STEV.—NUMBER 97. TAK* VODITELJE IMAJO AMEBllKl STROKOVNE > r UNIJE. m »T TT -T T I MjMII GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE MM JIM POM V SVOJEM POMMIU WIL50NA M« POMOČ. 0: pojds predsednik Sardine na romanje aa asednarodno eodišče, na bo sledil senator U Follette ter pobijal njegove trditve. WILEON 30 RAJftl EA RASSO DldČE, KAKOR PA SA TO, DA 8B TA DStBLA SPLOH Ml VKBtAVA V EVROPSKE ZADEVE. j. Ji^&JMHSŠ'' _ Waahington, D. O. — Woodrow Wiloon ne bo dokraja nasproten Hardingovemu načrtu sa vstop Zdrušenih driav v mednarodno razsodišče, kakor js čuti od strsni njegovih prijateljev v demokratski stranki. Republikaaski "nsspravljivei" so upell, da bo Wiloonova isjavs, ki jo je ie pred krstkim podsl glede svojega stališča napram Hsrdingovemn načrtu ustvarila močno opozieijo v senatu na demokratski stranki proti tozadsv nim Hsrdingovim prisidsvanjem, kar bi sele ojačifc in okrepilo njih bojno vrsto v prihodnji politični borbi. Alj demokratski voditelji prsVijo, da eo dslali repu bliksnei račune na medvedovo kožp. Bivii predsednik želi brezpo gojno vdeleiitev liginega poslan atv* v liginem razsodišču; če je to mogoče. Ns vsak način pa rajši vidi, da vstopijo Združene države pogojno, kakor pa da bi sploh ne vstopile. In ko pride do konč ne bitke o tem vprašanju, bodo ,\Vilsonovi demokratje v aenatu rsjži glasovali s Hardingovimi republikanci kskor pa s nesprav ljivei. Pregled večjih dssvolh dogodkov. mmmmmmm**mm Amerika * Preiskava o pretepanju jetnikov do smrti v Floridi je edkri-la nove g roso te. Hsrding in Wilson se zblišuje-ta. Anglije js soodgovorns sa šir-jenje nsrkotičnih strupov v A-meriki. Socialistična stranka zshteva ostsvko vrhovnegs sodnika Tafts. Inozemstvo Drugs mirovns konferenca v Losaai. Francija pred politično krizo. Sodna obravnavi proti* parti jsrhu Tihonu v Moskvi. Komunistični kongres v Moskvi je sklenil, ds Rueija ns bo kupovala prionanja sovjetske vlade sa visoko ceno. Isgredi v Poruhrju se nadaljujejo. MRI TABERT MOHAl! PRENEST1119 UDARCEV1 H POT, PRAVI PRIČI. bil Cleveland, O. — (Fed. Press.)— "Zahvaliti moram Boga, da ae moja organizacija ni ie npbenkrat Izrekla za vladno laBtnižtvo Želez nt v« arih.il. U Uinic»' NW W- P^sod- " fT^ D^U K železničarake unije vlako- mwJfI?*n° ipremne«t °*>bJ»» ko je pred ne-protepan v flondski kempi. dnfvi f0v0ril pred cieV9l«nd akim "Real Eetatfi Boardom" o OSTELJNA RJUHA JE IE- odprti delpvnici. Po njegovem ILEDALA, KAKOR MI LESA- Učenju je tseba roditi probleme LO KBVAVO MESO NA NJKUj delavcev n^ železnicah a tem, da si "delsvei in kspitslisti podajo TsHihsmes, Fla. — Vaa pri-1 roke in prenehajo s medsebojnim čsnja, iapovedsns koncem sad- bojem, s ksterim sc ssmo srsmo-njega tedna pred preiskovalnim ti jo v očeh jsvnostl"!!! odsekom floridske postavodsje glede pretepanja, izvršenega na MAU. tflkiuil »...2, Martinu. Tabcrtu, ki je umrl, ko|IOVA KRAVJA KUPČIJA V LOZANI. TAFT MORA PODATI OSTAVKO. Socialisti zahtevajo, da načelnik najvišjega sodiiča odide v r r poboj. Madison, Wis. — (Fed. Prem.) — Eugene V. Debs je dejel v tu kajšnjem svojem govoru, da bo socialističns stranka zahtevala ostavko načelnika sveznega vrhov nega sodižčs W. T. Tafta, ki je priznal, da prejema letnih 10,000 Gsrnegiejere ustanove. Ako se Tsft nf bo oziral na zahtevo, mo ra stranka storiti potrebne korake v kongresu v svrho odstavitvenega postopanja. Debs je govoril na gimnasiju wisconsinske univerze in posluže-lo ge jc 5000 ljudi. "Vladna ko- je bil v jetniški kempi blisu Cla-re, Fls., dokazujejo grosno brutalnost, ld so jo morali prenašati jetniki v omenjeni kempi. Bivši stražnik prutvrdki Put-nem Lumbsr Oo.f kjer je pred tirinajstimi meseci umrl Tabert, je dejal, da je neiel 110 udercev, |aMBMKA co je Walter Higginbothsm enkrat pretepel fsnta. Ta kompa-nijaki birič js sedaj obtočen prvovrstnega umora v zvezi s smrtjo Martina Taberta. Higginbothsm je izpovedal sad mM dejal, d» i* zlasti repubUEinsks časopisje nspsČho tolmačilo Wil-aonovo pismo, v katerem je raz-pravljanor o Hsrdingovem predlogu za vato p v mednarodno razsodišče. 'Vodilni demokratfiki in neodvisni listi ts dežele so tolmačili Wilsonovo pismo nstanko tako, kakor je pissno," pravi izjava demokratskegs odseks. "Omenjeni listi pravilno mislijo, ko pravijo, ds je Wileon še vedno sa brezpogojno vdeležitev v medna-rodnem razsodišču. To je moško in pravilno. To je nečin, katere-gs se drli demokrstaka stranka, in ta je v temelju nasprotna posebnim privilegijem zaee in za druge. Ali Wileonovegs stališča pa ni nikakor tolmačiti tsko, da bi končno nasprotoval vstopu Združenih držsv v mednsrodno sodišče, kakor ga predlaga predsednik Harding, če bi oe ne dale uresničiti njegove šel je v tem osi ru. On ne prsvi, da bi nasproto-val, in zato tudi ni misliti, da bi. "Edini, O katerih jc misliti, da se bodo upirali nošemu članstvu v svetovnem razzodišču pogojno ali brezpogojno, oo takozvzni ne-spravljivci in pa skopins, ki ji js ns čelu seostor Lodge in ki bo poizkušala izničiti Hardingov načrt s pridržki in pristsvki." Kskor je znsno, se bodo demokratski voditelji upirali predlogu zs vstop v svetovno rassodi-šče v eenatu e vsemi svojimi močmi. To je res. Poiskušsli ga hoda rsplesti s ligo nsrodov v politična svrhe, ali nimajo po upanje, da bi prodrli e svojimi pridržki. In če nc bodo mogli doeeči tegs, potem bo večina demokratov na-posled glasovsla za vstop Združe-nib držsv v mednsrodno razsodišče, kskor gs je neevetovel pred sednlk Hsrding. To zbnja med pristaši Harding-Tlugheeovega načrta precej upanja, čeprav bo eenator La Polici tc sledil Hardingu na njegovem romanju po deželt ter izpodbijel njegove trditve. le Debs, "de dve odstotks prebivsl cev Združenih držsv posedujete dve tretjini bopsstvs in kontroli rsta naše ž^eznlcc, rudnike, to varne in velika trgovska podjetja To jc tieta skupina, ki tolikokrat korumpirs zbornice in meztne u prave in se vsdržuje v sedlu zato, ker uspešno drži delavce ras-deljene med seboj. Ksdsr pridejo sredstva produkdje v roke onih ki delejo, tedej pride na svet nova družb% miru in radosti. To pe sgo-di. Kapitalistični sistem jb preži vel svojo koristnost. Nsjvečjs orgsničns sprememba v zgodovin človeške družbe se bliže." Vladarji Francije te praskajo. Poincare jev list zahteva ostavko predsednika Milleranda. Psriz, 23. spr. — ^Ftgaro" . včeraj presenetil francosko jsv nost, ko je objsvil dolg člsnck, v katerem zahteva, da naj predsednik Millerand odloži predaedništvo republike. List dolži predsednike ds je odgovoren zs vse homstije, v katerih se denes nahaja Frsneijs Stvar je resna vsled tegs, ker postoji splošns vera, ds ao beaeds "Figars" besede ministrakegs predsednike Polncsreja, ki jc tesni zvezi z Mm listom. Poincsrs že sluti, ds tfre njegova karijer% h kraju vsled polome reperacijake politike ln ssto je podpissl pogodbo za političnega člsnksrja "Figsrom" s