PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini /-'> * 1 • Abb. postale i gmppo - Cena 4U lir Leto XXI. Št. 78 (6056) TRST, petek 2. aprila 1965 NOVA POBUDA ZA POMIRJENJE V JUGOVZHODNI AZIJI Poziv nevezanih zainteresiranim vladam naj začnejo pogajanja za mir v Vietnamu Poziv jugoslovanskih in kanadskih sindikatov - Sihanukove izjave Ameriška letala so polivala osvobojena področja s petrolejem in nato odvrgla zažigalne bombe - Srdit spopad v bližini Dananga WASHINGTON, 1. — Poslaniki Afganistana, Etiopije, Gane in Jugoslavije so izročili danes ameriškemu državnemu tajniku Deanu Rusku v imenu 17 nevezanih držav poziv, naj se začnejo mirovna pogajanja za Vietnam brez poprejšnjih pogojev. Poziv so izročili vsem osta- ------------------ lim zainteresiranim državam. V njem se voditelji nevezanih držav obračajo neposredno na ZDA, Sovjetsko zvezo, Francijo, LR Kitajsko, Veliko Britanijo, Demokratično republiko Vietnama, Južni Vietnam, Vietkong s pozivom, naj začnejo pogajanja za politično rešitev v Vietnamu. Poziv so izročili tudi Kanadi in Poljski kot članicama mednarodne komisije za Vietnam in splošnemu tajniku OZN U Tantu s prošnjo, da o tem obvesti vse članice svetovne organizacije. Nevezane države se hkrati obračajo na svetovno javnost, naj podpre miroljubno pobudo za rešitev vietnamske krize. Kakor znano, so ta poziv pripravili v Beogradu na konferenci nevezanih, ki je bila sredi marca. Podpisali so ga državni in vladni poglavarji 17 držav. Te so: Afganistan, Alžirija, Cejlon, Ciper, Etiopija, Gana, Gvineja, Indija, Irak, Jugoslavija, Kenija, Nepal, Sirija, Tunizija, Uganda, Zambija in Zar. Voditelji oziroma predsedniki 17 nevezanih držav izražajo v pozivu globoko zaskrbljenost zaradi povečane napetosti in širjenja sporov v jugovzhodni Aziji, v nekaterih področjih Afrike, na Srednjem vzhodu in v Latinski Ameriki, ki so rezultat tlačenja in tuje intervencije, in obžalujejo, da hude težave, v katere je zašla OZN, ovirajo to svetovno organizacijo, da bi v celoti izpolnjevala svoje naloge za ohranitev in zagotovitev miru. Posebno se izraža zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja v Vietnamu, kar je posledica tujega vmešavanja, in se izraža prepričanje, da je miroljubna rešitev s pogajanji edina pot, ki lahko pripelje do prenehanja spbpada. V tem cilju voditelji držav in vlad nevezanih držav pozivajo vse neposredno zainteresirane države, naj čimprej brez kakršnih koli predhodnih pogojev začnejo pogajanja, da bi se dosegla politična rešitev v Vietnamu v skladu z upravičenim stremljenjem vietnamskega ljudstva v- duhu ženevskih sporazumov o Vietnamu in izjave kairske konference nevezanih držav. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je nocoj izjavil, da bodo poziv nevezanih držav zelo skrbno proučili in da bo ameriška vlada poslala odgovor omenjenim državam. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je danes s posebno izjavo obsodil oboroženo intervencijo ZDA v Južnem Vietnamu in napade na suverenost in celovitost DR Vietnama. CK Zveze sindikatov Jugoslavije zahteva, naj se v interesu svobode ljudstva Južnega Vietnama in miru na svetu preneha dosedanja politika, in ugotavlja, da bi odločna in hitra akcija vseh miroljubnih sil zaustavila nevaren razvoj dogodkov in prispevala k miroljubni rešitvi vietnamskega vprašanja. Kanadska sindikalna organizacija »kanadski sindikalni kongres«, ki šteje milijon članov, je včeraj pozval predsednika vlade Pearso-na, naj pozove vse prizadete strani v vietnamskem sporu na prenehanje sovražnosti in na začetek pogajanj, preden se spopad spremeni v splošno vojno. To zahtevo postavljajo v pismu, ki ga je predsednik sindikata poslal Pearsonu. Angleški laburistični poslanec William Warbey, ki je nedavno obiskal Severni Vietnam, pravi danes v pismu, ki ga objavlja «Times», da se voditelji Severnega Vietnama strinjajo z mnenjem predsednika Johnsona, da se mora Vietnam povrniti k pogojem, ki jih je do- ločila ženevska konferenca leta I in dovoliti, da Azijci sami rešijo 1964. Warbey se sklicuje na John-1 svoje probleme, kakor jih želijo. sonovo izjavo, da bi bil priprav- ,rjl—•' --J -*•------• l]en pogajati se za mir na podlagi omenjenega sporazuma. Poslanec dodaja, da sta mu pred nekaj tedni, ko je bil v Hanoju, Hošiminb in predsednik severnovietnamske vlade izjavila isto. Po mnenju se-vernovietnamskih voditeljev je bistvena določba ženevskega sporazuma, ki bi se morala spoštovati, mednarodno priznanje združenega in neodvisnega Vietnama s prehodno dobo, med katero bi morali biti dve ločeni upravi na podlagi politične enakopravnosti. Kamboški predsednik Sihanuk Je poslal severnovietnamskemu predsedniku Hošiminhu in predsedniku južnovietnamske osvobodilne fronte pismo, v katerem poudarja, da Kambodža v celoti podpira junaško borbo vietnamskega ljudstva, ki na severu in na jugu brani svojo neodvisnost in suverenost. Kamboška vlada je mnenja, da bi morale vse države sveta prisiliti ZDA, da spoštujejo pravico narodov Indokine Včeraj je nad sto ameriških letal odvrglo na jušnovietnamsko džunglo, kjer ima osvobodilna fronta svoja oporišča, veliko količino petroleja, zatem pa zažigalne bombe in bombe napalm. Nastal je ogromen požar, ki je trajal dvanajst ur. Nenadoma pa je morda zaradi vročine, ki jo je ' povzročil ogenj, nastal dež, ki je pogasil požar. Na področju, kjer so pripadniki osvobodilne fronte včeraj sestrelili tri ameriške helikopterje, in ki je oddaljeno 56 kilometrov od ameriškega oporišča Dananga, so bili vso noč srditi boji, pri čemer je južnovietnamska vojska vrgla v boj dva tisoč vojakov. Danes so se čete Vietkonga umaknile. Zgube na obeh straneh so velike. Danes so čete osvobodilne fronte sestrelile še en ameriški helikopter, ki je prevažal južnovietnamske čete na področje zahodno od Saj-gona. V dneh 30. in 31. marca je bilo med operacijami v pokrajinah UIIMIIIIIIIIIIIIIIIMJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»llllll>IIIIIIIIIIIITtllllllMII||||||||||nl|||||,l|l|||l|t|ll|l|||||||||,||||||||||||||||||||||m||||||||||| VLADNE STRANKE PROUČUJEJO REFORMO ŠOLSTVA Danes v poslanski zbornici konkordat in zadeva Vikarija Poslanci PSI in PSDI sklenili zavrniti resolucijo KPI - Ukrep o razvoju kmečke posesti odobren ■ S 4. aprilom nova tedenska televizijska oddaja «Kronika političnih strank», z 22. aprilom pa še ... 