mmm r I v i NtjfeŽji liovenaki dnevnik v Združenih driavali Veti* za vse leto ... $6.00 Za pol tete.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev T Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every- day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 ""110*282™ — ŠTEV? 282~" Entsrsd as Second Class Matter, September 21, 1908, at the PostOffics st Hew York, 9. T., nsdsr Act of Ooagrast of Hank S, 1179 TELEFON: BARCLAY 6189 NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 1, 1928. — SOBOTA, 1. DECEMBRA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI Portes Gil—provizorični predsednik Mehike. CALLES JE DOBIL NASLEDNIKA I V OSEBI EMILUA P. GIL-A 40,000 ljudi se je zbralo, da vidijo, kako je prešlo predaedništvo Mehike v roke drugega. — Prva poslanica novega provizoričnega predsednika se je tikala odnošajev med Mehiko in Združenimi državami. MEXICO CITY, Mehika, 30. nov. — Mehiško glavno mesto je bilo praznično okrašeno, ko so se ljudske množice trle proti kongresnemu poslopju, kjer je bil inavguriran danes opoldne Emilio Portes Gil kot provizorični predsednik mehiške republike. Priprosta cerimonija je bila določena, da znači inštalacijo Portesa Gila kot glavnega eksekutiv-nega uradnika republike. Danes so istotako nameravali sprožiti kampanjo za izvolitev ustavnega pre Isednika ki naj bi prevzel urad ob koncu provizoričnega termina, v februarja leta 1930. 40,000 oseb je bilo priča inavguracije. Prisostvovali so visoki urdaniki, zastopniki armade, go-vernerji različnih držav in diplomati inozemskih držav. Dokument objavljajoč izvolitev Portes Gila, je bil prečitan na skupni seji kongresa ob dvanajsti uri. Portes Gil, izvoljen, da stopi na mesto umorjenega predsednika Obregona, je nato prisegel ter nagovoril kongres. Delavske sile so prepričane, da bo pospešil najprej stvar delavcev v Mehiki, ker je že pospeševal delavsko zakonodajo, s katero se je izboljšalo status delavstva. Predsednik Calles, prejšnji predsednik, je sedel na odru poleg Portes Gila, vendar pa se ni vde-ležil cerimonij. Dva dni trajajoč praznik bodo proslavljali po celi deželi, in civilne, politične in delavske organizacije bodo počastile bivšega predsednika Callesa Velikansko zadovoljstvo so izrazili po celi deželi nad počasno izpremembo od militaristične vlade k civilni administraciji. Pričakuje se, da bo postal Calles aktivni načelnik nove proadministracijske politične stranke. Vsi člani Callesovega kabineta so vložili svoje resignacije. Pričakuje se, da bo Gil objavil svoj kabinet v pričetku prihodnjega tedna. Takoj zatem, ko je bil novi predsednik zaprisežen, je izdal manifest, v katerem je pojasnil svoj politični program. Izjavil je, da bo zasledoval politiko Obregonovc in Callesove vlade ter bo v prvi vrsti skrbel, da bodo vladali med Mehiko in Združenimi državami prijateljski odnošaji. Ameriški narod nima nobenega povoda pritoževati se nad svojim južnim sosedom, dokler bo ameriška vlada uvaževala suverenske pravice Mehike. — Suverenstvo je pa točka, — je nadaljeval, — od katere ne odstopi Mehika niti za las ter ne bo v tem oziru delala nikakih koncesij. K sreči je navzočnost poslanika Morrowa omilila marsikatero nasprotje. ATENTAT BEBE USTRELJEN R00SEVELTU SE V PRAŠKI SODNI DVORANI ZDRAVJE BOLJSA ANGLEŠKI KRALJ JURI JE IZVEN NEVARNOSTI Anglija je pričela bolj prosto dihati, ko se je bolezen kralja nekoliko izboljšala. — Trije ugodni buletini so odpravili skrb. — Miren dan s spanjem je pospešil njegovo okrevanje. Atentator je postal žrtev krvne osvete. — Napadalec je oddal šest strelov na svojo žrtev ter ranil tudi italijanskega časnikarskega poročevalca in uradnega tolmača. — Panika v dvorani. PRAGA, Cehoslovaška, 30. novembra. — Danes se je pričela tukaj obravnava proti italijanskemu študentu Alcibijadu Bebe, ki je bil spomladi ustrelil v Pragi albanskega poslanika Cena be j a. Komaj se je proces pričel, se je priril k obtožencu neki neznanec ter odal nanj šest strelov. Obtoženec je bil na mestu mrtev. STARODAVNE KOSTI IZ GOBI R. C. Andrews se je vrnil iz Gobi puščave v New York ter pripeljal seboj 90 zabojev človeških in živalskih kosti. Vrni vsi -se iz (j ob i puščave, je bil Roy Chapman Andrews včeraj zorpet nazaj v New York fer pri«'el razkladati !>0 zabojev človeških in živalskih fosilov in kamen ita orodja. Kljub važnim razkritjem. — jo rekel, — smatram ek>pcdieijo za eksperimentalno. Vrnil so bom v oentiilno Azijo prihodnjega marca. Med materijalom, katerega je prinesel Andrews nazaj, se nahaja okostje največje kopne zveri, kar se jih je kdaj našlo. Veliki okostnjak je razkril obstoj dosedaj neznane rastline uživajoče živali, ki je živela pred šestimi milijoni let ter bila tako velika. da .so jo imenovali "\Yol-wortli". Andrews je cenil, da so tehtali odrasli eksemplarji te živali do dvajset ton. Te živali so stale petnajst čevljev visoko, imele trupla 23 čevljev dolga in vratove dvanajst čevljev v. premeru. Orodja, ki datirajo nazaj do •200.000 let. kažejo, da je živelo gosto prebivalstvo tam. kjer je soda j gola puščava. Prebivalci niso •bili nomadi, temveč stalno naseljeni in poznali so deloma vkroče-ne konje. V dvorani je nastala strahovita panika. Padlo je še več strelov, ki so jih oddali navzoči Albanci. Novo izvoljeni governer je posvetil plavalni bazen, katerega je dal Edsel Ford. — Warm Springs zdravnik je rekel, da je Rcosevelt sposoben za Albany. WARM SPRINGS. Ga.. 30. no-vembra. — Jaz se čutim popolnoma dobro ter sem popolnoma zmožen prevzeti dolžnosti go verne rja države New York. Moje bivanje tukaj mi je zelo koristilo. To je rekel novo izvoljeni go-verner Roosevelt, ko je stbpH iz plavalnega poola v Georgia Warm Atentatorja so prijeli ter pravi I?1Nidation tukaj, potem da je bil svojevasno služabnik usmrčenega poslanika. V splošni zmedi in streljanju je bil ranjen tudi uradni tolmač dr. Jetzura. Pokojni Cena bej je bil velik prijatelj Jugoslovanov. Po atentatu nanj se je splošno govorilo, da je bil usmrčen ]>o naročilu laških fašistov. HOOVER NA EKVATORJU Davy Jones, odposlanec monarha, je prišel na krov v bližini Ekvatorja. — Novo izvoljeni predsednik je imel pojedino Zahvalnega dne na krovu. LONDON, Anglija, 30. nov. — Prestrašen narod je pričel včeraj bolj prosto dihati, ko je stanja kralja Jurija kazalo odločna znamenja izboljšanja. Dva ugodna buletina včeraj zjutraj in eden na večer so objavili, da je bil infekcijozen proces u-st avl j en in da je sledil miren dan s spanjem. Glasilo se je, da sta kraljeva zdravnika, lord Dawson in Sir Hewett, zelo zadovoljna z včerajšnjim napredkom in da bosta opustila običajne pozne večerne obiske pri kralju. XA KROVU "MARYLANDA", 30. novembra. — Včeraj je bi i Za-h val ni dan na* krovu bojne ladje "•Maryland", ko se je bližala Ekvatorju na svojem potovanju v Gnayaquil. kjer se bo prihodnjič ustavila. V.sled Zahvalnega dne so imeli na bojni ladji nedeljsko rutino. Vršila se je služba božja na zadnjem krovu, kateri sta prisostvovala tudi Mr. in Mrs. Hoover. Temu je sledil obširen diner, no !e z;, novo izvoljenega predsednika in njegovo .skupino, temveč tudi za eelo posadko. ko je igral nekaj časa v vodi football. Mr. Roosevelt je posvetil novi $30,00 vredni, s steklom pokriti plavalni pool, katerega sta podarila Mr. in Mrs. Edsel Ford. Da je novi governer v prv6vrst-neim stanju, v kolikor je prizadeto njegovo splošno zdravje, je pričal dr. Lerov Hubbard, tu prebivajoči zdravnik, ki je bil celili deset let v newyorskem državnem zdraviliškem depart m entn. na čelu slučajev otroške paralize. — Mr. Roosevelt se je v veli-1 kanski meri izboljšal. — je rekel. — On kaže liitro napredovanje v uporabi svojih nog. Seveda, dolžnosti governerja so naporne, a jaz mislim, da