Štev. 3«_
fzMJs vstfk ^n todl ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
lVe4«Hv»: Ifliai St. Praiči%a Asifc^a It 20, L nadstr. — Vsi tc polil}ajj> tuedniSvu ll«ta. Nefrankiraaa pisma se ne sprejemajo in rokoptt se ne vračajo. 1s4*J*tcij ta odgovorni ured nit Štefan Godina. Lastnik konsorcij \Ičlno«t". — Tisk tiskarae .ltftno»U\ vpisane zadruge z pwc*vo» v Trstu, ulic« Sv. FranSfika AtiSkega it. 20. Telefa* uredniitv« in uprave ftev. 11-57.
tt roCal aa zaala : Za celo leto.......K 24 —
« :::::::::::::::: «•-
«i f>*«eljtko 1zdaj. n celo .........5-M
u pel Mi	-...........z-e0
¥ Trsta, v poifdaUak 3. januarja 1916.
Letnih 1X1.
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računao na milimetre v Sirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............m m po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... , 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda. najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .EdlnosK*. Naroinfnt ta reklamacije se pobijajo upravi Usta. Plačuje se izključno 1» upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in insaratni oddelek se nahajata v ulid Sv. PrnMSkt AsHkega It 20. — Pofltaafaranllnibil račun ft. 841	t
Pregled mm\m dosodkov.
Rusko bojišče. — Novi srditi, a hrabro odbiti ruski napadi ob besarabski fronti. Izjalovljeni naskok Rusov ob Strypi. le-kom zadnjega tedna ujetih 3.000 Rusov. Ob Drisvjatskem jezeru na severni bojni fronti R.nsi le provizorično vdrli v nemško postojanko.
Italijansko bojišče. — Nič novega.
Balkansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Položaj neizpremenjen.
Zapadno bojišče. — Ponesrečeni napadi Angležev pri Frtlinghemu. Sicer me novega.	. .
Turftka boječa. — Topovski boji m boji z minami, bombami in vojnimi ladjami.
Razno. — Francozi aretirali ,v Solunu našega, nemškega, bolgarskega in turškega konzula. Ogorčenje na (irskem.
h
RusKo bojišče.
DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se objavlja: 2. januarja 1916. opoldne.
Sovražnik je zopet pričel z ofenzivo tudi proti besarabski fronti armade generala Pflanzer - Baltina. Potem ko je ze v novoletni noči dvakrat in tekom naslednjega dopoldne zaman poizkušal vdreti v naše postojanke, je izvršil ob eni popoldne proti zakopom Toporuca nov močen naoad, ki so ga hrabri branilci odbili v napadu moža proti možu. Dve uri Pozneje ie prodrlo v istem ozemlju sest ruskih polkov, ki so bili večjidel vrženi nazaj; le v enem bataljonskem oddelku boj še m končan. Izgube nasprotnika so izredno velike. Tudi našo fronto ob Strypif severovzhodno Bučaca le sovražnik napadel na novega leta dan. Napad se je izjalovil, kakor tudi ruski napad na zakop severovzhodno Burkanova. Število tekom enega tedna v vzhodni Galiciji privedenih ujetnikov znaša 3.000 mož. Južno Dubna in pri Berestjanih v ozemlju Kormina so bili ^abejši sovražni napadi odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, frnl.
BERLIN. 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. januarja 1916.
Na raznih mestih so bili slabejši ruski prodirajoči oddelki odbiti. Severno Dri-svjatskega jezera se je enemu teh oddelkov posrečilo provizorično vdreti v našo postojanko.
Vrhovno arinadno vodstvo.
Novoletna voščila armade cesarju in
cesarjev odgovor.
DUNAJ, I. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Vrhovni armadni poveljnik. feldmaršal nadvojvoda Friderik, je poslal cesarju povodom novega leta brzojavko, v kateri mu v imenu celokupne oborožene sile izreka globoko čutena novoletna voščila. Brzojavka pravi nadalje: V neomajnem zaupanju sta armada in bro-dovje. zvesta svoji zaobljubi in bratsko združena s hrabrimi zavezniki, v preteklem letu ne samo krvavo odbila vse napade celega sveta sovražnikov, temveč v nezdržljivem napadu osvojila in zasedla tudi nadaijne dele sovražnega ozemlja. Na severovzhodu plapolajo s slavo ovenčane zastave Avstro-Ogrske globoko v srcu preinogočne carjeve države. Na bal-kanu je Srbija — ako je božja volja — definitivno kaznovana za svoje zločinsko postopanje. Na jugozapadu železna straža Avstro-Ogrske krvavo zadržuje vse obupne poskuse podlega izdajalca, da bi nam padel v hrbet. Naše hrabro brodovje razširja z brzimi in drznimi udarci strah in zmešnjavo v vrstah presilnih nasprotnikov in ob njihovih obalih. V svesti si svoje vojaške prisege in v navdušeni ljubezni in vdanem spoštovanju do svojega najmilo-stljivejšega vojnega gospoda hočemo tudi v novem letu hrabro in neomajno vztra-
PODLISTEK
Ana z Griča.
Tam na koncu mlinarjevega vrta, že prav ob vodi, je zibala svoje šibke vejice
vrba, vsa pomlajena, solnčnozlata---
Zdajpazdaj se je s krepkejšim sunkom zagnal vanjo pomladen vetrič. Kakor da bi hotel nagajati mladostno našemljeni starki-vrbi, potegnil je vselej košček zlatega pajčolana raz nje in ubežtit z njim tja črez plot na sosednji vrt. Zlato ten-čico je razgrnil po temnolasi glavici in belih ramenih mladenke, ki je sedela, v veko knjigo zatopljena, tam onstran plota.
