S avilka 247. Trst. v četrtek 7. septembra 1905. Tečaj XXX. Ishajib vitki dan. *** m M ro og Post« poroča iz PortBmoutba, da sta po podpisu mirovne pogodbe baron Rosen in Kcmura imela na-govore, v kiterib Bta k sklepu miru čestitala 0 ema državama ter izrarila nado, da je h »daj med obema narodoma sklenjen trajen mir. PARIZ 6. It Port-jmLUtha poročajo, da odpotuje baron Komura tekom tega meseca na -JapoD§Kof prej sa poda še v Kenado. Brzojavna zveza z Japonsko vspo-stavljena. K ODAN J 6. Brzojavna zveza med Sangajem in Negasaki je bila v torek zvečer zopet vppoitavljena. Z /eza z Japonsko je zopet normblna. Mirovni komisarji odpotovali iz Portsmoutha. PORT8MOUTH 6. Komura in t stali jap nski členi mirovne k ji terence so sinoči odpotovali v Boston, ruski členi pa v Nt\v-Yurk. Nemiri v Tokiju. TOKIO 6. U deležniki nekega shoda, ki ee je včeraj vrs;l tukaj in na katerem bo - borovalci protestirali proti mirovnim pogo-em, so po sklepu sboda napadli uredništvo 1 ta »Kokumin«, v katerem s> napravili in a 'go ikode ter provzroČili se druge izgrede. Ve5 oseb je bilo pcekodovenh, tudi je bilo ve5 izgrednikov aretovanih. Ta dogodek n ma pa nobenega reBnega pomena. tridnevnih nemirov je b 1 >, kakor poročajo, ubitih 52 oseb in ravno toliko ranjenih. V zadnjih dneh je dospelo v T fl s mnogo rodbin, ki so pribežale z dtžsle, iz K izabetpo'a in Baku, kjer se vrši klanje, istotako iz okol ca Baku, kjer se je bati grozodejstev cd strani Tartarjev. Po nemirih prizadeto prebivalstvo trpi silno bedo. Od agitatorjev nahujskani Tartarji terorizujejo prebivalstvo. Poročilo, da se je za vdušenje nemirov v Bakn rabilo topništvo, ni resnično. BAKU 6. Kakor poročajo iz Baku, so guverner, mestni zastopnik in duhovščina priredili po mestu obhod, vsled česar se je pcssečilo, da je začasno prenehal boj. Ko je bila pa zopet zažgana neka hiš*, so zopet izbruhnili nemiri. Tartarji in Armenci po streljali eden na drugega. Pogorelo je več h:š. Tartarji so udrli v me?to. Konečno se se je zopet posrečilo s slovesno procesijo uspraviti mir. Iz Odese. ODESA 6. Poveljnik tretje mandžur-ske armade general baron Kaulbars se povrne nazaj v Odeso. Okrajni poveljnik KohBnov zapusti službo. Mestna uprava je pričela ■ sestavo volilnega imenika. Uogoriki na Ruskem. TIFLI8 6. (Petrogr. brz. agent.) V mtBta Saši je dne 2'J. m. m. prtb valetvo radi privatnih sporov zgrabilo za orožje. Katne narodnosti eo Bi stale nasproti. Uoel boj na puške. Tartarji so hoteli vdreti v armenski oddelek, dočim so skcš.lt Armenci priti v tartareki oddelek. V tadednj h dneh j« prišlo do oporazuma med obema narodnostima. V zli c temu je trajal boj nadalje. Nastalo je več požarov. Dae '2. t. m. je bil v mestu mir, vendar je boj divjal v okolici. I "bitik in ranjenih je bilo 20O oseb, pogorelo je 200 hiš. V Baku so se včeraj obnovili cemiri. Prišlo je do hudega boja s puškami ; še le zvečer §e je guvernerju posrečilo napraviti red. V boju s četami je bilo ubitih in ra-ojenih mnogo oseb. Zvečer se je poskušalo zažgati mesto in ; etroiejske zaloge; ogenj je bil pa udušen. Takozvano »črno mesto i go/it vzrok je neznan. Čete postopajo energično. Za časa Brzojavne vesti. Deželnozborska nadomestna volitev. GORICA 6. Na današnji nadomestni volitvi za deželni zbor je bil za goriško mestno okrožje soglasno izvoljen poslancem trgovec Jurij B o m b i g. Na volišče je pri-a o 190 voLlcev. Nobenih novih slučajev kolere v Galiciji. LVOV f*. Uradna »Gazetta L\vowđka« poroča: D j danes opoludne ni namestništvo prijelo nikakih poročil o novih slučajih kolere. Dosedaj ee nahaja v zdravniški lečbi le en bolnik v Padt \vnarodowi. DUNAJ 6, »Wiener Abendpoet« po roča: V Galiciji ni nobenih novih slučajev kolere. Dne 5. je bil samo ša en bolnik pod zdravn szo lečbo, potem ko so od 7 bolnikov 3 ozdravili, 3 pa umrli. Ogrska. BUDIMPEŠTA G Pododsek, ki ga je vodilni odbor koalicije izvolil, da stavi vlado pod obtožbo, se je ^konstituiral. Predsednikom je bil izvoljen Daranv, poročevalcem pa Polonv. Zidnjemu se je poverila sastava predloga za obtožbo. Požari. PORI SAID (3. Sinoči je na angleškem parniku »Cnathanu«, ki je bil na potu iz Middlesborougha v Jokohamo, v sueškem prekopu nastal ogenj. Promet v prekopu je PODLISTEK. 28^ Prokletstvo. ftfodovtaaki icmao AvfasU isaos. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. O—O. Dvorski župan, sedeči sam, je nepre mično gledal v dno svojega vrč.