jim bo Mr. Roosevelt kos. Kadar pridejo oBiskovalei. jih odpelje" Mr. Roosevelt v .svoji Ford kari na postajo, ki je še»t milj od Foundation. Tekom kampanje se ji' izrabilo njegovo zdrav-iije prnti njemu, eelo od strani onih. ki trdijo, da -o mu prijateljski. Rekli so, da ne bo mogel do-sliužiti svojega termina, tudi če bi bil izvoljen. Mr. Roosevelt v o>tal v Albany za celo zakonodajno zasedanje, in na t o še za trideset d nevno dobo. Xato se bo vrnil v "Warm Springs za več tedenski počitek, najbrž proti koncu aprila. Posvet Lini govor Roosevelt a je obstajal le iz zalivale za. Mr. in 1 Mrs. "Ford. nakar je dostavil: — Najboljši način, kako posvetni Ta pool, je rabiti vratno potovanje v Anglijo. V — ča iz palače, povarjajo, da ho o-; jih stvari so bile poslane napr-j krevanje kralja vsled potrebe ze- j v Kodezijo, pridno se je prine v ;-lo počasno. Vodilni angl. zdrav-j ločil^ za potovanje proti domu. niški organ, '-The Lancet", bo pre- i gledal jutri napredek kraljeve bo-lezni ter razpršil ob tem tudi idejo. da .se je bolezen kralja pojavila nenadno in nepričakovano. Že več dni pred izda a jem prvega zdravniškega buletina ni bil kralj sv o joga običajnega zdravja, čeprav je vršil še naprej svoje oii-eijelne dolžnosti. Glede bolezni same bo rekel Lancet, da je imel povratek visoke mrzlice zadnjo nedeljo neobhodno za posledico brezspečnost in nekomfort iu javnost* je bila p- -s varjena, da je lahko pričakovati nadaljno razširjenje pleurisy. WEST POINT. Neb.. :{0. nov. Mrs. Katarina Straman iz tega j mesta je postala že tri in petd»--.setič stara mat L ko je bila roj«-na hčerka njenemu najmlajšem i vinu l»i sina hi. 46 oproščenih v žganjar-skih obtožbah. Velik požar v Lawrence. Vrjetna stavka proti tekstilnim baronom v Rhode Island. Aki-ij>ki komi tej ITaited Tex-Workers je avtorixiral danes predstojnika vsake delavske unij«* v Rlaekstone dolini Rhode Ishm-da. Vin podpira nameravano stav-karsko akcijo, da se nastopi proti nameravanemu skrčenju plač, katero *se hoče uvesti s prihodnjim poikdeijkom. - - - M i .r- Policijski načelnik predpisal žganje. CLEVELAND. <>.. .JO. nov. — Ko je pred krark-im zboleto na in-flneiM-i o^m iu trideset jKilieij»skib konj. je preAkrbel policijski na-Oehiik (iranl žgaaje. da jili ozdra-jvi. Konji takoj ozdraveli, a po-i lic rja bi ne storila istega, če bi j zbolel na influenei kak navaden Uiovek. Po zaključnem obedu so u.si;t- | vili bojno ladjo za trenutek, do-čim je prišel na krov Davy Jones, osebni odposlnnik morskega kralja Nepruna. da izda pozivniee vsem onim. ki jus-a še dosedaj prekoračili Ekvatorja-. Pozvani sc bili. naj nj stopijo danes na sprednjem krovu, kjer je bil postavljen tank iz platua. -Tones je bil predstavljen kapitanu Kimberley iu novo izvoljenemu predsedniku na formalen način, kakorhitro je prišel na krov. Pri verskih eerimouijah. ki so __se vršile v mršečem dežju, ki je WEST IIAVEN. Conn.. 30 no--tr*ial pre>ko eel€^a se Je iz" venibra. _ Trupla nekega moške- Ifkb m0,rtVe 7H Prevail je HlHfle- VM • , j skega kralja Jurija m vseli onih. ira m zeiL-ke >o našli v seda ran na , . , , . , . ... ..... . ki so bolni, neki zaprueseeiii cesti v bližini AIill- ; f i t<_____ -t „ . . . Ravno pred obedom posadke je ford Turnpike. Oba sta postala o- i. _ . . ' 1 J -- - - , - inspciral Hoover, spremljan od eividno žrtvi umora m samomora. J 1 J iKa-pitana, ladijsko obed nivo. Obed PITTSlU IiUJI. Pa.. 29. nov. oseb. nted njimi več politikov in polieistdv. je bilo danes oproščenih v zveznem sodiš«"u obtožbe, da so se zarotili za kršenje prohi-bieijskih i^ostav. l»ili so vključeni v število 16<» oseb. j>roti katerim je dvig-nila zvezna velika porota obtožbe tekom spomladi. LAWRENCE. Mass.. 30. nov. Požar, kojega škodo eenijo na pol milijona dolarjev. je izbruhnil vver;fc zjutraj v poslopju Law-reiK*e Ea^prle-Tribune. Vsi stroji so bili močno poškodovani in popoldansko izdajo >o morali natisniti drugod. Odtisi prstov nudili sled. Umoril žensko in sebe. -Mož je bil identificiran kot Wil- . i-..... __ _ . 41 , . -- ,je bil zelo razkošen. ]>riiueren «>vi- diam Hrocar, star 31 let, eeri;i-; 1 1 wki ivslužbenee v New Haeen. ki je ; ter ima dva otroka. poročen j Ženska, srtara kakih 28 let. je bila | skozi jrla vo ter izvršil nato samo-mična ter je iz^rva .ni bilo mogo- mor. V ta-Ški ženske je bil listek, če identificirati. na katerem je stalo zapisano: | Policija je rekla, da je Broear | — Jaz bo rada vedela, če je v najbrž ustrelil žensko dvakrat i nebesih kak Miklavž. FRESNO, ( al.. 30. novembra. Odtisi prstov, katere so našli na n.-ki čajni .skodelici v hiši Mrs. Pearl Hunnieutt v Bakersfield. ki je bila zadavljena do smrti, so do-vedli do aretacije 24 let starega Hai-risoti Randolph v hiši njegove ^tare matere v Tvamjuilitv. (I> A RjES-S AT j A A.M. Iztočna Afrika. 30. novttmbra. — Princ iz Walesa se je odločil proti temu. da odide v .Mombasa, Kenija. v governerjevem launchu Azania. da se sestane s križar ko "Enterprise*. ki plove sedaj ob iztočni obali Afrike navzdol, da s. Ciuat.-mala. 30. novembra. — Poročnik It--' jamin Mendez. colombijski av> ijatik. ki se nahaja na }>o?i u Nev.-Yorka v Bogoto, je odletel dam > zjutraj od tukaj v Panamo. Povodenj pregnala 20,000 Belgijcev. BRUSELJ, Belgija. 30. nov. -Povodnji v antwerpenskcm okraju so pognale 20,000 oseb iz njih domov danes, ko je prodrlo mov-je .skozi razkope v nasipih, ki - > nastale tekom zadnjih viharjev. V preplavljenem okraju je zaposlenih oOOU vojakov. Škodo sj ceni na pet- milijonov dolarjev. Turčija podpira Kel-loggov dogovor. CARIGRAD. Turčija. 30. nov. Komite j poslanske zborniee za zunanje zadeve je odobril Briand-Kellogg dogovor za izobčenje vojne. Kitajska pričela z zračno pošto. ŠANGrHAJ, Kitajska. 30. nov. ^[onoplan Ivanton. katerega pilotira Čang Hnl^čang1. znani kitajski pilot, bi moral danes dospeti semkaj iz Mukdena v Alandžnriji, ktot Aivodni 'korak zračne poštne službe skozi celo Kitajsko. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 v Italijo Lir 100 ......................$ 5.75 200 ......................$11.30 300 ...................$16.80 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.25 Stranke, Ari nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo veSjili zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih naka-olih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede način« x nakapla. IZPLAČILA PO POŠTI SO REONO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 92 COBTLANDT STREET, Telephone: NEW YORK, N. Barclay C380 .OLAS LABODA,.!. DEC. 1928 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frmak President LouU Benedik, Treasurer Place of btusineta of the corporation and addresses of above officera: 02 Cortlandt 8t., Boroogb of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voiet of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko i« Kanado ..........................$6.00 Za pol leta ------------------------13.00 Za četrt leta----------------$1,50 Za New York ta celo leto _$7.00 Za pol leta______________________%3jS0 Za inozemstvo ta celo leto ~.J$7.00 Za pol leta_______________$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" itkaja vsaki dan jtvzemii nedelj in praznikov. Dopisi brex podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, T. _Telephone: Ba relay 6189._ SORODNIKI ŠPANSKEGA KRALJA V AMERIKI L>on Alfonzo, bratranec španske ai 50 vsi J>otrabui koraki, ceno in pravično obsojeno. Kukluksklanci so po raznih *Tt.b° ** * na5krajšm 1>ri* d raza vali izvajali vlado nasilja, ustrahovali narod in ured.1 Surov poboj delavca l:ištVO ter tvorili državo V držan. | n. novembra okrog 12.30 je bila Kot taki so si lastili večjo besedo kot io ima ustava obveščena .stražnica na Maisarvko- "VI cesti. da leži na vogalu Dunajske eeste in Linhartove ulice zaklan neznan moški. Takoj sta se }>odala tjakaj nadzornik in neki ter so potisnili na stran od naroda izvoljene zastopnike. Kaj to znači, mora biti slehernemu jasno. Najvišje zvezno sodišče je to delovanje pravilno pre- u«*«,,™* m wnu • , . - • - 1 , • , i „ "aiumuiji lil ntiK] grroznjo m v zli slutnji hotela izvi sodilo ter se lil balo javno ga obsoditi ter postaviti Klail|strazillkk> ki sta res našla na ku-|ti k oprijema in se ie pričela upi na sramoni oder, kot nekaj nepoštenega in neameriškega. 