A motil se je hudomušen vetrič, ako je upal žeti hvaležnost za svojo dvorljivost
napram lepi devojki--— »Pfn -«
so se našobila rdeča ustnica, in zlato ukradeno cvetje, ki ga je bil veter poklonil dekletu na knjigo, je sfrčalo tja v
mLadozeleno travo--—
Pa glej — nekdo prihaja nenadoma ubogemu zaničevanemu kavalirju na pomoč — mlinarjev Nejče je privihral čez*vrt in trato, s šolarsko torbico prek rame — naravnost proti stari vrbi. Skokoma se vzpne ob plutu---1--drzna
jati v boju, da ne vzdržimo in utrdimo samo, kar smo pridobiil, da si temveč z božjo pomočjo priborimo tudi nove slave in novih zmag. dokler ne bodo nasi premogočni sovražniki popolnoma potol-čeni na suhem in na morju in dokler nasi ljubljeni domovini ne bo zagotovljen časten in trajen mir.	#
Cesar je odgovoril nadvojvodi Frideriku s sledečo brzojavko: Globoko čutena novoletna voščila na bojišču se nahajajoče cclokupne oborožene sile, ki ste mi jih ravnokar izrekli v zgovornih besedah, so me globoko ganila. Pogled, ki ste ga napravili v poteklo vojno leto, me je navdal s ponosom, radostjo in zaupanjem vzpričo vseh teh uspehov, ki označujejo naš m naših zvestih zaveznikov sedanji vojni po-požaj. — Ako je spomladi z Italijo tudi nov sovražnik nastopil proti nam, pa so vendar hrabri deželni branitelji Tirolske in Koroške in moja junaška soška armada kljubovali vsem njegovim navalom. Z o-svojitvijo Bel grada po sijajnem in slavnem prehodu preko Donave in Save so naše in nemške armade daleč ponesle svoje zastave. Kamorkoli se ozrem, vidim, kako se na suhem in na morju neomajno in prežeta s krepkim ofenzivnim duhom bori moja vojska na severu kakor na jugu. Zahvaljujoč se za vsa čuvstva in zaobljube, lei ste mi jih izrekli, prosim nebeškega blagoslova za svojo brambno silo, ta železni ščit in ostri meč domovine.
Fran Josip.
Nadvojvoda Friderik je v povelju vrhovnega armadnega vodstva razglasil izmenjavo teh brzojavk ter pripomnil, da nas bodo besede Najvišje milosti in priznanja spremljale v bojih, ki nas še čakajo v dovršitev velikega dela. do definitiv-nega premaganja naših sovražnikov.
I MiMalaicia ML
dunaj, 2. (Kot.) Uradno se objavlja: 2. januarja 1916, opoldne.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Codornt -
DUNAJ, I. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Ca-dorne 31. decembra: Na vsej fronti se je omejevalo delovanje v bistvu na obojestranski topovski ogenj proti utrjevalnim delom. V posameznih oddelkih, kakor v Val Daone, se je posluževal sovražnik, ne da bi pri nas povzročil kako škodo, proti nam na novo osvojenih postojankah na levetn bregu Chiese krogelj, ki povzročajo zadušljive in solze vzbujajoče pline.
Balkansko bolliče.
DUNAJ, 2. (Kot.) Uradno se objavlja 2. januarja 1916, opoldne.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. januarja 1916.
Položaj neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
PARIZ, 31. (Kor.) Črnogorsko poročilo 29. decembra 1915: Na sandžaški fronti smo uničili en sovražen oddelek in smo ujeli 15 mož. Na naši južni fronti smo odbili sovražen napad proti Botijidam (na zemljevidu nenajdljivo). Avstrijci so zavzeli Raskovo goro (na zemljevidu nenajdljivo) in so jo utrdili. Na fronti ob Lov-čenu smo odbili napad sovražnika, mu prizadejali znatne izgube in ujeli nekaj mož.
CEPIN JE, 31. (Kor.) Včeraj je bilo u-radno objavljeno: Preskrbovanje Crne-gore je popolnoma nemogoče. Položaj je vsak dan težavnejši. Avstroogrski pod-vodniki napadajo jadrnice in parnike ob
roka seže tja gori v zlatorumeno cvetje, da se namah zakadi naokrog velik oblak
cvretncga prahu---
»Uh!« mezikujoč skoči Nejče s plota. »Aha, i)rav, pa bi bil počakal, da bi ti jih jaz nalomii!*
Ves rdeč v zadregi, zre Nejče na strica Janka, ob palici prihajajočega iz gozda onstran potoka. Pa tudi stric zastrmi tja proti vrbi in postoji sredi brvi, kakor da bi mu bolna noga ne pustila dalje...
Kaj vendar gleda tako — se okrene Nejček — a brž vtakne prst v usta in
pobesi oči--napol se zopet obrne in
poškili še enkrat tja proti plotu---
potem pa naenkrat, kot bi mu pete podžgal, ubere pot proti mlinu, ne meneč se za zvonki grohot, ki ga je spremljal s sosedovega vrta.
»Mama, mama!« kriči bosopeti junak že pri vratih tja doli v zaprašeni mlin, »Mama! Sem jo že videl — sem jo videl, mama!« —
j »Kaj si videl?« se oglasi mati mlinarica, kričaje na vse grlo. da prevpije klo-potanje v mlinu.
»Ono z Griča sem videl, ki je prišla zdaj za Veliko noč domov. Ar ama. pa tako se ji sveti nad glavo kot nfimki božji v
naših in albanskih obrežjih. Dne 29. de-] cembra je bila potopljena ena črnogorska jadrnica z živili pri Ulčinju, danes en parnik z 2.000 tonami živil pri Sv. Ivanu Medovanskem.
SOFIJA. 1. (Kor.) Poroča se, da so Angleži in Francozi mlade Bolgare, ki so pred Srbi ubežall v Solun in se vsled vojnih operacij niso mogli vrniti v domovino. nasilno uvrstili med lastne čete, da jih porabijo v boju proti bolgarskim četam. Bolgarska vlada bo protestirala proti temu na nesrečnih beguncih izvršenemu nasilju.
Sestanek nadvojvode Friderika z bolgarskim kraljem.