dobro plačo? službo nastopi, ko pade njegova vlede. s Pristsši Milleranda odgovarjajo na napad, de jc "Figerov" čle nek 'priznenjo Poincare ja, de je njegova rcparecijaka politike fiaako in zde j bi rad na druge zvrnil krivdo. Apanskl duhoven edslovljea, kar ; je oitel krsljieo. Msdpd, 23. apr. — Madridaki tkof je prepovedal pridigati duhovnu Calaaanzu iz rede Pre svetega are a, ker js v svoji * a d nji pridigi oilel špansko k ra ljlco radi njene obleke. Duhoven > delal, da je krrljk-tna , pmoruiaa« - Moskvg, 23. spr. — lflsds žen ake. komaj dvajsetletno dekle pr -atrilenih laa. ki predseduje dl striktnemu aodižču v Moekvi, je soboto obaodila sedem moških na •mrt. Priznali ee krivdo naailncga rope. Obsojenci spadaj« k tolj rejunlk roparjev, katerih vodje je bil neki Sergij Miranov Tolpe Jo r zadnjem mereu Izvršile več ro-obleka pov v moskavskih oMečilnib t» i % araak. f VELIKA BRITANIJA JE SO-ODGOVORNA 21 ŠIRJENJE NAKKOTiCNEGA M Načelnik hišnega odseka aa vna* nje zadeva jo trikrat odklonil go-voriti a angleškim lordom Oed-lom glede narkotičnega OBOILOVA IZJAVA O LIOI-NEM SATIRAM JU NARKOTIS MA JE NEREoNIONA. Zavezniki in Turid ea se zopet ss-šli tam, kjer eo ee skregali v februarju. K BO TEPLA EA OMISTBBJIVI KONOBSI- ' šs. Lauaanns, Svies. 23. apr. — Dance je bila otvorjena druge mi z . .. . .. .. „.rovna konferenca zaveznikov, četrtek da je le "nsrahlo" Grkov in-Turkov v ^ pretepal tata, in (U jc.ta mogel Lonfcraucs je, kot jc znsno, kon-sopet no delo prihodnji dsn. a<|U y Mdnjom ftbruarju UroI Druge priča so povedale, da so h Turki so ,svrgll mirovno k " P°' pogodbo, katero j0 bil seat.vll grob, in bivži jetrnk Arthur J«ihn- ,ord Cu |e4k| mlni|ter u aon jo dejal da j. bil pograbec. L^^ |ivAri Ru„ijg j(J tmU M. Trup o ao pložili onstran reke na Ugls tisti del'pogodbe, ki se tiče dordenclako-boeporake ožine. Druga konferenca bo ssnimivs vsled tegs, ker se pričskuje, ds bodo Združene držsVe igrale ns ossmljenem kraju v npko dupli no, nspolnjeno s vodo. Priče sa leeno tvrdko so ps po prej sstrdile, da je bil Tabert po kopan na pokbpslišču Mlngo bli-, zu Clare, Fla., m da so ljudje ii a^erih« L inn,,t mestec, prepevali mrtvaške pesmi "'Tli ".Tk ns pogrebu. Mrtvaške obrede S t^i, i/Ij I Am ui \L v »v«. poaiegsla mu bo sku Vloga, katero imsjo igrat drušene držsve ua lozauski kon ferenci, se tiče Chcsterjevih kom ceeij, ki ao jih dobili smerižki kspitslisti od Turčije. Frsneijs in s je tedaj slučajno- mudH tsmkaj Odsek je ns željo tvrdktnih za- L , atopnikov odšel v Clsro, ds **** prepričs tsmksj, ksko je bilo s te ssdevo. J. W.Jsekson, kijepričslpredl^1;" J" poroto zs, okraj MsdUon, je bil flfa*'«,id/ti nat *'koncesije svojčss pesnik v Tsbcrtovi k^E" °^K0;ra k** pi. On jc bil eden izmed tistih, »M^i Pogoji tvorili g svno katerim je Higginbothsm naročil, h^™***« n» konferenei, imajo naj pripravijo fsntovo truplo sa Kr»"oc,ti dovolj prllož- pogreb. Pričs jc izpovedzlz, da P^ ds spravijo vprašanje kon-je ty|o opaziti mnogo ran in raz- ■■ dn^ni red. Francozi prs-mesarjenj na obrazu in glavl v^ da komesije spadajo njim; mrtvega fanta sklicujejo ae na neko pogmlbo s Črnec Tom Pope, ki je bil eden « »* izmed tsmksjšnjih jetnikov, je j*"^ ■e pooodili Turčiji dejel, ds je videl, k^o je bil J7 roi,J»n«V turških funtov Angli-fant Tabert pretepen. Ta črnec I J* Pf > W(1Pr,« l«Jevils, ds bo je bil pri fsntu, ko je umiral. In «1?,r,rt,a Chcsterjeve koncesijs, potem je fsntovo truplo omil. Kri koU«^r ^ dotiksjo petrolejakegs is njegovUP ran je premdčils nje ozemlja v okolišu Mozula in kste-govo ponočno obleko, in postelj- ^»ekoli drugega kraja v mejah na rjuha je isglsdzla, kskor bi Menopotosmijs?, ki je msujjst Veli-leželo krvsvo meso na njej. Britanije. Bivži delovodja W. W. Mat- Uradne stslišče Amerike pe je, hews je bil zsposlen tsmksj tri- d» mor* v ^ach mandatiranil. de-nažst mesecev. Med tem časom je 4,,l«h Jt«l«»»ijsli veljati načelo videl, da je bil vssk izmed 200 "odprtih vrst", to ae pravi, da jetnikov pretepen. AH niti pri e- ■•"»jo imeti Američani eneke nem se birič ni držel dotičnih pra- prsvice v izkoriščanju i»rirod»iih vil, po katerih bi smel zadati vss- bogsstev v dotičnih krajih kskor kemu ie po deset udarcev. Vsak državljani velesile, katera ima jih je dobil n%jmsnj po petdeset mandat. O km nsčclu se Im vodils sli šeftdeoet. IZDELOVANJE OPEKE 6,000 LITI. London, Anglija. — Angleški in smeriški arheologi, ki iskops-vsjo grobišče luninegs bogs v stsrodsvncm meetu Uru ns Kal ostra bitks v J,orani. Turki ama trajo vprašanje koncesij za avoje notranje vprašenja, o katerem sc m sme razprsvljsti ns konferenci Kljub temu se bo rsxprsvljslo < vsem. ksr boli francoske in sngle e kapitalistične interese. Druga zanimivost ponovno lo sansk« konferenca je odsotnost Rusi W7TDr,B ^''Mtov. Sovjetaks de>kem eo pričeli lakati zapkke ja ^ WJ> -b|j d o Abrahamu Tskci prsvi kon/prrn^(:..sniksrskl vin ,K>ro SurinJa ovri upajo rs.krlti pr-Nf T M ^^n' S vo ia nsjatsrejšo knjitnico, v ks-\k*> l^vsbljen. n je d^lls od ; . ^ " ..bitimi «le vprašanja dardanclake S2 7«°2..1 Z. ™ J. ...u prto izrtm t, ^ ^ ^ » Ottiaovaj« ovoj oblak v Uro pra- . . . , . . vi poročevalec, da m ima morda T^Li ^ svet zahvsliti temu nsd 6,000 let k^fere.^aoekonom staremu metu za razvoj meH, velike nsčrte nsmaksnjs zemlje, ^ * M pnr| vodnih zalog, nadalje I konferenci trd Washington, D. O. — Načelnik hišnega odsska sa vnanjs ssdevo poslanec Stephen O. Porter je od o&no sa vrnil lorda Ceclle kon eem sadnjega tedne. Angleški propagandist sa ligo narodov js polskuial Imstl njim rasgovor o nspostavnl kupčiji s nsrkotičnimi atrupi. Poslsnec Porter je bil avtor resolucijo, ki jo je pred nedavnim ooglssno sprejel ameriški kongres in podpiral predsednik Harding. V njej js pbudarjsaa potreba splošna omejitve v izdelovanju in raspsčavanju opija ln drugih nsrkotičnih strupov. ' Načelnik hišnega odsska ss vnibjs sadove je trikrat sa vrnil seatsnek s lordom Robsrtom Os* ollom. Ob tej priliki je dejsl, ds je liga narodov bresbrišas glede ns satirsnje narkotičnih strupov, ds so lordova poročila o tej sede-vl neresnične, ln da je Velika Britanija deloma odgovorna sa to svetovno nevarnost. Načelnik Porter je odgovori naravnoet angleškemu evangoM otu ter mu poalal tozsdevuo obvs stilo na dom 1lsnry White, kjer je lord Rol»ert na stanovanju. Pismu js bU prilošsn prepis raso« luoije, poročilo o razpravi, ki jo jr imel o narkutiinem vprašanju vnsnji odsek, nsdaljs odaskovo poročilo in pe še neke j poaebtiih podatkov, kako je kongres oprs> jel resolucijo in ksko jo js pred* oednik podpissl. • "Ts listine bodo bolje služile lordu Ceeilu kskor ps vsi rssgo* vori," sc js izrazil Portsr, Potem je Porter omepil neksj odotsvkov ls nokege novinerske-gs člsnks, ki nosi lordov podpis. V tem člsnku je rešeno, ds je liga narodov sedela smrtne udsrce evstovnim zlom, kakor n. pr. ras-pečsvsnju opijs, kokslna io dru* gih nsrkotičnih strupov, Vodja boja proti kupčiji s nsrkotičnimi strupi je potem še prl> stsvil tole: • "Kot svtor tozadevne resolucije bi ne videl rad, čs bi šel svst ksr tsko mimo tiste isjeve, sekaj, v resnici je liga narodov delale ravno nasprotno. Ona nI zatirala nsrkotičnegs zls, nego jo'še pod« pirsls razpečavanje nsrkotičnih strupov." Drsdni /.spiski o liginem pe stopanjp, ki so v roksh državne- gs depsrtments, dokazujejo naslednje neizpodbitno de jot vet Na predlog kitajskega ssstopnlks v ligi nsrodov je bils sprejete resolucije, ki priporoča "omejitev v Izdelovanju ia raspečavenju o* pljs ns količine, ki oo otrsbne U zs medicinske In znsnstvene svr he," Resolucijo je odobril ligin svet, ki j« priporočil, ligins skupščins. Ali ts jo črtala iz resolucija besede "ki oo potrebne le za ms-dleinsk« in znanatveno ovrho" ter jih nadomestila s besedo "legi. tlmne," OČITNO PRI/NANJE, KOMU SLUŽITA ARMADA IN MORMJJUOA. Cleveland, O. — (Fed. Preea.)