1 rn 1 eslicu nastaja novo jezero Kako zdržijo živa bitja v okoliščinah, ki so do 100 krat bolj «za-strupljene» kot bi smele biti - Laboratorij in inštitut nista vse? Sodobna znanost je včasih v čudni dilemi: na eni strani se opira izključno na svoje dosežke, ki so plod desetletnih, celo stoletnih razglabljanj, poskusov ugotovitev, včasih že nekakšnih znanstvenih aksiomov, na drugi strani pa najdemo znanstvenike, ki upoštevajo tudi preprosti empirizem. Prva skupina odklanja vse, kar se ni spočelo in rodilo v inštitutu, laboratoriju, skratka pod okriljem znanstvene katedre, druga pa je pripravljena upoštevati tudi izkušnje, ki so se rojevale in preverjale tisočletja izven laboratorijev. Ce se hočemo glede tega omejiti izključno na medicino, bomo navedli primere tudi uspešnega zdravljenja v džunglah ali pri primitivnih narodih, ki so sicer Zapustili džunglo, ki . pa še ne vedo. kaj je moderna medicina, že stari Indijanci so z uspehom uporabljali na primer strup ku-rare. Kateri zdravnik bi bil to upošteval še pred dvajsetimi, tridesetimi leti; danes pa je kurare splošno veljavno medicinsko sredstvo. V džunglah ne poznajo farmacevtskih sredstev proti spočetju, poznajo pa rastline, ki imajo enako vrednost. Kaj vedo primitivna plemena «zelenega oceana« —• Južne Amerike za vzroke sladkorne bolezni. In vendar imajo svoja sredstva tudi proti tej bolezni. Našli so jih v nekaterih zeliščih. In ne samo to. Pomislimo na primer na coca-colo. Danes je splošno znana poživljajoča pijača, do pred kakim desetletjem pa so liste koke primitivna ljudstva uporabljala kot dražilo, kot mamilo, kot sredstvo proti bolečinam. Se cela vrsta Je področij, kjer bi nam stara empirika mogla pomagati, kljub našim mogočnim in popolnim laboratorijem, kljub tisočem znanstvenikov, ki kljub svojim ogromnim naporom v marsičem ne morejo posameznim vprašanjem in problemom do živega. Morda bi znal kdo reči, da se te možnosti dajo upoštevati le kar se tiče omenjenih primerov s področja medicine v najširšem pomenu besede. To deloma drži, saj je nemogoče pričakovati, da nam bodo džungle posredovale kake novosti glede mehanike ali česa podobnega. In vendar so v znanstvenih krogih vsega upoštevanja vredni strokovnjaki, ki računajo, da bodo «v prirodi« našli odgovor tudi na nekatera vprašanja v zvezi z radioaktivnostjo, ki je prišla bolj do izraza z najnovejšo atomsko vedo. Glede tega je zelo zanimiva velika južnoameriška država Brazilija ali točneje dve področji te velike države. Ni dolgo tega, ko Je bil v Riu mednarodni strokovni simpozij na katerem so sodelovali strokovnjaki iz številnih držav in obravnavali problem kemične strukture nekaterih prirodnih sestavin. Osnova temu mednarodnemu zborovanju strokovnjakov pa je bilo vprašanje, ali naj se so-dobni znanstvenik povsem otrese predsodkov, ki jih ima znanost do empirizma indijanskih pie-men glede nekaterih pojavov Prav v zvezi s tem so prišle na dan nekatere zanimive ugotovitve, ki so povezane z že prej omenjeno radioaktivnostjo, odnosno s problemi, ki so neposredna posledica radioaktivnosti. Znana je nevarnost, ki • jo radioaktivnost predstavlja za človeštvo. V Moskvi je bil podpisan tako imenovani moskovski sporazum o delni prepovedi atomskih poskusov v zraku, vodi in na zemlji, in sicer z namenom, da se prepreči nadaljnje zastrupljanje ozračja in vsega živega na zemlji, ker bo sicer življenje postalo nemogoče, saj je neizpodbitno ugotovljeno, da so prevelike doze žarčenja kvarne za človeški organizem in če ne ugonobijo neposredno organizma samega, vplivajo na njegove genetične elemente. Te ugotovitve so ugotovitve znanstvenikov in preverjene v znanstvenih inštitutih in nihče vanje ne dvomi. In vendar imamo v Braziliji dve področji, kjer ti zakoni ne veljajo. Zakaj, odgovora še ni. Gre za dve področji, katerih eno je nedaleč od Ria ob obali in sicer ob vznožju Sierre do Mar, torej pod gorovjem, ki je eno najstarejšib pogorij na svetu. Tu sta dve manjši mesteci, Guara-pary in Meaipa, ki imata vsako po približno 20.000 prebivalcev, ki se povečini ukvarjajo z ribolovom. Drugo področje pa je področje vulkanskega izvora Morro do Ferro v državi Minas Gerais. Gre za področje nizkih gričev, Id je skoraj puščavsko, raje bi rekli poraslo le s travo, ki jo mulijo črede ovac. Ti dve področji Sta za sedaj edina odkrita močno radioaktivna kraja na svetu, kjer splošna znanstvena dognanja glede radioaktivnosti in njenih posledic ne veljajo. Raven atmosferske radioaktivnosti je približno enaka na obeh teh «otokih». Ozračje je Lepa filmska umetnica Claudia Cardinale, ki smo jo videli že v tolikih uspelih vlogah, je hila predsinočnjim nagrajena z visokim priznanjem: dobila je »srebrni trak« za svojo vlogo v filmu «Bubcjevo dekle* tu radioaktivno od 0,1 in 0,2 do maksimuma 3.0 mikroroentgenov. Strokovnjak ne ve, kaj to pomeni, zato bomo povedali, da je ta radioaktivnost od 10 pa do 100-krat večja kot znaša splošna radioaktivnost ozračja na Zemlji. Toliko o atmosferski radioaktivnosti. Ce pa se lotimo proučevanja radioktivnosti zemlje, rastlin in drugih živih bitij na teh dveh področjih, ugotovimo, da se raven radioaktivnosti med enim in drugim področjem močno razlikuje. Vtem ko je na prvem «otoku» pod Sierro do Mar radioaktivnost rastlin in živali razmeroma nizka, je radioaktivnost rastlinstva in favne na drugem »otoku« izredno velika. Strokovnjaki si to razlagajo zaradi lahke topljivosti radioaktivnih soli. tega področja, ki se spreminja v nekakšno zastrupitev rastlinstva in živalstva, ki tu živi. Da bi ta razlaga bila čimbolj dostopna tudi nepoučenemu človeku, bomo povedali naslednje: če radioaktivnost določenega elementa merimo z impulzi Geigerjevega števca, bomo ugotovili, da Geigerjev števec zaniha le osemkrat, če z njim merimo radioaktivnost obdelane zemlje v Riu, če pa prav tam merimo pepel radioaktivne trave, bo Geigerjev števec napravil 157 nihajev. Ce pa z istim števcem napravimo podoben poskus na področju Morra do Ferra, to se pravi na drugem radioaktivnem »otoku« v Braziliji, bomo ugotovili, da napravi števec pri merjenju radioaktivnosti pepela tamkajšnje trave od 1200 do 6600 nihajev, kadar merimo pepel listja drevja, napravi Geigerjev števec 5800 nihajev, goba ali žaba, ki smo ju pobrali ali ujeli v nekem tamkajšnjem rudniku torija, pa bo povzročila v Geigerjevem števcu od 10.800 do 21.000 nihajev. Tudi nestrokovnjaku je jasno, da je razlika velikanska že med tema dvema bolj radioaktivnima področjema, kolikšna pa bi le bila, če bi ne primerjali dve specifično radioaktivni področji. Toda s tem zadeva še ni končana. Strokovnjaka najbolj moti dejstvo, da pri prebivalcih teh dveh področij, kot tudi pri favni, ki tod živi, ni zaslediti nobenih vidnejših anomalij ali patoloških primerov, ki bi bili logični in nujni, če bi tolikšni dozi radioaktivnosti bili podvrženi ljudje ali živali, ki žive drugod. Je sicer res, da so pri nekaterih elementih našli neke hromosom-ske anomalije, vendar Je odstotek teh mutacij tako rekoč enak odstotkom, ki jih zasledimo pri ljudeh in živalih, ki žive v krajih z normalno količino radioaktivnosti. Pri tem velja dodati še tole: s tema dvema zanimivima področjema se je začelo ukvarjati več strokovnjakov, predvsem brazilskih, ki računajo, da jim bodo ti «prlrodni» fenomeni dali odgovor na vprašanja, na katera še niso dali odgovora mnogi vi-sokoznanstveni inštituti in laboratoriji. Morda bi znal preprost ribič ali pastir iz teh dveh krajev usmeriti dejavnost tudi kakemu visokokvalificiranemu znanstveniku. D. B. Nedaleč od Tesliea, v kotlini pr; vasj Ukrinac, je v zadnjih dveh mesecih prišlo do redkega pojava. Iz zemlje je kot po nekem čudežu iznenada zraslo že danes dokaj obsežno jezero, ki še kar naprej rase ter se spreminja v dolgo, široko in globoko naravno akumulacijo vodnih gmot, kakršno je redko srečati. Ljudje so v tem kraju, razumljivo, spričo tega zaskrbljeni, ker se pač jezero širi, njegova gladina se dviga in voda prekriva čedalje večje površine zemlje. Vtem ko so kmetje iz Ukrinca, Rastuše, Gornje Radnje in druge vasi v velikih skrbeh za svoje njive, pa predstavlja pojav novega jezera za druge nevsakdanjo zanimivost. Vsak dan je na njegovih obalah videti skupine radovednežev, ki si ga o-gledujejo eni s strahom, drugi z zanimanjem. Prebivalci Ukrinca z naj večjo vestnostjo sleherni dan prestavljajo znake, ki označujejo njegove meje, in vsakokrat ugotavljajo, da