št. 1501 do 1800 dne 23. aprila, št. 1801 do konca dne 24. aprila. Za vsakega otroka se dobi 1 kg pšeničnega zdroba. Kilogram stane 1 krono. a Nerednosti pri mesarjih. Za razdeljevanje mesa izdanih ukazov se večina mesarjev drži, le nekateri med njimi, in to so navadno eni in isti, se nikakor nočejo pokoravati odredbam, ki so izdane v splošnem interesu. Zato pri nekaterih mesarjih, katerih imena danes še zamolčimo, njim prideljene stranke ne dobijo mesa, kakor bi ga morale dobiti. Dotični mesarji se izgovarjajo na vse mogoče načine, a vsi izgovori so popolnoma neutemeljeni Živino jim odkazuje mesarska zadruga sama torej njihova strokovna organizacija, u mora vedeti, koliko živine gre posameznim mesarjem, da dobe zadostno množino mesa. Ako bi se mesarji v bodoče še izgovarjali, da jim zadruga ni oddelila zadosti živine, bo javna oblast v interesu prebivalstva primorana poseči po skrajnem sredstvu in ukreniti vse potrebno, da se bo na klavnici klala živina skupno, mesarjem pa oddajalo mesto živine meso. Po tem se pač ne bo mogel noben mesar izgovarjati, da ni dobil zadosti mesa. To je edino uspešno sredstvo, ki prepreči vse nerednosti mesarjev, kajti nikdo ne more zahtevati, da bi mestna aprovizacija nastavila cel štab nadzorstvenih organov, ki naj bi posamezne mesarje nadzorovali in zasledovali noč in dan. Opozarjamo stranke, da so mesarji za jutri prejeli toliko živine in mesa, da morajo vsakomur po-streči. Ako bi vzlic temu kje zmanjkalo mesa, naj prikrajšane stranke pridejo v urad mestne aprovizacije, Poljanska cesta št. 13 (prvo nadstropje), da se bo takoj uvedlo proti nerednemu mesarju brezobzirno postopanje, a Težko bolni, ki leže v postelji. V Ljubljani je zelo veliko težko bolnih, ki so pri razdeljevanju živil strahovito prizadeti. Na vsak način bi bilo treba za resno bolne ljudi najti način boljše preskrbe z živili. Ako danes trpe na pomanjkanju težko bolni, leži glavni vzrok v tem, da hoče biti danes, ako vč, da bo dobil več živil, vsakdo bolnik. Nekateri zdravniki pa preradi oddajajo zdravniška spričevala. Za sedaj zadeve ni mogoče drugače urediti, kakor da se vpošteva le težko bolne, ki leže v postelji. Stranke, ki imajo v hiši take bolnike, naj jih priglase tekom tekočega tedna pri mestni aprovizaciji, Poljanska cesta št. 13, kjer dobe posebno izkaznico za nakup telečjega mesa. UisbUjasiske novice. lj Deklaracijski znaki še niso dospeli v Ljubljano. Upanje je, da se to zgodi tekom treh tednov. Na razna vprašanja odgovarjamo, da trgovci, ki bodo prodajali te znake, ne dobe nobenih popustov, ker je namenjen ves čisti dobiček za slovenske v vojni oslepele vojake. Znaki se bodo razpošiljali le potom povzetja ali pa, kdor plača naprej. lj Prebiranje za mesto Ljubljano se vrši v soboto, dne 20. in v nedeljo 21. aprila v »Mestnem domu«. Začetek obakrat že ob 7. uri zjutraj, ne pa ob 8. uri, kakor je v razglasu določeno. Letniki, ki so določeni za 8. uro pridejo ob 7. uri, letniki, ki so določeni za 9. uro pridejo ob 8. uri in letniki, ki so določeni za 10. uro ob 9. uri na vrsto. lj Seja odbora za Krekov spomenik bo 17. t. m. ob 5. uri popoldne v Jakopiče-vem paviljonu. lj Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se vrši dne 18. aprila t. 1. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih (Blei-weisova cesta 24, deželni muzej). Spored: 1. Otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Poročilo odbornikov: tajnika in blagajnika. Poročilo preglednikov, 4. Slučajnosti. 