— Velika armsds ln bojna mornarica sta "kvalifikaciji sa kupčevanje * ostalim svetom". Bres armade ln mornarice "nieo Američani verni nikjer v tujini,1' Tako je dejal major-general R. L. Hullard pred okalno trgovsko sbornico. "Trgovina v vseh časih sgodo-vlne je sahtevala oboroženo silo irotl tatvini iu ropu," Je reVel Hullard. "Oborožen vojak v armadi in mornarici je garancija za trgovce, de njihovo blago n« bo ukradeno. Ako gremo na tuje s našo trgovino, moremo Imeti er-mado in mornarico t če pa nočemo imeti vojaltva in bojnih ladij, ootanimo doma." fte nikdar prej nI general v sme riškl armadi povplal tako očitno v javnosti, da armada ln mornsrl. ca služIta imperialističnim načrtom smerižklh vslekspltsllstov. RUSIJA NOČE KUPOVATI PRIZNANJA. Krasin je pogorel i svojim pred* večje koncesije ino-im kapitalistom, sovjetska rbfubluca naj stoji ma svojim mooah. Moskva, 28. spr. — Dvanajatl kongres komunistične strsttke, ki se bliža h konu, je s svojimi zaključki pokssal, da boljievlkl nočejo več iti niti koraka jfsljs v* njihovem popuiienju naprsm ks* pltalističnemu svstu, I*ninov pro« grem, da more biti kone koncesij, je bU oprejet v eeloti. Stranka bdaj Moji na staliiču, da rajži počaka na pogodite s dru* gimi držsvsmi, kakor da bi kupo« lili priaaaur aevjauka vlede sa visoko cono. IlVeatJs" plšcj«. & je kongres uklonil, ds mors sovjet« sks republik s ststi ns lastnih no." gsh in ne sme kupovati pomoči pri rekontlrulranju njenogp goapo* dsrstva s prisnanjem caristlčnih,. dolgov in s drugimi koncesljemi,' kstero oi pripeljale kspitalizem v deželo. Rusljs je prsat sls nsjhujšo kri* so piše omenjeni liot —- In ds* nes lshko glede v dobočnost mimo In ssdovoljno ter oims nobenega raslofs več, ds bi ss tresla pred grožnjami gospodsrjev kapital!* stično Evrope, Te js vsrok, ds js kongres zs* vrgsl spel tršo vinskega komisar* Ja Kreslus, ki js priporočal; da Rusija nadsljujs a kompromisnim! koneeeljaml v svrho, de si pridobi pri poznanje in vpostavljenje dl* plomatičnlh stikov s velesilam! svsta. liso TroeklJ, ki js v solmi« govoril i\p kongresu, jc dejsl, «ls velika važnost zs Rusijo je, ds si vpoetavi trg ss svoje žito v Kvro-pi. Trg je sdsj v roksh Američa« nov, lods on ups, ds bodo svrop* ske dežele rsjži kupovsl* žito ml Rusije in gs plsčevslo s stroji In drugjtnl izdelki, 'kskor ps o.l Amerike, ki ne potrebuj« izdelkov, pač ps zshtevs plsčilo v gotovini. Nemiri v Poruhrju CRNOOORSKI MONARKIST V Duesseldorf, 23. apr — D val J. naj je sprejme soč brezposelnih delavcev ae je včarsj ta spopadlo s nemško po lici jo in v bojih, ki so sledili, je bilo s«dem mož ranjenih V Elberfelda in Bermenu eo zs* stavkali atavbinskl delavci, Muelhelm. kjer je bilo mmInji t«deo ubitih devet mož , je pod kontrolo oborožene gard«. Vesti Irlb prihejeje ls mnogih vrtov, rabo srinaa in ss grsdnjo niav Opeko ae Igall r Uru prej rideti črto, v kafri e« J« vila ko-kakor v Egipta. Tu «o isaaiii. kš. nallsanja prati korlsoatu. kadidaSia graditi oboke, ia v I "Ko je kr^j Dsri j preplavi M«zopotamlji «o s« pojavili prvi deželo s svoj,ml eaijak»mi četami, "Iskrami. i« W| Vf l^d—. Mridcoe! dolstlj pred Krl-Udalnd eo š. -UU t.«k.j. slom je Ml t'r veliko meto oredi skončava poročevalce ovejt poro-1 visoko razvit« kulter«. fte »edej Y jčiie \ew York, S. V. — Joven ina-mtaao, iirejšnjl ministrski predsednik Črne gore, ki je bil V soboto pridržan na Ellls Islaadu, je bil kmalu izpuščen proti pora-štvu ia nato je stopil ns smeriika tU. PUaoenae js d«jsl raporter-jem, ds njegova misija v Ameriki js, pridobi^ vs« ameriške Ceno gora«, io je mogoče, sa aaodvkme te goro ia vpostavlj»aje gorah« dinastij«. On o« io smefro so zob »trškega pred aed nika. Dejal je, de je jugoeloraa* ske v lods krivs, ds je bil tedriaa n« KI I »s Islsndu. drugih poruhrskih mest. Leninu je sopet slabše. Moakve, 23. spr. — /travniški iHilotin poročg, de j« I^aiim sa šela rasti temperatura v ssdnjih 4M «rsh in bolnik js v splošn«m nekoliko slaUjil. Ckieago la okolica t V eredo neetalno.. Vzhodni vetrovi. Temperatura v sadnjih 24. urski naj* višje H, nsjnižja 44. Solne« Isli de ob i (M, salde ob 0 .1 i PROSVETA GLASILO SLOVIM! IINA o*«— »»/-i"""- tam - »• ■ Naročnina: Zadinjen« driav« pol lata ia $1.2» trt meeece; Vnr Vork, M. T. (Jugoalovan-aki oddelek F. h. L 8.) Kakor mano, ee vlada pridno poslužuje Naslov aa m, kar lasa »tik a "PROSVETA" zes7.se U. LawadaU '»»r "THE ENLI6ITER o f t S ^ Jjj^caSSjM^^ 7L wbg>Af^rgar Data« » akUraJ« a. r' (Marafc 11») pek* *aia*a •omeni 4. J. . t.« daavMa »aUkla aaeečaiaa. r.a#*iie jo blM, i« M *M M »>t«W lit. PRAZNO BESEDIČENJE. m t / < Francozi, ki zagovarjajo, da se neizprosno iztirja od Nemčije odškodnin*, izjavljajo, da tirjajo odškodnino z* radi tega tako neizprosno, ker se Francija boji, ds se Nemčija nekega dne opomore in se maščuje. Njen strah pred nemško maščevalnostjo Je,upravičen. Nekateri angleški, italijanski in tudi ameriški zagovorniki brezobzirna fran-| coake politike ponavljajo, kar govore francoski državniki, finančniki in industrijalci z ozirom ns iztirjatev nemi' odškodnine. Take besede to mlatenje prazne slame. Frandja lahko vzame Nemčiji zadnji rep iz hleva, posskt zadnjo drevo v Nemčiji, vzame i* njenih rudnikov zadnjo tono premoga ali kovinske rude, vseeno ne bo minila nevarnost, da se Nemčija nekega dne maščuje in sicer krvsvo maščuje, ako se gospodarski sistem v civiliziranih deželah ne nadomesti z boljšim gbspodarakim sistemom, ki odpravi imperialistično podjarmljevanje narodov, sli giavnfga povzročitelja vseh vojn, agresivnih in obrambnih^ Medtem ko Francija tišči za vrat Nemčijo in ji kleči na prsih, se razvijajo tam proti vzhodu drugi narodL Njih dvilizadja se spopolnjuje. Njihindustrije ae večajo, s ve-P čanjem rodustrij pa narašča tudi njih produktivnost Mo-.goče še par generacij in ti narodi,/ ki štejejo