je jezero postalo večje in globlje. Trenutno še ni na razpolago natančnih podatkov o njegovi veličini, ugotovljeno pa je, da meri v dolžino nad tisoč, v širino pa nekaj sto metrov. Sredina jezera se že modri, se pravi, da dobiva barvo večjih globin. Po mnenju nekaterih dobrih poznavalcev tega predela, ki je postal «ujetnik» jezerskih voda, so te že dosegle globino najmanj 20 metrov. Kmetje iz Ukrinca in ostalih vasi so trenutno edini, ki z resnično pozornostjo slede omenjenemu pojavu. Po njihovih računih se jezero vsak dan poveča za okrog 30 tisoč kubičnih metrov vode, kar je že samo po sebi nekaj izrednega. Vodne gmote so doslej prekrile površino, ki meri okrog 30 hektarov. Sicer je brez natančnejših podatkov in njihove znanstvene obdelave težko verjeti, vendar prebivalci zatrjujejo, da ima jezero že danes okrog dve milijardi litrov vode. Voda izvira v sredini jezera, nihče pa ne more z gotovostjo vedeti, ali gre samo za en ali več izvirkov. Ce pa se bo vodna gladina dvigala z isto hitrostjo kot doslej, obstaja možnost, da se bo ustvarila tudi nova reka. Zakaj vodne gmote s tako močnimi izvirki si nekega dne zagotovo bodo morale med gričevjem poiskati kako pot in se zliti v smeri Usore ali kake druge bližnje reke. Kmetje tudi pripovedujejo, da je na mestu, kjer se zdaj nahaja sredina jezera, prej od pamti-veka obstajala manjša mlaka, ki se je vsako jesen in na pomlad, ko je prišlo do močnega deževja in se je začel taliti sneg, spremenila v manjše, kakih 40 metrov široko jezerce. Tako je bilo tudi preteklo zimo, ko je začel sneg kopneti. Prve dni kmet- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiimiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniii obljubo. Skušajte bolje spoznati samega sebe. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vaši nasveti in okus bodo od vseh upoštevani. Deležni boste edinstvenega ljubezenskega doživetja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite tako prevzetni in ošabni, da bi zavrnili neko koristno zavezništvo. Najboljši odnosi s sosedi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V zvezi z nekim težavnim vprašanjem, skušajte pridobiti na času. Obvladajte svoje občutke tesnobnosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kar najhitreje razvijte neko zamisel, ki vam je povsem slučajno prišla na pamet. Skušajte poglobiti neko novo prijateljstvo. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nenavadno srečen dan za umetnike in na splošno ustvarjalce; Pri vzgoji najmlajših se skušajte bolj opreti na ustrezne psihološke prijeme. BIK (od 21.4. do 20.5.) Preden se spustite v odprto bitko, dobro ocenite vaše moči. Manjše nevšečnosti s sorodniki. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izvrstno razumevanje s sodelavci. Skupno z drago osebo boste načrtovali svojo bodočnost. RAK (od 226. do 22.7.) Ne opirajte se preveč na simpatije, ki ste jih deležni, raje krepkeje poprimi-te za delo. Ogibajte se iluzijam. LEV (od 23.7. do 22.8.) Postavite se po robu lastnemu malodušju, jutri boste imeli več sreče. Uspešen dan v pogledu ljubezni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uresničili boste veliko organizacijsko delo. Vaša čustvena zadeva se bo nekje zataknila. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne kritizirajte prav zdaj, ko ste najbolj potrebni prijateljev. Največ uspeha boste imeli pod večer. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Za vsako ceno izpolnite neko dano je temu niso posvečali posebne pozornosti. K0 pa jim je postalo jasno, da to — namesto da bi se, kot običajno, čez čas začelo manjšati — nenehoma narašča, so o tem obvestili občinske oblasti v Tesliču, nakar se je vest razširila še v ostale kraje. Navada je že, da ljudje vse take in podobne izredne pojave radi povežejo s kakim dogodkom iz preteklosti. Tako je tudi z jezerom pri Ukrincu. Nekaterim je namreč prišlo na pamet, da so od svojih starih čuli, kako je na istem mestu v davnih časih, pred kakimi 150 leti, že obstajalo večje jezero, ki pa je potem izginilo. Toda sledov o njem ni nobenih, kot tudj^se, njfp, s tem v zvezi ohrgpili .fl^beni .podatki. Prej bi utegnilo držati, da je jezero pri Ukrincu posledica kakih morebitnih tektonskih premikov, do katerih je bržkone na tem področju prišlo spričo potresov, ki so jih v zadnjih letih zabeležili v trikotu Slavonski Brod-Doboj-Drventa, kjer se nahaja današnje jezero. Toda tudi to je lahko samo domneva, ki lahko drži samo dotlej, ko bi strokovnjaki na osnovi raziskovanj ugotovili kaj drugega. Primer je tu, treba ga je zdaj razvozlati, toda doslej se strokovnjaki zanj še niso kdo ve kako zanimali. BRONASTE KOLAJNE ARDEATINSKIM ŽRTVAM RIM, L — Rimski župan dr. Petrucci je danes izročil Leonardu Azzariti, predsedniku nacionalnega odbora združenja ANFIM, 500 bronastih kolajn, ki jih je dala napraviti rimska občina in ki naj jih izroči svojcem tistih Rimljanov, ki so padli v odporniškem gibanju. Združenje bo izročilo po eno kolajno vsaki družini, ki je izgubila kakega svojca pri ardea-tinskem pokolu ali pri drugih podobnih primerih v Rimu in okolici. TRENJA MED FRANCOSKO KATOLIŠKO MLADINO IN CERKVENO HIERARHIJO Francosko škofovstvo prepoveduje mladini stike z marksisti PARIZ, 1. — Stalni francoski škofovski svet je sklenil odvzeti nekaterim voditeljem francoskih mladinskih katoliških organizacij njihove funkcije. Ta sklep utemeljujejo s trditvijo, da so ti voditelji negativno odgovorili na neko njihovo anketo o apostolski usmerjenosti organizacij, ki so jih vodili. Eno izmed vprašanj te ankete se je nanašalo na «meje», ki jih imajo laiki v teh katoliških mladinskih gibanjih. Organizacije francoske kmečke katoliške mladine (MRJC) so na gornjo akcijo francoskega episko-pata odgovorile s pojasnilom, v katerem to škofovsko poseganje v njihovo dejavnost ocenjujejo kot «hudo vmešavanje«, ker »prizadeva pravice laikov v njihovi dejov-nosti v cerkvi in posredno s tem prizadevnost kristjanov na svetu«. Generalna tajnika organizacij JEC (krščanska študentska mladi-dina) in JECF (ženska krščanska študentska mladina) sta v svojem poročilu zatrdila, da »nacionalni voditelji, ki jim cerkvena hierarhija sedaj oporeka položaje in ki so pred zvezo odgovorni za usmer-jevanje gibanj, bodo ostali na svojih položajih vse do tedaj, dokler se vsa zadeva ne bo obravnavala v okviru vseh odgovornih funkcionarjev krajevnih organizacij. V ta namen je bil že sklican nacionalni odbor teh dveh združenj, ki se bo sestal 8. aprila. Ko je list »Le Figaro« vprašal nekatere aktiviste katoliških študentskih organizacij, so ti priznali, da obstaja med njihovim gledanjem ter med stališčem francoskega episkopata določena razlika, posebno kar zadeva njihove odnose z zvezo francoskih študentov (UNES). Ti katoliški mladinski aktivisti so med drugim rekli: »Nočemo zganjati politike, pač pa se skušamo držati le sindikalnih problemov m podpreti določene zahteve, za katere smatramo, da so tesno povezane z vseučiliškim življenjem. Gre za razlike v načinu dela, ne pa za razlike doktrinarnega značaja in se za zdaj ne nameravamo s svojih položajev umakniti.« seveda gre v tem primeru za dosedanje sodelovanje katoliških študentov z organizacijami laično usmerjenih študentov, česar francoska cerkvena hierarhija ne odobrava. Pariški list «Le Figaro« to zadevo komentira takole: »Francoski episkopat ne zanika plemenitosti tega gibanja, vendar hoče, kot je storilo glede «duhovnikov-delavcev«, opozoriti katoliško mladinsko gibanje, naj se drži izključno krščanskih načel in ustrezne dejavnosti in se ne spušča v nobeno kompromisarstvo sindikalnega ali političnega značaja.