5. Volitev novega odbora, ker je sedanjemu potekla lunkcijska doba. Na mnogoštevilno udeležbo vabi vljudno člane Muzejskega društva njegov odbor, da se ob viru prepričajo o n'egovem delovanju. lj Umrii so v Ljubljani: Tomo Mlekuž, zasebnik, 69 let. — Marija Cerar, po-strežnica, 54 let. — Helena Osterman, ko-čarjeva žena, 33 let. — Frančiška Goršič, bolniška strežnica, 20 let, — Gregor Žagar, bivši tovarniški delavec, 61 let. — Marjan Kahne, sin železničarja, 11 mescev. — Blaž Špacapan, strojarski pomočnik, 72 let. — Josip Frlin, posestnikov sin, hiralec, 24 let. lj Namesto venca na grob g. prof. Li Lederhasa je darovala tvrdka Jerše z oslepele slovenske vojake 30 kron. 1 Primorske siovice. ki p Župnijski in dekanijski urad Bovec je od aprila v Kobaridu. p Za istrsko učiteljstvo. Istrska deželna upravna komisija se je obrnila na ministrskega predsednika z nujno prošnjo, naj zastavi ves svoj vpliv, da se čimpreje uveljavi zakonski načrt o vojnih dokladah učiteljstvu za 1. 1918. in da se Istri nakažejo prispevki državnih davkov za leti 1917. in 1918., ki so določeni v navedeno svrho, in to še preje, preden se zakon uveljavi. p Postrezite! Komel Avgust, stanujoč v vili Angela št. 4, Zgornja Šiška pri Ljubljani, išče svojega brata Andreja Komel, ki je pred vojsko stanoval v Lokah št. 3, p. Solkan pri Gorici. Ob izbruhu vojske je služil pri 97. pešpolku, s katerim je odšel v Galicijo. — Iz ruskega ujetništva došli Alojzij Maraž (K. u. k. Aufnahmstelle Tar-nopol, Stabsabteilung, F. P. 552) išče svojo družino Maraž (Pavlina) iz Števerjana pri Gorici. — Desetnik Ignacij Vodopivec, k. u. k. Res. Spt. M. l/III. Abt. Zimmer 9, L-vov. pozvedujp. kje je njegova žena Gi-zela in hčerka, ki sta pred vojsko stanovali v Dornbergu. p Smrt med goriškimi begunci. V nedeljo 14. t. m. je umrla v Notranji Gorici pri Brezovici g. Marija vd. Srebrnič, roj. Škarabot v starosti 45 let. Pokojnica je bila pregnanka iz Solkana ter zapušča dve siroti. Pogreb se je vršil danes ob 8. uri ijutraj v Notranji Gorici. p Zgubila se je 10. t. m. od Kobarida do Sv, Lucije denarnica z večjo svoto denarja. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi Andreju Logarju v Srpenici, Primorsko. p Dar. G. M. Hušo, Mrušica-Podgrad, je daroval 10 K za goriške begunce, za kar mu izreka Posredovalnica najtoplejšo zahvalo. mn® novice. — Princ Sikst Pa mski, brat cesarice Cite, je osmi izmed 18 otrok Roberta Bourbonskega, vojvode Parmskega, ki je bil v prvem zakonu poročen s princezinjo Marijo Pijo Bourbonsko-Sicilsko. Po s: ii prve soproge se je poročil s princezinjo Pijo Antonijo Braganza, portugalsko in-fantko. Robert Bourbonski je umrl 1. 1907. v Italiji. Iz drugega zakona izvirajo 1. 1886, rojeni princ Sikst, 1. 1S92. rojena cesarica Cita in šc drugih devet bratov in sester. Princ Sikst iu nekaj njegovih bratov so pri belgijskem Rdečem križu kot častniki, bili so pa, kakor poročajo nemški listi, med vojsko baje ponovno na Dunaju in pri Dunaju. — Velik požar v Gradacu na Belokranjskem. V petek ravno opoldan je začelo v gradaški grajščini pod streho goreti. Z lesenimi deščicami pokriti grad je bil v kratkih minutah ves v plamenu. Močna sapa je zanesla ogenj na dolenjo stran v vas, kjer so bile hiše in gospodarska poslopja peterih gospodarjev naenkrat v ognju. Pri hudi sapi sc je morala vsa pomoč omejiti na to, da se je ogenj ustavil. Domači požarni brambi je prišla na pomoč še ona iz Črnomlja in Metlike. Pogoreli so gospodarji Jakša, Krašovec, Župec, Biličič, Doltar in deloma Marentič. Grad je prizadet samo v glavnem visokem traktu, postranske nižje trakte so rešili. Na grajska gospodarska poslopja se ogenj ni razširil. V najhujšo bedo so pahnjene one družine, ki so rešile samo življenje. Usmiljena srca, ki znajo v sedanjih splošnih lastnih stiskah umevati še veliko hujše gorje nesrečnih pogorelcev, naj izvolijo svoje milodare bodisi v živežu, obleki ali denarju poslati tupnemu uradu v Podzemelj. .