DUNAJ, 1. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Po slovesnostih povodom otvoritve belgrajskega železniškega" mostu se je podal feldmaršal nadvojvoda Friderik na obisk h kralju Bolgarov v Smederevo, da izreče zvestemu zavezniku in njegovi slavni vojski pozdrave in čestitke cesarja Frana Josipa in avstro-ogrske vojske k velikim uspehom. Da se kolikor mogoče skrajša čas odsotnosti vrhovnega armadnega poveijnika iz njegovega glavnega stana, je prišel kralj Bolgarov v spremstvu presotlonasledni-ka in princa Cirila feldmaršalu naproti v Smederevo. Po prisrčnem pozdravu kralja in obeh prinčev in po predstavljcnju spremstva se je feldmaršal nadvojvoda Friderik nad eno uro razgovarjal s kraljem, ki se je kmalu nato s princema vred na parniku sestal s feldmaršalom ter z njim večerjal. Med večerjo je imel nadvojvoda Friderik v francoskem jeziku napitnico na kralja in na zmagovito bolgarsko vojsko, na kar je kralj Bolgarov odgovoril v nemškem jeziku. Kralj se je najtoplejše in v odkritem spoštovanju spominjal svojega visokega zaveznika ter v besedah najvišje hvale in popolnega občudovanja, v gotovem zaupanju na srečno nadaljevanje uspehov, slavne avstro-ogr-ske vojske, predvsem njenega vojskovodje ter izpraznil kozarec na zdravje cesarja Frana Josipa. — Do polnoči je ostal kralj pri nadvojvodi ter se ie nato povrnil v Sofijo, nakar je nadvojvoda Friderik odpotoval drugi dan v svoj glavni stan.	_
Griki — cntentfl.
BERLIN. 2. (Kor.) Korespondent WoIf-fovega urada v Atenah poroča: Aretacija konzulov četverozveze v Solunu po Francozih je povzročila tu največje o-gorčenje. Grška vlada je vložila energičen protest.
PARIZ, 1. (Kor.) Agence Ha vas poroča iz Soluna 30. decembra: Vsled napada sovražnih letal so sklenile sovražne oblasti izgon konzulov Nemčije, Avstrije, Turčije in Bolgarske. Konzulati so bili obkoljeni od čet. Konzuli so dobili ukaz, da nemudoma odpotujejo. Generalni konzuli imenovanih držav so bili odvedeni na francosko veliko oklopnico »Patrie«.
SOFIJA, 1. (Kor.) Kakor je izvedela »Agence tel. bulgare«, je vzbudila aretacija konzulov Nemčije, Avstrije, Bolgarske in Turčije v Solunu na Grškem veliko razburjenje, ker se smatra to kot veliko kršenje suverenskih pravic Grške. Na Bolgarskem je, odkar je to znano, enako veliko ogorčenje. Ministrski svet je sklenil, da se morajo kot represalija aretirati oni uradniki, ki so ostali po odhodu šefov poslaništev Anglije, Francije in Srbije. Uradniki bodo izpuščeni šele po izpustitvi naših konzulov in njihovega c-sobja.
Bolgarski protest proti zajetju bolgarskega konzula v Solunu.
SOFIJA, 3. (Kor.) Ministrski predsednik Radoslavov je izjavil v razpravi o proračunskem provizoriju, da je vlada protestirala proti zajetju konzula v Solunu in zahtevala od Grške, da uporablja svoje suverenitetne pravice, ker bolgarski kon-
naši cerkvi, res--!« in Nejče je prepričevalno pokiinal in ves žarel od veselja nad imenitnim doživljajem.
»Pojdi, no, pojdi, še šolo boš zamudil, otrocaj neumni!«
Šola! oh, in vrbovih vejic je hotel nesti
učitelju--no, pa jutri--zasukal se
je na petah in zdirjal okrog ogla na cesto, j
zuli niso akreditirani pri Angležih in Francozih, temveč pri grški vladi.
Zdravje grškega kralja.
ATENE, 2. Kor.) Wolffov urad poroča: Profesorja dr. Kraus in dr. Eiselsberg sta preiskala kralja in ugotovila, da- je njegovo zdravstveno stanje izborno. Trajni, od stare operacije izhajajoči iztok iz rane ne more vplivati na kraljevo zdravstveno stanje.
General Castelnau se vrnil v Pariz.
PARIZ, 31. (Kor.) General Castelnau se je vrnil iz Italije in Grške.
Romunsko zbornico. .
BUKAREŠT, 1. (Kor.) Na včerajšnji seji zbornice je izjavil Carp: Ko me je poslal pokojni kralj radi donavskega vprašanja v Berlin, sem DoroČal v svojem poročilu, da imamo interes, da gremo z Avstrijo. Povrnivši se v Rumunijo, sem študiral položaj Ramunije v Avstriji in prišel do prepričanja, da se zamore zbolj-šati njen položaj le z osvojitvijo priznanj. Osvojitev je bila mogoča, ker je imela za predpogoj uničenje monarhije. Radi tega smo imeli dolžnost, da gremo po poti priznanja. Tudi danes ne smemo misliti nato, da bi šli čez Karpate. V slučaju zmage četverozveze vemo iz ust ruskega ministrskega predsednika, kaj nas čaka. Rusija hoče morske ožine, izlive Donave in Galicijo. Bolgari so razumeli, da potrebuje potem Rusija prehod po suhem do Carigrada. Radi tega so proti Rusiji in zato smatram tudi za našo dolžnost, da smo proti Rusiji. Govornik je naglašal, da bo rumunska politika sledila redno onemu, ki razvija v Evropi zastavo odpora proti invaziji severa. Ta zmagonosna zastava je v rokali centralnih držav. Karpatsko vprašanie bo rešeno ne onstran Karpatov., ampak tostran Pruta. Zastopnik konservativcev Arion je naglašal. da bo politika konservaticev, če bo položaj kakor dandanes, na strani centralnih držav. Ministrski predsednik Bratianu je naglašal, da vlada ne more govoriti o mednarodni politiki, kar pa ne znači, da odobrava vse rečeno. Nato je bila adresa sprejeta z 82 proti 2 glasovoma.
Odredba Rumunije glede prezimo-vanja ladij.
BUKAREŠT, 1. (Kor.) Generalni štab izjavlja, da smejo vse donavske ladje, naj pripadajo komur hočejo, prezimiti le v določenih pristaniščih.
Torpedirani parnikl.
LONDON, 1. (Kor.) Poštni parnik »Per-sia« (795 ton) je bil dne 30. decembra pri Kreti torpediran. Veliko število potnikov in znatno število posadke je bilo rešenih. Med 230 potniki so bili 3 Amerikanci.