mlljone, bodo gospodarsko tako razviti, da ss lahko merijo z zapadnimi narodi. In če politika Francije ostane tako imperijalisti&-na, kot je danes, se bodo njeni gospodarski interesi nekega dne križali z gospodarskimi interesi teh vzhodnih narodov. Kadar se to zgodi, bo vojna, ako Frandja ne opusti v pravem času svoje Imperijaliltične politike. Sa-moposebi se pa razume, da nemško ljridstvo ne pojds po kostanj v ogenj za Francijo, pmpak toliko hitreje ss bo pridružilo sovražnikom Francije, kolikor bolj bo Frandja tiščala k tlom nemško republiko. Sedanja maščevalna politika Francije napram Nem-Čiji ne bo preprečila pridružitve nemškega ljudstva k sovražnikom Francije. To je tako razumljivo, kot je nam danes znano, da se zemlja suče okoli svoje osi in okoli solnca. Vprav zgodovina potrdi s tisočeri dokazi, da kjer Je tlak, tam Je tudi protitlak. Kolikor večjj Js bil tlak, toliko močneji je bil protitlak. Končno J« pa protitlak postal tako močan, da j« zdrobil tlak. Vedno so bili potlačeni tisti, ki so druge pritiskali. Včasi Je vzelo petdeset •t, včasi sto let ali več, da se je tlak rasletel v nič in da so bili tisti pokopani, ki ao tlačili. Frandja popravlja s svojo imperialistično politiko, Jcatero zagovarja s strahom pred nemškim maščevanjem, tla sa novo vojno, o kateri ns more nihče povedati dru-| |*ga, kot da izbruhne prav zanesljivo nekega dne. Kdaj?, . vprašujejo nekateri. Kadar bodo razmere zrele za novo vojno, tedaj vojna Izbruhne. Ta bodoča vojna se aeveda lahko prepreči. Ampak sa preprečenje vojne je treba pričeti delati že zdaj in ne šele takrat, ko armade že marširajo, da se spoprlm^o. Predvsem je treba opustiti imperialistično politiko. Spremeniti je treba gospodarski sistem, da bodo vri, ki delajo z duhom ali rokami, deležni blagostanja, Id ga prinašata blagovna produkcija in dUtribudja. Narodi na višji stopinji civilizadje morajo prihajati k narodom na nižji stopinji dvilizacije kot prijatelji in učitelji in ne kot osvojcvalci. Ako se to izvede, bo odpravljen največji ds nevarnosti za bodočo vojno in prav zanealjivo bo nemško ljudstvo opustilo vaako misel na maščevanje v prihodnosti Izjave francoekih državnikov, finančnikov in industrijalcev, da je treba neizprosno iztirjati od Nemške republike odškodnino in da se pri istirjanju ne sme kaniti najmanjšega usmiljenja, ao prazno beeedičenje,*ki ls potrdi, da se ti goepodje niao nič naučili is ZRodovine in da •e tudi ne marajo učiti iz nje. Njim ao več hipni oeebnl dobički, kot jim je bodočnost francoskega ljudstva. bi imel policijski r . » , , njega policaja,/© katerem Je prepričan, da je sposoben opravljati službo. Ta predloga je bila hitro poražena. Zdaj pa poglejmo te izprte policaje. Nekateri so večkrat tvegali avoje življenje, ko so se bojevali z banditi ali pa pomagali pri nevarnih požarih ohraniti lastnino. Drugi so zopet služili v ameriški armadi in se bojevali za demo- najmodernejšega eredstva za pu kracijo v Franciji. VršiM so svoje dolžnosti v policajski, uieiteto, namreč brezžičnega te alužbi vestno, kaj« ako bi to ne bila resnica, bi jih n^^^^^mmm cacijski nrad, ki spada pod de partment zs delo, imel radio-pre-davanje, v katerem je naglaaal Američanom pomen tujerodeev v amerižkeifi življenju. Ta vladna propaganda vprid ugledn tujerod oev m toliko bolj hvalevredna, v kolikor ne primanjkuje v Ameri ki elementov, ki eo ncp^ijateljeko razpoloženi proti tujerodcem. Američani radi verjamem^ — naglaša poslanica naturalizacij-skega urada — da eo vee stvari na katere smo nsjbolj ponovni, spojene le s onimi amerižldmi državljani, ki so se rodili tukaj. Mi predpostavljamo, da so le turod ni Američani odgovorni za izjavo neodviHnoeti in konstitueije. Do mnevamo, da največji naši uspehi 4na polju iznajdb in trgovskega napredka, v glasbi, literaturi in umetnosti, so delo turodnih A-meričanov. Mislimo, da so najvaž-nejža mesta v federalni, državni in aiestni vladi zaaedena aeveda le po turodnih Američanih. Vae to ie od daleč ni ree, kajti autogo izmed 'najboljših ameriških državljanov, ki eo priapeli najboljše, kar je v ameriškem življenju, eo bili tujerodd. Povprečni Američan misli, da je izjava neodvisnosti produkt iz visnih ameriških idej, dočim je ree, da je največji prispevek pri Sel od uetaver nlžozemzke republike, ki je bila tedaj 200 let etara. Dragi vir onih kraanih idej je bi la Angleika. Med 6nimi, ki so podpisali oni veličestveHi doka- /i vili še pred stav*® V Ml ttli^HPD Se privaten podjetni^ ni tako trdosrčen, kajti če je prepričan, da je delavec vršil svojo dolžnost, dokler Je delal zanj, ga sprejme v delo, akotudi je stavka izgubljena. Večina v legialaturi pa hoče kaznovati policaje za vm žive dni, ker eo enkrat zastavkali, da sj izboljšajo svoje živjjensk* razmere. : . , Poslanci, Id tvorijo to večino, ne pomislijo, da volild tudi mislijo in da jim že preseda ta trdosrčnoet napram stavkujočim policajem. Marsikateri poslanec se bo.imel mogoče zahvaliti svoji trdosrčnosti, dane bo več izvoljen. Njegov naslednik bo drugače sodil o stavki policajev in nekega dne se bo.sedanja trdovratna večina spremenila v manjšino Danes je znano, ako bi bili s stavkujočimi policaji tako ravnali pred stavko, Jcot ravnajo s policaji, ki so sprejeli sluibo kot stavkokazi, ne bilo prišlo nikdar do stavke policajev! Ljudstvo sicer počasi spoznava to resnico, ali spoznava jo. Ip to jamči, da bodo nekega dne zopet nastavljeni policaji, k! so bili odslovljeni Zaradi stavke. SLIKE IZ NASELBIN. | Ohioago, ZU. — Čikaške sloven-ska naselbina jo izgubila marljivo rojakinjo Emiljr Račič, rpjeno Kenig, soprogo br. Ivana Račiča — znaneg« pianista in pevovodje "Save" in dragih pevekih društev — ki je umrla sadnji potek za deko kronično boloanijo v grlu. Umrla je v najlepši dobi, stara komaj 25 let. Pokopana je bila včeraj <28. aprila). Njen pogreb je pričal, da je bila pokojnica v splošnem priljubljena med čika-ikimi rojaki in v krogih dragih narodnoati, ki ao jo je opremila k zadnjemu počitku. PokOjniee je bila rojena v 'Chi cagu in je bila učiteljica na javni šoU. Kljub temu, ds je imela angležke šole in je bila po avojem hvalfšnem poklicu navezana aa širše kroge, fe je aanimala za razmere svojih rojakov in pridno eo-delovala nj* kulturnem polju či kažkih Slovencev kot aktivna članica rasnih pevaldh, glasbenik, dramskih in drugih društev. Rada je obiskovala vfeelice in druge prireditve naiih organizacij, pri katerih je tudi *£aai pomagala. .Tu zapušča žalučega soproga in komaj mesoo dni starega sinčka, stariša — ki sU v petih letih izgubila šo drago odrpatlo hčer — starejšo aeetro ia mlajšsga brata. Br. Račiču izrekamo globoko so-želje, tebi, Emily, ki emo te val posnali in apoštovali, pa bodi mod nami šdaten spomini . jj tom odgova^am. da tovarne tn jako dobro obratujejo, premogovni ki pa bolj pomalen. Rojaki me tu< di vprašujejo saradi tiste Riletj