ča. Očesi ••ta mu sevali veselo in ž.vo, veselo so se mu gibale kratke brke in veselo si je tri roki. — Date', je šepnil Pr šim, ne uteče ta angelj moji mr<ž in v kar sea se zaklel, to *e izvrši danes. Staro maščevanje ni zadremalo .n čuden slučaj mi je dobro poslutil. Da, Pave! Horvat, Janasni tvoje vojske, dants ni Kar slava Paležnika, danes ni starega križarja Filipa, da bi sladko Angelco iztrgali iz mojih nohtov, danes s'm jaz gospodar, daoes je An-gelija moja. kakor je bila nekdaj Dobra. To njegovo razmišljanje je cajstavil mlinar, po-vrnivši se s polnim vrčem: D/orski župan razkrižju. v mlin in notranjost je izprazn 1 dva svoja vrčiča in pogledal proti vratom. Med tem se je plszil tat Martin preko mostu na drugo etran ter se je sklonjeno vlekel po čistini do razpela, dvigaje svojo glave, da vidi, gresta-li ženski od mastnega brda. Stal je, stal, dvigal svoj šiljasti nos. H k ratu pa se je stresel, ker je bil opazil, kako Be dve senci pomikati proti Hitro je smuknil Martin Bjž^č * zašepnil, ves zasopljen, Prišlinu : — < cesta, gresta, gospodar. Ognjena struja je razvnela dvorskega župana. Zi h p je stal Prišlin kakor steber, obraz se mu je žalil s krrjo j in očesi sta se mu obračali. Ali v hipu je zagrabil veliki vrč, potegnil tri, štiri-krati, kakor da hoče utopiti svojo dušo v tem vinu. Zaklical je mlinarju : — Dovedi mi svojega neumnega dečka. Mlinar je res dovedel iz izbe svoja v pod- i strešje dečka, mu ter navlekel na nos veliko kapo. — Dobro je! Ravno primeren, ha, ha, j ba! To naj bo za sedaj Benko Benkovič. . Pojdi, je rekel Prišlin, zgrabivši dečka za roko ter hitel brzo iz mlina. Niti tega ni ustavljen. Vlada veliko razburjenje, ker je na parniku »Chathanuc 70 tonelat diatm ta. PORT SAID 6. Ogenj na angleškem parniku »Chathanu« je pogašen. Prekop je zopet svoboden. RIM 6. Danes zjutraj je v cerkvi sv. Cecilije v mestnem okrožju Trastevere izbruhnil velik požar. Streha cerkve se je zrušila. Požsr traja dalje, bil je pa žs loka-lizran. RIM 6. Poročilo o požaru v cerkvi sv. Cec lije je pretirano. Ogenj je nastal v žbjskem samostanu, ki tvori s cerkvijo eno poslopje. Štiri celice so zgorele. Streha se je zrušila. Ogenj je že pogašen. Cesarski manevri na južnem Češkem. STE K NA 6. Cesar je ob 7. uri zjutraj odjezdil na maneversko ozemlje. Kolera na Pruskem. BROMBERG 6. Telegrafih Stellmacher v Schleuseenau je za kolero umrl. MARIENAVERDER 6. »Neue West-preuBs. Mittheilungen« poroSajo: V Jago\vj-fcohe Be je pripetil sumljiv slučaj, katerega so konštatovali za kolero. V neki vasi pri Torunu je obolel neki 51 letni delavec. V neki vasi pri Kulmu je obolela za kolero 7 letna hčerka nekega delavca ter je tretjega dne umrla. Naslednjega dne je zbolela mati dot čnega otroka in njena petletna sesfra. BEROLIN 6. »Rsichanzeiger« je priobčil razglas državnega komisarja proti koleri v ozemlju Visle. Dosedaj je obolelo za kolero 90 oseb, od teh jih je pa 25 u mrlo. Francija in Maroko. PARIZ 6. Poluradno se poroča, da dospe odgovor Maroka na ultimatum Fran-cozke v stvari Bu Mziana ša le jutri oziroma v soboto. Atentat z bombo t Barceloni. BARCELONA G. Ker nista policija in sodišče zamogla najti provzročitelja atentata z bombo, ki je bil izvršen minola nedelje, je vojaška oblastnija zahtevala tozadevne spisr. V mestu vlada panika. Mnogo tujcev odpotuje. Svobodomiselna revija »La Lucba« je bila zaplenjena, ker je priobčila članek, v katerem ae je atentat poveličeval. Aogležko brodovje t baltiškem morja. GDANSKO 6. Včeraj je odplulo od tukaj aogležko brodovje. Rušilci torpedov ostanejo tukaj do četrtka. Norrežko švedska konferenca t Karl-stadu. KARLSTAD 6. Skupna seja švedskih in norvežkih odposlancev je bila zaključena včeraj ob četrt na eno uro. Od eedaj naprej bodo odposlanci imeli ločene seje. čul, kako mu je mlinar želel dobro srečo. Pred hišo se je raevrstila četa po mesečini. — Sedaj pazite, je zapovedal dvotski župan, jaz poj dem z dečkom naprej preko mosta, vi pa se vlecite ob grmovju in pazite dobro na razpotje. (Jim zažvižgam, navalite, kakor sem vam rekel, ter douasite semkaj žensko, ki vam jo pokažem s prstom. Ti pak, Martine, veš, kaj ti je storiti, da sa spravi Ženska na varno mesto. A sedaj naprej, na dobro srečo ! Prišlin je pohitel naprej ter vlekel dečka za seboj. Prešel je preko mosta ter stopil na čistino, kjer so se križale steze. Tu se je postavil in pahnil dečka za sebe. Proti razpotju pa sti se pomikali dve ženski v dolzih haljah. Ker je bila mesečina jasna, i moglo se je razločiti, da ena, postarnega obraza, ima na sebi Črno kapo meščansko, dočim je bil drugi obraz zakrit belim pajčo lanom. Prišlin se ja umaknil sedaj na stran, ženski pa sta se postavili sredi razpotja, povlekle itpcd obleke vodčenici ter ju zažgali. Sedaj je začel dvorski župan govoriti strašne psovke in kletvine, kakor da se protivi temu, da mu neka čarobna moč otimlje Shod narodno-radikalnega dijaštva- Včeraj zjutraj se je otvoril v veliki dvorani »Narodnega doma« shod