LONDON, L (Kor.) Angleški parnik »Abelias je bil potopljen.
LONDON, 1. (Kor.) Lloydova agentura poroča: Pri Kreti potopljeni poštni parnik »Persia« je bil na potu v Bombay in je prispel 28. decembra v Malto. Število potnikov in posadke po uradnem poročilu ni bilo naznanjeno. Po poročilih z druge strani je iz potniške liste »Persie« razvidno, da je bilo vpisanih 87 žensk, 27 otrok in 3 Amerikanci. Bati se- je, da so izgube na človeštvu velike.
z zupBfotiii loiifta.
BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. januarja 1916.
V noči 1. januarja so bili poizkusi močnejših angleških oddelkov, da bi pri Fre-Hn^hemu, severovzhodu Armentieresa, vdrli v naše postojanke, odbiti. Severo-zapadno Hollucha so naše čete po uspešni razsirelbi zasedle razstreljeno kotlino. Pri osvojitvi sovražnega jarka južno HartmansweiIerkopfa je bilo ujetih nad 200 ~ož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleško odlikovanje za ruskega carja.
LONDON, 1. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Kralj je imenoval carja za angleškega feldmaršala.
K potopitvi norveškega parnika ^alerno.
KRISTIJANIJA, 31. (Kor.) Nemški vnanji urad je naznanil norveškemu poslaništvu v Berlinu, da je bila v zadevi norveškega parnika »Salerno«, ki se je potopil 10. oktobra 1915., izvršena natančna preiskava, ki je dognala, da ni nobenega oporišča za mnenje, da je bil parnik potopljen po nemškem podmorskem ?o!nu.
S turških i?0]IŠČ.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Pri Seddil Bahru v noči na 31. decembra živahni boji z bombami. Na desnem krilu srdit topovski ogenj in metanje bomb v središču. Dne 31. '-cembra popoldne smo krepko odgova Ji na sovražen ogenj proti našim strelam* jarkom v središču. Naše ožinske baterije so obstreljevale izkrcevališče pri Seddil Bahru in v bližini se nahajajoča skladišča. Odgovarjala je oklopnica »Suffren« pod zaščito 5 iorpedovk, a brez uspeha.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Iz Bagdada se poroča: Turški oddelek je pregnal Ruse iz Savčbulaka, južno Urmijskega jezera in jim je prizadejal precej znatne izgube. Ruse zasledujemo.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča o boju, ki se je vršil pri Sawie v Perziji med skupinami prostovoljnih domačih vojnikov in Rusov. Rusi so bili premagani. Izgubili so dve strojni miški, en avtomobil in so imeli 180 ranjencev. Neka druga skupina vojakov, ki je napadla Ruse severno Hama-dana, je uplenila dva topova.
Afera »Ancona«.
WASHINGTON, 1. (Kor.) Uradni krogi izjavljajo, da je radi tega, ker je Avstrija v bistvu ugodila vsem ameriškim željam erlede afere »Anconei, vsak prelom nemogoč.
Mama mlinarica pa ne bi bila mama mlinarica, ako bi je Nejčetov doživljaj vendarle nekoliko ne spravil v tisto nemirno, po utehi kričeče stanje, ki ga ponavadi imenujemo radovednost.
»Pa kje jo je videl — nemara na vrtu —
lahko je še tam--« in mati mlinarica
je že stala na pragu vrh siopnjic, zasenčila si je oči z debelo svojo roko in izpod
nje premeri sosedov vrt--toda nič —
— pač, tam na koncu pri vrbi — ampak to je vendar Janko, Janko, ki mu še južina stoji na ognjišču —
»Janko-ooo! Jan —« e — šm en ta na Teč — pa vendar ni tisto tam onkraj plota,
ki govori z njenim svakom--i — je-
deta, menda je res — no, no, hm!--
in — kričaje nazaj v mlin:
»Luka, pojdi no lesem. pa hitro pojdi!«
»I, saj ne gorirkali?« razkorači se mlinar pod stopnjicami.
»Gori stopi, pa brž — boš nekaj videl!« de žena vsa vzhičena. »Vidiš tam pri vrbi našega Janka in tam — na oni strani — ni to ona z Griča, ki se v mestu šola, kaj?«
»Hm, bo že, bo--«	"
»Kaj, bo-bo-bo- saj si jo danes srečal doli v trgu, Šimert ti jo je pokazal in rekel
—	zdaj pa že ne veš, če je ali ni —!«
»I, no, saj ti pravim, da je — menda je--« in že zaškripljejo stopnjice zopet pod težkimi mlinarjevimi škornji. — Nejevoljna, da sama ne ve zakaj, stopica za mlinarjem njegova boljša polo-yica
»Ta Janko — lahko bi vedel, kdaj je za Doštenega človeka pripravljena južina
—	pa se ti klati tam okrog po gozdu od rane zore in — s prestreljeno nogo! Doma ne izvlečeš iz tega učenega doktorja pametne besede, vedno naprej ti
rli v tiste knjige — zdaj ga pa poglej — ina ga čaka — on pa ne neha blebetati
isto gosposko deklino.«--
jodrnjanje razvnete mlinarice se pola->ma stopnjuje v napeto kričanje, kakršno je v mlina običajno.
Aprovlzocllske M.
Kaj dobimo ta teden?
Prihodnji teden, t. j. od 3. januarja pa do 9. januarja I. 1916. se bodo dobivala naslednja živila aprovtzacijske komisije in sicer na en odmerek izkaznice za živila i 1U kg riža po K 2.— kilogram, lU kg kave po K 3.80 kilogram in bela moka na krušne izkaznice.
Aprovizacijska komisija je upala, da bo mogla že ta teden oddajati tudi polentno moko, toda dosedaj zmleta količina še ne zadostuje za vse predivalstvo. Zato se je morala oddaja polentne moke odgoditi do prihodnjega tedna.
Bemiči ml i.
Za draginjsko dokliado državnim uradnikom. Splošno avstrijsko uradniško društvo nam javlja, da je ravnokar predložilo vladi prošnjo, naj z ozirom na težavni položaj priskoči državnim uradnikom na pomoč z dovolitvijo draginjskih prispevkov do povratka normalnih razmer.