— Stavka v Domžalah. V Ladstatter-/evi tovarni za slamnike v Domžalah je 11. t. m. izbruhnil štrajk. Šivalke so zapustile tovarno ob pol 8, uri zaradi prenizke plače. Tudi pred dvema letoma je bil enak slučaj; toda takrat so se kmalu pobotali in stavka ni prišla v javnost. Čudne razmere morajo biti v tej tovarni. Pred kratkim so, sami dvomeč o verodostojnosti svojega poročevalca, objavili gorostasno novico, da isti tovarnar vprega svoje delavce v brano. Po takem ravnanju se sedaj ne čudimo, ia je začelo delavstvo štrajkati. — Nemška Loka pri Kočevju. V nedeljo, dne 5. maja letos bo romarski shod v Nemški Loki pri Kočevju. Ker je za spovedovanje preskrbljeno, bodo romarji lahko prejeli tudi sv. zakramente. Sv. mala bo po novem času ob 6. uri zjutraj s slovensko pridigo in ob 10. uri z nemško pridigo. — Iz italijanskega ujetništva žele vsem Slovencem in Slovenkam, svojim domačim ter znancem in prijateljem vesele velikonočne praznike sledeči Slovenci: Bohinc Peter, Sebenje pri Tržiču, Gor.; Gajski Jožef, Ponikva pri Vel. Dolini, Dol.; Medve-6ek Franc, Gameljne pri Ljubljani; Eržen Janez, Bitnje pri Kranju, Gor.; Golobič Anton, Štrekljevec pri Semiču, Dol.; Pa-her Ferdinand, Predil, Primorsko; Dolin-Sek Jernej, Dupeljne pri Brdu, Gor. — Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči sta dobila nadporočnik 1. ces. strel. p. I. Gerl in stotnik 47. pp. Adolf Vodopivec. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči sta dobila poročnik 2. gor. strel. p. Leon Mečan, pri 4. bos. herc. p. in nadporočnik 22. težkega polj. top. p. Josip Dolenc. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil ritmojster 9. polj. prevoznega vod. Josip Dekleva. — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila nadporočnik Mat. Mancin, poveljnik neke obalne varstvene stotnije in poročnik 87. pp. Josip Videmšek. — V tretjič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste častniški namestnik 97. pp. Rusjan Josip, — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praprorščaki 97. pp. Šepetavec Boris, Cociancig Ivan, Anlončič Anton in Kalin Fran; praporščak 16. lov. baona Žele Viljem. — V drugič sta dobila sre-orno hrabrostno svetinjo 2. vrste desetnika 3. pion. baona Ribič Josip in Gale (van. — Prihodnji se tnnck dunajskih Slovencev bo v soboto dne 20. aprila v re-stavr, ;ji »Kniserhof«. — Tatvine. Posestniku Alojziju Robi-ču v Gozdu, okraj Kranjska gora, so neznani tatovi ukradli iz hleva 8 mesečnega junca in ga nedaleč od hiše zaklali. — Posestnici Frančiški Kotnik na Vrhu, okr. Lož, jc bila ukradena in za gospodarskim poslopjem zaklana mlada svinja. — Posestniku Karlu Maier v Ložah sta bila iz hleva ukradena dva 7 mesecev stara pre-šiča, posestnici Jožefi Furlan na Slapu pa kozel. — Nove hrabrostne svetinje. Pod cesarjem Francem Josipom I. so imele hrabrostne svetinje na*prednji strani sliko in napis: »Franz Josef L, von Gottes Gnaden Kaiser von Oesterreich« in