1>u «ramc>za težkt> ranjenega mo-jrat5 t0lda mož jo je ^^bn z 0. Najvišje sodišče dežele se je s tem pridružilo razsod- koT —" :bema.rakama za vrat in jf> » v • • m • . w w — k wHlCpfl. -i-Vvf O1 L cl gd Ilal&IlC IlCju 3 VI let. živi ločeno od -vojejra moža Franceta Žarjjija, 3S-letnega mlinarja po poklicu. 11. novembra okrog ure se jen peričakovano pojavil v gradu Zargi. V pritličju je vprašal, kje je stanovanje grajščaka De-tele. Iver ga ni nihče poznal, .so mu i>o-ka'zali stanovanje, ki se nahaja v prvem, nadstropnjn. Najprej se je Žargi oglasil v stanovanju profesorja, asistenta v zoološkem institutu ljubljanske univerze dr. Kuščerju. nakar ga je spremila njegova soproga do gosjx>darjeve-ga stanovanja. Pri vratih se je o-glasila oskrbnica. Čim je zagledala došleea. je spoznala v njem svojega bivšega moža in se hotela takoj umakniti v stanovanje nazaj. V t.sm jo je mož zagrabil za roko in ji grozeče za vpil: ""Xa samem imam govoriti s teboj !*' Oskrbnica se je iz strahu }>red grožnjo in v zli slutnji hotela izvi- Dopisi. bam nižjih sodišč po deželi, ki se glase v podobnem zmi-1 slu. ogledala, letnega dela Prekope pri Vranskem, stanujoče-ga v Linhartovi uliei št. 25. Fant ta v njem spoznala 30. j Presenečena profe» lave a Antona Zore ta iz ^ .ki k 4>riso>tvova •1 \ T* 'ini- I — . -4- n «1 -I * rv sorjeva so pro-la temu sprejemu. je skočila vmes. da bi osvobodila ubogo ženo. Obe sta pričeli klicati na pomoč. Xa te klice je pritekel iz stanovanja še profesor dr. Ivuščer. Videvši ihtečo in zvi-jajočo -se oskrbnico, je priskočil, da je 'reši iz neprijetnega objema. Po krajšem ruvanju sem in tja se je oskrbnica osvobodila Iti stekla proč, nakar je odstopil tudi profesor. Ko pa se je vrnil v svojo sobo, je z grozo opazil, da krvavi na več me'stih in da je dobil vbodljaje z ostrim nožem, ki jih v s]>opadu niti ni čutil. K ukhiksklauski advokati so takoj napadli to posta. i^le^™^ ^ ^ ^ vo, češ, da je v nasprotju z ustavo Združenih držav. katerem sta dva delavca Zorela |ka7n or^k^v K^t ^D? He" Tajinstveno delovanje Klana, izpodkopavanje ame- liškega dulia in ignoriranje postavno izvoljenih oblasti, jTbM zaboden z nožem: kri mu je vse to je bilo Že pred leti napotilo zakonodajo drŽave New vrela iz rame in vratu. Stražniki York, da je izdala postavo, da morajo vse neinkorporira- p,J treh ugotovitvah ukrenili ne tajne organizacije, kojili člani se uradno zaprisega jo, v^^trebnoida > bil ranjen e« v , „ n.- -- ..* v« , v . naijvecji naglici 'prepeljan z rts predioziti seznam svojih danov državnemu tajniku. Sdnim vosom v splošno bolnico, Izvzete so le organizacije, ki služijo dobrodelnim kjer so ugotovili, da ima ranjena s vrbam. Itu,di pU^ča. Proti tej postavi so se Klukluksklanci z vso silo bo ' ^ ^ Č, lakoj p? ^^ ,ranjenca v bolnico pričela zam- rili. Zakaj vendart Zakaj bi Se bali, če bi zasledoval mati kako je prišlo do žalostnega Klan cilje, ki so S postavo V soglasju i Zakaj torej torej dogodka. Zbrala je informacije. toliko skrivnosti, če nima Klan ničesar skrivati? ida w na ^»M* ^rog 'polnoči razvnel med nekimi de- lu i^tiah so zadevo od instance do instance, dokler dejansko napadla ter ga okiata z *--- ----------j noži. JStražniki ki so "pravilno me- Jnili. da se napadalca ne moreta nahajati daleč, so šli \ Pajkovo .gostilno je niso prignali na najvišje sodišče. Najvišje sodišče jim je pa povedalo, kar jim gre. že»k je nudil ranjenemu .profesorju iprvo pomoč. Ugotovilo se je, da je zadal Zargi profesorju z no- PREDSEDNIKOV OBED 0 PRILIKI ZAHVAL. DNE Predsednik Coolidge te je maitil z velikim puranom iz Virguuje. — fSWA'NA'AXOA. Va.. 30. nov. Obilen zahvalili obed je bil pripravljen za predsednika Coolidga in njegovo ženo včeraj zvečer v Swaunanoa klu^u. -amotni gorski hrši. kjer preživlja predsednik praznični konec ti»dna. Po tradk-iji je 'bila glavna točka obeda jmraii. EhiranH. tehtajo-čejr« več kot trid«*set funtov, so dali predis»»dinilni na raj&polajro njpjrovi vinzimjwki prijatelji, lir. in Mr. Coolklsre sta -obedovala sa. ma. kajti tsliiia jro«4a, ki .sta bila povabljena, Mr. in Mrs. Frank S tea rns iz Bostona, nivlr« moffla ]>riti radi V>oie/.Hi Mrs. Stearns. b linjn j 2em tri rane. eno v levo stran pr-binhartovi > si< drugo v na levi roki in z ova delta z avtomobilom v Char-' Za?0re Je PrLmal. da je prišel v lottasvile, k.ier so ^e vse p rote- konfllkt z Zoretom naj poprej e »fantovske cerkve združile za shiž- Trebuc- ki > ^rdarrl nasprotnika s bo božjo. pestjo po glavi -s tako silo. da je , w i 1 i si dnu0-o v vo pitsko na lončenih golobih, ki ulici, kjer so izvedeli da se skri-1 . * T , xr Km; .11,,, ' . v desm? no-je. Vse rane ro so biu postavljeni na ileh kluba, vata v stanovanju neke Majceno-5.1 , - - , , K* .. • 1.1,j j u- j . t-ezke^a tznaeaja. vendar brez nc- .le tla ljubi ]>red- ve zidarska delavca Anton Tre-'v sečnik -to novo vrsto razvedrila, s fcuc in Ivan Zapore. Stražniki «0 'o^nika narednik -Sever in ka-i» tekom polet- ju prtjeh. vendar sta ostala oba ph|r ^ ,>rekkala ja , V„ je dal klub na zaklenjena m rtni«-a odoravi. o-bistne in mehume nerednosti rešijo, fr!a-vobol. omotica odide in sveže po^itno spanje se vam vrne. L)okaz. kaj vse napravi Xuga-Tone za. ljudi z oslabelimi oreani. je podan v poročilu od Jlr W. J. H oper. Uumberton. X. Mr. Hopper je 54 let star in pravi; *"Še nikdar nisem uiivaJ zdravil, ki bi dala toliko moči in tako hitro kot Xuga-Tont. Jemal sem ga le 20 dni in že se počutim tako mlad. kol sem bit 25 let star." Zdravilo ki dela take ču-dovitosti, bi morali rabiti vsi ljudje, ki sh» slabega zdravja. Vi lahko dobite Nuga-Tnnt. kjerkoli se prodajajo pravila, aH jih jia vaš trjrovec naron za vas od lekarniških. trgovcev na debelo. —AdVt. Iz cerkve sta se napotila pred- padel na 'tla' Nato I>risk<*Hla sednik iti njegova žena na dom °ba k tove!dat <>čividec celega do-odka, la gosta pri lunču. Vključena v 11ftki vajenec, ki je oroe- niajhno skupino povabljenih, da 11 iK da ^ ^ vrnil Za<-orc takoi P° se sestane j o .s predsednikom tam, nal adu v knhinjo Pajkove ?ri>5rtil-je .bila Mrs. Woodrow Wilson' ne' k-]ev ^ nH*d izP^anjein ltrva-vdovn vajnoea-sttecra predsednika. vHl rok izI>re?°vor'l] ^sede; - Naslednji načrti predsednika "Zdajle smo Pa nekai štihali!" nj»o znani I ^^a surova na pad a k* a so straž- niki -seveda, taoj aretirali ter }\i ,odA*edli v policijske zapore. Pp HIMEN. končanem zaslišanju sta bila Tre- bue in Zajrore oddana sodišču. Ka Zahvalni dan se je poročil pri fari St. Pankracija v G len da le. Preprečena krvava tragedija lo. Obed je prišel na koncu dn*va ^ I. Mr. FY. Vetepe* z Miss Maric čeiuh zakoncev, različnih* aktivnosti, ki so vklju- .Petenka,, iz dobro znane in ugled-' Na Petrovem -radu v Stražišču čevale obmk v eerkvi, neformalen ^ dnižme j£r. Frank Peterka, 325 Smarje.tno goro že dalja časa lune m nogometno igro. AiiAaPW, Giendale, L. I., 1ST. Y. oskrbuje, in v«di gra«čakn I^onn Najprvo je ipredeeor's}iti moram žalostno no\*i-eo. da je >mrt pretrgala nit življenja Anni Katera, (roj. Žni-daršiči stanujoči na 1420 E. 49. St. Stara je bila 30 let. doma iz vasi in fare Studenec na Dolenjskem. V Ameriko je prišla 13. avgusta lfll3. Tukaj zapušča soproga in 3 otroke: Ana. stara 32 in pol leta. Louis 11 let, Louise 9 in |K>1 let. V >;tarem kraju pa zapušča žalujočo 75-letno mater. 