Pogreb na Katinari umrlega g. Avgusta Pečarja se bo vršil danes, v ponedeljek, popoldne ob 3 iz hiše žalosti na Katinari št. 2.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluj'e vsak dan, izvzem-ši nedelje in praznike, od 5. do 7. zvečer v pisarni odvetnikov dr. Rybara in dr. Abrama, ulica Campanile št. 11.
»Kakšna pa je vendar zdaj ta punica, saj si jo videl,ne? Jaz sem jo zadnjikrat
videla, ko je bila pet let stara--« kriči
zdaj možu prav na uho, pomagaje mu dvigniti vrečo bele moke na rame.
»Videl. O, ta pa, ta! brhka je postala, brhka! «mlinar Marn je popravil veliko vrečo na svojih širokih plečih, da se je mlinarici zakadil oblak moke v radovedno nategnjeno lice---
Ko bi prav takrat ne vstopil Janko — bogzna, kako bi se bilo godilo nagajivemu mlinarju uzbok njegove vztrajne redkobesednosti — tako pa se mlada mamka zasuče in s širokimi krili jezno odfrfra proti kuhinji.
Prav gorko je že pripekalo solnce skozi mala, s cvetličnimi lončki zastavljena okna mlinske »hiše«. V kotu pod križem, z rdečimi papirnatimi rožami okrašenem, je na beli javorjevi mizi puhtela južina.
Domači so sedeli naokrog — seveda zopet brez Janka, brata gospodarjevega, pravnika — zdaj pa — vojaka na dopustu.
Že nekolikokrat Je mlinarica nejevoljna stisnjenih obrvi ošvignila prazen prostor poleg gospodarja . . . Konečno, ko je hlapec Simen že odložil žlico in se počasi po*
Mrdn ii.
Odpošiljanje vojnopoštnih zavitkov.
Glasom odloka trgovinskega ministrstva z dne 23. decembra 1915 št. 39b41/P ex 1915 se smejo zasebni vojnopoštni zavitki, začenši z dnem 3. januarja 1916, pod ponovno že razglašenimi pogoji razpošiljati na vse vojnopoštne urade. Opozarjamo zlasti na to, da smejo vojnopoštni zavitki vsebovati le 1) opremne predmete in 2) smotke, smotčice in tabak, pipe, cevke in užigala brez bencina.
Nedeljski počitek v trgovski obrti je zopet uveden glasom ravnokar izdane mimsterijalne naredbe. S tem stopi zopet v veljavo v 7akonlh določeno pooblastilo, da morejo 2elne politične oblasti dolo-čati izmero edeliskega dela v trgovski obrti v tistih mejali, ki jih določajo zakoni. Izjema bi mogla biti morda le pri trgovini z živili, posebno v velikih mestih in bo 'morda potrebna kaka drugačna uredba, nego je bila pred vojno. Zato je ministrstvo za trgovino naložilo deželnim političnim oblastim, naj vnovič prouče naredbe o nedeljskem in praznfškem počitku in naj. kjer bi se pokazalo to potrebno, iz-dado tiste izpreminjevalhe predpise, ki so potrebni, da bo občinstvo preskrbljeno z živili. PoscTbno se naglasa, da se vzpo-
stava nedeljskega počitka tiče le	j izvedelo in raztrosilo, ampak da bo ostala
ske obrii. ne pa drugih, n. pr. prevažanje naložba taina. In takih vlagateljev je naj-(spediterja) in ne produkcijskih obrti Zujve^ Glede tajnosti hranilnih vlog velja to ostanejo prejšnji predpisi o nedeljskem j jsto ^ je povccjalo zgoraj glede kre-počitkn nadalje v veljavi.	ditov. Vsi vlagatelji brez izjeme smatra-
Iz Koionie. 6. januarja 1916, na praznik:jo za dolžnost zavoda, vodstva in urad-sv. Treh kraljev bo v Kolonji prireditev : nikov zavoda, da ti činitelji o vlogah CM otr* kega vrteti ob treh popoldne v molčijo in to strogo molčečnost proti vsa-prostorih gostilne Pri starem Matevžu«, komur varujejo.
Po sporedu bo štrukljev in čajev večer. Nastaja vprašanje, ali so kreditni za-— Ker je namenjen dobiček naši šolski i vodi, vodje zavoda in uradniki, dolžni iz-družbi sv. Cirila in Metoda in obsega spo-i povedali pred civilnim sodnikom o p^slo-red deklamacije, igre. petje, prizore in vanju zavoda, posebno o danih kreditih
»EDINOST«
pri kreditnih zadrugah svoje zadružnike Drugačno postopanje, izdajanje poslovnih odnošajev med zavodom in strankami škoduje zavodu in škoduje strankam, slednjim, ker jim izpodkopava gospodarsko stališče, jih po nepotrebnem slabi in napredek otežkoči. Kredit vendar ni samo za take, ki so gospodarsko močni, ampak kredit izpolnjuje svojo prevažno nalogo posebno pri onih, ki so sicer gospodarsko slabi, ki so pa delavni, pridni, vestni in varčni ter stremijo po zboljšanju svojih gospodarskih razmer.
Isto velja glede hranilnih vlog. Hranilne vloge so kreditnemu zavodu zaupan denar. Vlagatelj zaupa zavodu denar, ker je prepričan, da ga lahko dobi nazaj, kadar ga bo rabil, in ker ve, da zavod tako vestno in strogo gospodarsko posluje, da se mu ni treba bati izgube. Vlagatelj pa ima pri tem še eno željo, namreč to, da ostane vloga tajna. Ta želja se od mnogih vlagateljev izrecno povdarja. Zopet drugi vlagatelji jo na ta način izrazijo, da ne povedo svojega imena in ne vložijo denarja pod svojim imenom, ampak pod tujim namišljenim imenom. Zopet drugi vložijo denar sicer pod svojim imenom, so pa prepričani, da se o vlogi itak ne bo
Vesti Iz Istre.
šili lepih narodnith obilne udeležbe.
pesmi.
dvospeve
pričakuje;	____
Pazite na otroke. Antonija Otiarantotto, ki stanuic v ulici di Donota št. I4, je včeraj popoldne prinesla na zdravniško postajo svojo komaj dveletno hčerko Lidijo, katera si je, ko je padla s postelje, iz-vinila kost v levi rami. Na zdravniški postaji službujoči zdravnik je otroku naravnal in povil izvinjeno ramo.