narodno-radikalnega dijaštva ob impozantni udeležbi slovenskega dijaštva iz vseh pokrajin, Ćehov, Hrvatov in Srbov. Tržaško SlovenBtvo je zastopal dr. R y b a r. Na ehodu smo opazili tudi dra. T u m o in druge tržtške in vnanje rodoljube. Predsednik »Prosvete«, A. R i b u i k ar, je na kratko očrtal zgodovino radikalnega gibanja in namen shoda. Predsednikom je bil izvoljen jurist Žerjav. Otvorivši shod je pozdravil »Svaz českoslovanskeho studeastva«, ki tu ni Bamo gost, ampak sodelavec. Pozdravil je dalje Srbe, Hrvate in Maloruse. Povdarjal je neodvisnost dijaštva od politiških strank ; dija« štvo ne potrebuje varuhov, pač pa prijateljev. Pozdravlja dra. T u m o, dra. R y b a r a, navzoče dame. Prva dolžnost dijaštva je., manifesto-vati za vseučilišče. Materijalni odsek pomenja, da je začelo dijaštvo misliti na samopomoč. Narodno - radikalna struja je pripomogla ideji ljudske izobrazbe do zmage ; odsek za dijaško izobrazbo pa pokaže, d a stoji slovenski dijak kulturno in nravno višje nego drugi. Podpredsednikom sta bila izvoljena: phil. Krame r, predsednik akad. društva »Tabor* in iur. Med ves, predsednik »Adrije«. Dr. R y b d r pozdravlja djjaštvo imenom tržaških Slovencev : Medtem ko v Dalmaciji Slovanstvo že zmaguje, ne more tega še trditi o Trstu. Vendar je tržaško Slovenstvo žs mnogokrat eklatantno dokazalo upoštevanja vredno politično silo. Proti udira-jočemu tujstvu treba najodločnejšega odpora. Narodno radikalno dijaštvo ima mnog) zaslug, ko intenzivno opozarja Slovenstvo na Trat. Dobrodošlo pod krovom »Narodnega doma«. O slov. vseučilišču je predaval jurist Premrl. Dotiknivši se slov. ljudsko in srednješolskega vprašanja, čegar ugodno rešitev smatra pogojem bodočega vseučilišča, razvija govornik jasne doksze za bIov. univerzo v Ljubljani, za katero se imamo vsi složno zavzemati. Italijansko zahtevo po vseučilišču v Trstu odklanjamo, ker vodijo pri tem Italijani politične tendence proti nam. Govornik zahteva od vlade sistematične priprave za knjižnico, inštitute in učne moči. Sedanje Btipendije države in dežele za one, ki Be hočejo habilitovati, so premajhne. Predlaga in se soglasno vsprejme resolucija : »I. Slovansko dijaštvo, zbrano na I. shodu narodno-radikalnega dijaštva v Trstu dečka, a on se ne more ubraniti tega. Potem je začel prositi, jokati in zaklinjati, kako da mu je težko po detetu. Ženski sta se začeli tresti radi hudega bogomrzkega krika. Nu, ne da bi bili rekli besedo, položili sta vsaka po deset cekinov na tla ter sta, visoko držeči vošČenici in moleči očenaš, trikrat obišle prostor razpotja. Za tem pa Bta se ustavili pred hrupečim Prišlinom, ki je držal dečka za roko. Gospo Jelo so komaj nosile noge. Videla je pred seboj dečka, a ni mu mogla razločiti obraza radi velike kape. Ali tiBta živa želja, tista trdna nada, da se jej povrne sin, a ta tajin-stveni obred sredi tihe jasne noči : vse to je čvrsto prepričalo njeno dušo, da pred njo stoji Benko mili jej ugrabljeni jedinec. Ze je hotela posegniti, da mu se ovije okolo vratu, da ga pritisne na vroča materina prsa. Ali v ta hip je skočil Prišlin nazaj ter zažvižgal Bilovito. Od potoka je zašumelo listje, so se lomile veje, grmovje se je razmaknilo in iz skrivališča so izletele tri osebe proti ženskama. Obe sta grozno zavrisnili ter vrgli goreči vošČenici od sebe ; dvorski župan pa je pokazal na deklico, zavito v pajčalon. (Pride še.) manifestuje za slov. vseučilišče v Ljubljani, zahteva, da se reši bIov. vseučiliščno vprašanje najmanj istočasno z opravičenimi težnjami vseučiliščnimi drugih avstrijskih narodov, odklanja, da bi bil Trat sedež i tal. univerze. II. — zahteva, da vlada izvrši nemu-dcoca za alov. vseučilišče potrebne priprave in smatra za eno jrvih dolžnosti slov. dije-štva, da se po končanih vseučiliških let h posveti nadaljni znanstveni izobrazbi, da postavi tako potrebne učne moči ca vseučilišče.« Na to so se vršila teoretska predavanja. Ph R o s t o h a r je opredelil razmere po jed ača in celote, dokatal, da je etika produkt socijalne družbe, religija pa da je popolnoma individuelna in se pričae še-le tam, kjer neba p^lje znenost*. lur. Žerjav utemelji optimistično svetovno naziranje, utemeljuje metodo semopomoči in razvja načelo radikalizma. Iur. L* i 1 a kar znanst eno utemelji narodnostno gibanje, prt*- tuje stal šče mednarodnosti in olločno zavrača kozmopoliti-zem. V* debati dokazuje phil. Grošelj s praktičnimi slučaji, da §e etika kot produkt človeških družb menja pc času, po prostoru ; z zgodovinskimi pr. trn ram karakterizuje ne vzdržnf st katoliškega aprijorizma. Popoldan se je vršila seja odseka za materijelno stanje slovenskega dijaštva. Podpredsednik K r a m e r slika