na zadnji strani »Der Tapferkeit«. Take svetinje so podeljevali do spomladi 1917. Nove hrabrostne svetinje pa imajo na prednji strani sliko Karla t. in napis: »Carolus D. G. Imp. Austriae, Rcx Bohemiac etc. et Rex A.post. Hungariae« na zadnji strani pa »Fortitu-dini«, — Za generalnega vizitatorja obeh frančiškanskih provinc v Galiciji je imenovan provincijal hrvatske frančiškanske province o. Rafael Rodič. — Šolske vesti. Za suplentinjo v Gor-čaricah na Kočevskem je imenovana Gabrijela Hogler, za suplentinjo v Šmihelu pri Novem mestu Stanka Budna, za suplentinjo v Polhovem gradcu Hermina Stiene. Za provizorični učiteljici sta imenovani Pavla Štrumbelj v Zgornji Sušici in Bernarda Stribrič v Vačah. — Volitev župana. Namesto umrlega župana v Suhorju Ivana Kromoriča je bil izvoljen Jožef Jelenič iz Spodnjega Su-horja. — Nove odredbe. »Wiener Zeitung« objavlja odredbe, ki obsegajo določila o izjemni zamenjavi 10 vinarskega nikelna-stega drobiža, o kuhi žganja iz vina, vinskih tropin in sadnega mošta in o spremembah določil, ki urejajo promet z lesom. —- Aprovizacijska katastrofa v Plznu, Z ozirom na veliko pretečo nevarnost katastrofalnega nedostatka vseh življenskih potreb v Plznu je sklenil dne 12. t. m. mestni občinski zastop, da se takoj odpošlje brzojavka na kabinetno pisarno, ker vlada v Plznu neznosno pomanjkanje vsakdanjih živil in odpošlje po praškem zgledu še isti dan posebno mestno depu-tacijo na Dunaj, da napravi potrebne korake na pristojnih mestih. — Profesorja Otona Kolomana Wag-nerja, znanega slavnega dunajskega arhitekta, so pokopali v nedeljo dne 14. t. m. popoldne na dunajskem pokopališču. Rajnika je pokopaval dunajski kardinal kne-zonadškof clr. Piffl. Nagrobnice so govorili dunajski župan dr. Weiskirchner, predsednik osrednje zveze avstrijskih arhitektov rektor Hellmer, predsednik društva avstrijskih arhitektov Oerley in v imenu »Secesiie« njen predsednik Harlfinger. — Znamenit policijski pes. Dne 31. sušca so se vtihotapili uzmoviči v stanovanje Frančiške Filipove v vasi blizu M. Krumlova. S sekiro so razbili vrata ter odnesli iz shrambe mnogo živil. Brat okra-dene žene je šel na vse zgodaj v Oslavane po policijskega psa. Pes je namah našel sled za tatovi in še dopoldne odkril uzmo-viča v 15!etnem Cirilu Prokešu, pri katerem je bil najden del ukradenih živil. Svojega tovariša ni hotel izdati, kakor tudi mesta ne, kamor sta skrila ostala živila. Pes jo je pa nemudoma ubral naprej po sledi do Ivančic in kmalu imel drugega tatu, ki je tudi tajil svojega sodruga in ni hotel nič vedeti za kraj, kamor sta skrila mlada malopridneža ukradeno mast. Ali kmalu je pes tudi mast našel. Zakopana je bila na bregu reke. Oba mlada malopridneža sta bila izročena okr. sodišču v Mor. Krumlovu. — »Odescaer Zeitung«, dnevnik, ki naj zagovarja in brani nemške koristi, so pričeli izdajati Nemci v Odesi. — Plačilo državi potom žirovnega in blagajniškega društva na Dunaju. Da se omeji promet z gotovim denarjem, je c. kr. finančno ministrstro v sporazumu s c. kr. najvišjim računskim dvorom dovolilo, da se plačila, namenjena c. kr. finančni deželni blagajni v Ljubljani in c. kr. davčnim uradom na Kranjskem izven carine potom dunajskega žirovnega in blagajniškega društva (Wiener Giro- und Kassenverein) in njegovega bančno urejenega prometa za posredovanje plačil naslavljajo na žirovni račun, ki se je pri tem društvu otvoril za c. kr. državno osrednjo blagajno (k. k. Staatszentralkasse). Ta