Building Oo., katere oglaa vidijo včasih v tem. listu, da esdaj po-stevljajo 18 hiš. Kakor je meni saano je v tem pomota, ker kolikor yem, jih je poeta vila Univet-sol Steel korp. Ta ppelopja menda tndi ne bodo na prodaj, ker jih po-atavljajo sa evoje delavoe. Kdor ao namerava aem preeeliti in kaj kupiti, je najboljšo, da se sam prepriča. Poeebnih novic nimam poročati, razun da društvo "Nova domovina" št. 296 lepo i prednje. \ S pozdrfvoml —'ji. Vosel * STAVKARJEM NE ODPUSTE. Legislaturi v Massachusettsu je bila predložena predloga, po kateri bi bili zopet sprejeti v službo policaji, ki so zaatavkali v letu 1919, ako bi bila predloga sprejeta. Debata je bila obširna in dolgotrajna. Nekateri pravijo, da je bila najdalja debata v zgodovini zbomicew In zbornica Je glaaovala s 76 glasovi proti 146 glasovom o od* sekovem poročilu, ki je priporočalo, da se nastavi zopet policaj Jamea F. Allen, ki je bil ranjen v bitki a banditi še pred stavko policajev, ko je opravljal policijsko službo. , Bila je predložena nadomestna predloga, po kateri 0. — DeU je tukaj doeti, a meade oo globoko pod ničlo, kot zahtevajp cone sa Življcn-ake potrebščine. Na društvenem polju dobro napredujemo. Društvo "Trig)av" šteje okoli 166 odraslih članov in že dobimo vsaki moooo dva ali več novih članov. Le tako naprej I Decembra 1922 emo satanovi socialistični klub, ki tudi Ja-po napreduje. Apeliral bi na ao-drage kluba, da agitirajo kar najbolj morejo, ds pripeljejo veak po onega aU več novih članov. Na aoji jo bU oodrag Jobn Jereb izvoljen ag delegata aa konvenoi-jo. Na člane kluba apeliram, da ae val udeležijo eej« klube, ki se vrli 4&o 9. maja ob Istrti uri popoldne v Domiševi dvorani. Tako boaeo ukrenili vae, kar bomo najbolje mogli. Radi družinskih razmer eem jaz proti temu, da bi priobčevaU tako čtivo v "Proevetl". Trebe je eamo par besedi, kako ss lahko pride do rasporoke. Tn je etara lonlea, v Četrtem eorodstvu s mojo žsno. Hudo ji je čaa glavo, ker sva ao pjr^Ua oivilpo. Njen običaj je, da najprvo gre sjatrsj na hribček, kjer pomoli v pritličnem 'hrama božjem', čes den pe oprevljs. Maj je priaeela aovieo, kako da bl bila erečna moja žene. če bl se ne bila poročila etiilio. Ko je njen strte umrl, bl jI Ml sepustil vae premoženje, ako bi se ne bila poročila civilne, Jaz aam ne vem, koliko tisoč bi bila dobila. Stara fc-nieo naj bi skrbela saae ia pustila druge pri mirn. Hieer pa eo pobožnjaki večinoma vel taki. hujekajo, da bi na ta način iazvali prepir. — Joe • severa. — Nepredujemo. Ta ko mi je povedala tudi Slovenka v Aurori, Minn., ki pAvi, če ei prišel pred petimi leti v slovensko hišo niei videl dragega kot debelo bebo a otrokom na rokah in potno mizo "dinerpelov". Sedaj pa jo pri vaaki hi« najmlajši otrok etar žtirt leto. Tudi nekje n§ Evelethu ea lameneko fajn napredujejo, al ravno v dragi smeri. Tja ao nsln-reč prišli pred žtirimi leti gospuci suh kot cerkveno miš, sedaj pa ao al že kupili psr " rezidenco v". To je lahko, saj gospud sami štejejo denar, somi pijejo čeke itd., itd. Prejšnji gospud je prankota aem futral in sam okomstal, to je Šel zaalužit dvajset oopakov na pogreb, sedenji ni sedovoljen a/or-dom. Nak, on hoče, d$ mu najmel stekleni auto, in aieer nalaK sa njega, ker ako bi ae kaka delavska para vozila a p jim preveč m di. Tudi % njegovo hHo noče Slo-veneev vzeti up stanovanje, ker pravi, da Imajo preveč uH ln stenic ter otročadi ee ne manjka. Oni kaj radi samašejo lepi "residen-ce". Semo nekaj gospud no morejo pozabiti. Kakor hitro sc domiolijo jfli popade kar (veta jeza ker nieo mogli okenskega doma pohrustat, oziroma narediti is ritega klošter, v katerem bi lnhko gledali lepe neseiljenke is obličja v obličje. Tudi evetemu Cirilu in Metodu ee ješijo laeje, ko ee domi elita 'na onih eto V orlov", ki ao atrčeli is blsgajn* v "Naroda dom" in eo jih bolževiki požrli Oh, grozno 1 — V.. .p. Bridgevilk. Pa. — Zadnje Saae sem'prejel od rejahov več pisem la različnih krajev, v katerih me vprašujejo zaradi delevakih raz , kak« je ta s delosa. Tam ps- NOVICI IZ JUGOSLAVIJE. * * ' ' ' Jagoelovanalm vlada dobi sopet 80 mlljonov franeoaki h frankov poeojila. Pa ne ve še sakaj. Poasm sžeu napad Iu Surnik. V Celju ee bije le delje čaaa hud boj od strani podjetnikov za u-vedbo lOurnega delovnega čaaa.— Tvrdks "Kemnoeeška Industrijske družba" le dalje Čeea poaku la eietematično odpraviti 8nrnik. Nedavno ae je vršilo tajno glasovanje, katero je končalo neugodno se podjetje. Glasoval je samo 1 delavee s« 10 ur, ki je pa obenem posestnik in gostilničar. Dotični delevee pa ni miroval, ampak je rovaril delje ia ei je dobil naaled-nje Ostale: Plorijan železnih, poae*tnik na Polnlah, Leopold Kiker, poeaetaik Zg. Hndinje pri Celju In Iven Bednašek. Ti trije no se 27. m. m. lajevili aa lOnrnik. Sedaj vidimo, da ae rasni posest-nikl le agenti provokaterji v do-lsvakih vrsta. Koliko Čaaa bedo delavci le trpsli takš gooenice v avojem vrtat ment, ata bila dva, ki sta ae rodila na Škotskem, in dva na Angleškem. Kavnotako je nekaj tujerodeev aodelovalo pri' ustvarjanju konstitueije. Največja ameriška mesta, kot New Tork in Philadelphia, ao tn-patam počastila tujerodnega državljana s tem, da so ga izvolila za načelnika mestne uprave. Mc-Clellan, ki je bil newyorfki župan Ikoraj petnajst let, je bil rojen na Saksonskem, ln pokojni msyor Blankenburg v Philadelphiji je bil naturalisiraai državljan nemške narodnosti. . Mestne in občinska uprave, kakor tudi sodišča po vseh Združenih državah, ukljsfojejo mnogo tujerodeev na važnih mestih; isto velja glede državnih legielatur in državnih izvrševalnih organov. Kar se tiče zvezne vlade, eo se n gledni tujerodni državljani odlikovali v vaeh treh panogahzakonodajni, eksekntivni in pravosodni. Eden izmed izvirnih sodnikov najvišjega eodišča Združenih drža* James Wilson, ki ga je Waahinrton imenoval, je bU po rojstva Skot. Eden izmed zadnjih najvišjih zodnikov, ki jih je predoednik Harding imenoval, George Sutherlahd; je tudi tuje-rodec. Predsednik Združenih držav ne more po konktltuciji biti tujerodec, ali v kabineta jc bilo večkrat tujerodeev. Tako je bil pokojni Franklin K. Lane, ki je bil tajnik sa notranje zadeve (eeeretar? of the interior) ea časa Wileonove uprave, tujerodec; ravnotako prejšnji delaveki tsj nik (seoreterjr of labor), Wilson, in sedanji načelnik tega depart-menta, Dsvia. Malo ljodi misli o telefonu kot iznajdbi tnjerodoa, in vender je ree, da je bil Aleksender Orsham Bell naturalizirani državljan h ftkoteke, Victor gramofon ee imu zahvaliti za svoj obstoj enemu ie-med naših državljanov is Nemči je, Rmilu Berlineru. Ona čudna ladija "Monitor", ki je tekom ci vilne vojne rešila brodovje Unije, je bila iznajdba Johna Kricsona, Hveda po rojstvu. Panaasski ka llal, ki je ena izased največjih /gradb, ki jik svet kdaj potaal, dolguje evoj obstoj našemn državljanu, Georgu