splošno neugodne posledice žalostnega stanja dijaštva. Predavatelji J. Leskovec (Gradec), F. K a d u n c (Praga) in Josip H a b e (Dunaj I so v preglednih in podrobnih izvajanjih naslikali gmotni položaj dijakov v posaraez-n h mestih. Pnil. Grošelj in jur. Žerjav kritikujeta sumljive zveza političnih strank in djsšk-.h podpor. Dr. Tama opozarja na relativno visoke podpore, ki jih imajo dijaki (7ojo zahvalo. Povrnitev ruskih vojnih ujetnikov Kakor poročajo iz Petrograda, so par-niki iz Hamburga in Bremena, ki sa se laj nbhsjajo v Libavi in Kron^tadtu, dobili ukaz, naj nemudoma odplujejo na Japonsko v luko Saseho, kjer ukrcajo ruske ujetnike, ki se povrnejo v domovino. DiplomatiČna zastopstva se obnove. Iz Petrograda poročajo : Ministarstvo za unanje stvari potrjuje ves*, da ustanovi Rusija v Tokiju redno za§tops /vo, ravno tabo bo Japonska imenovala za Petrograd svojega zastopnika in izrednega ministra. Po podpisu vira Iz Portsmoutba javljajo, da so se neposredno po cd Janih strel h v arzenalu mornarice oglasili zvonovi vseh cerkva v Ports-mouthu, Ne\v-Yorku in Kittery-u. Povsod so b.le racobešene zes ave. Ruski finančni minister o ruskih financah in o vojnih stroških. Ruski minister za finance Kokovcev sa je nasproti dopisniku »Standarda« izjavil o stanju ruskih financ nastopne: Izjavljam že v naprej, da izpade sklep proračuna za leto 1906 sijajno. Nadejam se, da bo mežao leta 1906 vse isredne izdatke pokriti iz rednih prihodkov. Morda imam pravico izjaviti, kar sem pred dvemi dnevi rekel carju, mmreč, da sem jaz prevzel finance v dobrem stan;u ter da sem ponosen, da jih zamorem po zvr-šetku vojne c&rjU izkazati v povoljnem Btanju. Slabo razpoloženje med Korejci. Iz Ntw Torka so sporočili »Berliner Tageb attu« : Toliko »Korea Review«, kolikor »Korea Dailv Ne\vs« konsiatujejo, da obstoja v Koreji japonsko grozovladje. Japonski pustolovci so faktični gospodarji dežele, in japonske civilne in vojaške oblastaije nikakor ne reagujejo na nj ho ve grozovitosti. Te razmere pojasnujejo protest 8000 Ko rejcev v Ha\vdju proti japonskemu gospod Btvu v Koreji. Izgube na moštvu in na ladijah v rusko-japonsk! vojni. Vojni oddelek japoeski je nedavno priobčil uradne podatke o izgubah na moštvu in na ladijah v zadnji rut ko-j a poneki vojni. Vslcd pogieznenja ladij in eksplozije podmorskih min, je na japonski strani izgubilo življenje 3600 mož in častnikov, na ruski pa (>200 mož. Število lanjenih in onih pomorščakov, ki so oboleli vsled ran, oziroma nalezljivih bo'ezni, iznaša na japonski strani 2400, na ruski pa 5300 mož. Japonci so tekom vojne poslali v akcijo 76 vojnih ladij. Od teh se je 12 ladij pogrez-nilo deloma vsled eksplozije min, deloma vsled topniškega bojs. Ostalih 64 ladij je še skoraj popolnoma nept šitdovanib in v dobrem stanju. Japonsko brodovje je uplenilo 49 ino-ssmskih ladij ter jih je proglasilo kakor dobro priso ; od teh so jih 8 radi protizakonite zaplembe morali zopet vrniti ter plačati znatne odškodnine. Japonska trgovinska mornarica pa je izgubila 16 parnikov in drugih ladij, tako, da je po vojni pomnožena sa 2f> parnikov. Rusija je poelala tekom vojne v akcijo 93 ladij. Od teh je bilo 57 ladij uničenih, deloma po Japoncih, deloma valed ekBplo min, nezgod 11a morju in svojevoljnih odredeb ; 7 vojnih ladij je prišlo v vojbo ujettiStvo :n j 19 jih je bilo interniranih v inozemskih pristanišč h. Rusija ima sedaj na raepolago še 10 vojnih ladij. Ko bodo izročene ii.t9rn'raue : vojne ladije, bo ruska kitajski (s'tadrn ee-! stojala iz 29 ladij. Domače vesti. Tržaško šolsko vprašanje!! Pomen Trsta za Slovenstvo !! Slovenci tržaški ! T<> sta vprašanji življenskega pomena za ve* narod, naš in za nas tržaške Slovane še posebej. Tema dvema vprašanjema je posvečen veliki ljudski slio«l, ki sklicujejo naši sedanji gostje, naši akademiki, za jutri v petek popoludne v veliki dvorani »Narodnega doma«. INI i ne dvomimo, da storite, kakor vselej doslej, ko ste 1 >i 11 pozvani, da povzdignete svoj glas za najsveteje pravo, za naobrazbo v materinem jeziku, za svojo — šolo ! ! Pridite v ogromnem številu, da vsprico gostov priredimo inpozantno manifestacijo za svoj vzvišeni kulturni postulat. Nasprotniki naši so — po njihovem lastnem priznanju — kompromitirali svoj postulat. Mi pa storimo nasprotno : povzdignimo ga, ponosno in odločno naj plapola njegov prapor v borbi do — zma^e ! t Faust i 110 Petech. Umrl je v Podgradu edini tam st&lao uusaljeai Italijan. Itsl ;an ? Že ime keža Da hrvatsko pokoleaje. Oče mu je bil iz hrvatskega Zminja, a ziiel je med oeeareko-kraljeve in " ti sa morali biti, (seveda) Italijani! Pozneje bil je mnogo let obč.nBki tajnik v Podgradu. Ura-doval je v italijanskem