odredba ima namen, da onim strankam, ki sicer nimajo dovolj visokih imovin pri c. kr. poštno hranilnem uradu, pač pa razpolagajo s pripravno bančno zvezo, poda možnost, da svoja c. kr. finančni deželni blagajni v Ljubljani in c. kr. davčnim uradom na Kranjskem namenjena plačila poravnajo, ne da bi bilo treba dolžnih zneskov večkrat preodkazovati ali pa v gotovem denarju plačati. Ker so skoraj vsi bančni zavodi in bančne tvrdke na Dunaju in izven njega (poslednji po svojih dunajskih kore-spondentih) s posredovanjem dunajskega saldirnega društva (Wiener Saldierungs-verein) in žirovnega prometa dunajskega žirovnega in blagajniškega društva v medsebojnem klearingu, je novemu iz 1. aprila 1918 veljavnemu načinu plačevanj, odprto široko polje. Plačilo se bode redoma izvršilo tako, da bo stranka zaprosila svojo banko, naj posreduje preodkaz na račun c. kr. državne osrednje blagajne. Za vsako tako plačilo se bo posluževati posebne položnice, ki se dobi pri imenovanem žirov-nem in blagajniškem društvu. Natančnejša pojasnila bodo podajali na željo strankam c. kr. finančna deželna blagajna v Ljubljani in c. kr. davčni uradi na Kranjskem. pr Sodba pruskega Nemca o slovenskih vojaških pesmih. V listu »Bukarester Tagblatt«, ki je glasilo prusko-nemške vojaške uprave v Bukareštu, opisuje dr. Fleischmann avstroogrske vojaške pesmi. O slovenskih vojaških ^psmih piše: »Narodno in domoljubno čuvstvo Slovencev je že od starih časov sem visoko razvito. Tako so že največji in najbolj priljubljeni slovenski pesniki, kakor: France Prešeren, Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Simon .T^nko in Rudolf Maister-Vojanov zložili ne vojaške pesmi in v teh razburkanih letih so med slovenskimi četami nastali pravi biseri globoko čuteče, poljudne vojne lirike. Njih prevladujoče čuvstvo je vroča ljubezen do domovine, ki se vedno in vedno pojavlja in ki se izraža v hvali lastne grude, v poveličevanjih njihovih gora, njihovih rek in njihovih deklet, in ki tvori vir njihovega vojaškega poguma. Ta pa se obrača vedno proti jugozapadu, kjer ruje in grozi zavraten, dedni sovražnik naroda, Italijan.« —- pr.Meštrovičeva razstava. Kakor poročajo iz Švice, so v Lyonu priredili razstavo svojih del kipar Meštrovič in slikarja Rački in Joža Kljakovič. Razstava je izvrstno uspela. V Ženevi pripravljajo francoski prevod Mažuraničevega »čengič-age« s Kljakovičevimi ilustracijami. pr Pod naslovom »Hlas Tatry« je izšla v Pragi antologija slovaškega pesništva. Par tisoč se kupi. Ceno in starost smrek ic naznaniti na JOSIP ČERNE, ZGORNJA ŠIŠKA štev. 39. KUPISE" Ponudbe na upravo lista pod šifro »lepa lega«. 4H237 Kupi se dobro ohranjen Dober Ponudbe na upravo lista pod Šifro »glasovir 1232«. Sprejme se takoj dobro izučen samski ki je v^jen tudi kpiečkega dela. — Več se poizve pri M. Pečniku, čevljarskem mojstru, Srednje Gameljne nad Ljubljano. Proda se Q||rngfg na stroje Sn ILOViCA prve vrste za strešno zarezano opeko. Stoji pol ure od kolodvora. In sicer se proda za 300.000 K — po dogovoru. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1264, ako znamka za odgovor. IŠČE SE za maj ali avgustov termin obstoječe iz 4—5 sob in pritiklinami s šest- ali večletno najemno pogodbo. Ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod šifro: »Moderno stanovanje«. Pestunja se sprejme v boljšo družino v mestecu na deželi. Pogoji so: mlajše dekle, nekoliko inteligentna, zanesljiva in zvesta. Oskrba dobra, plačilo primerno. — Ponudbe pod »Stalnost 1275« na upravo lista do 22. t. m. ter drugi poljedelski stroji tovarne Umrath sc lahko naročajo ter vzorci ogledajo pri FRANC HITTI, LJUBLJANA, Sv. Martina cesta štev. 2. Kupijo se takoj 3 elektr. dynamo-stroji po 5 konjskih sil; 1 tračna žaga velika (Bandsage); 1 skoblarica (Hobelmaschine); 1 skoblarica (Hobelabrichtmaschine). Vpraša naj se pri: FR. PUST, Ljubljana, Streliška ulica št. 33. GARJE srbečico, hraste, lišajc, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkrterv v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 prodaja v večji množini tvrdka ANTON KUŠLAN Ljubljana, Karlovška cesta štev. 15. ri I.a britev iz srebro-jekla K J-50, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Ferlekt« s 6 rezili K 16, 20; dvo ez. res.rezila tucat K 5, 6. Ia lasestrižnl aparati K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Brtix št. 1755, Češko. 111 Št. 14. Dne 19. in 20. aprila 1918 ob 9. uri dopoldne dajala bode ljubljanska komenda svoje semilišče »sa Miri« pri »šupi« nad Kolezijam ter pri Kolinski tovarni zopet na tri leta v najem. Dražba so vrši na licu mesta in sicer na Mirju dne 19. aprila ter pri Kolinski tovarni pa dne 20. aprila 1918. Dan poprej, dne 18. aprila 1918 ob 3. uri popoldne se lahko plača najemnina za leto 1918 v nekdanji komendi, zdaj konvent. Oskrbništvo komende v Metliki, dne 13. aprila 1918. garje, lišaje in vsakovrstne kožne bolezni cdstranja zanesljivo in naglo Bern-steinovo mazilo brez duha. Cena 3, 5 in 9 kron. Sem spadajoče Bernsteinovo milo 5 kron. — Izdeluje lekarnar Aleksander Ger5. Nagykoros 30, Ogrsko. 366 Konjak iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 10 let starega 4 polliterske steklenice franko po pošti za 88 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske steklenice za 60 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling po K 5'— in rdeči burgnndec po 5'60 liter. 125 56 litrov naprej. Beli burgundec IC 5'60 in rdež: burgundec po K 6'— liter. 12i Benedikt Herftl, graščak, grad Goliče, Konjice, Štajersko. Kupujem: les za jame od 12 cm naprej mehak okrogel les, [na nt, smrekovo lubfe ) lansko in čreslo J letošnje, kostanjev les \ od 10 cm hrastov les i naprej, Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo. VINKO VABIČ, Žalec, Južno štajersko. Kulantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom. Razglas. Pri sedmem žrebanju 4y.% zastavnih listov serije I. in 414% komunalnih zadolžnic serija A in B Kranjske deželne banke, ki se je vršilo dne 15. aprila 1918, so bile izžrebane sledeče številke: 4V,% zastavni listi serija I. Po K 10.000 štev. 2, 10, 18, 29; Po K 2.000 štev. 32, 38, 39, 50, 56, 62, 65, 6«. 71, 80, 96, 102, 113, 117, 123 129, 132, 149; Po K 1.000 štev. 1, 7, 10, 20, 33, 38, 57, 58, 60, 68, 69, 83, 90, 98, 104, 108, 125; Po K 200 štev. 4, 9, 18, 27, 33, 40, 49, 55, 72, 89, 117, 121, 141, 158, 185, 186, 191, 198, 201, 202, 203, 207, 210, 214, 218; Po K 100 štev. 1, 14, 19, 21, 24. 4!^% komunalne zadolžnicc serija A. Po K 10.000 štev. 67; Po K 2.000 štev. 33, 55, 197, 357; Po K 1.000 štev. 12, 15, 215; Po K 200 štev. 285, 441; Po K 100 štev. 77, 114. Serija B. Po K 2.000 štev, 677, 717, 750; Po K 1.000 štev. 617, 650; Po K 200 štev. 528, 655. Te zastavne liste in komunalne zadolžnice bode izplačevala glavna blagajna Kranjske deželne banke proti vročitvi od 1. julija 1918 naprev Ljubljana, dne 15. aprila 1918. KRANJSKA DEŽELNA BANKA-