Waahingtonu Goethalsu, ki se je rodil na Ho-landakem. Jamee J. Hill, veliki graditelj železnic in koloniaator ameriškega eevero-aapada, je bil Kanadčan po rojstvu. Ako pogle-dasso časnikarstvo, najdemo i na takih alovitih AmerlUnov, kot James Gordon Bennett ia Skot-eko, Joeeph Pulitaer ia Ograke, o-ba izmed največjih ameriških žur nalistov, in Ottmar Mergenthaler ia Nemčije, iznajditolja llnotlpe 8emnel J. Gompers je todi tujerodec. Andrew Camegie, veliki moj ■ter Železe In uatsnoviulj knjižnic, je bil rojen aa Škotskem; ve- Csrl 8chVtz je bil Nen.ee po roi. stvu. Znani ljudskožolski ,„. gog Angelo Patri ie bil Ita|1Jiul in pisateljica Maryr'Antn, svoji knjigi "Protnisaed LtiaI pokazala Američanom ndanont ia ljubezen tujerodeev za A m, rjk, je bila rojena na Ruakem. Oacar* Straus, prejšnji ameriški velepo. sestnik in trgovinski minister prihaja is Bavarske. ' ln tako bi bilo treba vporabiti ure in ure, da «e navede vao lUto imenitnih Amerikancev, ki «0 bili tujerodci. Kar oe tiče Jugoslovanov tudi nič ne zaoetajamo za drugimi na. rodnostmi, ako ae pomUli, kak« mlada je naša imigracija. Treba le pomialiti na "slavna imena pij,,. nirjeV-misjonarjev Konšak m aa. raga, slovitih iznajditeljev NikoU Teela in prof. Pupina, p< la-()?a prof. Suzalo, zdravnika in pisate. lja Vecki in mnogih uglednih A-meričanov, rojenih v Jugoslaviji V samem kongresu, najdemo mnoga tujerodeev. 'Celifornija j® minolem zasedanju bila zasto. pena v zbornici (House) p., dveh poslancih — tujerčdcih; ravnot«. ko država Illinoiz dočim je drža. va New York imela kar štiri ta. jerodne reprezentante. Potiamei. ni poslanci tudi. iz drugih držav ao bili tujerodci. V zenatu sta bila dva tujerodca.. Naturalizacijski urad xaključu, je predavanje z besedami: "Ni. smo omenili vseh tujerodnih u. metnikov, glasbenikov, iznajditeljev, trgovcev, znanetvenikor, duhovnikov, učenjakov, založnikov, Sizatcljev in igralcev, ki so pri. li v Ameriko in zo osrečili in d. bogateli n^o in vez svet; kajti ie. znam bi bil pr^eč do|g. Dejstvo je, da izmed 1k,0Q0 uglednih i. men, navedenih v -zadnjem izda. nju "Wlo'i Who ln America" preko deset odstotkov obstoja U tujerodeev. Upravičeni smo reči, da je Amerika pomagala tem tujerodeem in da so oni ssmi ramo toliko pomsgali Ameriki." DKKLK, KI JB DOLA 18 MA-ČEH, NAŠLA NAPOSLED 8V0-JO PRAVO MATS1 • t Ohioago, 111. — Po vež kako? osemnajstih letih, lped katerim časom je bila pehana od hi&e do hiše, ne da bi poznala ljudi, pri katerih je bivala, je našla napo. eled.neka lepa deklica avojo last. no mater in zvojega očeta v drža-viUtah. V osemnajstih letih je dekli živelo v oeemnsjstih "domovih. Poročilo pravi, da jc njeno ime pridržano zastran njenega dobre, ga glazu. Njena zgodba je žalostna iz dokazuje,, kako zlaber socijalne rasmere še vledajo v tej deieii. V dobi osemnajstih let je imela osemnajst mačeh. Nekatere ao je pretepale, nekatere ji niso marale dajati zadoktne hrane. Bila je ud ljubavnih razmer med štirinajst, letno deklico in njenim ljubim, ccm. gele v sedmem letu svoje sta-rosti jc naletela na mačeho, ki je je ljubila. Ali tista dobra ženska je k njeni neereči umrla,*in dekle je bilo zopet brez strehe, zakaj če jo je pretepal in mučil, dokler mu jc niso vzele oblasti ter jo oddale v oemo hišo. Ta očem ji je dejar, ds poros njene stariše in ko dopolni dekle oeemnajsto leto avoje starosti, Ji hoče povedati, kje so, je rekel. Ko je dopolnila svoje osemnaj-sto leto, je nakla tistegs moža ter zahtevala od njega, naj ji P<*«j kje žive njeni stariši. P« kratež ji ni maral ispolniti dane besede. Dekličina roditelja sU se psr let po rojstva poročila, in »»udo jima je-bilo žal, da sts pustils t roka na cedilu tedaj. Da bi popravila, ksr sts napisno storila, sta vzela neksj otro* za svoje. In ko je zapuščeno dekle naposled našlo evojo mater, sta povedala roditelja svojim sosedom « prijateljem, da jc deklica le soprt en otrok, ki ste ga vzela zs svoje-ga. Tako ni nihče drugi vedel e njeni ietovetnosti kskor njuna reditelja. Liga odobrila pooojilo Avstriji- ženeve, ftviea. 28. apr. -- ** lige narodov je potrdil načrt Posojila 120 miljonov dolarjev Avstriji. Poveet "Jimssie aroalo dalo ameriškega pro^ riata ob časa velike tojns. Do bi w prt Književni matftet 1. » liki esscrilki potrat ia pisateljjšovaa ' i --m AS Um znati pravilno pi^J" čHat angleško T Maročl si ^ vensko angleško d^nioe-. ks«J jo Mala ia Ima aa »rsdal vm a. 9. r. i. Ritki patrljarh pred Tiho, pape* prevoelavn«H cerkva, j« priraal krivdo Moskva, 23. apr. — Jutri otvori todns obravnava proti dr. Tihonu, patrijarhu vseruake pravoslavna erkvij ki je obtofen vele-izdaje in drugih protirevolucio narnih činov. Tihon ja bil vČarej premeščen ia Tonskega eemoste-na v biiiini Moakve v sentrelno moekovpko ječo. sovjetski listi poročajo, da je Tihon pri neki prejinji zesliabi priznal dejenje, katerih je pbto žen. Ako patrijarh ponovi prizna nje krivde pred sodiščem, bo fco-res zelo kratek. Tihon je v glavnem obtožen, da jc bil v sveži s Kolčakom, Deni kinom, Vrangelom in drugimi poveljniki belih armad, ki so vodili 4-ivilno vojno proti .aovjetom; bla poslavljal je protirovolucipnarje in carja ter njegovo rodbino} pozival je vernike, da ae naj upro i orožjem proti aekvestiranju cerk venega zlata in drugih zakladov; leta 1£18. je objavil proklamacijo na vee "pjavoverne Ruae^ naj pomaggjo belim četam zadušiti vek privadi. Zavije se v suknjo ter ae uda svoji usodi. Ali to bl se ne bilo omelo zgoditi 1 Imel eem tolike 4ragoeeuosti, in vaa zapravljene, vae izgubljeno. Izgubljeno »H zapravljeno brea kesanje. Ob taj ifgubi pe me je obšle tolika ža lmLAsin je spremenile v mehkega otroke. Ni bils dragocenost lepša in drelja od drugih, ali jaz eem jo ljubil Skrival sem jo v svojem srcu in je nisem pokazal nikomur. Oklenil sem ae te žeuekc, sam bog vpdi kako. Oreukd in tesno mi je, m laiel no sofi z iztisnjenimi < rm. Zmračilo ae je bilo. Skozi « Iprto okno je prihejal v vlažen hlad . . . Vae bi pretrpel, ker ooio in niaem rezveljeo. Kolikokrat me je že zgrabila burja življenje! Odneala ml je klobuk, dr« Se škode nI bilo. te Uko ss šlo-i i in neprestano a porajajo drugi, ki ee raslikujejo od drugih samo po obleki. Poliaijako nagnenje in hre-pcueuje ne trpi, de'bi človek slc-kel lakajsko suknjo. Dovoli mu kvečjemu, da se preoblečv po modi.,. Ležal sem ua sofi ln gledal s trudnim zsspanim očesom na tisti majhen košček jasnega neba tam gori. Zvezda je *Ula pred dimnl-l »nt in ai ni upala naprej. Uboga zvezda Trepalnice eo mi zakrile oči, eli videl sem kljub temu tisti msjhen košček jasr.< ga neba tam gori in videl Kem tudi zvezdo poleg dim in redil in danes živi vv tisočerih telesih tisočero življenje. V svoji Viden osmo V posameznih udih in vidsn v svojih delih. Posamezni udje njegovi ao čaaih neznatni, skoro bi ee zdelo človeku, de niti škodljivi niao. To je zavedlo mnogo poštenih ljudi, de ge puste pri miru in ds se jim sdi nefpsmetno in nepotrebno, boriti se s njim in prelivati kri brez velike koristi. 