2 brata in 2 sesstri. Tukaj je ?*pada k društvu Carniola Hive, št. 493 L. O. T. M. in St. Ciair Cirove No. 98. Woodmen Cirele. Članice .so ji ]>odelile vence in jo spremile na zadnji peti. Umrla je 1*>. novembra v Woman Hospital tridewet ur jk> operaciji. Bila je zdrava in mrtva v dveh dneh. Da je jila priljubijo na med nami, so pokazali številni venci in pogreb, kateri se jr vršii 20. novembra ob 9. zjutraj po katoliških obredih na Ivalvarija pokopališče. Bila je ljubeča žena soprogu in skrbna mati otrokom , in jako priljubljena med nami iKvr jo bomo težko }!oevka. Slovenec je rojen pe- 4 vec. melodija mu je prirojena, zato .se pa rojaki kaj radi udeležijo slovenskih »prireditev, prav posebno pa pevskih (prireditev. To so Slovenci že večkrat pok a zaLi tukaj v Puebli. Viselej, kadar je pevsko dnuištvo "Prešeren" priredilo koncert, je bila dvorana nabila dvorana nabito polna. In pevsko društvo "Prešeren" je našemu občinstvu zato globoko hvaležno. Ker vemo. da slovenska javnost v Pueblo, Colo., želi siišatii lopo •slovensko j>etje, je pevsko društvo "Prešeren' preskrbelo nekaj novega, nekaj posebnega. V Združenih drža vali se sedaj nahaja in sicer na pevski turnrji gospod Anton Subelj. operni pevec Ljubljanske opere. Na povabilo društva "Prešeren" pride Anton Subelj v Pueblo dne 16. de eembra 1928. kjer'bo priredil koncert za puebels'ko javnost. Opozarjam vse rojake v Pueblo, bodisi Slovence in Hrvate, da dan 16. decembra prihranijo za Šub-ljev koncert. Nobenemu ne bo žal. Kajti Tone Subelj t{>oje slovensko pesem Tako. kot >e j>esem sploh peti mora. On se i*>plobi v slovensko popevko in njeno melodijo proizvaja uiko. da pridobi srce vsakega poslušalca. Nisem ga še slišal peti. toda -odbo o njem sem pa že storil, ko sem č It a I kritiko v časopisju. Ko izrečejo besedo c njegovem p t ju :aki znani kriti ki kot je naš pesnik Ivan Zorman. ki je o Sublju zapisal marsikatero laskavo besedo, i|>otem je pevec kot je Tone Subelj vreden vsega priznanja. Š ubije v koncert se bo torej vr šil v Pueblo. Colo., dne 16. decern bra lf'2S zvečer rn >icer v Steelwork Y. M. C. A Auditorium Vsak .Jiugeslovan ve. kje je ta dvorana, vsak lah'ko rt-re, da je najbolj v središču naše naselbine, kajti nI ilaleč od Kast Besemerja. skoro pred durmi onih. ki živt-na Minnerpia Ilights. Mi i/. Urove bomi ]>a žt- kako 'f.i;i prišli. Torej rojaki v I'uablo. ne poz;t bite na Šubijev koneert dne 16. lecenibra 192S. v Steelwork V. M. C. A. AmLitorium ob 8. uri zvečer Pri tej priliki tudi vabim vse rojake in rojakinje iz bližnjih naselbin 'kot Colo. Springs. Canon City, Trinidad. WaLseitburg in od Vsepovsod. Ne 'bo vam žal, kajti slišali boste .-dovenfcko popevko peti tako. kot .so peti mora, kaj takega je !pa zmožen samo izvežba-ni pevec, in to je Anton Subelj. bariton Slovenske opere v Ljubljani. -Tolln Germ, član "Prešerna". Pueblo, Colo. y r M Neredne ali Bolestno Uriniranje j af-nrih V starih olajšano s Santal Midy Uspešno-neškodljivo. Naprodaj v vseh lekarnah. SPREMEMBA TELEFON-SKE ŠTEVILKE Naznajamo, da nam je spremenila telefonska uprava dosedanjo tel št. Cortlandt 4687, v BARCLAY 0380. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. RAD BI IZVEDEL /a naslov svojih dveh bratrancev SLMO.N" in .IBKNEJ J Ali C. Leta 1H;M) Ma bila nekje v Pen na. in potem nič več ne vem o njima. Prosim rojake, če kdo kaj ve. da mi j>o-roča. ali pa naj se tni sama oglasita. 'ker |m>ročati imam nekaj važnega iz Ntarefja kraja. — J. Jarc, 825 W. Hemlock St., Chisholm, Minn. (3x 1,3,4) I POVIŠANE OBRESTI ZA VLOGE Sklenili smo zvišati dosedanjo obrestno mero za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT od 4% n« 44% ter bomo pričeli s tem obrestovanjem 1. JANUARJA 1929. Z ozirom na to priporočamo rojakom, ds zvišajo do tedaj svoje vloge. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street ■• temu povod, nam ■ni znano. 1' splošno pojasnilo st nam zdi vredno objaviti naslednje: T viri na za takozvano "Zgagit-vo kolono'' mora biti v uredništvu nnikatinejc do desetih dopoldne. Med polenajsto in enajsto uro -j, ilo-ehn -atrjitje odpravitclj Mr. Miha I'., da ga jr razločno slišni reči besedo '' žišpit ali taki nekako. Nadalje trdi Mr. Miha l'., da je Zgaga■ zatem, ko je časopis atrija!, naglo odšel proti vratom, in jih tako hitro zaloputnil za .seboj, da je kar zasmrdelo. Tako trdi Mr. I". Vsemu temu ni včeraj nihče pripisoval nikake važnosti, ker pa danes zjutraj do desete ure ji i bilo nobenega sledu o Zgagi oziroma t vitrini za n jegovo kole/no. smo začel' fYtizvedovati. Ker na svojem domu nima telefona se je odpravil član našega uredništva v New Jersey, kjer Zgaga stdnvje. Morda je nenadno zbolel, ali se mu je pa pripetila kaka druga nesreča. Toda to bi bilo skoro neverjet-•no, ker bi že sporočil in bi magari brzojavil, da bi bili pravočasno obveščen i. Dt/zdaj. ko I o pišemo, ni bilo iz Jersey še nobenega odziva. V rednih jc nadalje telefoniral k "'Trim Iihb'cam" v Downtown, kjer sit ga parkrat videti in kamor baje zahitja. Tudi tam ga 'ni bilo. Islotako ne !*> drugih lokalih. Pre ost a jaht 'niim je edino oporo oziroma "clue*' kof sr reče v detektivskem in časnikarskem žargonu. To je beseda "zi«piff. ki jo je po zatrdilu prič Zgaga izreke/ tik pred svo jim od hoik on. 1* kolikor poznamo slovenski jezik. beseda ni slovenska, angleška pa tudi ne. Sfu/ajno je bij navzoč danes r uredništvu Mr. F. G., znani Ncie-gtrrča n, efrnn a iz Id rij c, t ore j Zgagov rajak. On je raztolmačil zagonetno besedo ter nelioliko posvetil v skrivnostno zadevo. liŠkoda, da ga nisem slišal na Tast na ušesa."' je rekel Mr. G:, "toda stavil bi. da je rekel Zgaga: 'ži spil*. To sta torej dve besedi in pomenjaia v idrijskevr narečju *že zopet Razlaga je j?reeej verjetna. Včenjaki so namreč dognal i % da ?e človek, pa naj bo še toliko let v in>ozemstvti oziroma med tujci, v hipn nirjvečjega veselja, največje žalosti, smrtne nevambsti a1i strahovite jeze. posluži Nehote t« nevede besed, katerih se je od \na-tere naučil. sicer nikoli, pride tedaj materinski jezik dn veljave. To svio torej dognali, vet pa ne vemo in čakamo nadvljnih zanimivih razvojev v tej zagonetni zadevi, ____l1 Prednik. GLAS NARODA, 1. DEC. 1928 Osma obletnica Rappalla. I. J. M agog: Ko je lepi F err i ere. da bi ,>e odtegnil o vac i j« m. ki so ga zasledovale prav semkaj do improviziranih 'kulis, iznensda tnlprl vrata svoje .sobe, je začul vzkrik. Le nejasno je še videl pla volaso glavo in \ išnjevo obli ko, ki je t tasti trenutek izumila .skozi druga vrata. — Ootovo kaka oboževalka, je skromno presodil sloveči tenor. Vtihotapila s«* je bita, da nii izrazi svoje občudovanje, a v odločilnem trenutku jo je minil pogum. Tem slabše! Jrl je odlagati preobleko in .