Nezgoda na delu. 42!etni železničar Josip Furlan je predsnočnjmi ob polidveh po nesreči padel v žele iškem vozu ter se pri tem precej težko pobil na čelu. Pozvan je bil k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejšo pomoč.
Posledice epileptičnega napada, včeraj ob treh popoldne, ko je šel 561etni Ambrož Grisi, ki stanuje v hiši št. 2 na trgu sv. Jakoba preko ulice del Teatro, ga je naenkrat napadla padavica, vsled česar je revež padel vznak na tla in se začel valjati po uličnem tlaku. Pri tem se je ranil na več mestih na obrazu. Slednjič so pozvali k njemu zdravniku z zdravniške postaje, ki je nesrečnežu izlečil rane, ki jih je imel na nosu, nad levim očesom in drugod po obrazu. Ker je epileptični napad med tem nehal, ga je nato pustil domov^_____
iz zadružnem preua.
Ali so člani načelstev in uradniki kreditnih zadrug dolžni pričevati pred civilnimi sodišči o stvareh, k se tikajo poslovanja posebno hranilnih vlog?
Dr. A. Božič v ^Zadrugi*
Odgovor na to vprašanje je velike, principijelne važnosti za naše kreditne zadruge. Glede sprejemanja vlog, eskon-tiranja menic, posojil na poroštvo in na dolžna pisma so naše zadruge ravnotako ustrojene, kakor banke in hranilnice. Kreditne zadruge sprejemajo vloge na tekoči račun in na vložnc knjižice, pripisujejo nevzdignjene obresti, dajejo kredit na menice in na dolžna pisma, sprejemajo dobre trgovske menice v eskompt itd.
Naravno je in odgovarja našim sodobnim nazorom, da se bančnega poslovanja ne vesi na veliki zvon. Kreditno poslovanje se mora vršiti tajno. Vsakdo si bo premislil, najeti posojilo v zavodu, glede katerega je znano, da se iz njega vse izve. Četudi je splošno znano, da ta ali oni posestnik, trgovec ali obrtnik dela s kreditom, zaraditega se vendar ne sme niti od zavoda, pri katerem ima dotičnik kredite, niti od uradnikov zavoda niti od vodjev načelstva, ravnateljstva itd. podrobnosti o kreditih izdajati*. To je tajnost zavoda in mora tajnost ostati, ako drži zavod kaj na se in varuje svojo klijentelo.
križa!, se oglasi gospodinja v praviCfla jezi:
»Ta bi vendar lahko znal, kdaj ga čaka južina na mizi! Se že spet potika kje po gozdu okrog!«
»Mama«, modruje Nejče polnih ust, »morda je pa strica stekel pes ugriznil!«
Kaj ga je?--Stekel pes--« se
začudi oče Marn.
I- - ja!« prične Nejček — ves ponosen, da ga celo oče posluša. r>\ šoli smo se tako učili, da tak človek, ki ga stekel pes ugrizne, tudi grize — kakor pes —« No, in — daj, daj, kaj boš kvasi!!« za-robanti mlinar in porine žlico po mizi.
Stric pa tudi grizejo!--« zamornija
Nejče, že nekoliko bolj tiho.
> Kaj delajo?« vpraša mlinarica.
»Grizejo !•< Nejčku je zopet zraste! pogum. »Davi sern pri potoku kobilice nabiral —«
* Da bi ribe lovil, kaj ne!«
»I, tak pusti ga, naj pove do konca!«
Nejše si prihuljeno drgne rdeče uho ...
»No, kaj je bilo davi?« ga bodri radovedna mati.
»Jaz sem--sem na bregu čepel,
pa pridejo stric po vrtu, proti vrbi so šli --Tam na oni strani, na klopi, je pa
in o vlogah? Ali jih more sodnik prisiliti v to. da v gotovem slučaju kot p*ič<-; iz-povedo o osebi vlagatelja, o času naložbe, o številki vloge in o visokosti vloge?
V	nemškem civilno-pravdnem redu določuje § 383 štev. 5 c. pr. r., da smejo osebe, katerim so bila vsled njihove službe, vsled stanu ali obrti zaupana dejstva, katerih zamolčanje je v naravi teh dejstev ali po zakonu potrebno, glede teh dejstev odpoved odreči. V mnogih razsodbah raznih višjih sodišč na Nemškem se je izreklo, da ima ta zakonita določba veljavo ne le za banke in hranilnice, ampak tudi za druge kreditne zavode, posebno tudi za kreditne zadruge,
V	avstrijskem civilno-pravdnem redu določa § 321 štev. 5 sledeče: Priča sme odreči izpovedbo na vprašanja, na katera bi ne mogla odgovoriti, ne da bi razodela kake umetnostne ali obrtne tajnosti. Kreditne zadruge izvršujejo posebne vrste obrt: obrt z denarjem. V to obratovanje spadajo vloge in krediti. Po pravilih navadno molčečnost glede vlog in glede kreditov ni predpisana. Tak predpis bi bil odveč. Kajti določil bi nekaj, kar je samoumevno. V uvodnih stavkih smo razložili. da smatra vsak zavod za svojo prvo dolžnost, varovati popolno in brezpogojno molčečnost o obsegu in načinu poslovanja, o osebah, s katerimi kot strankami je v zvezi, o naložbah in kreditih. Vsak zavod zahteva in mora zahtevati od svo-iih vodij, članov ravnateljstva, nadzorstva, načelstva itd., ravno tako, kakor od svojih uradnikov strogo varovanje te tajnosti in molčečnosti, ker bi vsako drugačno postopanje bilo zavodu v nepregledno škodo. To škodo, ki bi pretila obrti, ako bi' se v zavodu zaposlene smelo k izpovedi prisiliti, ie imel v mislih zakonodajalec, ko je v S 321 štev. 5 c. pr. r. ugotovil, da se sme pred civilnim sodnikom priča odreči izpovedi na vprašanja, glede katerih bi pri odgovoru izdal tajnost zavoda.