« Pariški časopis «Combat» pa je glede tega popolnoma drugačnega mnenja in med drugim pravi: «Cerkvena hierarhija skuša vsiliti apolitičnost. Liberalnejše težnje francoskega katolištva so ponovno pod udarom brutalnega zastoja.« Medtem je Georges Montaron, direktor lista «Temoignage Chre tien«, objavil izjavo, ki jo smatra jo za odgovor na «grajo», ki jo je v torek proti njegovemu tedniku izrekel francoski episkopat O tej graji smo poročali včeraj Direktor tednika Montaron je gle de poročila francoskega episkopa ta v svojem odgovoru med dru gim zapisal: »Je to močan zastoj Dvogovor, ki se je z marksisti za čel, je bil ustavljen, pa čeprav je bil ta dvogovor previden in poni žen. Toda vse to ne spremeni dej stva, da problem dvogovora z mar ksistl ostaja.« Montaneronova izjava se zaključuje: «Veliko potrpljenja bo še potrebno, preden se bodo odnosi med škofi in laiki spravili v sklad. Za sedaj jemljemo na znanje željo, ki je bila s strani škofovskega sveta izražena na tako trd način, toda vse to nas obdaja z žalostjo. Bolj kot kdaj koli ostajamo v službi Cerkve in ljudi. Hočemo pa biti prisotni v sedanjem svetu v vsakdanji realnosti, kot j* to zahteval papež Janez XXIII.« Kakor je iz tega razvidno, doživlja francoska katoliška cerkev ponovna previranja, kakršna je doživljala v dobi «duhovnikov-delav-cev«, vendar ta previranja niso 1« pojav v francoskem katoliškem svetu. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Kipar C. Hollan v Občinski V Občinski galeriji so odprli razstavo del pred štirimi leti umrlega tržaškega kiparja Carla Hol-lana. Duhoviti Cesare Sofianopulo nam ga v katalogu predstavlja « njemu lastno prodimo a toplo občuteno doslednostjo, ki doseže svoje žarišče, ko ugotavlja, da je Hollan z lepoto izvajalnega postopka prekril snovnost kamna, dočim se danes s poskušanjem uveljavljanja grobe, brezoblične snovi ravna prav narobe. Carlo Hollan je, leta 1921 dovršil akademijo na Dunaju in se nato nekaj let izpopolnjeval pri znamenitem profesorju Hanaku. Le-ta mu je utrdil ljubezen do klasičnega vzora lepote, kar ga je obvarovalo, da ni nikdar podlegel zapeljevanju iskanja novega. Na tej razstavi je 16 kipov, izvršenih med pričetkom in koncem njegovega štiridesetletnega umetniškega udejstvovanja. Je tu marmornati torzo Venere iz leta 1921, s katerim se je prvič predstavil 1923. leta širši javnosti in zanj prejel srebrno odlikovanje na turinskem quadrienalu. Pozneje se je prikazal tudi v Benetkah in na Dunaju. To delo kaže vse odlike antičnega kiparstva. Hollan pa je bil zvest starim mojstrom tudi v teni, da je res samo klesaril z dletom in ni upodabljal v glini, ki dopušča poljubne popravke. Zavedal se je svoje spretnosti. Toda ravno zato njegovih del ni mnogo. So pa vsa na oni višini, raz katere jih ne bo mogel tako lahko strmoglaviti izravnavajoči zagon časa. Pomembni po urejeni lepoti in vendar stvarnosti, so Hollanovi kipi glav dečkov in žena v bronu in kamnu. Iz poslednjih let naj omenimo le tipologično dognani bron «Tržačanka» in iz rdečega znano trdega por f irja izklesana Sfinga, ki ohranja v tajinstvenosti izraza vse bistvo egipčanske umetnosti. Poleg plemenito dodelanega torza Križanega je tu največji kip njegov celotni prikaz na poldrugi meter visokem križu. To delo pa je nedokončano. Ostalo je iz leta Hollanove smrti. Dokle sani niso zlasti prsti rok in prav to daje kipu nekak močnejši snovnostni poudarek, da se nam dozdeva, kot da je v svoji izdelavi zelo sodoben. Hollan je bil v življenju preskromen in prav je zato, da nam sedaj občina mesta, ki ga je kulturno bogatil, prireja ta dobro izbrani pregled njegovega umetniškega u-stvarjanja. MILKO BAMBIČ SS7 g V/SSSMb\ gž ///////%?' ■//srrs/s*’//'/ mmtmm Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. narodne; 11.35 Radio za šole; 11.55 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba s filmskih trakov; 17.00 Trčaški man-dolinski ansambel; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Harfistka Pavla Uršič-Petrič; 18.45 Kvartet Van Wood; 19.00 Italija in južni Slovani; 19.20 Harmonikar Delmo; 19.30 Postni govori; 19.45 Orkester H. Zacharias; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Tržaški motivi; 21.00 Verski motivi; 21.30 Znanost in tehnika; 21.45 Poje Celentano; 22.00 Sibelius: Koncert v d-molu; 22.30 Jazz. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran 13.15 D. Cutin: «1 nostri veci« 13.40 Orkester p.v. G. Safreda; 14.00 Koncert; 14.15 Ansambel F. Russa; 14.40 Knjižne novosti. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Vrtiljak ritmov; 8.30 Prenos RL; 12.00 In 12.55 Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Melodije; 15.45 Domači ansambli; 16.00 Lahka glasba; 16.35 Orkestri; 17.00 Današnje teme; 17.10 Iz Leharjevih operet; 17.40 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Stari motivi; 19.30 Prenos RL; 22.40 Rave-love skladbe. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Mozart in Liszt; 9.45 Popevke; 10.00 PETEK, 2. APRILA 1965 Operna antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni kamet; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 H. Melville: «11 fiasco feli-ce»; 18.40 Nepozabne pesmi; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Vohunske zgodbe; 21.00 Simf. koncert; 22.30 Plesna glasba. II. program 8.00 Jutranja glasba; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; . 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodne pesmi; 15.35 Violinist Nathan Milstein; 16.00 Rapsodija; 16.38 Operetni program; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pisan glasbeni program; 21.00 Bergamo; 21.40 Glasba v večeru; 22 00 Jazz. ///. program 18.30 Politične vede; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Vivaldijev koncert za čelo in godala; 21.20 M. Mihura: »Maribel e una famiglia singo-lare«. Slovenija 8.05 Kozina: Baletna suita; 8.35 Zabavni orkester; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Pihalna godba Gold-mann; 9.35 Nova pesmica; 10.15 Komorni zbor; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Ansambel Mihe Dovžana; 12.30 Iz Offenbachovih «Hoff-mannovih pripovedk«; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Trije klavirski duo; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Narodne iz Ukrajine; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 V skupščinskih odborih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Zunanjepolitični pregled; 20.40 Slov. klavirska glasba; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Slavenski in Bartok. Ital. televizija 8.30 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Praško gledališče; 19.30 Oddaja za delavce; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Greene: «Oblast in slava«; 23.35 Zadnje vesti. 11. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Evropa v borbi za svobodo; 22.05 Ansambel Patrinieri; 22.45 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 16.50 Ruščina; 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 TV v šoli; 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje; 18.25 Obzornik; 18.45 TV tribuna; 19.15 Narodna glasba — studio Sarajevo; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.35 Državljan Kane — ameriški film; 22.35 S kongresa ZK Makedonije; 22.55 Obzornik. Goriško-beneški dnevnik ZARADI GRADBENIH OMEJITEV Goriško zastopstvo danes pri ministru Guiu Delegacijo vodi župan, v njej pa so zastopniki vseh skupin, razen MSI V Rim je dopotovala delegacija predstavnikov občinskega sveta iz Gorice, ki bo prosvetnemu ministru prikazala kvarne posledice njegovega dekreta, s katerim se postavljajo omejitve novim gradnjam na področju okoli goriškega županstva. Delegacijo vodi župan dr. Galla-rotti, sestavljajo pa jo še naslednji člani: odbornik za javna dela Lupieri ter svetovalci dr. Terenzio (KD), dr. Sancin (PSI), dr. Bratina (Slovenska lista), Chiarion (KPI), poslanec prof. Zucalli (PSDI) in odv. Majo (PLI). Mišini niso poslali v Rim nobenega svojega predstavnika. Delegacija se bo danes ob 12. ari sestala z ministrom za prosveto Luigijem Guiem. obljube po narodnih niti po socialnih pravicah. Avstrija ni postala, kot so pričakovali socialdemokrati, republika socialne pravičnosti, ampak je šla v desno ter tako omogočila pojav diktature z vsemi njenimi poznejšimi posledicami. Ob koncu predavanja so poslušalci nagradili predavatelja s prisrčna aplavzom za njegova izvajanja, zastavili pa so mu tudi nekaj vprašanj iz sodobne problematike koroške manjšine, na katera je dr. Pleterski izčrpno odgovoril. PREDLOG FEDERACIJE KPI Skupna akcija v korist tekstilcev Ob odpustitvi nadaljnjih 545 tekstilnih delavcev v Podgori in Ron-kah (skupno jih bo v marcu in aprilu odpuščenih 822), je gori-ška federacija KPI poslala vsem goriškim pokrajinskim federacijam strank (razen MSI) pismen poziv, naj bi se njihovi predstavniki čimprej sestali, da s skupnimi napori preprečijo nadaljnje odpuste ter slabšanje goriškega gospodarstva. Federacija sodi, da se odpusti ne smejo sprejemati kot nekaj, kar nam je usojeno, ampak da je potrebna enotna široka akcija, ki ne bo služila strankarskim in volilnim namenom, ampak izključno samo gospodarskim Interesom goriškega prebivalstva. Pokrajinska svetovalca Renato Papais in Marija Selič sta naslovila na pokrajinskega predsednika vprašanje, kako namerava zaščititi interese tekstilnih delavcev, ki zaradi njihove odpustitve ne bodo trpele samo prizadete družine am- S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE V pripravi je zbirka trgovskih uzanc na Goriškem Razstava goriških proizvodov v Venlu Poročilo o posredovanjih v Rimu Upravni odbor trgovinske zbornice v Gorici je na svoji zadnji seji pretekli četrtek med drugim odobril osnutek Za zbirko trgovskih uzanc, ki so v veljavi na Goriškem. To zbirko je pripravila v okviru petletne revizije posebna komisija in razni tehnični pododbori. Osnutek bodo sedaj objavili na oglasni deski trgovinske zbornice v Gorici ter ga poslali v proučitev občinskim upravam in strokovnim organizacijam naše pokrajine, da bi prispevali svoje spreminjevalne pripombe. Na začetku seje sta predsednik inž. Rigonat in tajnik dr. Poterzio poročala o svojih posredovanjih ob nedavnem obisku v Rimu gle- pak vse goriško gospodarstvo. iiiiHinimiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiiiiimiiiliilimiiiHiMHimiiiiiiimiiimHiimmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHHimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiimiiiHiitiiiiiiiiiiHiiitliiiiiiil VČERAJ PONOČI V TRŽIČU Zanimivo predavanje dr. Pleterskega o Koroški Dr. Janko Pleterski, načelnik koroškega oddelka Inštituta za proučevanje narodnostnih vprašanj v Ljubljani, je v sredo zvečer v klubu «Simon Gregorčič« predaval o razvoju koroškega narodnega vprašanja v obdobju zadnjih sto let; predavatelja je občinstvu predstavil Gorazd Vesel. Dr. Pleterski Je opisal gospodarske razmere, v katerih se je na Koroškem razvijala slovenska narodna zavest, in pa politične grupacije, na katere so se zbirali naši pripadniki. V luči objektivnega zgodovinskega gledanja je analiziral vzpone in padce našega človeka na Koroškem ter nerazumevanja, ki so ga za slovenske narodne pravice kazale vse avstrijske politične skupine. Prikazal je nadalje pogoje, v katerih je potekal plebiscit po prvi svetovni vojni, s katerim je bila Koroška priključena Avstriji. Po končani vojni so Slovenci in sami socialdemokrati, ki so zagovarjali priključitev Slovencev na Koroškem k avstrijski republiki, dočakali hudo razočaranje, ker se niso spoštovale niti VERDI. 17.15: «La congiuntura«, Vlttorlo Gassman in J. Collins. Italijanski barvni kinemaskopski film. Zadnja predstava ob 22. url. CORSO. 16.30: «La caduta dellTm-pero Romano«, Sofia Loren, Alec Guinness in James Mason. Arne riški kinemascope v barvah. MODERNISSIMO. 16.00: «Italiam come noi«, barvni italijanski film Pasquala Prunasa; mladini pod 18. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 17.15: «La sfinge sorri-de prima di morire — stop Lon-dra», T. Russell in M. Perschi. Angleški kinemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan vstop. CENTRALE. 16.30: «L'Impero dei gangster«, Brian Doley in Claire Trevor, čmobeli ameriški film, zadnja ob 21.30. Požar v centrali ENEL povzročil 20 milijonov škode Menijo, da je nastal zaradi pregretja grelcev pri filtriranju olja Prejšnjo noč okrog 4.30 so poklicali goriške gasilce na pomoč v Tržič kjer je izbruhnil požar v termični centrali (ex SADE), ki je v gradnji v Tržiču. Tam so že našli na delu gasilce iz Tržiča in uslužbence podjetja ENEL in vsi skupaj so skušali najprej omejiti in nato pogasiti ogenj, ki je zajel precejšen del nove gradnje in naprav. Sele po štiriurnem naporu se jim je končno posrečilo ogenj popolnoma pogasiti. Vkljub vsem naporom pa Je povzročena škoda precejšnja, saj so Jo ocenili na okrog 20 milijonov lir. Od tega je bilo uničenih za kakih 10 milijonov strojev in drugih naprav, ter za 10 milijonov Je škode na novih zgradbi. To so prve cenitve, po vsej verjetnosti pa Je dejanska škoda še večja. Vzroka, kako Je prišlo do požara, sicer še niso točno ugotovili, vendar se domneva, da so se pri filtriranju olja, gre za več ton tega blaga, preveč segrele naprave elek- tričnih grelcev iu to naj bi povzročilo, da je olje začelo goreti z vsemi posledicami. Naročila umetnih gnojil za 1. april v Štandrcžu V zvezi z objavo v včerajšnjim številki našega lista, da sprejemajo pri predsedniku in tajniku tamkajšnjega društva direktnih obdelovalcev naročila za nakup umetnih gnojil po znižani ceni, se je več prizadetih kmetovalcev zglasilo pri omenjenih odbornikih. Tam so izvedeli, da je bilo vse skupaj le prvoaprilska šala, ki so si jo privoščili na račun lahkoveme-žev, da se tako ohrani tradicija podobnih nedolžnih potegavščin. Aretacija zaradi sleparij Goriška policija je aretirala 50 letnega Antonia Tabona iz Gorice, DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je od prta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,4 stopinje ob 11.50, najnižjo eno stopinjo ob 6. uri; povprečne dnevne vlage je bi-1 šanje za eno nadstropje poslopja. OBČNI ZBOR CAFO Jutri bodo nadaljevali diskusijo o raznih problemih Na prvem zasedanju so potrdili obračun za 1964 in proračun za tekoče leto Na občnem zboru Furlanskega ta namen bodo morali najeti po-vodovodnega konzorcija, ki je bil sklican preteklo soboto v Gradiški na županstvu, so le deloma izčrpali točke, ki so bile na dnevnem redu. Zastopniki