-i nadevati nakit, ki k v svoie namene. rok0 | Slovenci! Ttalrija, velika drža- Suzana se je zasmejal a. j™ svobode, vam da iste državljan- — Kako morete priti na tako j s*« pravice, kakor vsem drugim misel! je vzkliknila. Dogodek sega petnajst let nazaj. Takrat sem bila še majhno dekletce. Ne. moja mati je bila junakinja prigodo. videli ste jo, ko me vam je predstavila. Po tolikih, letih ji je bila stvar samo še zabaven spomin in je zapestnico pokloni- ... . ,la meni. raztresen opazoval igro njenih rok. Pogled mu je za trenutek obstal na njeni roki, na zapestnici, ki jo Ferriere," bilo pa mu je tudi mučno, če je } »omislil. kako malo je imei — je jel poučevati petje. Tako se je gospod Dunovre, profesor petja, neko jutro pojavil v salonu hiše na deželi. Sivolasa, že oevela dama mu je predstavila mlado de Vojko in ga je ostavila samega ž njo. Sedel j^ zraven učenke h klavirju. Gospodična Suzana Veraa-lova je boječe udarila po tipkali. Ferriere je brez navdušenja pri-, sluškoval neubranim glasovom ini Ferriere se je osvestil. Dvignil je glavo in se zagledal v zrcalu. II«" ii j" in i uai. na /.autTiiuit.i, ni ju .... ., , . . .. -31 . , _ , _ ... ki ie viselo nad klavirjem: videl je krasila: >lrobna zlata verižica I. ' - , „ . „ ~ .. je v njem podobo starega prole- 7. medaljonekom. Ko je devojka! . . , . . . , ... sorja in j>oleg njega plavolaso de- naj jo na/liani Nerad bih* renutje prestala igrat,, je po-- pripOveduj0<:o povest, ki jo vznemiril prireditelje, ki ,o ga bi- gledal i*>Zorneje m jedva zadrzalj ^ ^^ nekdo drugi li povabili k delovanju. Ni j presenečen vzklik: po monogranm _ Prav iluate, jc vzdihnil iu namreč pel v gledališču, ampak v je bil spoznal svojo zapestnico. piVitU njeno roko. Moj prija-/.asebnem hotelu kjer se je shajal Gosp0(lil,na Verna lova se je za- tel j je gotovo že pozabil na oni odlični svet. Ah bi mu oprati- (,udcna ozrla y profwiQrja- i dogodek. Obdržite zapestnico, go- li škandal, ki bi ga povzročila nje- _ IVQaim gov a pritožba* Mimo tega Je bilo j veliko vprašanje, ali bi policijska ki Iji morfda biti tli- ali bi smel vedeti, odkod vam ta zapestnica? Ne čudite se gospo- spodična. nanj ! preiskava. Nk mojemu vznemirjenju: prav ta. li ne jj-o^te? Domačiea bi ga gotova rajša odškodovala. kakor da bi zatekla k takemu sredstvu. — Najbolje lw>. t»ica je pač izgubljena tri ni upanja, da bi jo še kdaj Videl. Minilo je petnajst 1-t in Ferriere je bil na dogodek že pozabil. Mimo tegit mu bila erlava polna drugih skrbi : postaral se je bil. izgubil je bil glas. dva dovoljna razloga, da je morati gledališču TRINERJEV STENSKI KOLEDAR za LETO 1929 •/. ttKtniuii krasoiiui -likauii eUvnih uienl za okvir in smtnja slika je velik ^ornki readied, ki okniwk za vaš doiii. tKibi m1 l>rezpluf-uo kjer ku- TRIKERJEVO GRENKO VINO ;tli Iii^ljitf lO. . lin Jon. TrilK-r Čl).. i:Ct;t S. AmIiImiiU Ave.. t'Uieaco, IU.. za l«>kritje sinčkov. Trlnerjev«» grenko \in<> nju<'-M .J>i>ti in jetra, jih un*li k pravemu delovanju. oei.sti ere v a in obdaruje v«-* ,-Mein prt«! JKjlewm.fn. » M- faiM- znprtiiMt), <>lw»J bi tla je zdrav a i »elit. " nn»r»*iu s»* v*4j i7,re«'i, k-Jiko titiitrcga uriililo mmi Tri-nerjevti grenko vino. Moj mož pravi, ti l*i pojoila liiMt iu Uom. Mrs. I'nth. Keiler." VmliHMjii kui>ou v vsakem y.u vitju. Plilte i h t l>rerplučiii vzorec (turga za drniiuu) na Jos. Triner jemu prijatelju. Na vaši zapestnici čitam črki J. F. Ali je nemara zinota ? Deklieo je oblila rdečica. — Ne. je za jecljala. t'e je bi! vaš prijatelj slaven pevec, je bila ta zape^tniea v resnici njegova... Izmaknila mu jo je neka romantično navdahnjena oboževalka njegovega glasu: zvečer, ko je pel. se je skrivaj vtihotapila v njegovo sobo. da bi vzela > seboj kakršenkoli spomineek. Medten>'. krt je izbirala, jo je presenetil pevec. Naglo je pograbila prvo. kar ji je prišlo pod roko, in je šele potem, ko je bilo že pre|>oznoi spoznala v ukradenem predmetu dragoceno zapestnico. Ali naj mu jo vrne? Ni se upala: kako naj mu prizna svojo slabost ? Umetnika so ženske kar obsipale z zlatom^ zanj taka za|KV»tniea pač ni imela tolike vrednosti, da je ne bi bil mogel po-prešiti. Tako je razmišljala in ker ji je bilo mnogo do spominka, ga je obdržala ter mu ob prvi priliki v pomirjen je svoje vesti poslala dragocen dar. Ali ji je moči oprostiti — Ootovo. je zmeden odvrfnil Ferriere. Priznanje ga je presunilo. V duhu je zagledal pred sely>j višnjevo obleko -in plave lase — tudi gospodična Suzaiia Vernalova je bila plavolaska in tudi ona je hne- lui^jte jo za spomin Olje gori BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana mod našimi ljudmi sirom Združenih držav in Kanade. Nasi prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNIŽANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2% oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški za direkten brzo-jav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po $ lv Cen« za dinarska in nakazila v lirah n»jd«t« v poaebnem oglaau. ODPREMITE VASE BOZlCNO NAKAZILO CIMPREJE PREKO ZNANE Sakser State Bank. 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. bližini Santa Fe Springs, Cal. Požar je sledil fiilnr ek**ploziji. Včasi -švigajo plameni do dvajset čevljev visoko. BORBA ZA AVSTRIJSKEGA PREDSEDNIKA svojim državljanom, vam da šole v vašem jeziku, več kakor vam'jih je dala Avstrija. Vasa vera se bo spoštovala, saj je katoliška vera. vera vse Italije. Italijanska kraljevina, veliki italijanski narod, ki je sam uničil gotspocLstvo Avstrijo, vas bo ščitil z vsemi svojimi močmi. Italija se ni vojevala in ni zmagovala samo za svobodo svojega naroda, temveč tudi za svobodo od Avstrije tlačenih narodov. Slovenci, bodite nverjeni, da mogočna in zmagovita Italija skrbi za vse svoje državljane kateresibodi narodnosti v svojih novih mejah." Xaš narod, ki je erfca.1 te razglase se, ni mogel razumeti, da naj bi bila resnica, kar so mu ž njimi hoteli vbiti v glavo Italijani, da bi namreč ta na£a zemlja, stoletja in stoletja naša, bila odslej italijanska, še manj pa je mogel verjeti. kar so mu obetali Italijani, da bi pod italijanskim, torej novim t"Jim gospostvom, ki naj bi sledilo avstrijskemu, užival resnično svobodo. najmanje pa tisto, po kateri je hrepenel od nekdaj, svobodo v svoji lastni narodni di-ža-vi. Naš narod ni mogel verjeti, da naj bi se vojna, ki se je vojevala ravno za os v oh o jen je malih naro- Ralijanski nSinistrski predsednik Giolitti je dospel v Santo Marghe-rite Šeie 11."novembra, ko so bila pogajanja že zaključena. V petek 12. novembra popoldne je bila pogodba izgotovijena, podpisali pa so jo v soboto. 13. novembra 1920, ob 2. polpoinoči. Tako smo dobili santamargheritsko, oziroma rap-pafeko pogodbo, ki je po londonskem paktu določeno vzhodno mejo Italije popravila le v toliko, da je logaški okraj do Planine in Rakeka pripadel Jugoslaviji, dočim j je Italija dobila Zader z okolico ter otoke Ores, Lošinj in Lastovo. Reka v mejah svojega nekoliko Razširjenega ^'eorpoMU separati" pa je postala samostojno državica, zvezana po ozkem italijanskem koridorju z Italijo. Usoda našega naroda na Primorskem jo bila s to pogodbo zapečatena. Strahovit je bij vtis, ki ga je napravila vest o vsebini pogodbe na Primorskem; zavrelo pa je tiuli v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji in na Hrvatskem. V ministrskemu svetu v Beogradu je očital tedanji zastopnik slovenskih demokratov minister dr. Kukovec rappaLski delegaciji, da se ni držala svojega mandata, da bi bila morala prekiniti poganjanja, ko so Italijani vztrajali na svoji zahtevi po Snežniku in reški železnici, očital je Vesničn in ....Tiimbiču, da sta odklonila slovenskega delegata, češ, da se ni ničesar bati, in končno da delegacija kljub temn, da se je stvar med pogajanji obrnila popol. noma v škodo Jugoslavije, ni vprašala za nova navodila. Dr. Korošec pri tej seji ministrskega .sveta — 15. novembra — ni bil prisoten in so ga morali brzojavno klicati v Beograd. Dr. Korošec je bil odsoten tudi pri ratifikaciji pogodbe v ministrskem svetu v četrtek. 8. novembra. Ko pa je regent 21. novembra podpisal pogodbo, ni bilo sieer na dokumentu dr. Korosče-vega podpisa, toda opustil je že P » t" j-*1 t e. 5 k * r *■ Osebna posojila. Čtevck pride vfasifc v položaj, da rabi denar za kak nepričakovan Če zahteva slučaj več denarja kot ga je na razpolago, je navadno mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je. da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) po 3€% In Se več na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je, da so delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večai dolinah. Bil smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas. pomagali Iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New York-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, u. pr. zavarovalna polica itd. Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI POraiON LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU Amrikanski uvoz in izvoz. Tekom prvih osmih mesecih n>-\Potvst ameriške inoitumke ga leta. so Združene Državi* izvo- tryuvinc. žile xa sto miljonov dolarjev več Inozemska trgovina je bila va-blaga kot .so ga uvozile. Po podat k.n faktor v ^podat>k™i ~jvlje-kih poljedelskega department*, je|nju t(. dežele začenši o l prvih ko-lijonov vrednosti, uvoz iz inozem-j lonijalnih časov. L. 1800 stvo znašal v teh meseeih 3137 mi- t:ikoj po i lijonov vrednost uvoz iz in »zem stva pa 2750 milijonov dolarjev. Značilno za iz\oz Združenih tir- j i0|arj<>v. L Is5 torej n »xlvL-uost * — m) uvoz in izvoz Združenih tlr-žav 'skupaj cenili ua 16L' miljonov •jev. Ij. i.s.»0 .se je inozemska žav v tej dobi j;» bilo stalno nara-1 trgovina povečala že na 317 milijonov. izvoz ni bil znaten kar d«» dov. koneaJa zanj z--novim jarmom, tudi on svoj volilnopolitični "od-pa naj so mu je ta ja»an slikal s š<'|ix>r proti 1>0godhi" in pristal br-tako rožnatimi barvami. Bil je zojavno na ratifikacijo, prepričan, da bo naše PrimorjeJ tvoriio sestaven del njegove drža- r Takoj po i>odpL&u pogodbe je x i •• dr. Trumbib podal demisijo, ki jo ve. njegove Jugoslavije. 1 * Dasira\*no .so se Italijani že ta- ^ re«ent sPrejeL ■ koj prv dni po svojem prihodu v^ v nedeljo, 1 -t. novembra 1920.. naše kraje pokazali TiaSemu naro- j>e je vršil v Ljubljani velikanski du kot njegovi gospodarji in so| protestni .shod proti rapallski po-prvim njihovim blest^Jčim ob/ljit- j godbi, ki so se ga udeležili prista-bam sledila že nasilstva. kakor jih ši vseh strank. Enak shod se je vr-naš narod ni bij vajen niti v časih;šil Istega dne tudi v Zagrebu. Na najhujšega pritiska habsburških' obeh shodili je bila sklenjena re vaiptov. ni mogel nihče verjeti, da^olucija, ki izjavlja, da narod "nasilja, s katerim se njegov najza-vednejSi dei proti svoji volji izro- bi veletsile, ki so tako slovesno o-betaJe svobodo malim narodom, ravno napram njemu hotele na takjča iz enega suženjstva v drugo še v nebo vpijoč način kršiti svojo hujše ter obsoja na gospodarsko, besedo. V easu pa, ko je že fažizem kulturno in politično smrt, ne pri-besnej po wem Primorju proti na-|zava in ga nikdar ne prizna ter ne šemu narodu m je D'Anmmzio bo miroval, dokler se ne popravi Letos dobi tudi republika A v- zasedel Reko, ki naj bi bila eelo po j krivica, storjena s tem dogovorom, lodoinskem paktu pripadla Jugo- ] ki je najbrutalnejša kršitev samo- strija novega državnega poglavar ja. Hainiseheva doba je potekla in stranke, ki so doslej gledale na predsta vitel ja države z mirnim o-česom, se začenjajo gibati. Izbirajo si nove kandidate. Lov za prezidentsko častjo je v Avstriji, ki ima vse polno profesorjev, promineintnih nevtralnih osebnosti, precej velik. Stranke so predlagale tega in onega — aH nobeden ni vsem po volji. Najzad-nji je prišel na pladenj za kandi: data predsednik dunajskega par-lameta Niklas. Toda Velenemci, j ki so zvezani z vladajočimi klerikalci in agrarci proti soeijalnina demokratom, so se temu uprli in zahtevajo, da se za predsedniško čast izbere avstrijski poslanik v Berlinu dr. Prank. Največja vrlina dr. Franka je ta% da je mnog^o storil za združitev Avstrije z Nemčijo. Kaj porečejo k temu močnejše stranke, se lahko ugane. Če ne bodo Velenemci odnehali, utegne, nastati v Avstriji zaradi državnega predsednika še kriza. KAPITAN MARIANO, Član Xobilove ekspedicije, ki so mu v Stockholmu odrezali zmrznjeno nogo, je toliko okreval, da se je vrnil v Italijo. slavij i, se v Beogradu niso mogli odločiti za odločnejši nastop, kar j*- imelo za posledico, da smo predvsem izgubili slovensko Koroško m je končno prišlo do one nesrečne jugoslovensko-italijanske konference. v Rappala, oziroma Santi Margheriti. v kateri je Jugoslavija popolnoma kapitulirala pred Italijo in je bilo tako na TiaSo nesrečo rešeno vprašaje primorskih Ju goslovenov. V Beogradu je tedaj, novembra meseca leta 1020. — štiri mesece prej so zgoreli, zažgani po fašistih naši Narodni domovi v Trstn. Puli in Pazirtu — stal na čelu vlade kot namestnik ministrskega predsednika dr. Anton Korošec, ker se je ministrski predsednik Mflenko Vesnič z ministrom zunanjih stvari dr. Tmmbičem, udeleževal -pogajanj v Santi Margheriti. Kbnrerenca obojestranskih delegatov se je pričelo v ponedeljek 8. novembra 1920. Zjugosl o venske strani .>o bili prisotni: Vesnie. Trumbič, finančni minister Stoja-novic in rimski opravnik poslov Antonijevič, z italijanske pa zu- odločbe narodov jn kruto nasprotuje od antantskih velesil ponovno in svečano tekom svetove vojne podanim izjavam, da se bore za svobodo naših malih narodov." Kakor že rečeno, je bil vtisk, ki ga je napravila rappalska pogodba na naš narod na Primorskem strahovit. Kakor strela iz jasnega je udarilo vanj »poznanje, da je neovrgljivo zapisan suženjstvu pod italijanskim jarmom, in res sta bruhnila tedaj v prvem hipu iz njega na dan jeza in srd na "tiste", ki so ga prodali.** Toda to je bilo prvi hip, kateremu je sledilo t.akoj boljše, edino pravo spoznanje da je bila ta žrtev nujno, neohod-ih> potrebna, da se ustali narodna država troimenega jugosloven-skega naroda, in jeza in srd sta se umakila tihi boli in odreki, toda s trdiin upanjem, da ni še vseh dni jtonec in da tudi sužnjem v itali-jaskem robstvu kedaj zašije zarja £vohode! .In odtlej je minilo osem let!-- Ali je sedaj, po osmih letih bratomornih bojev med nami tostran in popolnem zatretju vseh držav sanji minister grof Storža, vojni ljanskih Lq človeških pravic naših Minister Bonom*, in n^eednik up»-j brstov .onstran, mftje,Se upravičeni) da za zasedeno ^ ozemlje ^ Salata. ■ to upanje ? I ščanje prodaj tovarniških produk tov, lasti v one kraje, ki so inth;-strijalno inanj razviti. Izvoz v Severno in Južno Ameriko 'n v Azijo stalno narašča. Večje povpraševanje po produktih naših tovarn je posebno znatno v Kanadi, na Kitajskem, na Švedskem in v Argentini. Kanada je prva izmed v.-.f-h i no zeniskih dežel glede oboeira trgovine z Združenimi Državami. « >i»a namreč kupuje ml nas blajra v vrednosti ">!•.") miljonov iti prodaja te deželi blaga za 317 miljonov. To je okseg njene zunanje trgovine z Združenimi državami tekom prvih osmih mesecev tekočega ]••-ta. Istočasno .se je izvoz na Kitajsko povečal za 27 odsto in v Švd- Pit:|'M sko za 4o odsto. Izvoz osebnih avtomobilov v to zadnjo deželo se je povdčalo četverokrat. Italija je kupila od te dežele za 2(i od^to več kot prej: bombaž je l»• I poglaviten predmet izvoiza v Italijo. Uvoz iz vseh kontinentov — ra- ti be po Civilni vojni, ko no se začele ravijaii velike ameriške industrij-. L. ]f>00 je vmlnost uvoza in izvoza dosegla že ogromno svo-to 2244 miljonov dolarjev. \a-daljni poriist je bil razmeroma poč;wn tj;i i • svetovne vojne, ko inozemske tležele našle otivis-nimi od ane-riškt-ga bombaža, žita in me>a in amerških tovarniških pro hiktov. Vrednost ameriške i-nozemske trgovine s*- je povečala oj 42'»!' milijonov dolarjev 1. 1H14 na skoraj f^KKJ miljonov dolarjev i. lf'17. Svoj vrhunec pa je dosegla inozemska trgovina 1. 1920. ko j'' bila njena vrednost eejena na 13.:>42 miljonov dolarjev. Nagli tej trgovini se je občutil l. 15*22, ko je količina inozemskee trgovine ]»ala skoraj na polovico v primeri z ono I. 1920. V naslednjih letih pa je začela zopet ra,>ti dokler ni 1. 