Prihajamo torej do zaključka: Člani načelstva iii nadzorstva ter uradniki kreditnih zadrug (posojilnic ter posojilnic in hranilnic) imajo ne-le pravico, ampak celo dolžnost, odreči izpovedbo, ako se tikajo sodnikova vprašanja takih dejstev, katerih dotična priča ne sme izdati, ne da bi s tem škodovala zavodu in izdala tajnosti zavoda, torej posebno na taka vprašanja, ki so tikajo vlog in kreditov.
Priporočamo, da se zadružni činitelji tega navodila strogo drže in v vsakem posameznem slučaju varujejo kreditne zadruge in svoj zavod vsake škode. Ako bi se v posameznem slučaju zgodilo, da bi sodnik silil tako pričo k izpovedi, naj se izsili odlok višjih sodišč, ki bodo gotovo uvaževcia razloge, navedene prej v tej razpravici.
Z Brega. (Dopis.) Vojna, v kateri se sedaj nahajamo, je močno prizadela naše ljudstvo. Dolinska občina, v katero spada znani Breg, šteje do zadnjem ljudskem štetju 5260 duš, do 27. julija 1915 je stanje poskočilo na okroglih 5400 duš. 80% prebivalstva se peča s kmetijstvom (predvsem vinorejo in živinorejo), 20% pa z obrtništvom in delom po tovarnah. Ako računamo, da je na vsakih 100 prebivalcev 26 za delo sposobnih moških v starosti od 15 do 60 let, je takih v vsej občini 14T>4, ostalih 3996 oseb so pa ženske, otroci in onemogli starci. Od 1404 za delo sposobnih oseb se nahaja 1206 pod orožjem in doma jih je še 198, ki so pa le bolehavi in slabotni ljudje, večinoma le malo sposobni za delo. Ti bodo imeli nalogo, da obdelajo vse vinograde, vrtove, njive in druga zemljišča. Druga leta je bilo običajno do novega leta mnogo vinogradov obrezanih in povezanih, a tudi mnogo zemlje je bilo prekopane in obsejane z zgodnjim grahom ter pripravljene za saditev krompirja, dočim letos ni videti niti koraka zemlje še obdelane, deloma radi dva meseca trajajočega neugodnega vremena, največ pa radi pomanjkanja delavnih moči.
Pred vojno se je nahajalo v tej občini čez 80 uprežnih volov ter 46 konj, ki so, ne le opravljali domačo vožnjo, temveč tudi mnogo zaslužili z vožnjo hrušča in gramoza ter peska za posipanje cest sosednjega Trsta in Milj, ter z vožnjo stavbnega kamenja in drugega materijala v zgoraj navedenih dveh mestih. Sedaj je odpadel ves ta zaslužek. Za vojaščino je bilo oddanih in deloma posebej prodanih 30 konj in 47 volov po jako nizki ceni. Za domače delo je ostalo še 16 komaj živih konj in 33 volov.
Redilo se je v občini lepo število molznih krav, ki so prinašale našemu ljudstvu lep dohodek in dajale znaten del živeža — mleko. Tudi teh se ie oddalo za vojaštvo čez 180 glav
Vojaška uprava redi v zaledju južne armade znatno število klavne in uprežne živine, za katero potrebuje mnogo krme in tudi to je sarnoposebi umevno, rekvirira to čim bližje mogoče. Vsled tega je oddala naša občina gotovo že čez 500 stotov sena, a bo oddala še, ker se še vedno izdelujem senene bale in odvažajo.
V enakih razmerah kakor kmetovalci v Bregu in dolinski občini sploh, se nahajajo tudi kmetovalci slovanskih občin teh političnih okrajev.
Da se odstranijo obstoječe neprilike in izboljšajo dovolj neugodne okolnosti, ki kažejo popolno ugonobitev našega kmeta, pričakujem od merodajnih činiteljev, predvsem od naših občin, kmetijskih zadrug, deželnega kulturnega sveta in tudi od Narodne zajednice v Voloskem - Opatiji, da nemudoma povzdignejo svoj glas. za odpravo nedostatkov in izboljšanje razmer.
Upam, da se oglasi še kaka sposobnejša oseba v tem listu s primernimi nasveti.
In tako, gospod urednik, želim, da bi tildi Tržačani v tržaških lokalih skorai mogli dobiti kupico rujne »bržanke«, katere dobroto žal le uremalo poznate, dočim je sosednjim Kranjcem prav dobro znana.	Nis Vodoran 111.
3. januarja 1916.
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal i/ig Karia Teresa-S. Catsrina
Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje g novosti, velk izbor izgotovljenega pe- p rila in na metre, spodnje srajce moderci. H Vezenine in drobnarije, preproge za- S ese, trliž po .izjemno nizkih cenah.
Umrli s©:
Prijavljeni dne 2. t. m. na mestnem fi-zikatu: Jelenko Adrijan, 4. mesece, Čar-bola zgornja št. 183; Hrovatin Davorin-ka, 5 let, Vrdela št. 651; Judrigo Josip, 55 let. ul. del Crocifisso št. 5; Luit Na-chu, 79 let, ul Valdirivo št 21; Braun Ferdinand, 60 let, ul. dello Acquedotto št. 63.
ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici dellc Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Zaloga tu in inozemskih vin, Špirita, liker-iev in razprodala na drobno in debelo
Jakob Pmrhmuš
Trst, Via tieSSa £Uque Si. 6
(Nasoroti Calte Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezer-tnin italijanskih in avstro-osrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovcc slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takol izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra
TRST, VSa Torrsrate štv. 14f TRST
Za!oga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. -Specijalitet*
pofrašcin za sedlarje.
:: NALI OGLUŠI u
□□ □□
fc računajo po 4 stot. besedo. Jlasino tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zaaSa 40 stotink. .
□u
□□
□□
sedela ona — z Griča in — ko je strica ugledala, je na klop skočila. Stric so pa na kamen stopili — pod vrbo in — in potlej so jo pa ugriznili —«
»Kaaaj?«
»Ugriznili so jo — saj sem slišal, kako je zakričala — ampak potlej se je spet smejala, in jaz sem mislil, da jo niso tako hudo, ker se je smejala, ,in zato vas nisem šel klicat —«
»Bedi no, šleva otročja! — Tisto koruzo mi še tam poberi zunaj — v pehar jo deni — bo za kokoši, ker so smeti vmes!«
In Nejče je izginil skozi vrata — vesel, da je tako poceni odnesel pete, ker — če bi oče- vedel, da sta dopoldne s sose dovini Lojzkom res ribe lovila---!