41i le ti nazori so del njega samega. Z+kaj on je prekanjen in se pojavlja Časih na čudovito nedol žen način. Mnogo jih je pa bilo in jih j* nekej še smlrom, ki jim, je bilo naojeno pri rojetvu, da prelivajo srčno kri y boju z neizmernim in nevidnim eovražnikora. Vsi po vrsti ao propadli, prelili ao posled njo kapljo, ali on se je smehljal SrbeU ga je komaj kola od nji hovih udarcev. Nekateri izmed njih ao vedeli, da je boj brezvspe šen, zato je bilo njihovo trpljenje lažje in kar jevglsvno t oaremočeni niao bili, ko id podeli premegani ns kolene. Tisti sveti, čisti ljudje, ki 09 verovali vase in v svojo delo, pe ao bili uničeni ne duši in na UT lesu. Ko so umirali ni bilo smeh ljejs ne njihovih ustnicah, e ■ ' Ne nebu ao ae zeevetilc zvezde. Zdele ae ae mi tako blizu, da bi jih skoro doeegel a roko. Več ao hitele na južno stran in mdje misli so hiUle z njimi. Moje sUro, izsušeno in izpraznjeno srce je bilo polno melanholije. Toliko je človek doživel, toliko je mislil in toliko trpel. Ker mu je bil nekdaj oddaljeno in sveto, leži denes v vsakdanji umesenoati na njegovi dlani. Isprasnil js tisto znano, časo življenja in ljubezni in spoznal je prepozno, de jo pil ostudne pomi-ve: — in ne koncu vsege leže melanholija f njegovo erce in zaželi si mladoeti, tiste vsseie pomladanske mladosti, s vsemi zesUrelimi ideali, s vijolicami in luno in nje-nimi aUdkimi očmi ... Ves gnus je nenadoma pozabljen. De bi ml nje ne bil ugrebil, nje sledkooke, Umnolescl— Na morem mu zemeriti: 1 udi jaz ga zalezujem in tudi jes nimam usmiljenje z njim. Ali če je mislil, da me je podrl na kolene, tedej ae je neizmerno zmotil . , . Zbogom, ti eledkooke, temnolese! Dobro je. de nime človek ničesar več, da je ne svetn neg in ubožen. Dokler je seljubljen, »ljubljen v karkoli, je sleb in obziren. No upa ae udariti, boji ee stopiti. Ljubezen v srcu, v nogah protin/ Da bi mi bilo ostalo le kaj tod veselega bogastva moje mledoeti, vrgel bi od aebe zadnje oetanke. Zakaj dobro je. de ja človek nag in ubožen . . . Moje trepalnice eo težke, skoro ao zlezle popolnome na oči. Ali kljub temu vidim zvezdo Um ned streho, poleg dimnike. Vidim jo naUnko, keko trepeče. Obstala je v zadregi in si ne upa dalje. I^epo bi bilo ia prijetno, de bi se spotaknite U lopa in prijetne zvezde ter podla narevnoet v sajasti dimnik in aažvenketala v kuhinji bel tisti trenetek, ko bi etele debele kuharica v aami sprejel pred posteljo Ur si obirate bolhe ... Oud-ne reči as pripete lasih. PROSVETA svouik. Noč ni bila mrzla, toda v »obi je bilo kljub temu hladne. Ali okna nisem hotel, zspreti, sskaj čutil sem ae ob odprtem oknu sorodnega tej krasni noči, čutil aem se brata Veselim zvezdam vrh neba. Zaprl bi okno in bil bi osam jen ln Jalostcn kljub veemu evo-jemu veličestnemu človečenatvu. Osamljen bi bil in Uloeten, sekaj spoznsl sem vao dolgočasnost n protlnaravnoet tsga živi jen js, urejenega s skrbno umetelnostjo tehom stoletij. S tolikimi -plotovi so ogradili hrepenelo dušo, da si lomi peroti in psda onemogla v blato nasaj, kadar ji pride na mi- uike. In ob iatem času je stal pred sel, d» bl se vsdignila nad ume mano suhljat Človek v dostojni, tesni suknji. Na tenkih nogah jO bil dolgočasen, nakremlsn, akrbno obrit in vee gubast. Vzdignil sem ee malomarno ter sem ge pozdravil. Ni b U simpatften nikoli, — ne uradi tega, ker govore šolske knjige neapoltljivo o njem. 2e kot otrok sem Čutil poeobno zanimanje in spoštovanje do ljudi, ki so jih'grajali profeeorji. To je po navedi nezmotljivo merilo. Ro-beapierre ni mi bil sopara zaradi svoj« revolucionarnosti, temveč zaradi svoje korektnegp vedenja in zsrsdi svoje doatojne obleke. Privadignil je nekoliko svojo dolgo auknjo Ur sedel ns atol pred pisalno mizo. Naslonil je levi ko-moleo ne koleno, e s desno roko je geetikulirel umerjeno in dostojanstveno. » Boli me srce," je dejal, "da ste Uko ipmarno pretvoril mojo osebo ur jo narisali v knjieo zgodovine povsem napačno. Ts je karikatura, nič drugega nego blob-ne karikature. Poglejte me prosim« ali sem podoben v. čemerkoli krvoločni sveri!' Slovesski Narodu Podporni Jednoti UalaaavlJaM S. aprila IS04. Ukarp. IT )a«U* 100? v d«lavi llliaeU. v tel ne ograje .., AU ona ne obupe Komaj so rane saoeljcnc, ae vzdigne z novo močjo ter skuša /drobiti tisočere šelesne plotove. Nekaj lopega ia veličeatnega je v tem tragičnem upanju. Vss bit js so gs polos. Upanje je isvor vseh velikih dejanj ln vseh velikih gre hov. Tsko hodi človeštvo svojo pot, hodi nerodno, kskor v sanjah. satisnjonimi očmi, in upanje ga vodi za roke. Tisto globoko ne-umljivo upenje, de ss nsssdnje vendarle porušijo ogreje, de se vendarle porušijo tempeljnj . ,, Delal sem mu krivioo, ubogemu, dolgočasnemu filistru. Tudi v njegovi duši je bilo tieto lepo, veliko upanje. Narekovalo mu jO njegove besede, vodilo mu je roko pri njegovih delih, Upirfle s« jo filistr-aka nautra, spotikale se je noga ter silila ne pot polleijsko-ferisej-skega samosstajevenje. Že ja upanje zmagovalo, ali ob usodnem tre notku je podleglo in polegla ja obenem filistrske natura ter poginila v masti svojega filistrstva. Tragično in smešno ja tako šiv ljsnje "Zelo -dostojne^ je Vele sune njost." "So nekatere znamenite osebe v svetoval zgodovini —-" Kujonl Stel se je mednje. L osebe, katerim je meglene resdsljs, ki jih loči od iivečegs rodu, popsčils obraz, povečale eli pomanjšgls, tako da niao-več po-dobni samim sebi temveč ljudem, resnem ki nikoli ekeistireli niao. Tudi meni se godi velike krivice. Ree jo bilo ob tistih čseih mnogo sleper jev ne svetu ,eli zaradi Ub ni trebe, da bi poslepsrili tudi druge, ki so imeli pri svojem delovenju in nfhsnju povsem poltene namene in ki so seaUvljali vse svoje moči in smežnoeti le v blagor do moviije in Človeltva." Fraze! Ze od nekdej je bil fre-zsst, — to gs ie pokopelo. "S častjo in Joqdsom se Imenu-jem revolucionarja, a kij ulj temu povderjem s osirom na prej omenjeno dej|tvo p . popačenju moje oeebe. de Ime vs*ku stver svojo meje. Uredil jih je bil naš veliki čas. Ni me sram povedati, da bi bil danes v vrstah onih zmernih ljudi, ki atoje nepremično na temelju prvotnih sUvkov o človeških pravicah "In tako dalje f" * V tem trenotku sem ge namreč prekinil. "PritožujeU oe brez potrebe. Pameten Človek iuk ve, da ste ns voden fllteter in drugege nič. Ne iamerna veselost me obide, kadsr se speauiim, keko ste petelinfli v popovski hsljl proti Elizejskem polju," Tisto uro ste bili Robes pierre, kekor ge je rodite meti in kakor jih je živelo na tieoče pred Verni in jib živi le dandanes na Steočs. Vai Ukoimcnovani revolucionarji, kolikor jilf je meni znanih, ao bili fillatri... Ne odrekam Vam zgslttg. Dobro je bilo in koristno, de ste odrezsli t tet ili