jfz ku in vzgajal svoje otre ke v . talijtnskem duhu. In tako je prišlo, da je bil tudi sin Faustino odločen Italijan, da si je bil od nežne mladosti v slovenskem Podgradu. V časih sodnika Visintmi a, ko ee ie pečel vršiti preporod v narodnem smislu, bil je pokojnik nekak voditelj sodišča, da-si je bil — diurnisf. On je moral — prisiljen — p'si ti prve slovenske zap:enike. Pocneje je prišel k posti in postal b. kr. poštar. I a tudi lt» se ni mogel ir ogibati slovenščini. Peteoh je bil zadnjo perijodo poleg Ma-rottija zaupni mož deželnega odbora v okrajnem csatnem odboru. Ker pa ni zamogel priti do upliva, ker je b:l Bploh zmeren v svojem nastopanju, ker je tudi stvarno sodeloval (prekžite/ ejst9 pri Zaličih) prišel je v Poreču v nemilost. V sidinjem okr. cestnem cdboru je prišel na njegove mett) njegov svak Vičič, ki je ob enem svak Marottijev. In v tej nemilosti zapust i je ta nehvaležni svet. N. p. v m. Pozor vsem, ki so namenjeni v Ljubljano ! Dosedaj so pr javila svojo udeležbo na izletu v Izubijano nastopna društva: »D*l. podp. društvo« (korporativno, z zastavo), »Tiž. podp. -n bralno društvo« (korporativni), pevsko društvo »Kole« (korporativno, z zastavo), »Slov. pevsko društvo« (deputacija), pevsko društvo »Adrija« (deputacija, z sistavo), pevsko društvo »Slava« (korporativno, z zastavo), pevsko društvo »Velesila« (korporativno), pevsko društvo »Hajdrih« (e zastav* )( pevsko društvo »Na-brežina« (korporativno, z zsstavo), pevsko društvo »Zarja c (korporativno, % zastavo), pevsko društvo »Ladija« iz Davina po deputaciji. Kakor je razvidno po številu Se prijav-ljenih društev — a gotovo sa j:h ša kaj pridruži — dovedejo Že društva sama razmerno velik kontingent izletnikov. Ali naša poročila od VBeh strani nam pravijo, da je tudi od strani zasebnikov pričakovati velike udeležbe. Tem nujneje opozarjamo vseb, posebno pa društva, na kar smo jih že enkrat opozorili : da Be utegne zgoditi, da ne bo zadostno vozov na železnici, ako ne prijavimo vsaj do petka popoludne veaj približno število udeleinikov. Društva in zaaebniki torej, posebno pa vsi oni, ki mislijo vstopiti na kaki postaji izven Trata, a se niao še priglasili, naj ee prijavijo, oanačivši svoje število, naj- Kravosu. oba Slavko, ali pa g. Franu »Narodnem domu«. Najbolje in najprakt Čneje — ker e tem prihran jo eitoc ^ti eebi in pripravljalnemu odboru — pa bo, ako ai vsi — mestni dalje do jutri, petka opoludne ali g. dru. • Na e. kr. pripravnici za srednjo v Šolo na Prošeka se pri Sne šolsko leto dne ! 16. septembra se sv. maSo, zatem bo vpisovanje novodoelib učencev, nakar prične bi tro redni pouk. Učenci te morajo javiti v spremstvu okoličan-ki udeležn ki — Že prej preskrbe starišev, oziroma njihovih namestnikov. Pri- vozne listke. Na komerz ki ga priredi nocoj naredno radikalno diježtvo v dvorani »Narodnega doma«, so vabljeni tudi vsi prijatelji naš h akademikov. Pričakovati je, da ta se-'anesj vspe najiepss in <11 utrdi vezi m« d trif^kim Slovenstvom in raso akadem čno mladino. Priglasilo se je tudi nekaj vnanjih odličn h rodoljubov. Izlet tržaških Slovanov k odkritju PreŠeruoveara spomenika v Ljubljani. Podpisani odbor priredi o priliki slavnostnega odkritja Prešernovega -pomenika v Ljubljani v nedeljo dne 10. septembra t. L poseben vlak. O J hod iz Trata ob 4. uri 45 minnt zjutraj. Prihod v Ljubljano ob 8. uri 56 min. Odhod iz Ljubljane ob 10. uri 05 min. zvečer Pr hod v Trst ob 2. uri in 05 min. zjutraj. V„ak se ustavi na postajah: M i r e-m a r, sv. Križ, N a b r e ž i n a, P r o s e k, Opčine in Sežana. Cene tja in nazaj iz vseh p<-.aj enako: II. razred D K L>0 stol., III. razred 6 K 20 atot. Y%aki izletnik dobi tudi znamenje z napisom »Trst.. Tržaški Slovenci ! L delež ta se častno odkritja spomenika največega slovenskega peenika, da dokažemo tem zbranemu slovan-sc< mu svetu, da smo Čila veja na slovanskem r?rev««u in da smo kdar na mestu kadar gre zi kulturni napredek in čast nareda. ODBOP. za prireditev posebnega vlaka v Ljubljano. Vozni listki za posebni Tlak t Ljubljano si že v razprodaji v uradu »Delal-skega podpornega društva«. Kikor pojasnjeno dase4 tudi na drugem mestu, je želeti, da si on: ki so namenjeni v Ljubljeno, že prej kup,o listke. Razobesite zastave na slavo Prešerna 1 Pod trm n*«iovom piše »Soča«: »V nedeljo jo v L ubijani velika slavnost — odkritje spomenika našemu velikemu pesniku Prešernu. Od vseh strani Slovenije je capove dana velikanska udeležba. — Slavje pa se ne omejiti le na Ljubljano, marveč men b.ti epicšao, vseslovensko. Radi tega je želtt , da bi se raeobesilo po slovenskih mee b, trgih in vaseh kar največ aloven skih zastav, \ sprejemati dopisov, ki t -» -ettivlieni v jeziku