Janko pa je še sedel tam na goličavi onstran potoka in zdajpazdaj je spustil knjigo v naročje in se zazrl sem črez potok, črez brsteče, cvetoče drevje — tja na »Grič«, kjer je pri oknu svoje sobice sedela ona — njegova ljuba — in mu skrivoma pošiljala poglede ---poljube tja'
črez šumljajoči potok — črez brstečo,r cvetočo pomlad . ..
In najhujše so naši ljudje prizadeti pri vinu. Znano je, da se v dolinski občini ter v sosednjem delu dekanske občine (Crni-kal in sosednje vasi) prideluje belo vino, sloveča »bržanka«, o kateri je že Vodnik pred 120 leti pel: »Živela mat' Bržanka, da nain nikol' ne zmanjka«, in katero so posebno Kranjci kaj radi kupovali. Z znano naredbo je c. kr. namestništvo določilo maksimalne cene moštu in vinu v koprskem, poreškem in pazinskem okraju po 55 do 60 K za hektoliter, po času prodaje, brez ozira na prej običajne krajevne razlike v cenah glede dobrote vina. Vsakemu, tudi nestrokovnjaku je znano, ako se je prodajalo na Bujščini in Izolanščini vino po 30 K hektoliter, da je bilo v Bregu gotovo po 50 K. Ni se upoštevala niti razlika v dobroti. Ob letošnji trgatvi je imel mošt belega grozdja v Bregu najmanj 19% sladkorja, dočim je imel na Izolanščini komaj 14%. Upoštevala se ni o-kolnost, koliko več truda in tudi denarja stane obdelovanje vinogradov v bregovitih krajih in koliko manj stane v ravnini. Cene so se določile vsem enako. Ne bi bilo težko določiti cene po množini sladkorja v moštu odnosno alkohola v vinu, ako se imajo razni pripomočki za določanje moči in dobrote vina. V sosednji tržaški okolici se vino enake kakovosti plačuje po lr20 do 1'40 K liter na debelo, dočim pa je po prej navedeni naredbi določena cena našemu vinu za december komaj po 58 v. Na sosednjem Kranjskem se plačuje dolenjski cviček po V20 K in še dražje. Vsled tega naš kmet izgublja pri vinu najmanj 62 vin. na vsakem litru. Ako upoštevamo okolnost, da ima dolinska občina za prodajo vsaj 10.000 hI vina, izgubijo vinogradniki dolinske občine pri vinskem pridelku leta 1915 čez 600.000 K (šeststotisoč kron). Toda ni dovolj samo to oškodovanje, ker škodo trpe še na drugi način. 7	» ► v. r •
~ v	Pri-
delovalci so primorani prodajati vino le domačim krčmarjem, ki pa zamorejo radi znanih razmer le malo vina razpečati. Vsled tega tudi ljudje popijejo mnogo vina doma, ki ga v drugačnih razmerah ne bi popili. Torej take odredbe poleg gospodarskega tudi moralno slabo vplivajo na ljudstvo.
Poznavalci naših razmer mi bodo potrdili, da v primitivnih kleteh in itak v primitivnih sodih s primitivnim ravnanjem naših pridelovalcev, ni mogoče ohraniti vina dolgo časa dobrega, posebno ne na pomlad, ko se mraz in toplota često menjujeta.
Znano mi je, da so za nekatere občine poreškega okraja obrnile s primernimi vlogami na c. k. okrajno glavarstvo, da izposluje od c. kr. namestništva dodatnih odredeb glede povišanja cen * ozirom na bo}? Walifikacijo vin,	i
Naznanilo preselitve! „r^
IVANĆIČ & KDRINClC v Gorici se je preselila začasno v Dornberg St. 146 (prej trgovina Andrej Pahor). Priporoča se cenj. odjemalcem vipavske doline.	634
Mfifllfl ^3V0 se napravi samo z specijaliteta llUMIU .AMERINO". Gospodinjo pokusijo lahko to kavo pri tvrdki „\XA~ d. z. o. z., ul. Miramar štev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMERINO ~ * "" 610
K 1-35.
Volna
rabljena kupnje se. ^rna in siva po K 4, bela do K — Anton Kogoj, ulica Riborgo 5, Trst.	019
Podpisani naznanja vstm sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njegov oče
v starosti 81 let, po kratki bolezni, dne 31. januarja 1915. v bolnišnici na Reki mirno v Gospodu zaspal. Trst 2. januarja 1916.
PRELC ANTON, sin, c. k. red. nadz.
| Zoiošo dalmatinskega vina §
8 lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu I
| Filip Ivanišević |
I ulica	18, Telefon 14-05 §
Prodaja na drobno in na debelo. q Gostiina-Buffet v ul. Nuova št. 9, v Jta-^^ teri toči svoja vina prve vrste.



LiMna, Su. Petra testa 21-23
poštni preda! štev. 127
Trgevc? vetih	s-s
■■MMBMHMMg35Baaa«aMWBaaBa
| Umetni zobje
* z fB&reifeOajfl, zlate Krone !n obroiikl
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TRST, ul. Coszrma št. 13, II. n,
Vi.
♦
J Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
Emllla
Trst Campo S. Gtacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino pisarniških in šolskih potrebščin
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst«
Prodaje se tudi rnsmvsnlHl v slov. JszlkD.
Ces. kr. priv.
za trgovino in obrt
(I. r. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Commercio ed Industria)
Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2
se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit")
Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3-7570 (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi.
Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne.
Po najvišji ceni Kupuje ježiće (KRoppern) Ha H. a. kregaj?, Ljubljana, poštni predal lfei>. iti
Veliko skladišče klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, iiiadik. platna žepnih robca, moških Bogcvk ifid,
K. Cvenkil Trst Corso 28
Cene zmerne. -- Postrežba telna.
Narodna trgovina, n Narodna trgovina.
//