včlanjenih občin, med katerimi sta tudi So-vodnje in Doberdob, so poslušali in odobrili poročilo o delovanju konzorcija v lanskem letu, čeprav to delovanje ni bilo povsem jasno v navedenih postavkah. Pravtako so odobrili v njegovih glavnih obrisih tudi proračun za 1965, ki se v svojih postavkah za bodoče delo zanaša predvsem na prispevke in podporo državnih ustanov in vlade. Pogovorili so se tudi o nekaterih delih, ki bi jih bilo treba čimprej izvesti. Med temi je zvi- lo 60 odstotkov. v katerem je sedež konzorcija; v sojilo za gradbene stroške. Na občnem zboru so razpravljali tudi o računih, ki jih ima konzorcij s posameznimi občinskimi upravami. Tu je konzorcij, kot n. pr. pri Sovodnjah, postavil svoje terjatve; prizadeta občina pa je predložila protiračun za tisto, kar ima dobiti od konzorcija iz raznih naslovov. Zato se Je debata zavlekla in ker so potrebna še nadaljnja pojasnila in zbiranje potrebnih podatkov, so zborovanje prekinili ter ga bodo nadaljevali jutri, v soboto ob 16. uri, pravtako na županstvo v Gradiški. Ob tej priliki bodo skušali urediti probleme, ki so ostali nerbšeni na prvem zasedanju občnega zbora. Ul. Trieste 54, ki bo moral odsedeti 8 mesecev zapora zaradi raznih sleparij, ki jih je zagrešil že pred leti in ga je sodišče obsodilo na zaporno kazen. Aretacijo je zahtevalo državno tožilstvo, ki je odločilo, da mora Tabone sedaj odsedeti naloženo kazen. de raznih goriških problemo-v, zlasti pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Predsednik inž. Rigonat je poročal tudi o pripravah za organizacijo gorškega tedna v holandskem mestecu Venlo, kjer bodo razstavili proizvode naše pokrajine ob priliki pobratimstva med tem mestom i.n Gorico. Posebna goriška delegacija pa naj bi odšla v Berlin, kjer bodo proučili posebne olajšave, ki jih uživa to mesto v sklopu evropske skupnosti. Zadeva zanima tudi Gorico, ki ima podoben obmejni položaj kot Berlin. Na seji so proučili in odobrili tudi osnutek za statut goriškega konzorcija za gospodarsko in socialno načrtovanje (CIFES), ki ga sestavljajo razni organizmi na Goriškem. Ob koncu so sprejeli še vrsto drugih ukrepov, pretežno u-pravnega značaja. Nezgoda žene s Peči s kolesom Včeraj ob 16.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 62-letno Mario Kovic s Peči St. 43. Zdravniki so ji ugotovili udarec na desnem zapestju in verjeten zlom leve noge v kolenu. Pridržali so jo za 20 dni na zdravljenju. Žena je izjavila, da se je peljala približno uro prej s kolesom s Peči v Gabrje na obisk k svoji sestri. Spotoma pa je na z gramozom posuti cesti izgubila kontrolo nad kolesom, padla ter si prizadejala navedene poškodbe. JUTRI V KLUBU cSIMON GREGORČIČ» Celovečerni koncert V' okteta iz Šempetra Oktetovci bodo peli same priljubljene skladbe Oktet iz Šempetra bo jutri ob ] skupini zahvalil za poživitev za-20.30 koncertiral v klubu «Simon | nimanja občinstva za operne pri-Gregorčič» na Verdijem korzu 13. Za svoj prvi goriški nastop je pripravil spored, sestavljen iz IS pesmi, ki so razdeljene v tri dele. V prvem delu bo zapel Venturi-nijevo Večerni Ave, Foersterjevo Nocoj pa, oh, nocoj, Bučarjevo Pleničke je prala, Simonitijeve Lju-bavne pesmi iz Rezije ter Maroltovo Kej b jest tebi dav. V drugem delu so na sporedu Simonitijeve Planike, Prelovčeva Sedem si rož in Kernjakova Katrca, Mojcej le vzem mi ne in Ti pueb jak ne lumpaj. Tretji del se bo začel z Gallusovo Ecce quomodo moritur, sledile bodo Rijavčeva Yog Better min, Gallijeva La Montanara in Svarova Moj• očka ima konjiča dva; koncert bo zaključila Maroltova Ribniška. Program jutrišnjega večera nam zagotavlja zares lep umetniški užitek, zaradi tega smo prepričani, da bodo obiskovalci kluba pripravili šempetrskim gostom prijeten sprejem. Operni pevci na sprejemu pri goriškem županu reditve ter jim zaželel, da bi nas še kdaj obiskali. Lastnik skupine se 'J6 zahvalil za prijeten sprejem; zlasti Je pohvalil občinstvo, o katerem je dejal, da se razume na opere in da je objektivno v svojih ocenah. Povišanje pokojnin in PSI V zvezi z vladnim odlokom o splošnem povišanju pokojnin INPS je pokrajinska federacija PSI izdala posebno okrožnico, v kateri navaja najprej podrobnosti ukrepa o povišanju. Okrožnica nato poudarja delež, ki ga Je imela pri Izdelavi tega odloka udeležba PSI v vladi. Pismo se zaključuje z zagotovilom, da bo bodoče delo socialistov še bolj uspešno in da bodo dosegli še nove važne cilje, če jih bodo pri tem podpirale delovne množice. Goriški župan dr. Gallarotti je včeraj opoldne v družbi odbornika za prireditve Agatija sprejel operne pevce in glasbenike na čelu z lastnikom podjetja, ki so v torek, sredo in četrtek nastopili s tremi I Je na svojem polju v dolini Kor-različnimi operami. Župan se je I na obrezoval trnje. S krivcem se je urezal pri delu na polju Včeraj ob 15.45 je prišel po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico 58-letni poljedelec Evgen Devetak iz Gorice Ul. del Poggio 6. Zdravniki so mu ugotovili rano na palcu leve roke ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh. Devetak je povedal, da se je urezal s krivcem okrog 14 ure, ko NAMIZNI TENIS A. Tavčar, E, in B. Košuta na državnem prvenstvu Švabova razočarala - Solidnega Tomšiča se drži smola Deželna prvenstva so pri kraju. Skušajmo si v kratkih obrisih ogledati, kakšna je letos slika namiznega tenisa v naši deželi. Začnimo pri naimlajših Tu lahko z zadovoljstvom opazimo lep napredek v primeri z lanskim letom, predvsem pa celo vrsto novih na- dobudnih igralcev. Vse pohvale je vreden borovec Adrijan Tavčar, ki je v nedeljo z lepo in tehnično dovršeno igro nadigral vse svoje nasprotnike. Poleg njega so na tem tekmovanju blesteli še Goričan Borghes, borovca Moro in Milan Tavčar ter člana Soffitte Floreani in Lena. Precej v senci je bil tokrat Divo. Pri mladinkah smo računali na gotovo zmago Švabove. Zal se je tega prvenstva udeležila precej nepripravljena in tako ji ,i_e Gori-čanka Leopardijeva prekrižala načrte. Švabovi seveda ne gre zameriti, ker posveča svoje najboljše moči odbojki. Vsekakor je ženski namizni tenis Boru, tako kot mnogim drugim društvom v Italiji, precejšen trn v peti. Treba je dobiti dekleta, ki bi se z navdušenjem posvetila samo tej športni zvrsti. Za bodočnost upamo na mlade sile, predvsem na Kendovo, Giovanninijevo in Strgavsovo, ki po dobrem letu igranja, že veliko znajo. Morala pa bi vztrajneje in vestneje trenirati. Preidimo sedaj k tekmovaniu tret-jekategornikov. Drago Milič je končno le pokazal kaj vse zna in je po petih razburljivih setih le za las klonil nosilcu skupine št. 1 Birsi. Karel Tomšič je igral odlično, tudi tokrat pa se mu je maščevala emocija in prava smola. Tako napetega seta, kot je bil njegov zadnji proti Ragusinu, že dolgo nismo videli. Zaključil se je z rezultatom 30:32 in Ragusin se mora zavhaliti le srečni zvezdi (in mrežici), če mu je uspelo iztrgati zmago. Boris Kuret, velika nada našega namiznega tenisa, je igral sporščeno proti dobremu Goričanu Lariseju, premalo pa je bil zbran in sploh premalo je verjel v svojo zmago. Manjka mu še izkušenj in zagrizenosti, ki si jih bo pridobili le s pogostejšimi nastopi na raznih turnirjih. Ima pa vse možnosti, da se razvije v odličnega ping-pongaša. Med tretjekategorniki je letos od borovcev le Ediju Košuti uspelo priboriti si pravico nastopa na državnem prvenstvu. Prve tekme je na deželnem