psr tisoč glsv. Ker js vsreetlo iz krvi, je bilo nazadnje vender toliko vredno, de bi jih bili skinili lsbko le drugih j/ar tisoč. Nihče bl Vem tege ne očitsl. Pripravili ste psč tis sa pravo ln poslednjo revolucijo. Ali ta rodovitna tla ste pose Je! i s osatomt že so bogovi umirali ,e Vi ste oblekli popovsko halj*! Oglasil ae je v Ves večni filiater. Potrgali ste bili vezi, ki so Vem rezale v mene, a tekoj ste neprevHi nora, ki na režejo nič Clevelke neture je raseepljene v dvoje velikih aegnenj. ki si no-aprotujeU nepresUno. Prvo nagnenje je revolucionarno, drugo po-Iteijeke. Časih ned vleda revolu-rtener, trraotek pozneje poltetet. In boj med teme dveme dušama ae imenuje zgodovina človeškega Neprestane umirajo Todi ko bl bili ostali pri svoji prvotni nakani ter pognali malik« s gotilkih tempeljnov — pa bi bili poeUvili ne njih mesto tekoime-noveni narod. Tempeljnl ao vefni, zakaj flflaUr je večen in se boji svobode, ker misli, de je sanjo prealab, presJoben in prraeumen. Razjezili ste me! Odpravili ste!" Odšel je >as!eljea in ves osra-močen. a Stresel me je m rez po hrbta navsdol In odprl eem oči. Znočllo ae je bite popolnome Nebo je Me temneje barve, a zvezde se ee lesketale svet le je neg« prej. Dim ____nlk aa je.iegubljel v temi. Ilvigel bogovi j ee je proti neb« kekor oddelj«o|soas, alti sleda sa*bljeje ni bite Prisedel sem nekoč v gostilni k debelemu, rdečemu, resnemu človeku. Oledel je selo doštojenst veno. V}e suoznjost njegova je razodevale veetnega, v dostojnem livljenju, v treznih rezmerih, v is-polnjenju dollnostl« osivelega u radnika. Ozdravil je uljudno, eli nikakor ne gorko ali njegovem pogledu: 1 i Poadrkvl jam Vas, — toda moji nazori Čes vse!" — Ali sčasoma se js ogrel, Bog vedi ksko se je to sgodUo. Nisem ga bil pfeksnil ln tudi ni bil pijsn. Skorjs njegovega snob-stva je začela pokati in Isss raz Š9k je prisljsjo upanje. OČI so se mu zmanjlele, gledale so veselo in rsdovedno. Tako je pričel polagoma govoriti, najprvo tiho, neodločno, kakor v strahu. 1'gibal je le, dvomil, tipal, verjel nI ssm sebi. Za sosedno miso je sedel temen človek s debslo spodnjo ustnico in kolatiml obrvmi. Moj drug se gs je sprvs Ženiral. Ozy sl sa je nenj In ze vaako prepovedano besedo ga je proall odpuščanje s proaečim in sramežljivim pogledom. No temni Človek se ni zmenil Njegove spodnje ustnice je bite debele kekor prej. Zdelo se mi je, de je sčssoms eelo predebele. — Pozneje ss ni vel osirsl Oo^oril je glesneje, odločno ln veselo. Smešil je svoje delsvnilke nasors t razbrzdano ironijo. Vlelil je v blato najdrelje svetinje svojega ursdnilkegs življenje. Tisto upsnjs, ki so mu seklsnjene vrste vseh pisarn, se je oglasilo v njem spemladanako močjo — prvikrat morda, ali videlo ao je, de je epelo v njem od rojstva, da je spete pčd dušečo telo dostojnih in rssnib dni ter čekelo ne ugoden trsnoUk. Njegov obrss ae je čudovito pomladil. Smehljal ss je prešerno, kekor otrok, ki rybi|| z vzvlleao radostjo ljubljene Igrače. Videl sem ga nekaj dni pozneje in sramoval ss je. Njegov odsdrsv je bil okoren in resen, ne poeobno dostoJenstven. lUskril se je bil pred meno in zdej je ugibsl, kako bi si zapel suknjo visoko do vratu. Sedel je pri drugi mizi z dvema sUreems. Kden o j teh je bil dvor ni svetnik, zato sta ga nagovarjala oba zelo spoltljlve. Toda svetnik je bil rese/ iti nedostopen. Sedel je trdo in nepremično na avoiem GLAVNI 8TAK» SOST-SS so. lawndalb ave., chicago, ILLINOIS. Isvrlovnlni odbori UPPRAVNI OOSl.Ki rrad«ada.L Viaaeal Calakar, aad^gadsedalk Aadra« VMHah, It •m St. Jahealava. fa., al. Ulaih Mauk«w Tark, tajalli kalaUliefa Stas Nevak, sl. Maaajaik J »k. Vo.«*h, oradalk a>stila Jata Z •emvllaU (laaUa FUIp Gadlaa. POROTNI ODSEK 1 U»d«rw—d, »c»d.»d»lk, 407 W. Hay Sl . S| , »aa 170, Sarb.eua, OKU. Fr«d A. Vldar, «U, S«1 SS, Handaraaavllla, PaH Jaha Gae BOLNIŠKI oosbjci 1 Sla. Navak, pv^aadalh, SSST-SS Se. UvsA fhteasaTlH. • Jaaah AteMM. Baa SOS. M~a, S»a, Pa. p. on Za* »rt nlk talaaalbar, I Jah« TaeOalJ. . Spetesfteld, lil. OSREDNJE OKROŽJE VZHODNO OKJtOSJt ZAPADNO OKROŽJE t Saelac(i.ld, IU.. MaHl« ••s STS, Elr, MUa^ Gatdek, 014 W. Hajr Lava dal« Av« J*W MaTlIara, Qr«ialj. I4SSI pmv A»... ClavaUad, O. lalav. Baa 104. CU«a«, Raas., aa Je«esei»adi Mara, Baa ISS, Bakl Mtea., aa ••varMaptd. Mik. Saa«l S4S3 8. WlaakMlar St , Martajr, Uuk, Nadsoml odbor: Praak Zalia, p,«ada«datk, SSSS W. SStk Sl.. CklaSba, III., Frank SSoo Praasee Ava., Clevalaad, O., WMItem SUtar, S404 S«. ■JL _______ l. Clalr SU Clevalaad, OkU. Združitveni odbori t PradsedaNu Pvaak A M. S1S4 Se. Cvasrlatd Ava., Cklaaga, III. J«Ak. 0>«a. SSSS W. Mik Sl^ CkUaa«. IU, < Jaa. SkttkTtOOe Ovlaa Cl., CI«velaad?OMa. VRHOVNI EDRAVNIKi Dr. P. J. Kav«. SSSS St. Clalr Av« Cteeeleed, O. a «1. adkavalU, M dalaje v ete VSA PISMA, Id se aaaaLOe «a pasla al. paedaedalba ae aastevU N« S. N. P. J., SSST4« Sa. teaslete Ava., Cklaaa«. Ut, VSS ZADBVB BOLNIŠKE »"ODPORE SE NASLOVE* BeloUka ub eiMN S. N. P. J., SSST-SS Se. Lavvadate Ava.. CUeage, IU. OSNARNS POllUATVf IN STVARI M ae lllaja al. tevijevateaaa vai TalaUtva I. N. P. J., SSST-SS Se. Lawa- USa^ssaBss ma^J^ mm samnlmvm Jt^^PPiB mm nesfeve dale Ava^ Cklaaga. III VSE SAOEVE V EVEEI S BLAG.VJNIIKIMI POSLI sej»elUja|e ae aaslevi BtefaJaUtv« g. N, P. Jn SSST-SS Sa, Uoadate Av«., Ckleef«, III. Vae artlaika ateda aesleesgja v gl. tevviavateaes adkar* aa aaj p^ll|a|e Praak ZaMaa. pradsadalh« aalassana adkava, «l«ae oastev j« agaraj. V.ljjrlalvl M «1. aaraial «dseh se aaj pmijaj« «a aasleei J«ka Uadees Val deptel te dragt spisi aaapaaUa, aala.\ »ar«latea te sptek »» ko v Svaiil^a ftyllaar^idoslst^osj sa pelUje aa saatevi tr«wlsM, SSST-SS ns njegovih ustnicah Mojemu znancu pa js suekdots.po priliki ugsjsls. Hotel h je naamehljeti — resno in dostojno, kskor se spodobi solidnemu uradniku vpričo dvornega svetnike, tods zasta lo ntu ie In nagnil je glavo v ss-dregi, Ces neksj časa se je pijani uradnik vsdignil. Noge ao ea mu nekoliko opletale, ko je odhajal ; Dvorni svetnik je izpregovoril prvo beseclp počasi ln malomsmo, "Kdo js ta človek T" ln moj snanee ga je saUjil Obras ss mu ja slsdko Usllril. Uladil se je s dlsntnlTpo kolenih Ur mellkal, kskor bi se mu bleščalo. "Videl sem ga enkrat, dvakrat, gospod svetnik, le mimogrede, gospod svetnik. Ne posnstn ga blilje, nimam tako nedostojnih snanj . . . Telko je človeku, lo vidi Uko propelost, posebno če ae urednik Uko daleč spozabi . . , Jaz, gospod svetnik .,, Svetnik ni odgovarjal. Glodal jo rcano in dostojanstveno. (Konee prihodnjih) POMANJKANJI POLSDRL-SKIH DILAVOBV. Mew Tork, M. T. (Jugoslovan• ski oddelek Y. U l S,) — Kskor poroča zvezni depsrtment ss poljedelstvo (U. S, Depsrtment of Agrimilture), pre vlado je občutno pomanjkanje delaveev. Dne 1, a-prils je bilo stenje teko, de je ss-logs delovnih moči ns rsspolego ee fermarsks dete pokrivale le 69 odsto