lista, kar n*j izvoli g S^himpff vzeti na znanje za eventuvelne bor »'e slučaje. Najmanje pa more zahtevati kdo od nas, da mu bomo mi prevajali njegove nemške dopise. Nu, mi smo napravili vendar to cs ugo g. Sch'. Š coda znsša en milijon kron. Aretovanja na kolodvora južne železnice. Policijski cfioijal Schabl je te dni izvršil 4 aretovanja, in sicer S na kolodvoru južne železnice :n eno v svebednej laki. Prvi aretovanec je bil 24 letni nekdaj čevljar a sedaj nataker M. F., doma ie Celja. Ta je bil aretovan zato, ker je ukral saloneko obleko, vredno 80 K, ki je bila last Frana Jedlicka. Drugi je bil 17 letni tapetartki vajenec Kmanuel M x», doma z Dunaja. Tapetarski mojster, pri kit rem Ee je Emanuel na Dunaju učil tega rokodelstva, je bil v nedeljo poslal vajenca po meso za vso družino in mu v to svtho izročil bankovec za 20 K. Emanuel je pa z bankovcem pribežal v Trst. Tretji je bil 13 letni Joeip Gribitzer, ki je pobegnil is očetove bide na Danaju. Ukral je pa, pred tem begom, nekemu soseda 120 K. Ko so ga aretovali, so našli pri njem še samih 50 K. Četrti je bil aretovaa v svobodni luki. Ta je 16 letni Gvidon P. eobarski vajenec na parniku »Avstro-amerikanske paroplovne družbe« »Federica«. Aretovan je bil zato, ker je ukral na dso barju istega pa mika zlato verii:co, vredno 80 K. Poskus samomora. 57-letni stavbeni risar Spiridijon Stengle-Rovis, v službi v stavbenem uradu na tukajšnjem magstratu in stanujoči v ulici del Molin piccolo št. 9, se je včeraj predpoludne v svojem uradu vstrelil v levo stran prsi. Zdravnik sa zdravnike poitaje, ki je bil pozvan k njemu je izdavil, da rana ni nevarna, vendar ga je pa dal prenesti v mestno bolnišnic Koledar ln vreme- Danes: Kegina. devica; Črtomir — Jutri: Rojstvo Marije ; Tolimir ; Nenada. — Temperatura: ob 2. uri popoludne -f- 27.5* CelsiuB. Vreme: lepo. Društvene vesti in zabave. Bratje »Sokoli« ! Odbor »Tržaškega Sokola« je sklenil, da se v nedeljo dne 10 t. m. udeleži odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljan'. Vsi oni bratje, ki Be udeležijo v kroju naj pridejo gotovo v petek 8. t. m. o poludne v telovadnico ! Darila. V poceščenje spomina pokojne gospe Antonije Goljevsiek je podarila gispa Virginija Furlan 10 K m< ž ki podružnici družbe 87. Cirila in MstDdija. Upravi našega liita ie bil izročen zne-tek 1 K 24 stot. za meško podružnico sv. Cirila in Metodija v Trstu, kateri znesek so nabrali šeskarji na ženitovanju Kumpa. Zadnje brzojavne vesti. Zaloga orožja odkrita. ATENE 6. (Agenoe Hiva?) Pod neko malo armensko carkvijo so našli mnogo peklensk h strojev in pušak ter važnih spisov. Mnogo oseb je bilo aretovrnih. Sodi se, da je še več zelog erežje. Bersna porodila ta« <>. septembra Tržadka borza. Napoleoni K 19.09--19.11 anglaO«* 'ir» K — do—.—, London kratek termin S. 539 90 —"40 1) Francija S 95.40--ItclJja K 95 45— 5 55— italijanski baneovei K —.—--^euirtt,- <4 117.47--117.57— nemSki bankovci K —.--. avstrijska ednoisa rent* V 100 50 10J 70 og^ lc kronska renta K S6.90 „110 itai)jau»x& :om —.— —.— kreditne a*op.) ai* -m«. good average za september 3?»— r« dec. 39.V4, sa marec 40.— za .naj 401/*----— Kava n&vads1 loco 40—41. navadna raeln-t —44 h doh 45—46. Hambnrg. (^'■'lep.i Sladkor za september 17.20. za oktober 7 75, za november 17 65. za dec. 17.70, za januvar 17.3-j, za februvar 17.^5. Vzdržano Vreme: lepo. Sladkor tuzemski Centrifugal 5 promti. fied K 74*— do 75*—, za maj-avgust lv 73*— do 7i50 C ncassž in Melisitl promptno K 74—75, za juli-a^gust K 74— do 75*—. London. Sladkor ie rope *urov 8J/4 Sb. Mlaćno. Par»*. Rj za tekoči mese'- 15 53 r* z< oktober 15 50. za nov.-december 15.50 z* nov.-febru var 15.75 !mirao'. — t^eaica m - sec £2.60, za oktober 22 80. za november december 23— za nov. februvar 23-15 imir Moka za te koči mesec 29 8!>, za oktober 30.— nov -december :i0.40, za i ov.-februvar 30.50 (stala —• Kepiču olje za tekoči me»c' 47 - za oktober 47 -sa november-december 47.za januvar - april 4Sl/s mirno'. Soirit za tekoči meneč 40Vj» za oktober 36.l/4 z > november-december 35l/a, t& januv-april 35 l/, (trdno). — Sladkor aurov 8b- uao nov. 2l.*/t—22.— ■mimoi bej za tetoii meaac 25.— za okt 25.T/H, i* oktober-januvar 2G.za januvar-epril26.:/9 imlaJno), ratinirac 59*/»—60.—. Vreme: obhtčno. bliža se de/.. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. včeraj danes Državni dc g v papirju lol 40 101.40 „ „ „ arebru 101.30 101 35 Avstrijska ie ita v zlatu 119 70 119 60 „ . „ kronah 4 X 10 7.» 100.65 A vat. in vesti c. ska renta 'ill9 •/, 92.30 92 80 Ogrnka renta v zlatu 11G.30 116.10 „ „ „ kronah 97 10 97.— n » " li 88.10 87.95 Akcije nacijonalne banke 1638.— 163&— Kreditne akcije 679.75 679.