prvenstvu igral res odlično. Celo močnega Pierberger-ja in žilavega Diva je odpravil z gladkim 3:0. V polfinalu pa se mu je še poznala utrujenost. Ko je vodil z 2:0 proti Ragusinu, Je nenadoma popustil in je moral pozneje zbrati vse sile, da je zmagal s tesnim 3:2. Ta napor se mu je maščeval v finalni tekmi z drugim predstavnikom UNI D’Ambrosijem, katerega je doslej vedno premagal. Nezadostna fizična kondicija mu tokrat ni dopustile zmage. D’Ambrosi je bil raz igran in precej svež po gladki zmagi nad Birso. Tako je tudi proti Košuti v elanu zmagal, čeprav po ostri borbi s 3:1. V II. kategoriji si Je, kot znano, Boris Košuta zaslužil nastop na MACERATA, 1. — Dvoboj ama-terskih reprezentanc Italije in Španije, ki je bil danes na stadionu »Helvia Regina«, se je zaključil z 1:0 (1:0) v korist gostov, ki so gol dosegli v 38’ prvega polčasa z Gul-lonom. Spanci so izbrali posrečeno tehniko, s katero so z lahkoto prišli v italijanski kazenski prostor in enkrat se jim je posrečilo priti tudi do cilja. Morda bi neodločen izid bolje odgovarjal poteku tekme, med katero so Italijani, posebno v prvem polčasu, prevladovali na igrišču. Italijani so imeli tudi precej priložnosti, vendar so bili njihovi zaključki netočni in vrhu tega so našli v vratih razpoloženega in odličnega Rejno. Tudi v drugem polčasu so Italijani napadali, vendar so se kmalu zmedli, kar so Spanci izrabili, da so jih prisilili na kolena. državni fazi prvenstva na račun Durazzana, ki je popolnoma razočaral. Ta atlet ne bo mogel letos nastopiti na državnem prvenstvu, čeprav je bil na drugi strani izbran v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo v Ljubljani. Znak več za precejšnjo neresnost Italijanske namiznlteniške zveze pri izbiri reprezentantov. Na koncu naj omenimo, da ima SZ Bor pravico do nastopa tudi na državni fazi ekipnega prvenstva C lige, potem ko je v Trstu povsem nadigralo (7:2) homogeno moštvo UNI. Vsekakor lep podvig. S standardno postavo Edi in Boris Košuta in Karel Tomšič lahko upravičeno upa na osvojitev državnega naslova. To jim vsi iv. srca želimo. B. K. IZIDI III. kat. (moški) Tomšič . Leghiša 3:0 p.f. Palmar - Tavčar A. 0:3 Košuta . Gergolet 3:0 Dancelli in Poggiall sta se odcepila od Motte, Adornija, Tacconeja, Mugnainija, Bitossija in Perettija v razburljivem finalu med Castel-lamare in Torre Annunziata. Do tedaj so vozili vsi skupaj in ko sta prva dva sprožila ofenzivo, jima m mogel nihče slediti. Njun na-skok se je vidno večal: po nekaj km vožnje sta imela 25” prednosti, kakih 23 km od cilja 40", na samem cilju pa kar 1’32”, zaradi česar je bil poskus zasledovalcev, da bi zmanjšali naskok, brez uspeha. Med najboljše na današnji dirki je treba omeniti Arnalda Pambian-ca, ki se je po vzponu na hrib Serra spustil v samoten beg, ki je trajal celih 95 km. Brez dvoma je ta podvig poživel zanimanje za dirko, še posebno, ker Je imel Pam-bianco ob vznožju zadnjega odlo- BUENOS AIRES, 1. — Santos je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja za pokal «osvoboditeljev», to je iz tekmovanja za pokal prvaka Južne Amerike. In to po zaslugi Penaro-la iz Montevidea, ki je sinoči v tretji tekmi premagal Santos po podaljških z 2:1 Urugvajska enaj-storica bo nastopila v finalu za južnoameriški pokal proti zmagovalcu srečanja Boca Junior Indi-pendiente (Argentina). Penarol je prvo tekmo izgubil s 5:4, drugo pa je zmagal s 3:2. • • * BERN, 1. — Finalno tekmo za pokal evropskih prvakov bodo igrali 27. in ne 26 maja, kot je bilo prvotno najavljeno. To je javilo vodstvo UEFA, ki je kot razlog odložitve navedlo tekmo Švica - Nemčija, ki bo 26. maja Tomaslnl - Milič 0:3 p.f. Kuret - Larise 2:0 Tomšič - Tavčar A. 3:1 Košuta - Pierberg 3:0 Milič . Birsa 2:3 Tomšič - Ragusin 1:3 Košuta - Divo 3:0 Polfinale Košuta - Ragusin 3:2 Dambrosi . Birsa 3:0 Finale D’Ambrosi - Košuta 3:1 MLADINCI Delič . Moro 0:2 Tavčar M. Cemie 2:0 Collenz - Tavčar A. 2:0 Lena - Moro 0:2 Tavčar M. . Malfatti 0:2 Tavčar A. - Palman 2:0 p.f. Polfinale Tavčar M. . Borghes 0:2 Tavčar A. Lena 2:0 Finale Tavčar A. - Borghes 2:1 Končna lestvica 1. Tavčar A. 2. Borghes 3. Lena 4. Floreani MLADINKE Švab - Leopardi 2:0 III. kat. Švab . Leopardi 0:2 čilnega vzpona 4’ prednosti. Žal j« moral tedaj kloniti bolj svežim tek. mečem, med katerimi je bil Dancelli. Ta se je nezadržno vzpenjal po vzponu Faita, s čimer je prisilil k odstopu Pambianca in Zilio-lija.. Edina, ki sta mu v kratkem presledku sledila sta bila BltdŠlM in Motta. Dancelli je v spustu'tit)‘ tel zbežati, kar pa mu zaradi ostrega napada zasledovalcev ni posrečilo. Poggiali se mu je kmalu pridružil in čeprav je vedel, da se v sprintu ne more primerjati z Dancellijem, je vztrajal do konca in je našel v drugem mestu nepričakovano zadoščenje. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. Dancelli (Molteni), ki Je prevozil 265,900 km v 7.32’45”, s povprečno hitrostjo 35.085 km 2. Poggiali (Ignis) 3 Motta (Molteni) z zaost. 1’32” 4. Adorni (Salvarani) 5. Cribiori (Ignis) 2’51” 6. Taccone (Salvarani), 7. Conter- no (Šanson), 8. Bitossi (Filotex), 9. Peretti (Legnano), 10. Mugnaini (Maino) 2’51”, 11. Aldo Moser (Maino), 72. De Rosso 5’22”. 13. Durante, 14. Boni 7’17”, 15. Vigna 8’14”, 16. Mealli, 17. Sambi, 18. Fer. retti, 19. Stefanoni, 20. Mazzacura-ti. 21. Neri, Vincentini, Zancana-ro, Brugnani, 25. Marzaioli, Colom-bo 9’47”, 27. Massignan, Moser En-zo, De Pra, Gentina 13’49” itd. ATtCTIKA LONDON, 1. — Mednarodna atlet, ska zveza je omolegirala svetovne rekorde, ki so jih atleti dosegli do 31. decembra lani. Med temi je tudi ženski svetovni rekord v teku na 400 m, ki ga je s časom 51”9 dosegla 23. oktobra 1962. leta v Puongyangu Severna Korejka Sin Kim Dan. iHiiimiiiiitiiittMmiiiiimmiiiMiiiiiniiiiiiiiiiMiiHiiiiiiMiiiniitiiiiiifiiiimMiiiiiiMiiimiiiiiiiiMrtiitiiiiiiiiii MEDNARODNI NOGOMET lllllltllttllUlinillliaillllliaillltllllllHIIIIIItllllllMIIIIIIIMIIimillllllllllilllllllllllllllllillHaiiiiiiHHiiigiiiHfiHa K01CSARSTV0 DANCELLI najboljši na dirki po Kampaniji Poggiali na častnem mestu NEAPELJ, 1. — Michele Dancelli je zasluženo zmagal danes v dirki po Kampaniji, ki je veljala kot prvo preizkušnjo letošnjega prvenstva posameznikov za naslov Italijanskega prvaka. Dancelli, ki je do cilja na dirkališčni progi Arenaccie prispel skupno z Robertom Poggiali jem, je pustil za seboj tekmeca in je prvi privozil do ciljne črte. DR. DUŠAN KERMAVNER \ TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Odlomki h knjige 'Začetki slovenske se- e cialne demokracije v desetletja 1884-1894» Shod se je razšel potem, ko je Lax oznanil, da bodo ,za •lovenske sodruge’ priredili poseben shod«. Vse to ne more veljati za shod 22. aprila, kjer je bilo na koncu sklenjeno, naj bi na novem shodu «nastopili referenti v vseh treh jezikih«, česar pa «11 Piccolo« ni zabeležil, kakor smo že omenili, pač zaradi tega ne, ker se s tem ni strinjal in je hotel po liniji italijanskih šovinistov socialne demokrate odvrniti od troje-»ičnega shoda. Lahko rečemo, da so se Lax ln tovariši, ko so »klicali tretji shod le kot dvojezičen shod in ko so tudi na njem ostali zgolj pri dvojezičnosti, vdali pritisku laškega šovinizma, ki je odrekal slovenskemu življu, segajočemu strnjeno v tržaška predmestja in doseljujočemu se vanj iz bližnjega in bolj oddaljenega zaledja, vsakršne narodne pravice in mu priznaval zgolj «pravico» in hkrati