1!<27 dosegla svoto od čez 9221 miljonov dolarjev. Združene države v glavnem iz- pi-. vazajo v inozemstvu surovi in j»re- zun Južne Amerike — tekom vih osmih mesecev tekočega leta je.obdelani bombaž. p"trolejske pro bij majši kot v L^ti dobi laiLskega leta. .sicer pa se je uvozil > iz lira-zilije več kave. kož. nitratov in petroleja. Nemčija je uvozila 'hiKto. inašinerije. a\1omobiIe in a\tomobilske j>ri prave, pšenico, mesnate protlukte, jiremog, baker, tobak, produkte žag, krzna, ribje Združenih držav za 18 milijonov i produkte in mleko več blaga ali za 15 ocL-to več, kai je posledica splošnega gospodarskega povzdiga Nem čin je. ADVERTISE IN 11 OhAS NARODA"! Glavni predmeti, ki uvažajo yr. inozemstva, >o: surovi kavčuk, surova svila. kava. .-Latlkor iz trske. i»a{>ir. nerafiniran p^-trolej. volna, kositer. kože. vegetalna olja. dinamiti. kemikalije, umetnin-'. lan. konoplja. <"aj itd. NA VOŽNJO OKROG SVETA : i, se je -odpravil Commodore K. - Vandenhilt na svoji laadla zoj>et na7.aj v svoj običajni, veseli "jaz". Zaupno je drgnila srvoje lice ob Saro. — Ti si moj angelj varuh, Sara, moj lastni, — je rekla. — Jaz sem tako vesela, da si nas sprejela. Sedaj grem lahko k čajni uri k Herriekom, ne da bi me vedno grebla ona zadeva dvajsetih funtov Jaz mislim, — je reikla, 'ko je pogledala na uro,--da je čas. iia si natakneva svoje ipražnje cunje. ,La vendar Ladv je rekla, da naju pričakuje ob štirih. Pol ure pozn-eje se je Molly zopet prikazala, izgledajoča popol-i.oma ljubka v krilu najcenejšega materjala. Imela ni nič dmgego mislih kot svojo popoldansko zaibtavo. (T'ajna zabava je bila majhna, primerna obsegu sob v Rose Cottage ter je vljučeVala le Saro int Molly, Mrs. Maynard in, v pc-!»enečenje Sare, (tudi Garti Trenta. Ko je stopila v sobo, se je mirno obrnil od olkna. kjer je stal ter zrl na očarljiv vrt Hcrricikovih. —■ Mr. Trent, — se je oglasila Miss LavLnia, — dovolite mi prod-staviti vam Mi*** Teunat. Čedne, usahle oči Lavender Lady so žarele dobrohotno nanj. Ri-a je zelo vesela, da se je "ubogi samotar z Went Enda*' odločil koli cnno zapustiti osamljenost Monks Clriffa, a ker je. bila v ■zadregi zabavati ga sama, je bila le preveč hvaležna, da ga lahko izroči kom-petentnim rokam SaTe. — Midva se že poznava, MLvs Lavinia, — je rekel Trent ter < švignil Saro s hudomušnim pogledom. — Miss Sara me je že blagovolila obiskati na "West End-n. — O, jaz nisem vedela . . . Mala Miss La^ inia je zrla s presenečenim izrazom od enega do tlnigega svojega go^ta. — Moja dra^ra Kara. vi mi niste nikdar po-• ee o<"i so žarele izzivalno nazaj v njegove rjave. — IJila sem zajeta v viharju na Monks Cliff in Mr. Trem mi je trianonske pogodbe iu na skorajš-, >'lo proti -roji volji nudil zavetišče. 'njo obnovitev dežel ogrske krone — To je bilo .'.<■!o prijazno oor pro ti posetoru, — .te rekla Sara, nekoliko nervozna. — Jaz nisem pričakovala srečati "•as tukaj. Njegov pogled je vzdržal njenega. — Vi ste želeli, — je odvrnil resno. Nenadna barva je vzplamtela v gorki bledici njenega obraza. - Ali trdite, da sem vas jaz povabilo sestati se z menoj tukaj' — je odgovorila ter ga namenoma napačno razlagala. Zmajala je z glavo obžalovatno. — Vi ste me moraH napačno razumetL Jaz bi nikdar ne naložila takega napora vaši uljudnosti. Njegove oči ko jjablestele. — Ali verfte, — je rekel mimo. — da bi vas najra jse stresel? — Veseli me, — je. reikla pogumno. — To je uničujoč občutek! / , . smisel i vam v IVijaaii. «*.axi obra^ ženice piše na temelju izkustva, pridobljenega 1 linu. da ."-e inozemstvo zanima za Madžarska le toliko, v kolikor ima fckrb za svoj denar, naložen v ma-darskih podjetjih. Madžarska javno mnenje brezobzirno varajo nekateri politiki in novinarji. Kdor ?pa gre v tujino z od p rti m i očmi, spozna resnico, ki se doma tako skrbno skriva zaradi sebičnih interesov posameznih politikov. Vamberv svetuje Madžarom, da morajo doma in v inozemstvu zahtevati vedno le zaokrožitev države po narodnostnih mejah in varstvo manjšin. Morajo pa predvsem sami verjeti, da je, to edino njih pravična zahteva. Predvojna monarhija je bila ne- Pustili Ste me čutiti prav takega na dan, ko sem potovala jaz k vami. jsmisel in se je držaIa samo j pa iT« kvit, ' spora med Xemci in SIovenei- ki — Prosim vas, ali bi skušali pozabiti oni dan v vlaku.' — je re- ° od Tlje?a imeli korist Madžari-kel hitro. — Obnašal «em se kot neo«tesanec. Dojim se, da ne morem nuditi aobenega rtisnivneg-a orpravičila. rasven to, spoje- l>0£°db. ni med seboj, da je revizija tria- j lahko doeieže kak nonske pogodbe sama le naivna j 1,H fantazija. Močna zapreka reviziji pa kakršnokoli govorjenje o vzposta- jselnosti kakor je ta. da se pri nas vedno nadejajo revizije v nekoliko letlli, ali celo v nekoliko mesecih. Res pa je. da bo treba ne-1 koliko desetletij, preden razmere i dozore za mirno revizijo mirovnih Samo prava demokraci-Ako Madžarska samo čaka kakega 'ugodnega trenutka, da bi potem ; uvedla navidezno demokracijo, je : v veliki zmoti. Urez odločnih po- javov prave želje po miru. ne bo- viti kraljestva. Baldwin in Mus- do macjžarska prizadevanja niko-solini, Herriot in Macdonald soji dobila pomoči zapadnih držav, odločno proti povratku Habsbur- Današnja nasilna propaganda pa zanov. Vsak' poskus vstoličenja kralja pomeni konflikt s kako velesilo. Nikakorpjf ni večje lahkomi- Ta spor je prenehal in Nemčija nima prav nikakega interesa, da biti sam. — Da uživate spomin v samoti? — je rekla Sara nagajivo. HiJa i* vedno nervozno ter govorila tja vprek, ne da bi se zmenila za državo. Francija je na strani nasledit ven ih držav, Anglija pa tudi ne bo privolila v revizijo proti volji Francije. Zelo problematična je pomoč Mu/isolinija iu le najivneži sc lahko zanašajo nanjo. Madžarsko revizijonistieno prizadevanje se ne sme posluževati takih legend, kakor je n. pr. trditev. da bivša Ogrska ni zatirala se je manjšin. Ves svet ve. da tako zatiranje vršilo v veliki me-i ri: toda tega ni kriv narod marveč fevdalna oligarhija in njenih! jc to, kar je rekla. Pogled trpke ironije je švignil iz njegovih očeh, — Komaj to. — je rekel in Sara je vedela takoj, »da je zopet nehote položila svojo roko na staro rarro. Pričela je torej govoriti z i/.premen j en i m g-lasom. — Ker ne vsebuje vla-k prijetnih spominov y.a. nobenega naju. ga pozabiva, — je predlagala nežno. — Ali veste, kaj vsabuje sto? — je vprašal. — To vključuje, da ste pripravljeni biti prijateljica. Ali mislite to? Ona je prikimala molče, ker si ni drznila govoriti. Hvala vam. — je rekel nakratiko. Tedaj pa je veseli glas go-: Mavnard zaoril preko napetosti trenutka. Mr. Trent, jaz enostavno ne morem dovoliti Sari. da bi vas napak ne more prikriti nikaka pro-, m ono j »o! izirala se nadalje. Sedaj, ko ^e nam je posrečilo j>otegniti jpaganda. Madžari ne smejo mi->amotaru\ iz njegove školjke, hočemo biti vsi deložmi njegove družbe, 'uliti, da je v zapadnih državah' Trent se je obrnit trenutno in Sara se je oddaljila*>roko sobe|splošn> razširjena nekaka posebna' ter zavzela mesto, katero je izpraznila Mavnard na sofi. ^files je ljubezen do vsega madžarskega. Iravil njen |>rihf>d s smehljajem, a bile so sesnee izmučen ja med J ____: _ va: u^j: I slavospeve časopisov Rothermene o vrlem in vite-narodu in z d tega mi morate oprostiti. nasmehom preide poročilo o sijaj- Sara je ozrla v njegov obraz z naglo simpatijo. nem sprejemu sina imenovanega — Vi bi *ph>h ne smeli biti p-rt "party", — je rekla. — Vi iz-Jlorda v Debrecinu. i gledale previv izmučen, tla bi se ukvarjali s tropo klepetavih žensk. On se je nasmehnil. — Ali veste, — je šepetal. — da. se vi štiri ženske najbolj lepe. kar jih poznam, da pa je sramotna resnica, da sem dejanski tukaj le radi enega moža? Sestal sem se ž njim včeraj v mestu ter ga naročil za danes popoldne. Ker sem ga konečno zvabil iz njegovega a mot en ga brloga, nisem imel dovolj sTca, da ga pustim nepodpi-r a nega. — Ne. Vttneli me, da ste ga izkopali. Miles. To je bilo zelo pretkano od vas, — Nudilo bo vsaj Monkshavemi nekaj predmeta za klepetanje. — je pripomnil hudomušno. — Jas mislim. — je Tekla Sara ter s palcem svoje majhne noge hI o val a uzoree na preprogi. — Jaz domnevam, da vi ne veste, J« S smehljajem, a bile so sence izmnčenja med j AB&lež prar bre? zanimanja rovi ustnici sta bili bledi. Ll*™*™™ r.^™- lep način, kako si>rejemati obi'Hkovalce. kaj ne? ek d je^vega koncema H ro;čevalno. — Moja hroma noga pa me je danes zapustila in škem madžarskem zakaj »e iapira nia tak; način na WestiEnd? ZwmBT- . >u priliodnjip,^ M t 'J. i . ■ t » i . *---- »-»■ ub* Metk., rr., Anglež tudi rad zahaja v londonsko propagandno madžarsko gostilno na izvrstni pa^irikaš. ki £a je ob zvokih eigaske godbe, misli pa si pri tem gotovo le to. da je paprikas vsekakor boljši od kakih kitajskih jedi in da so ciganski godci, ki jih je Čul že marsikje brez propagandnih namenov, pač dobri svirači. Popolnoma brezuspešen je tudi poskus one mlade Madžarke. ki "je skočila v avtomobil gospe Baldwinove. da bi ji pripovedovala o trianonski krivi-tiL Ta poskus je samo prestrašil MPS V1 -.i —. Kako se potuje v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v atari kraj, Je potrebno, dm Je poučen e potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne 1» kuSnJe Vam mi zamoremo dad najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparLlke. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti ri morajo dovoljenje aH permit Is Washington*, bodisi za eno leto alS 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotoranjem Id to naravnost v Washington. D. C„ na generalnega naseinlSkega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v ▼eljavo SI. Julija 1KC se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi ▼ najbližji naselnlSkl u-rad aH pa ga dobi ▼ New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bre» dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija je t veljav! nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje iens ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. let« poročene, izven kvote Jugoslovanska kvota znaša Se va-dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni starti! amerlSklh državljanov, moCJ« ameriSkih državljank, ki so se pc 1. junija 1928. leta porodu ln po* IJedelci. odroma žene ln neporo fienl otroci lapod 21. leta onih sodržavljanov, k! so bili postavno prlpoSCeni ▼ to deželo za stalno M. ▼anje tu. Vsi ti Imajo prednost v kroti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester. aeCakor. nečakinj itd„ ki spadajo r kvoto bres vMks prednosti r Isti. pa ss as nikaklh proženj as 1» t'*mo več škodi, kakor koristi. Xe grena eni .strani govoriti o miru in pogojno podpirati Kelloggov pakt, na drugi strani pa govoriti neprestano o junaštvu ter izzivati iu zasmehovati sosede z neumnimi in žaljivimi izjavami. Današnja Madžarska z eno roko neprestano maha s palmovo vejico miru. z drugo roko pa piše članke o potrebi oborožene restav-raiije Velike Madžarske. Tako stanje mora prenehati in skranji eas je, da pride na Madžarskem na površje državnik, ki bo to razumel in iz tega spoznanja izvajal skrajne posledice. Pot, po kateri hodi današnja Madžarska, ne vodi k raviziji, temveč k ponovni katastrofi, s KOVINSKE SOU PROTI RAKU STATE BANK MOLLANH % J AMERICA LINEU POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO prsko Boulogne-aur-Mcr, FRANCIJA Znižanje vožnja v III. raxredu: Od New Vorka de LJub'janeC 1 QQ in nazaj: • 1 »»O j ln vojni davek. Potovanje s parniki Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje, neprekosljivo kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY 12. decembra: Itoma. Napoti. (Jrnoa George Washington. Cherbourg, Brcmrn 14. decembra: Qcrengaria. Cherbourg 15. decembra: Minnetoiika, Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 17. decembra: Paris, Havre 20. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 22. decembra: Olympic, Cherbourg Minm-katfda Boulopn« Sur Mer St. I^ouis. Cherbourg. Hamburg 27. decembra: Presldente Wilson. Trst America, Cherbourg, Bremen 2d. decembra: Majestic, Cherbourg rennsland, Cherbourg. Antwerpen Mlnnrwka. Cherbourg Albert Ball in. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer ntoterdarn Columbus. Cherbourg. Bremen V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA s našimi znanim! parnikt: YORK, MUM MUM, UOIIM, DEUTtCHLAND, UfOLUtK, RKLIAMCB, Nenadkriljiva poatretba tn kuhinja v vaeh razredih. $198.— Is NEW Y0RKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. 8t»U Stmt. Haw York. R. T. i SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR Z\ LETO 1939 JK l/ŠKI. — Letos jr izrt^Jno ; zanimiv, ker vsebuje polec koledarja i zelo zanimive rbnkr in povesti ter • je oprem I jem s lepimi *likAmi. Cena 50c. BLAZNIKOVE PRATIKE i smo razposlali onim. ki so jih na- rofali. Cena 25c. Tudi nekaj iztisor Vodnikovih Knji^ t bomo prejeli ter jih poslali onemu, ki nam posije $1.50. STENSKI KOLEDAR 8H0 RAZPOSLALI KONCERT A. ŠUBEUA 9. decembra popoldne, Wauke-gan, I1L NAZNANILO. Iz Kodanja prihaja seuzacijo-lialno zdra^-niako oznanilo. Oif dotnemu z(lra\*nikii dr. Andreju Ribali se je baje posrečilo najti zanesljivo sredstvo zoper raka. Dr. Frr.s je že delj časa lečil z vbriz-fravanjem kovinuskili soli ishias me-da to sredstvo blaži bolečine, •Sčasoma se je pa uveril. da ta način zdravljenja popolnoma odpravi i-sliias. Sedaj se bo s tem zdravilom spravil nad raka. Glede uspehov je zelo optimističen in pravi, ila bo prišel zlu do živega. Seveda izjavljajo zdravniške avtoritete. da je treba najprej počakati dejanj in šele potefri iž^rfgovoriti o~Friisovi metodi. j ~ - Izvedenci sodijo, da bi utegnile biti kovinske soli. o kateri govori dr. Friis. svinčene soli. ki so želela in leta v rabi pri terapiji raka. posebno pri tistih slučajih, jih zdravniki smatrajo za neozdravljive. Med angleškimi zdrav niki jih je več, ki zagovarjajo to metodo. Njen najvnetejši propagator je vsekakor dr. T. Bleith. Razpravljajo se je tudi že o temf ali ne bi kazalo s^-inčene soli vbrtz gati naravnost v žile. Ponekod šo delali toadevne poskuse na živalih, ki pa se niso obnesli. Radi tega zdravniški krogi v nekaterih deželah precej dvomijo nad usp&i 'J-tdBM&imj* Rojakom v ^Iislwaukee, Wis., nazmanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik 3Ir. JOE ZELEXC, ter ga rojakom toplo priporočamo. Uprava lista. Naročila pošljite lahko t;ikoj in s j tem num omogočite, da Vam takoj vse odpošlemo kar boste naročili. Glede vseh j>ošUjatev bomo seveda tudi vselej v listu iK>ro«"aU. da vsakdo hihko ve. krlaj približno bo ua-roCvne knjige pre j vi. V zalogi imamo nekaj izvodov VODNIKOVIH KNJIG LETA 1028 in jih zdaj pošljemo skupno s cor-njim naročilom za samo S 1.00. seveda dokler zaloga ne poide. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 83 r0BTL.lM>T STREET NEW YORK CITY NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanje vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA DN£ 8- DECEMBRA t. 1. a pomikom "lie de France" naiim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, fcjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. 8EDAJ JE ŠE ČAS, da vred it e vse potrebno za odhod. Z« cans, preskrbo potovalnih listin in reservacije obrnite *e na SAKSER STATE BANK 82 COftTLANDT STREET NEW N. T. -—- -------------- . - - _... ji. U ■m.