— London, 10 Lstr. 239 S5 239.95 100 državnih mark 117.32 /, 117.4«) 20 mark 23 48 23.47 20 frankov 19.10 19.10 100 ital. lir 95.45 95,45 Cesarski cekini 11.31 11.31 Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 100 32, italijanska renta 105.45, Španski esterieur 93 27. akcije otomanske banke »>07 —. Menjice na London Alojzij UM Naslednik: Fr. Hitty TRST ul. Barriera vecchia št. 13. Zaloga tu- in inozemskega Hlaia za moške obleKe = Perilo. Platenina. Zefir. • Perkal. 1 Izbor drobnarij. Sprejema naročbe za obleke. Z aloga tu- in inozemski! ?in, špirita in likerje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e 11' a c q u e št. 12. (nasproti EafTe CeAtrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin Bordeaux, Bur, guader, renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum-konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja 3e po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej. 251.r>0. Far Is. (Sklep.) Avaszljst« drlavM telet . —.— LomMurdi 11:!.— onifleirsoa Cumica reasa 9-J »"> a natrijska ziaia nuiv. 102 60, obrača 4*/a na TdDtm yS —, Lin d ur b— 6 J.— turške aro 2 e 136 50 pantu bonta 14 76, italijanske m |0I '—"T Mizarska zadruga v Gorici^(Solkan) tovarn« pohištva m stroj evnlm obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo W zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J Tia dei Bettori Ste?, l (Rosario) - v Trstu - tli certre St. Petra t hili Marenzt Hajvedja tovarna pohištva primorska dožolo. Pohištvo izdeluje me aolidao, trpežno in lično. in aicer astmo ia leamt poauienega r tovarniški anšilnici a temperaturo 6o atopinj. V Vsaka konkurcnca jo izključena. 'Vi Album pohištva poSlja so brezplačno. v Prodaja sa tudi na mesečne obroke. C iPLJITU ia ALEUANĐSIJI (OBJEKT). Naznanilo. Kaj ver «■<• p«.izve |»ri št. 1, (»orira. £j»rejme >e tri ilcćke na -ta n« »vanje /. < i« >1 >r<» j»< >~t reži u». Rolich ulica £<-ala MILA OZNANILA -m m 000 hektolitrov vinskih sodov v vsaki .UUU velikosti od o—70 hektolitrov prodaja |m» jako zmernih «'enah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Križevac. Blagaj ničarka italijanskega in nem ! Škej^a jezika se sprejme v neki trgovini z nia J ■ifakt urni m blagom. — Naslov jM»ve uprava »Edinosti«. V novi prodajalnici jestvin in kolonijal Petra Petemel r nlici Gin lia A t. 76 1«> vdohiti T^akorrotne itntrine kakor : kavo. ni, wwnii« ' napeliokei, »lae je pri g. Fr. Marinšek lastniku gostilne »All Antica Pompei«, na Golti« mljeveni tr dogovoril. Nastop takoj. Naslov pri »Edinosti«. Štampilje iz kavčuka. Vsem uradom , žu panstvoiu, cerkveni m predštojništvom. trgovcem in zar-ebnikom, nadalje zadrugam in de-narnim zavodom pri|>oroea se za izdelovanje štampilje v iz kavčuka in kovine prva sL tovarna na Primor- I Ifrmnntip skem, katere je lastnik J-HI|JUUO, Pola. piazza Carli Št. 1. — Cene zmerne, poatrežh« hitra. — Štampilje se izdelujejo v vseli oblikah, tudi v obliki ure, medaljona, svinčnika itd. Kot edini slovanski zavod te vrste na Primorskem, oziroma Kranjskem in Štajerskem, pri)»oro£a se toplo v podporo Slovanom tem več, ker se vsa naročila izvršuje t«H*no in v jezikovnem ]K>gledu pravilno. — Otlslej ni več potrebno slične reči naročevati pri inorodeih. CA lH)Strežni<*a za nekoliko ur na dan. — Naslov pove uprava CCC3COCOOOOOOOO Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petroiej. Pošiljanje trn dom. Josip Muha, ul. Cavana f uhnd ulica Ca-vazzPiH S t- 31. osoooooooooocoo MIR0DILXICA Iv Koriač Henrik Bonetta " ' ul. Carradori 18 fTOial OSBDa) priporoča priznano boljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenil IrezplačBo m tram (vogal Gappa) Specijaliteta navadnih iu tne-liaj- dicinaluih drog, barv,' pok osli, lakov, Aćetk. ćopićev. navadnega in parfuuinei;a mila, petroleja, Špirita (iesiel ra goreti. — Barvilo za ćiićenje — ------ vina. ===== Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Išče lista. „Ne kliči vraga!" v enem dejanju je ravnokar izšla, ter se vdobiva po 50 st., po |K>šti 10 st. več pri spisatelju in založniku Jaki Stoka. Trst, uliea Giorgio Galatti 18. Podpisani priporoča svojo v NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri 8v. Jakobu jnssa ulica 12 (zrarei si. šole). Vedno »vež kruh. Pošiljanje na dom sprejema naročila in domači kruh v pecivo Postrežba točna. Benedikt Suban Proflajalnico jestvin založeno z vedno svežim Dlagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETR01I0 2 (vogal ul. S. F. =JCova zaloga= ovsa in seua na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul- Pierluigi di Palestrina tprej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. Prva tri brosilnica __ na električno moč — Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. F. PertOt urar TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča velik' izbor ur: Omega, £5 Schaffhause, Longincs, Tavanes itd. £ * kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste uzi prodaja pod jamstvom po tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz nlica Fonderia št. 7 bokini, man-doloni, kok. kislo zelje in Narodni kolek je vSobiti pri opravi „Hinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 MSPARMIO 5 IEBLOVANJE PO HA JMODERHEISIH UBTEVAB KATALOGI BREZPLAČNO. Fižol zelje v glavah pošilja po povzetju od 50 klg. naprej po zmernih cenah M. Lavrenčič Šiška - LjuMj&ua. H|qH Ugovski pomočnik, izučen trgovine IVI IC&il z nie>anim Majrom. vešč ?lovenskeg^i, n«-m>kejra in madjarsk. jezika želi v 6 tednih promeniti svojo sIužIm) v večji trgovini v kakšni me>tu ali trgu. — Naslov pove uj>rava » Kdinosti«. Prott ali nap se odda "^"ot stoječa iz 'J kuhinj, 3 sol> in 3 malih sobic, vodnjakom in nad 200 Klftr. zemljišča. Služba uradnika. ./Tržaško podp. in bralno društvo*' V Trstu, razpisuje službo uradnika. — Pro-ilci morajo znati deželne jezike, ]>«»-f»-l»no pa slovenski pravilno v govoru in pisavi: zahteva -e tudi znanje glavnih računov in enostavno knjigovodstvo. Društveni uradnik posluje vsaki dun zjuiraj in popoludne. Plača znaša letnih I2U<> kron. /:i-hu va se kavcija. K. Služba, katero je takoj nastopiti bi bila najbolj umestna za peuzijonirance iu druge. Natančneje podatke, daja vodstvo »Trž. podp. in braln. društva« ul. Stadion It* v Trstu. Vodstvo. Odlikovana v Rimu s zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju zlato kolajno in — častno diplomo IVAN ANGELI ulioa Vtncenzo Belilni (nssproti cerkve sv. Antona novega). Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih eopiveir; lastna specijaliteta čopiče v za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. S« ne boji nlktke konkurence glede smernih oen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka 8 konkurenti jednakega imena. Hočete li dolgo živeti In se veseliti dobrega zdravja. Da to doaeiete, morate akrbetl, da si ohranite zdrav Želodec in uredite dobro prebavljanjo. Kdor si jo pokvaril ali preliladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in piin<*nmi, vd bi gotovo odpemoč z Germanevo življensko esenco koje -e upnrablja r najin Ijsim tu -»...>* pri pomanjkanju volje do Jedi, slabotnemu želodcu, saperjacju. riganju, rezavj« - ^.bosti, g&vob u. omotici, trganjn, zapiranju, marojdam (zlati žili). Pri težkih jedilih. pos»» u ... pa ako »e uži* a mastne in težko prebavljive jedila povspešuje ta esenca prebavo in daia izvrsten let i«ko da se s tem na nnjvečji stopinji vzdrži+je in redi život. Vsled odstranitve vseh pokvarieniii s-oko / v životu, či.«ti ta esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi jfdnakimi zdravili, vsled česar je popolnoma ne^kodlji-a četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji od izbranih dobrih rantlin ter ima j rijeteu greoek aromaličen okun, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor žen.-knm in otrokom Germanova življenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hiM. ker večkrat ž njo — ko ni pii roki lakoj zd»avniSke pomoči — obvaruje resne b >lezni. 1'ri kupovanju naj oe zahteva le .Oeriuanovo žlfljenako esenco Iz lekarne pri „Črnem orlu' iz Be.ovaia, ker se nahajajo tudi druge pod euakirn imenom, ki pa ne presegajo na dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na vt-aki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvrdke Lekarna pri .Črnem orlu' K. German, Selovar (Hrvatske), kamor naj se pošiljajo vse naroč e Cena s eklenici K 1 40 : po po-ti se ne poš'-lja matije od dveh staklenic. Pakovanje 40 st. po povzetju ali pre.lplačiiu Naslovi naj se blagovole pisati prav.luo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezplačno. Geimanovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in tudi svojim župljanom priporočal ter se prepričal v izvrstnem vspehu. Edmund Medeotti. župnik v Trojstvu (Hrvatska). Vam naznanjam, da sem poskušal že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega vspeba nijedLe kot čimi te vplačili. v*it čtao iiua po preieku peuh let pravic•» OO aivioeoo«. „SI it r 11 a v 1 j a vzajemna zararoTalna banta t Pran — Rezemi fui 31,865.386 80 1 izplačane oiStodnine: 82.737.159*57 R. Po velikosti druga vumjemnm mavarovmlnica nmše drimve m raemkomi slovanska narod no upravo. I' Tm MMdu tej«: 6eneralni zastop v Ljubljani, čeg&r pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah, tkode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne j podpore v narodne in občnok jristne ^azient.