dolžnost, da se utaplja v italijanskem okolju tržaškega mesta (kakor tudi goriškega, medtem ko je bil do Hrvatov in Slovencev v Istri še bolj zahteven). Poročilu o shodu je «11 Piccolo« priključil naslednjo obsodbo vse dotedanje tržaške socialnodemokratske akcije: «Po našem mnenju bo malo spodbudna slika včerajšnjega shoda pre- pričala naše delavce, da niti tako niti v takšnem okolju ni moč resno pretresati vprašanja njihovega duhovnega in gmotnega blagostanja. V Trstu je nekaj pomembnih delavskih društev pod vodstvom (poklicanih) ljudi... vnetih pospeševalcev napredka, in tam naj bi po naši sodbi obravnavali koristi domačega delavskega razreda, le tam bi lahko razpravljali izčrpno in tako dostojanstveno, kakor to zahteva plemenita stvar. Poleg tega menimo, da bi utegnile biti tiste internacio-nalistične teorije — kolikor se je mogoče priklanjati sveti teoriji vsesplošnega bratstva — dobre za druge dežele, ne pa za našo, ker — ne glede na vse, kar kdo v tem pogledu izjavlja — hkrati zanikujejo domovinsko ljubezen, ki je za nas vera; za te teorije se naši delavci ne bodo vneli, marveč bodo, kakor smo prepričani, če bo še kdaj kakšen shod te vrste kakor včerajšnji, pustili prireditelje same med seboj.« Odbor, ki ga je izvolil shod dne 13. maja, je imel pripraviti vse potrebno za ustanovitev nove, po značaju mednarodne delavske organizacije. Shod je sprejel Lučanov predlog, naj bi skušali o tej ustanovitvi doseči sporazum s takratnimi tržaškimi delavskimi društvi (poleg Societš operaia« je obstajala tudi približno enako usmerjena «Pratellanza artigiana«, dalje proavstrijska «Unione operaia« in dve slovenski, to je «Slovensko delavsko podporno društvo« in »Tržaško bralno in podporno društvo«, za kateri pa se skoraj gotovo nihče ni zmenil). Odbor je priredil 17. junija in 8. julija 1888 dva takšna posveta, o katerih poteku ni podatkov, pripravil pa je za ta pogajanja načrt programa, ki ga bomo navedli nekoliko pozneje in katerega predstavniki omenjenih italijanskih (in slovenskih) društev kajpada niso bili pripravljeni sprejeti. USTANOVITEV DELAVSKE ZVEZE V TRSTU Med temi pogajanji in pripravami je «Edinost» ostro odklonila novo društvo: «Snuje se neko socialistično delavsko društvo v Trstu, ki ima biti razdeljeno v tri oddelke — nemški, italijanski in slovenski — a uradni in sploh društveni Je- zik je italijanski. To društvo je menda sad onih delavskih shodov v .Hotelu Evropa’, kjer so Slovencem prepovedali govoriti in jim rekli, naj skličejo svoj poseben shod Mi svarimo vse naše delavce pred tem društvom, naj se nikar ne dajo vjeti v te socialistične mreže, katere razpenjata po Trstu baje da uže nekaj časa dva z Nemškega privandrana socialista, ki se menda izdajata za delavca, a tu samo sejeta in širita svoja socialistična načela. Pazite se torej, slovenski delavci, in ognite se brezdnu, v katero lahko padete.« Od tega svarila dalje je «Edinost» dobi o leto dni o vsej tržaški socialnodemokratski akciji molčala; gotovo so v njenem uredništvu presodili, da je njeno najprimernejše orožje — molk, češ: Kolikor manj bodo slovenski delavci o tej akciji izvedeli, tem manj jih bo padlo v njeno •— «brezdno». Poleg načrta programa, ki ga je nekdo prinesel tudi v uredništvo «Edlnosti», kakor lahko sklepamo iz njene notice, je pripravljalni odbor sestavil še pravila »Delavske zveze« (Confederazione operaia) in oklic «Bratje delavci!« (Fratelli operail), se pritožil zoper odlok policijske direkcije, ki ni dovolila, da bi ta oklic v lepakih nalepljali po mestu, in je — že preden je prejel ugodno rešitev te pritožbe — dne 19. avgusta 1888 priredil Javen ustanovni shod «Delavske zveze«. Ta shod je prijavil tipograf Antonio Gerin,* čigar ime se tu prvič pojavi v arhivskih spisih in ki so ga bržčas šele poleti koopti-rall v pripravljalni odbor; nobenega oporišča ni za domnevo, da bi bil Gerin že od vsega začetka pri tej akciji, ki pa ji je tedaj stopil na čelo, predsedoval ustanovnemu shodu in na njem obrazložil program novega društva. Ob ta shod se je silno zagrenjeno obregnilo glasilo «Societš operaia triestina«, Rascovichev «L’operaio», v uvodniku «Babele» (Babilonska zmešnjava). V ustanovljeni «italijansko-nemško-slovenski delavski zvezi« je videl «neke vrste združenje psov, mačk in miši v eni skrinji«! Med okrog 200 udeleženci ustanovnega shoda so po njegovi sodbi prevladovali Tržačani; za njimi je bilo * Izgovori Zeri-n! največ Italijanov iz kraljestva (regnicoli), medtem ko je bilo nemških delavcev «največ tucat« in pa «nekaj posameznih Kranjcev«. Predsedniku Gerinu je «L’operaio» zameril predvsem izjavo, češ da «njegova domovina (Trst) nima (enotnega) narodnega značaja in da ji pripada zastava kozmopolitstva«. To izjavo je označil najhuje, za ((bogokletstvo« (bestemmia). Kar ((naravnost, absurdna« se mu Je zdela zamisel ((društva, v ka-terem govorijo danes italijansko, jutri nemško, pojutrišnjem slovensko, in to s pretvezo, da je treba dopustiti vsem svobodo političnih misli in čustev ter jih združiti v enoto le v gospodarskih in gmotnih vprašanjih«. Tisti Italijani, ki so sodelovali pri ustanovitvi novega društva, je nadaljeval, ((dopuščajo tujemu življu možnost, da prireja konference, diskusije in kdo ve kaj še v nedomačem (a v svojem domačem!) Jeziku, in ravno s tem odpirajo vrata političnim spletkarjem (mesta-tori)«, kajti ((pojutrišnjem utegne stopiti na oder kak glasnik .čitalnic’ (citaonize), kak fanatičen učenec prebrisanega vinogradnika s Proseka (to je Ivana Nabergoja, voditelja slovenske narodne stranke v Trstu in od leta 1873 državnozborskega poslanca) in s pretvezo, da ščiti koristi kranjskih težakov in maloštevilnih slovenskih delavcev v Trstu, zanikati in žaliti našo narodnost, sveto, neodsvojljivo dediščino naših slavnih prednikov«. Takšne nevarnosti naj ustanovitelji novega društva nikar ne gojijo, marveč naj «odločno predložijo, da Je na (društvenih) shodih uporabljati le domači jezik, ki ga poznajo vsi, tudi če so Nemci ali Slovenci«. Tako je od vsega, začetka pritiskal na mednarodno »Delavsko zvezo« Italijanski nacionalizem. Načrt društvenega programa, ki so ga v času pogajanj z obstoječimi tržaškimi delavskimi društvi razmnožili na šapiro-grafu, Je v prvi točki formuliral splošni smoter ((Delavske zveze« takole: »Z vsemi duhovnimi in gmotnimi sredstvi pospeševati pobratenje in skladno dejavnost delavcev raznih plasti ne glede na njihovo narodnost, jezik in vero ter tako težiti k zboljšanju položaja delavskega razreda nasploh.« (Nadaljevanje sledi) UKKltNIftt VI* TRSI - tJL. MONTECCH1 H II TELEFON M3-KUk ln 94-638 - PoSt.nl preda) 569 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37 338 - NAROČNINA: mesečna KOG Ul - Vnaprej: četrt- latna 2 2Mi lir, polletna 4 400 lir, celoletna 1100 lir — SFRJ v tednu 30 din, meseCno 600 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 — Postni teknCi račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ ADII DZS. Ljubljana Stari trg 3/1., teleton 22-207, tekotl račun prt Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Strini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250. osmrtnice 150 lir - Malt oglasi 40 lir beseda — Oglasi trZaške ln goriške pnkrallne M _____________________________________________naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «8ocieta Pubbllcltk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst