Macher Wcchnlilatt.
Nr. 14.
Inhalt: L Vpeljava otrok v katoliäko bogoöastno zivljenje. — LL Instructio 8. Congregationis de Propaganda Fi de super dispensationibus matrimonialibus. —
III. Bericht über den Stand der katholischen Mission in Central-Afrika. (Schluß.) —
IV. Konkurs-Verlantbarnng. — V. Chronik der Diözese.
Vpeljava otrok v katolisko bogocastno zivljenje.*)
Od. kod prihaja merzlota denaSnjih dni, kar zadeva kerScansko Zivljenje? Od kod prikazen, da postaja mladina vedno bolj razposajena, da nima spoätovanja do Boga, do Cerkve, in do ljudi ? od kod mlacnost v preje-manji svetih zakramentov ? Med mnogimi drugimi vzroki, kterih tu ne bodem naäteval, je gotovo tudi ta, da uceniki keräcanskega nauka pri vsem obilnem delovanji v Soli le premalo na to pazimo, da otroke Le v zgodnji mladosti, v pervih letih spoznanja in äolskega obiskovanja v pravo katolisko Zivljenje vpeljemo.
Na vpeljavo otrok v katolisko bogoöastno ävljenje, ki je in mora biti podlaga in doversitev vsega kateheticnega poducevanja, se je vcasih le premalo ozir jemalo. Vmisljeval bi si tu marsikdo lahko, da je zadostil nalogi svoji, ako otroci verske resnice dobro spoznajo, ker potera bodo Le po njih Liveli. Toda kerScanski nauk le uciti, samo to je premalo, sej nam je znano iz sv. pisma, Lalibog tudi iz skusnje lastne, da je v ßloveku notranj razpor, tako da dostikrat „dobro“ spoznava in vendar njemu nasprotno „hudo“ dela. Da nauki, ktere je katehet v mlade otroske serca vsadil, kalijo, rastejo, cveto in zaMeni sad rode, mu je treba novega neutrudnega delovanja; nauke, ktere je razlagal, mora v otroskih sercih vterditi in zagozditi, da ne zginejo, da se ne zgube. Vpeljati mora sebi izroöene male v katolisko bogocastno Zivljenje, vneti jih mora za pobozne vaje. Brez takih vaj zidal bi poslopje na pesek, viditi bi mogel pozneje, kako bi deroöi potok pohujsanja poderl v kratkem öasu, kar je 8 tolikim trudom gradil in zidal. Ako	pa je pri	otrocih, Le v	pervih letih, ko	solo obiskujejo, pozidana,
postavljena podlaga poboLnosti, potem je	upati, da	tudi tedaj, ko	odrastejo, naukov	ne bodo pozabili, da bodo
kakor pravi kristijanje vsikdar Liveli in namen, za kterega so vstvarjeni, tudi gotovo dosegli.
Da pa v otroskih sercih obudimo Le v mladosti pravo katoliäko bogocastno Zivljenje, so potrebne gotove sredstva, med katerimi so naj imenitnejse:
1) Molitev,
2) Vdelefcevanj e BoLje sluLbe,
3) Pogostno in vredno sprej emanj e svetih zakramentov.
Znane so besede sv. aposteljna	Pavla, ki	pravi: „Tedaj	ni nie, kteri sadi,	niö ni, kteri priliva, ampak
Bog je, kteri rast daje“ (1. Kor. 3, 7).	Bodi tedaj	duhoven Se tako bistroumen, priden in spreten, vendar pri
opravilu tako imenitnem, pri kterem gre za zveliöanje tolikanj neumerjoöih dus, te njegove lastnosti same ne zadostujejo: Bog je, ki more tu pomagati, on je, ki more zasejanim naukom rast podeliti. Katehet zavoljo tega ne bode le sam molil, ampak tudi otrokom bode vcepil veselje do molitve. Molitev, ako se v duhu Kristusovem goji, bode serca otroSka naredila pripravna, da bodo mogle razlagane resnice sprejeti; molitev bode uöeniku podu-tevanje, otrokom pa ucenje polajäala in osladila, in tudi pozneje, ko bodo otroci odrastli in vstopili v burno in vihamo Livljenje, molitev zgodaj privajena in gojena ne bode popolnoma svojega vpliva zgubila.
*) Dieser Artikel enthält eine Beantwortung der zweiten für das Jahr 1876 vorgelegten Pastoralkonsercnz-Frage: „Wie soll der Katechet die Schulkinder in das katholische Cnltleben einführen?"
Kar zadeva tedaj molitev, se L njo pervi poduk pri otrocih prißenja; sej jihnajpervo vadimo v tem, da znajo lepo sveti kriL storiti, Oöe naä, ceäöena Marijo in vero apostolsko pravilno moliti. Druzih molitev pri otrocih v prvem polletji katehet ne bode mogel nikakor jemati, razun ako privzame pri prilofriosti, ko pripoveduje otrokom o oznanjenji angelja Gabrijela Mariji Devici, Se angeljevo cescenje. Treba je paziti, da otroci molitve pravilno in natanjko izgovarjajo; tu mu bode marsikaj treba popravljati, ker otroci od doma le malokdaj pravilno nauöene molitve v Solo prineso. 2e pri prekriLanji n. pr. se glasi: „V imenu Boga Oöeta“, mesto pravilnejSega: „V imenu Oöeta.“ Koliko bolj pa velja to §e le v angeljeveni ceSöenji, kterega morebiti dva otroka enako ne molita, kjer sc n. pr. sliSi: „Ta sveti BoSji angelj Gabrijel je Mariji Devici cescenje prinesel, da bo ona vsmiljenega Jezusa spocela od sv. Duha“; ali kakor se sliäi pri tretjem odstavku: „Ta sv. BoLja Beseda je meso postala, Jezus in Marija med nami prebivala“. Kdo bi ne oporekal zoper take in enake molitve? Res je, da se tako pokvarjene molitve same na sebi zde komu lepe, ali molitve niso cerkvene. Ako je 2e Jezus aposteljnom, ko so ga prosili naj jih uSi moliti, govoril besede rekoc: „Kadar bodete molili, tako molite!* hotel je, da imajo molitve gotovo obliko, in tudi molitev, ki jih je Cerkev vpeljala, ne smemo samovoljno spreminjati. In tedaj bode mogel po mojih mislih katehet otroke polagoma ustavljati in jim reci: „Glejte, ljubi moji, prav lepo znate moliti, ali Se bolje bo, ako bodete molili, kakor vam bodem jaz povedal.“
y'e pri molitvi majhnih otrok bode katehetu sveta dolLnost, skerbeti, da bodo v duhu in resnici molili. Zavoljo tega jim bode mogel veckrat povedati, da sama ustna molitev pred Bogom nie ne velja, povedati jim mora najbolj potrebne lastnosti molitve. NajboljSe vodilo otrokom pa bode v tem obnaSanje katehetovo, ker, ako je njemu molitev priljubljena, ako zna gorece in castitljivo moliti, bo Le samo s svojim zgledom veö opravil, kakor s äe tako dolgim opominjevanjem in poducevanjem. In da si so okoliscine kerScanskemu naulcu kaj neugodne, da se ura za uro temu najvaLnejsemu predmetu jemlje, vendar se katehetu marsikdaj ponuja prilika, da otrok se tako majhnih nauci duha molitve. Xe v pervih urah, ko jih poduöuje prekrizati se, naj ne opusti lepe priloLnosti, da otrokom zaterdi, da je premalo samo lepo prekriLevati se in razloöno besede izgovarjati, ampak da je treba zraven tudi misliti na Oöeta, Sina in sv. Duha; naroöiti jim mora, da, bodisi v soli ali tudi doma, kadar koli se prekrizujejo, ako je le mogoce na podobo kriianega Jezusa gledajo, in kaj terdo bi moglo otrosko sree biti, da bi Le pri prekriLevanji ne imelo nekakega slutenja pri molitvi v duhu. Primeri se, da eden ali drugi izmed uöencev oboli: zopet tu lepa priMnost vpeljati druge otroke v duha molitve, da jim reöe: dajmo, molimo za zbolelega, da, ako je volja BoLja, kmalo zopet ozdravi in v solo pride. Ako zazvoni v petek ob 9 ali 3, ali ako gredo memo Sole s sv. reSnjim Telesom, ako se da znamenje ob hudi uri, ima zopet priloLnost v malo besedah otrokom pomen zvonenja razloLiti in jih nagovoriti, da lepo in poboLno skupaj Oce na§ in ÖeScena Marijo molijo. In s takim rav-nanjem bode obudil v otrocih duha prave poboLnosti, ki je, kakor pravi Ney, podobna spomladanskim zgodnjim cvetlicam, ktere, ako spomladi ne eveto, tudi pozneje nobenega ali vsaj pravega evetu ne narede. Da se pred ali po Soli ne bode molilo tje v en dan, je tudi	dobro,	da vselej	moli en otrok naprej, drugi pa odgovarjajo vsi
skupaj; svetovati bi pa bilo zraven tega, da dvakrat	ali trikrat	tistega, ki naprej moli, vstavi in	ga popraäa, kaj
morajo drugi med tem, ko on moli, delati, in ako je otrok nekoliko umen, bode gotovo odgovoril, da morajo tudi oni moliti in sicer po tihem; ravno tako naj tudi med molitvijo kor vstavi, in popraSa, kaj mora zdaj on, ki je pervo polovico molitve izgovarjal, delati, in menim, da bode tudi tu dobil vgoden odgovor. In to ravnanje, mislim, bi bilo priporocevati, da so posebno na kmetih, kjer se skupno roM venec moli, pri molitvi pazljivi, da ne odgovarjajo n. pr. na: „Öast bodi Ocetu in Sinu in sv. Duhu“ s: „Sveta Marija“ itd. Uciti je treba otroke kratke vecerne in jutranje molitve, zlasti, kako se lepo angelju varhu priporoce, kako molitev pred jedjo in po jedi, kaj naj reko, ko gredo memo cerkve ali kakega pokopaliäca, potem pa se ve da mora tudi pozneje veckrat vpraSati, ali tudi tako ravnajo, kakor jih je ucil.
Premalo pozornosti skazujemo tudi sluLbi Boäji, kot enemu najimenitnejsemu pomoSku ker§5anskega Livljenja. Kaj namrec napravi mocnejäi vtisek v serce cloveäko in posebej v serce otrosko, kakor nasa sluLba BoLja, ako se je v duhu in resnici vdeleLujemo ? Bavno pri tem pa se more duhoven, na domaco hiso, na oöeta in mater, se manj zanaSati, kakor pri molitvi. Se ve da, ko bi bili uöeniki, kakor nekdaj, verni, bi si tudi oni prizadevali, da bi otroci ne le pridno, ampak tudi s pridom cerkev obiskovali. Tudi berila so dajale v tem oziru ucenikom mnogo lepe priloLnosti to	storiti.	Ker se	ne more katehet ne na stariäe	ne na uöenike
zanesti, prisiljen je sam dati otrokom navod,	kako se	morejo	v hiäi Gospodovi spodobno vesti,	kako se vdele-
Sevati najsvetejäe daritve, kako obhajati cerkvene praznike.
Cerkvena zapoved, ki pravi: „Bodi vsako nedeljo, vsak zapovedan praznik s spodobno poboznostjo pri sveti maäi“, velja tudi za otroke, ki so sedmo leto dopolnili. Takim otrokom je ta zapoved razMiti in jim pove-dati, da so tudi oni dolini sMbe BoLje vdeleLevati se. Narociti in zaterjevati jim je posebno to, da, ako prezgodaj k cerkvi pridejo, naj nikar pred njo ne postajajo, in drugih otrok doöakujejo, ampak naj precej z vso spoätljivostjo v cerkev stopijo in se na mesto jim odloceno, pred velikim altarjem, postavijo.
TeLavno je v resnici mladino Live kervi vkrotiti, da se v cerkvi med sluzbo BoLjo mirno zaderLi, da se okoli ne ozira, da se ne smeja in ne govori; posrecilo pa se mu bode tudi s pomoöjo BoLjo, ako bode pripravil otroke do tega, da bodo imeli spostovanje do cerkve tudi tedaj, ko ni sluzbe Bozje v njej. Otrokom mora se iz tega namena prepovedati blizo cerkve vsako, §e bolj pa hrupno igranje; narociti je deckom, da, ko memo cerkve gredo, se spodobno odkrivajo, in deklicem, da se prekrizujejo. Opomniti mora tudi veckrat katehet posebne priöujocnosti BoLje v cerkvak, in da, ako se Le pred ljudmi, na primer pred starsi in uceniki spodobno obnasajo, koliko bolj so to se le dolzni storiti pred Gospodom nebes in zemlje. Dobro, da skoro potrebno bi bilo zlasti v neketerih krajih, se ve kjer je vec duhovnov, da bi otroke v cerkev dulioven spremil in med sluzbo BoLjo na nje pazil, sicer so pa za posamne nedelje odlociti nekteri odrasceni ucenci, da na mlajse svoje tovarse pazijo, si poredne zapomnijo in katehetu naznanijo. Z otroci, kteri so se v cerkvi slabo vedli, mora ravnati katehet v zacetku s krotkostjo, z novega jim mora pokazati, da se tako gerdo vedenje ne spodobi na tako svetem kraji; se le, ko prijazno opomi-njevanje ne bi pomagalo, bi smel z ostrostjo postopati.
Pa premalo bi zopet tu storili, ko bi pri otrocih le na to pazili, da so vnanje mirni, ali kakor pravi mali katekizem, da se spodobno vedejo; skerbeti je Le pri majhnih otrocih, da se pt'idruzi lepemu vnanjemu obnasanju tudi notranja poboLnost. In to poboznost, ali vsaj nekako kal poboznosti, vsadi katehet v otroske serca tudi pri otrocih sedem ali osem letnih, kterim mora Le tako sv. maäe pri priloznosti, ko govori o zadnji vecerji, omeniti in jo tudi nekoliko razloLiti. Ko bo v pervo govoril besede Kristusove, s katerimi je bil pri zadnji vecerji spremenil kruh in vino v svoje telo in svojo kri in bo tudi omenil besed: „To storite v moj spomin“, takrat lahko rece: Glejte otroci, kar je Jezus s temi besedami zapovedal, spolnovali so aposteljni, in njih nasledniki skofje in maäniki se sedaj vedno to delajo, in to vse pri sveti maäi. Po tem lahko otroke opozori, kaj pri sveti masi masnik delajo, kaj v svojih rokah k altarju neso; opomni naj jih evangelija, ki se bere tedaj , ko vsi ljudje po cerkvi vstanejo in se prekriäajo; opomni naj jih pervega zvonenja, po kterem masnik kelih odkrijejo, pove naj jim, da maänik tedaj ravno tisti dar, kakor ga je bil Jezus svojemu Ocetu daroval, Bogu prinaäajo kruh in vino. Opomni naj jih potem drugega zvonenja; reöe naj jim, da Le takrat pokleknejo, ker se bliLa trenutek spreminjanja. Ko v tretjic zazvoni, naj pove otrokom, da masnik tedaj izrekujejo tiste besede, ktere je Jezus pri zadnji vecerji nad kruhom in vinom izgovoril. In pri tisti prici je Jezus z duso in telesom s kervijo in mesom, Jezus pravi Bog in ölovek, na altarji pricujoc, obdan od angeljev, nasim ocem sicer nevidnih, ki mohjo in castijo jagnje Bozje. Priporoci naj otrokom, da tudi oni pri tej priloznosti molijo prav lepo Jezusa, da ga za vse od njega prejete dobrote zahvahjo. Slednjic naj jim vzame v misel tudi sv. obhajilo, pri katerem duhovni sami Jezusa zavzivajo in tudi verne obhajajo; pove naj otrokom, naj se tudi oni vesele tistega casa, ko jim bode dovoljeno Jezusa sprejeti, do tedaj pa, da imajo vsaj Lelje po tej nebeski jedi.
Pri otrocih v drugem oddelku, ki so vecjidel osem let Le dopolnili, Le lahko opozoruje in omenja, kaj pomenjajo obredi sv. maäe, kako so tudi oni dolLni misli svoje skleniti z mislimi masnikovimi in dejanjem njegovim. Popraga naj otroke, kaj storijo masnik ko na altar kelih postavijo in masne bukve odpro; otroci bodo 2e do malega vsi vedeli, da se tedaj maänik podajo na najnizjo stopnjo altarja. Pove naj jim, kaj to pomeni. Masnik, slab clovek, hoce pred Boga samega stopiti, boji se, zato si s sMabnikom daje serönost trikrat ponavljaje besede: Stopil bom k altarju BoLjemu; in ne upa si tega poprej storiti, dokler ne opravi ocitne spovedi, v kateri se obtozi pred Bogom in Marijo Materjo BoLjo in pred vsemi svetniki in vso druzbo svojih grehov in prosi svetnike in ljudi, da mu prosijo odpuäcanja. Kaj naj tu otroci störe ? kaj bi jim bilo priporoöati bolj, kakor da molijo kesanje, kakor so se ga v Soli naucili. — Dobro jim je pa razlagati kaj pomenjajo besede: „Kyrie eleison, Christe eleison* , 3 krat po tri verstice, v spomin treh BoLjih oseb (Tom. Akvin.) skupaj devetkrat v spomin deveterih korov angeljskih. Potem bo razlagal molitev, ki se pricenja z besedami, ktere so angelji pri Jezusovem rojstvu Popevali; naroöi naj jim, da tudi oni Bogu tedaj hvalo dajo za vse dobrote vstvarjenja po Ocetu, odreäenja po Sinu, posveöenja po sv. Duhu. Pri zbimih molitvah, kjer duhoven tako rekoö prosnje svoje, s proänjami vernikov zbere in zdruLi, da jih pred BoLji prestol postavi, kaj naj takrat otrokom v molitev priporoca ? kaj boljäega, kaj
21*
lep$ega, kakor da opravijo ono molitev, ktero je Jezus sam moliti uöil, in v kteri nakajamo vse, za kar nam je treba moliti, zraven pa §e 6e§ena si Marijo. Pri evangeliji in veri je priporoßiti otrokom, da molijo vero apostoljsko, v kateri je najti ob kratkem vse, kar smo doIL.ni verovati; pri darovanji pa, da sami sebe svoje staräe, brate, in sestre, znance, duhovne, sploh vse, za ktere so dolLni moliti, Bogu darujejo. Pri povzdigovanji se jim povedo kratki zdibljeji, ktere naj med terkanjem na persi izgovarjajo in Jezusa od tedaj na altarji priöujoöega lepo castijo in molijo. Pri obkajilu, pri kterem ne morejo se drugim enako Jezusa v svetem Reänjem Teleäu prejeti, jim je pove-dati, da imajo vsaj resnicne Lei je po njem. (Lahko bi se naucili n. pr. besede: Ljubi moj Jezus, ako te tudi sedaj Zs ne morem sprejeti kakor masnik pri altarji, in drugi ljudje, ki k tvoji mizi pristopajo, vendar po tebi sercno Mim, pridi s svojimi milostmi v moje serce, da tebi Livim, tvoj sem Liv, tvoj pa tudi mrtev.) Tudi tu mora duhoven poprasevaje se prepricati, ali tudi otroci pri sveti maüsi tako delajo.
Pri otrocih v viSjih oddelkih mora katebet dati navod, kako naj rabijo molitvene bukve. BazloLiti jim mora po versti molitve, ki se v njih nahajajo, posebno pa jim je treba zaterditi, da naj jih bero poöasno in pazljivo v vedni zvezi z maSnikom, ker primerilo bi se, da bi otroci molitve, ki so vcasih prav kratke, prenaglo zbrali potem pa se okoli ozirali in druge pri molitvab motili. Ako ima pred saboj otroke, kteri brati ne znajo, jim mora dati poduk, kako lahko s v. roLni venec pri sveti maäi lepo opravijo. So?ebno pa je treba otrokom priporocevati, da slednjo sveto maSo, pri kteri so pricujoci, v poseben namen obernejo, bodi si, da jo darujejo Bogu za se, za staräe, ußenike in druge dobrotnike, ali za kakega bolnika. Ako sv. maäo Bogu za se darujejo, se jim naroci, da jo darujejo vselej iz posebnega namena v pravo razsvetljenje pameti, v odpuäEenje grehov, za dar poniLnosti, poterpezljivosti nedolLnosti itd.
Kar zadeva b esedo BoZjo, mora katebet otrokom narocati, da jo pridno poslusajo, da se med njo ne igrajo, eden drugemu bukev ne kaLejo, marvec da pazljivo posluSajo. Ako se v evangeliji bere kaka lahka prilika,	je	dobro, ce v zacetku zmoLnejäe otroke povprasa, ali so si jo	zapomnili; ako bi temu tako	ne bilo, naj
jo sam	enkrat pocasno in razlocno dopove in kolikor mogoee tudi razloM.	V nedeljski	ponavljavni Soli	lahko Le kaj
o pridigi terja.
Pomoöek vpeljati otroke v katoliSko Livljenje je tudi to, da	razvije pred	njihovimi oömi	cerkveno
leto.	2e	pri pervem katehetiönem podußevanji ima k temu priliko, ko	na podlagi	zgodb stare in	nove zaveze,
kaLe otrokom najimenitnejse eerkvene öase in praznike. (Tri dele ima katoliäko cerkveno leto, ker troje je tudi poglavitnih in temeljnih prigodb nasega odreäenja: 1) Völovecenje BoLje Besede v Kristusu Jezusu, 2) njegovo terpljenje, njegova smrt in njegovo vstajenje, 3) prihod sv. Duha in dopolnitev posvecenja ljudi po njem.) In ali ni potem poduk, ki ga od leta do leta otrokom dajemo, vedno zopet in zopetno vpeljevanje v cerkveno Livljenje ? Pri poduku mora tedaj duhoven zlasti v visjili oddelkih kazati vedno na cerkveno leto, in kadar pridejo doticni prazniki, zadostuje, da otroke samo lepo opomni tega, kar jim je Le poprej razMil.
Tako n. pr. ko se bliLa advent, naj opozori otroke na 4 adventne nedelje, ki pomenjajo onih 4000 let, ko je svet prißakoval obljubljenega Odresenika. fDnevi adventni so Le sami na sebi Lalostni; v tem casu so noci naj daljäe v celem letu, pa sej je tudi na zemlji Mala tema nevere, zmot in pregreh.) Opomni naj jih, da cerkev v tem casu slece svojo lepoto, da na altarjih kakor na duhovnih, ko sv. ma$o bero, videti je barva modra, barva pokore; da cerkev v tem öasu prepoveduje vse hrupne veselice, da zapoveduje o gotovih dnevih post, da se bero ob nedeljah evangeliji, v kterih je govorjenje o sv. Janezu kerstniku, oznanjovavcu pokore; da vse te eerkvene naredbe opominjajo kristijane na pokoro, da klicejo in zdihujejo po duhovnem prihodu Jezusa Kristusa. (Le en veseli praznik obhaja sv. Cerkev v tem öasu, praznik brezmadeLnega spocetja, kakor, bi rekel skoro, je bila tudi v vsem starem zakonu le ena sama resnica, ktera je ljudi z veseljem in upanjem navdajala, da bode priäel Odre-genik, da bode prisla Lena ki bode peklenski kaci glavo sterla.
Pred boLiöem bode duhoven ob kratkem pomen prazniöni razlozil; opomnil jih bode jaslic, ktere stavijo doma; iz jaslic samih otroke nauöi lahko poznavati velik del Jezusovega Livljenja. Tu se ve, da je veliko leLeLs na keräanskem uöeniku, da v berilo, ako se v njem nahajajo, doloßi take odstavke, v kterih je govorjenje o rojstvu Jezusovem, o jaslicah i. t. d. Ako bi bila., kakor je to po veejih mestih navada postavljati boLicno drevee, je dobro, da jim tudi njegov pomen razloLi. Povedati jim mora, da to drevesce pomenja drevo iz raja, pa ne veö drevo, kterega prepovedan sad sta Adam in Eva jedla, ampak drevo upanja vecnega Livljenja (kar kaLe Le zeleno smrekovo drevesce). Lucice, ktere se na drevo pripenjajo, pomenjajo duhovno luö, ki je pregnala temo zmot in pregreh; pozlaiene jabelka, orehi in drugo sadje pomeni plaöilo, ktero je Bog vsem dobrim obljubil. Opomniti je dobro
otrokom, da smejo maSniki boLicni dan trikrat masevati v spomin trojnega rojstva Jezusovega 1) kot Boga od vekomaj iz nebeäkega Oöeta, 2) kot cloveka iz Mari je prefiiste Device in 3) rojstva duhovnega v sercu vsakega cloveka (Zakaj so po rojstvu Jezusovem troji prazniki: sv. Stefana sv. Janeza in nedolM otroci? Zato, ker smo mi dolLni mu prinasati darila, terdno vero sv. Stefana, dar ljubezni s sv. Janezom, dar nedolLnosti z otroci nedolLnimi, kar se ve da je le Le starejim in odrascenim ucencem razlagati.) ßavno tako je pojasnovati otrokom praznik sv. treh kraljev in praznik svecniCni, pri kterem lahko pove pomen, ki ga sveöe v katoliski cerkvi imaj.o.
Ko se pribliLuje Stirdeset danski post, treba	je otroke zopet opomniti, da ta post nas opominja, da se
je	tndi	Boäji Sin n.	G. J. Kr. 40	dni v pu§6avi postil.	Cerkev zopet v tem casu opominja	k pokori, da ona sama
se tri tedne pred, ko se svet §e raduje in razveseluje, oblaci Le v spokorno obleko. Pepelnicno sredo veleva Ijudem, ki cerkev obiScejo, potresti po duhovnih glavo s pepelom z besedami: Spomni se, clovek, prah si in prah bodeS, ktero djanje in govorjenje je gotovo dober spodbadljej k pokori. Da, ko bi imel katebet vec ur na razpolaganje, koliko bi jim lahko povedal o obredih velikega tedna od nedelje cvetne do nedelje velike; kaj pomeni procesija cvetno nedeljo, kaj terkanje s kriLem etc. Pri starejäih lahko pokaze na soglasje praznika velikonocnega s prirodo vstalo od zimskega spanja, pomen pirhov i. t. d. Ravno tako je ravnati tndi z dmgimi prazniki Gospodovimi, s prazniki Matere BoLje, s prazniki vsaj imenitneSimi svetnikov zlasti s pomocniki duhovnijske cerkve, kterih podobe z raznoverstnimi znamenji dostikrat gledajo in si jih ne vedo razloLiti.
Otrokom	je treba, tndi	vsaj ob kratkem razloLiti obhode sv. Marka in obhode	tedna KriLevega, kdaj
so	se	pricele, kakov	pomen imajo.	V Krizevili obhodih	lahko opömni, da so postavljene iz	namena, da bi si po
njih ljndje pri Bogu odpu§5anje grehov in vsega druzega zla na dusi in telesu pridobili, in da bi ljubi Bog setvam ravno v najlepsi rasti svoj blagoslov dodelil. Prav pomenljivo je to, da te obhode obhajamo ravno pred vnebohodom Jezusa Kristusa kakor da bi hotli njemu v nebo odhajajocemu vse te prosrije izrociti, da jih pri svojem Ocetu vloLi in za nas posreduje. Povedati mora otrokom, 6esa naj se pri teh obhodih varujejo, kakor na priliko: prenagle hoje, govorjenja, smeha in oziranja. Odlo?iti mora tndi otroke tiste, ki med procesijo roLni venec ali litanije naprej molijo, se ve, da mora za to öastno slnLbo zbrati one, ki so najbolj marljivi in se zraven tega spodobno obnaäajo. — Kar pa velja o obhodu sv. Marka in o procesijah KriLevega tedna to vse velja §e tolikanj bolj o obhodu sv. reSnjega Telesa, o kterim mora otrokom povedati, da, ker cerkev tega praznika veliki öetertek zavolj Lalostnega spomina Jezusovega terpljenja in njegove smerti obhajati ne more, ga je prenesla na cetertek po prazniku presvete Trojice V dobo, v kteri se oLivela natora v vsi krasoti sveti in v lepsanje Stirlh altarjev obilo zelenja in cvetja ponuja. Kako se otroci tega praznika vesele, kako radi bodo nabirali tndi za ozalj$anje his potrebnih cvetlic, in kdo bi ne spoznal, da to vse kaj verlo pomaga v njih netiti duha pravega katoliskega bogocastnega Livljenja, kterega ne bode mogla potem tako naglo mlacnost in spridenost zaduSiti.
Ker se primeri, da Le majhne otroke starsi na boLj a pota seboj jemljo, je dobro in se celo potrebno da tndi o tem nekoliko otrokom pove, sej ima v to priliko Le tedaj, ko jim pripoveduje, kako je Jezus s svojimi starsi potoval v Jeruzalem na velikonoene praznike. Povedati jim mora, iz kakoisnega namena so se kedaj ljudje na boLja pota podajali, da so se namreö za nekaj dni posvetnih skerbi znebili in si bolje za duso poskerbeli. Zato je pametno, da clovek, preden tako pot nastopi, doma sv. zakramente prejme, in si teLo pota kakor posebno pokoro naloLi. Otrokom je vcepiti tndi ljubezen do znamenj zlasti majhnih kapelic ob potih postavljemh, da jih imajo v öasti, da memo njih grede se dekleta lepo prekrizajo in moäki lepo odkrijejo. Ali ni tndi pri ca in ne ravno majhna od kersöanskega duha, ako gremo memo takovih znamenj in jih najdemo oöedene s sopki in venöki veikrat spreminjanimi lepo ozaljsane ? Takove znamenja so zlasti za ljudsvo priprosto kaj zelo imenitna, onemu tako rekoc nadomestujejo cerkev, ktere razum nedelj ne vtegne obiskovati pogled, na te znamenja, ko zjutraj ali zvecer memo njih hodi, vzbuja mu poboLne misli, straäi ga pred grehom. in mu glasno pravi, da tu na zemlji je le ptujec, da pri vsij skerbi za sreco pozemeljsko ne sme zabiti skerbi za sreco vecno neminljivo.
Tudi z bratoväöinami, njih poöetkom, namenom, dobickom in dolLnostmi treba je otroke, ce ne popred vsaj v soli nedeljski ali v Soli ponavljavni nekoliko soznaniti, da ako Le sedaj vanjo ne stopijo, vsaj ljubezen do njih iz Sol prinesejo. Nektere izmed njih, kakor deklisko druzbo, vpeljati, bo za&enjal lahko Le v soli nedeljski. Brugo bratoväcino, otrokom Le poprej znano, preden o njej v soli kaj omeni, kakor bratovscino nase ljube Gospe presvetega Serca, bode lahko äe poprej vpeljal. Da pa se nam bode posrecilo sploäno vpeljati pri nas bratovsöino Pvesvetega Jezusovega detinstva ali tako imenovani misijon otrok, bratovscino, ktere poglavitni namen je odkupovanje toalikovalskih otrok, bode treba posebnega priporoöila.
Le toliko naj omenim, da, ko so po sporocilih od leta 1868 na Francoskem nabrali 1,032.380, v Belgiji 202,261, na Laskem 196.000, na Nemskem 200.000 frankov, je bilo na Avstrijskem leta 1873 vplacanih pri cen-tralnem svetu na Dunaji iz deLel ta in unastran Litave celih 9,242 gld. 20 kr.
Da vpelje otvoke v katoliäko bogoöastno Livljenje je katehetu tudi v tem posebne pozornosti treba, da otroke vestno za prejemanje svetik zakramentov pripravlja. Äe prvo leto, ko jih poducuje v kerscanskem nauku in omenja svetega kersta, pokazal jim bode veliko sreco, ktero jim je dobri Bog s tem dodelil, da se jim je dal naroditi v katoliäki Cerkvi, da so ozrejevani od katoläkih staräev, da morejo obiskovati cerkev in äolo, kjer se jim tolikanj lepega od Ijubega Boga, angeljev in svetnikov pripoveduje. Oponmiti mora otroke, da za vse te dobrote imajo se zahvaliti ljubemu Bogu, kteri jih je po svetem kerstu naredil svoje otroke in deleLnike vecnega zvelicanja. Pove naj jim, s kterimi obredi se jim je zakrament sv. krsta podelil, kaj so botri in botre (sej jih menim da poznate in za nje kot svoje duhovne staräe molite) mesto njih obljubili, in komu se odpovedali. Iz vprasanj bode labko zlozil kratko ponavljanje kerstne obljube, ktero bode po pviloznosti dopolnil in iz nje napravil obljubo kerstno, kakor jo ima naä katekizem. Z birmanci se ve da mora ravnati razlicno po starosti, v kteri ta sv. zakrament prejemajo.
Pomoöek zdatno in dobro pripeljati otroke k Kristusu in vvesti jih v keräcansko Livljenje, da postanejo kdaj resnicno pobozni, je spoved, spoved zgodnja, v dobi otroäki po spolnjenem sedmem letu. 0 imenitnosti otroäke spovedi govori imeniten duliovnik (Ohler) rekoe: Po veökratni spovedi dobi otrok zaumek o greku in zadolzenji, vedno razlocnejse postajajo pred njim zapovedi Bozje in cerkvene, po spovedi se le ume, cesa bi se bil mogel varovati kaj bi bil mogel delati, da bi bil Bogu dopadljiv ostal. 2e otroku se po pervi spovedi dostikrat odvzame teLa, ki leLi na vesti toliko hujse, ker je morebiti vest ravno pri poduüevanji vpervo zbujena. Otrok ne sprejme le odpuäcanja greliov, ampak dobi tudi milosti, po kterih mu bode mogoce v prihodnje se hudega bolj varovati in dobre dela delati. Otrok si dobi tako rekoü Le v letih otroäkih nacert, kako mora pozneje iiveti. Slednjic, kdo pa je v stanu otroka bolje poduciti, kakor duliovnik pri spovedi. Ne staräi ne uöeniki uimajo na otroka tolikanj vpljiva, kakor spovednik. Ko namrec starsi in ucitelji otroke vzrejajo, imajo jih pred seboj veliko skupaj, spovednik ima pri spovednici posamnega; tukaj pred njim otrok, zlasti ako je dolznosti spovednikovi, da mora v vsem, kar je pri spovedi zvedil, vedno in v vseh okolisöinah molcati, dobro poducen, razkrije in razodene vse svoje slabosti, poda mu tako rekoc svoje serce, ktero, kakor pravi prej omenjeni pisatelj, potem spovednik enako umnemu ver-tnarju plevela ocisti in s cvetlicami cednost obsadi. Ker tudi pri otrocih, akoravno komaj sedem ali osemletnih, tice ie korenine greliov, ktere pozneje tako dostikrat öloveka telesno in duäevno vnicijo, pa kaj govorim v koreninah pregreh, sej vem, da Se je enemu in drugemu zmed nas Le primerilo, da se je otrok pri pervi spovedi, star komaj 7 let, spovedal greliov najveöih, kakorsnili bi ne bili nikdar v teh letih pri otroku pricakovali. Pri spovedi tedaj ima spovednik priMnost, da otroäko srce velikih peg ocedi in mu ljubezen do nasprotnih cednost vcepi.
Potrebno se mi zdi tukaj opomniti, da je dobro otrokom molitev (s ktero se spoved priöenja,) maloda od besede do besede razloiiti, ker je skoraj vsaka beseda kaj zelo pomenljiva. Tudi je potrebno duhovnu z otroci, preden v pervo k spovedi gredo, vest natanjko spraäevati; tudi mora tirjati, da se otroci spovedujejo greliov, poversti, kakor so se pregreäili zoper deset Bozjih in pet cerkvenih zapoved. BazloLiti je otrokom tudi bistvo kesanja in kakor katehet dr. Falk pravi, je pred vsem skerbeti za kesanje in terden sklep nasprotne öednosti pri posamnih grehih. On govori v mali knjizici: „Katehet mora z otroci kesanje obuditi; ravna naj pa takole: Naj re6e otrokom: Otroci, kesanje je nar imenitnejse, nar poprej morate kesanje v sercu imeti. To vam je mogoce, za to vam ni treba bukev, tudi slep otrok, ki brati ne more, obudi v sercu laliko prav dobro kesanje. PoboLen otrok stori to takole: Otrok pregleda vse stoijene greke po versti, reöe ljubemu Bogu, kako ga pece, da se je to zgodilo, ga prosi odpus-öenja in mu obljubi, da bo v prihodnje drugac ravnal. — Ko bi bil jaz äe otrok, kakor ste vi, bi takole molil kes. Govorite le za mano v sercu: „Oh, ljubi Bog, tolikokrat nisem zjutraj in zvecer molil, in sem tako slabo molil, bil sem tako razmiäljen, to me sedaj tako zelo pece, Lalil sein te, odpusti mi le se enkrat, sej ne bom vec tako delal, äe necoj hoöem prav lepo moliti. — 0 ljubi Jezus! sveta imena sem tolikokrat vnemarno izgovarjal, to te je Lalilo, nie veö nocem tako govoriti. Tudi bom ob nedeljah rad v cerkev hodil dopoldne in popoldne, in bom v cerkvi prav poboLen, in ne bom druzih otrok motil. Oh kako mi je hudo, da sem se v cerkvi gerdo obnaSal pa sej ne bom nikoli ve6 tako delal“. Ali bi ne bilo dobro otrokom po nasvetu tega moLa tudi v drugih grehib dati vodilo, kako naj kesanje in sklep nasprotne cednosti obude, in da jim äe le potem naroci obuditi popolno jeesanje, kakor so se ga v äoli navadili ?
Kaj bi govoril §e nadalje o prejemanji sv. reSnjega Telesa, po kterera je zdruüitev med Bogom in tlovekom sklenjena in dopolnjena po besedah Kristusovih, ki pravi: „Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.“ %e zdavnej poprej, preden jih bode spustil pervokrat k svetemu Obhajilu, bode vestni katehet natanjko razlagal doticne nauke, naucil jih bode spoStljivega obiskovanja Jezusa v sv. reSnjem Telesu, povedal jim bode, kako sreßni bodo §e le tedaj, ko ga bodo smeli enako drugim odraScenim prejemati, in s tem bo zbudil v otrocih Lei je po vecerji nebeski, po kruhu angeljskem. Pervo Obhajilo, ako kolickaj mogofce, bodi v velikonoSnem öasu slovesno obhajano, da bode tolikanj Livejäe ostalo v spominu otroSkem. Obhajilo to bodi sklenjeno s ponovljenjem kerstne obljube pri kerstnem kamnu s svef'icami. in z ogovorom prilicnim otrokom, v kterem jih §e zadnjikrat opomni resnic verskih o sv. resnjem Telesu, po kterem obudi sknpno z otroci dejanje vere, upanja, ljubezni in kesanja, in hrepenenja po Jezusu. Kar je otrokom §e pri poducevanju posebno priporo-fcevati, menim, bi bilo tudi to, da ne jemljo po Obhajilu precej bukev v roke, temuö, da, ker imajo Kristusa v sebi, njemu, ki v njih prebiva, potoLijo, kar bi utegnilo teziti Le njih otroSka serca, da prosijo sebi in svojim milost najbolj potrebnih, potem Se le da opravijo molitve, kakor jih v svojih molitvenih bukvah nahajajo.
Posebno imenitno za kateheta je pa tudi to, da v otrocih obudi veselje do pogostnega sv. Obhajila. Ali ni mar BoLji Sin tega zakramenta v to postavil, da ga, kakor potrebujemo jedi telesne, vLivamo v jed duhovno. £e od aposteljnov in pervih kristijanov se bere, da so bili stanovitni v	molitvi in lomljenji	kruha,	da so sveto
Obhajilo vsako nedeljo, nekteri pozneje celo vsalc	dan sprejemali, in	da je bila tedanja	eerkev skoro drnLba
samih svetnikov. Kolikor bolj pa so ljudje pogostno sveto obhajilo opuSöali, ravno tako je pojemalo tudi pravo kerSöansko Livljenje. Naloga kat,ehetu, naloga mu	najsvetejSa bodi, da otroke pri pravi ne	le, da	pervo sveto
Obhajilo vredno prejmo, temuc da ga tudi veckrat	sprejemajo pozneje	zlasti, ko stopijo v	druLbo	odraScenih.
Dokler namreö otroci Solo obiskujejo, jih bode katehet Le tako vodil skupno k spovedi in k svetemu Obhajilu. Pa tudi potem, ko vsakdanjo Kolo zapustä, je potrebno, da se o gotovem öasu, bodi si o veliki noöi, v adventu, v osmini Jezusovega imena, v mescu Marijnem, v osmini Marijnega imena in pri dragih priloLnostih, za otroke od loci in tudi s priZnice oznani posGbni dan, da pridejo k spovedi in k sv. Obhajilu; in to zlasti tudi iz tega namena, da se ni treba otrokam med odraSöenim gnjesti, ker marsikterega otroka tudi dolgo cakanje na spoved od pogostnega sprejemanja sv. zakramentov odvracuje. Povedati mora se ve da Le bolj odrafimiim otrokom, kako ugovarjajo ljudje proti pogostnemu svetemu obhajilu, nauciti jih pa tudi mora, kako takim odgovarjati n. pr. z besedami sv. Franciska Salezijana. PokaLe naj jim pa tudi, kako Live oni ljudje, ki bi se vtegnili zarad pogostnega obhajila iz njih norcevati. — „Pri vsem tem pa“, kakor pravi f Rozman v svoji katehetiki, „ne sme pozabiti veckrat spominjati uöence, da poboLne vaje niso se pobo^nost ali nravnost, ampak so same Vaje ali sredstva nravnosti, in ko bi clovek rad molil, veckrat lc spovedi hodil, zraven pa bliLnjega sovraLil, ali odiral, opravlj al, kradel, goljufal itd., bi ne bil poboLen, ampak le hinavec bi bil. Dobro je tudi, ako jim ve&krat pripoveduje kaj od judovskih pismoukov in farizejev, kako jih je Jezus veckrat svaril, ravno zato, ker so bili na videz vsi poboLni, v sercu pa polni gnjusobe; ker so sicer mnogo molili, mnogo se postili in vbogajme dajali, pa le zato, da bi jih ljudjstvo videlo in jih Eastilo. Menda ni gerSih ljudi, kakor so svetohlinci.“
Opomnil bi Se rad pri tej pviMnosti, da, ker spoznavamo resnico prislovice: „Reseda gine, zgled pre-Sine“, in ker med pridige in kergöanske nauke radi zglede vpletamo, ker oni vzbujajo ljudem veselje do poboLnosti in jih tudi oseröujejo. da ravno tako otrokom podajemo zgledov, ki bi jim pokazali, da poboLno Liveti, je tudi njim, akoravno §e prav mladim, vendar le mogoce. Takih zglednih bukev za bolj odrasöeno mladino nam tudi v jeziku slovenskem ne primanjkuje. Take zgledne bukve n. pr. so: KerScanski mladeneö, Livljenja sreöen pot, in kerscansko deviätvo; ali za otroke v pervi mladosti, ne vem, imamo li kako pripravno knjigo, kakor jo je v nemskem jeziku spisal dr. Fr. Falk pod imenom „Kinderspiegel“. V tej knjigi se nahaja nad 60 za otroke pripravnih zgledov, zraven pa ge veliko druzega lepega, kakor n. pr. dnevni red za otroka, jutranje, veöerne in druge molitve. Ako ne otrokom samim, koristna pa je taka knjiga katehetom, kterim pomanjkuje za kakoäen nauk primemih zgledov, v tej knjiLici jih lahko veliko dobiva.
II.
II. Instructio 8. Congregatioiiis de Propaganda Eide super dispensationibus matrimonialibus.
Cum dispensatio sit iuris communis relaxatio cum causae cognitione, ab eo facta, qui habet potestatem, exploratum omnibus est, dispensationes ab impedimentis matrimonialibus non esse indulgendas, 'nisi legitima et gravis causa interveniat. Quin imo facile quisque intelligit, tanto gvaviovem causam re quirl, quanto gravius est impedimentum, quod nuptiis celebrandis opponitur. Verum haud raro ad 8. Sedem perveniunt supplices literae pro impetranda aliqua huiusmodi dispensatione, quae nulla canonica ratione fulciuntur. Accidit etiam quandoque, ut in huiusmodi supplicationibus ea omittantur, quae necessario exprimi debent, ne dispensatio nullitatis vitio laboret. Idcii-co opportunum visum est, in praesenti Instructione paucis perstringere praecipuas illas causas, quae ad matrimoniales dispensationes obtinendas iuxta canonicas sanctiones, et prudens ecclesiasticae provisionis arbitrium, pro sufficientibus haberi consueverunt; deinde ea indicare, quae in ipsa dispensatione petendo exprimere oportet.
Atque ut a causis dispensationum exordium ducatur, operae pretium erit imprimis animadvertere, xmam aliquando causam seorsim acceptam insufficientem existimare; nam quae non prosunt singula, multa iuvant, arg. 1. 5 C. de probat. Huiusmodi autem causae sunt quae sequuntur:
1. Angustia loci sive absoluta sive relativa (ratione tantum oratricis), cum scilicet in loco originis vel etiam domicilii cognatio foeminae 3ta sit propagata, ut alium paris conditionis, cui nubat invenire nequeat, nisi consanguineum vel affinem, patriam vero deserere sit ei durum*).
2. Aetas foeminae superadulta, si scilicet 24m aetatis annum iam egressa hactenus virum paris conditionis, cui nubere possit, non invenit. Haec vero causa haud suffragatur viduae, quae ad alias nuptias convolare cupiat.
3. Deficientia aut incompetentia dotis, si nempe foemina non habeat actu tantam dotem, ut extraneo aequalis conditionis, qui neque consanguineus neque affinis sit, nubere possit, in proprio loco, in quo commoratui*. Quae causa magis urget, si mulier penitus indotata existat, et consanguineus vel affinis eam in uxo-rem ducere, aut etiam convenienter ex integro dotare paratus sit.
4. Lites super successione bonorum iam exortae vel ea rum dem grave aut immi-nens p er i cui um. Si mulier gravem litem super successione bonorum magni momenti sustineat neque adest alius, qui litem huiusmodi in se suscipiat propriisque expensis prosequatur, praeter illum, qui ipsam in uxorem ducere cupit, dispensatio concedi solet; Interest enim Reipublicae, ut lites extinguantur. Huic proxime accedit alia causa scilicet Dos litibus involuta, cum nimirum mulier alio est destituta viro, cuius ope bona sua recuperare valeat. Verum huiusmodi causa nonnisi pro remotioribus gradibus sufficit.
5. Paupertas viduae, quae numerosa prole sit onerata, et vir eam alere polliceatur. Sed quandoque remedio dispensationis succurritur viduae ea tantum de causa, quod iunior sit, atque in periculo inconti-nentiae versetur.
6. Bonum pacis, quo nomine veniunt nedum foedera inter regna et Principes, sed etiam extinctio gravium inimicitiarum, rixarum et odiorum civilium. Haec causa adducitur vel ad extinguendas graves inimicitias, Mae inter contrahentium consanguineos vel affines ortae sint, quaeque matrimonii celebratione omnino compone-rentur; vel quando inter cotrahentium consanguineos et affines inimicitiae graves viguerint, et, licet pax inter ipsos inita iam sit, celebratio tarnen matrimonii ad ipsius pacis confirmationem maxime conduceret.
7. Nimia, suspecta, per iculosa familiaritas, nec non cohabitatio sub eodem tecto, quae facile impediri non possit.
8. Copula cum consanguinea vel affine vel alia persona impedimento laborante praehabita, et Prae-gnantia, ideoque legitimatio prolis, ut nempe consulatur bono prolis ipsius, et honori mulieris, quae secus innupta maneret. Haec profecto una est ex urgentioribus causis, ob quam etiam plebeis dari solet dispensatio, dummodo copula patrata non fuerit sub spe facilioris dispensationis: quae circumstantia in supplicatione foret exprimenda.
*) Circa dispensationes matrimoniales quoad angustiam loci hic referimns resolutionem per 8. Concilii Congregationem dataffl die 8. Iulii 1876: Angustiam loci non esse desumendam a numero focorum cuiusque Parochiae, sed a numero focoruö cuiusque loci vel etiam plurium loconun, si non distent ad invicem ultra milliare.
9. Infamia mulieris, ex suspicione orta, quod illa suo consanguineo aut affini nimis familiaris cognita sit ab eodem, licet suspicio sit falsa; cum nempe nisi matrimonium contrahatur, mulier graviter diffamata, vel innupta remaneret, vel disparis conditionis viro nubere deberet, aut gravia damna orirentur.
10. Revalidatio matrimonii, quod bona fide et publice, servata Tridentini forma, contractum est: quia eius dissolutio vix fieri potest sine publico scandalo, et gravi damno, praesertim foeminae, c. 7. de consanguin. At si mala fide sponsi nuptias inierunt, gratiam dispensationis minime merentur, sic disponente Conc. Trid. Sess. XXIV. cap. V de Reform, matrim.
11. Periculum matrimonii mixti, vel coram acatbolico ministro celebrandi. Quando periculum adest, quod volentes matrimonium in aliquo etiam ex maioribus gradibus contrahere, ex dene-gatione dispensationis ad ministrum acatholicum accedant pro nuptiis celebrandis spreta Ecclesiae auctoritate, iusta invenitur dispensandi causa, quia adest non modo gravissimum fidelium scandalum, sed etiam timor perversionis, et defectionis a fide taliter agentium et matrimonii impedimenta contemnentium, maxime in regionibus, ubi haereses impune grassantur. Id docuit haec 8. Congregatio in Instructione die 17. Apr. 1820 ad Archiepiscopum Quebecensem data. Panter cum Vicarius Apostolicus Bosniae postulasset, utrum dispensationem elargiri posset iis Catholicis, qui nullum aliud praetexunt motivum quam vesanum amorem, et simul praevidetur, dispensatione denegata, eos coram iudice infideli coniugium fore inituros, 8. Congregatio 8. Officii in Feria IV. 14. Augusti 1822 decrevit: „respondendum Oratori, quod in exposito casu utatur facultatibus sibi in Form. II. commissis, prout in Domino expedire judicaverit.“ Tantumdem dicendum de periculo, quod pars Mholica cum acatbolico Matrimonium celebrare audeat.
12. Periculum incestuosi concubinatus. Ex superius memorata Instructione anno 1822 elucet, dispensationis remedium, ne quis in concubinatu insordescat cum publico scandalo atque evident! aetema salutis discrimine, adhibendum esse.
13. Periculum matrimonii civilis. Ex dictis consequitur, probabile periculum, quod illi, qui dispensationem petunt, ea non obtenta, matrimonium dumtaxat civile, ut aiunt, celebraturi sint, esse legitimam dispensandi causam.
14. Remotio gravium scandalo rum.
15. Cessatio publici concubinatu s.
16. Excellentia meritorum, cum aliquis aut contra fidei catholicae hostes dimicatione aut liberalitate erga Ecclesiam, aut doctrina, virtute, aliove modo de Religione sit optime meritus.
Hae sunt communiores, potioresque causae, quae ad matrimoniales dispensationes impetrandas adduci solent; de quibus copiose agunt theologi ac sacrorum canonum interpretes *).
Sed iam se convertit Instructio ad ea, quae praeter causas in literis supplicibus pro dispensatione obti-nenda, de iure vel consuetudine, aut stylo Curiae exprimenda sunt, ita ut si etiam ignoranter taceatur veritas, aut narretur falsitas, dispensatio nulla efficiatur. Haec autem sunt:
1. Nomen et cognomen Oratorum, utrumque distincte ac nitide ac sine ulla literarum abbreviatione
scribendum.
2. Dioecesis originis vel actualis domicilii. Quando habent domicilium extra dioecesim Originis, possunt, si velint petere, ut dispensatio mittatur ad Ordinarium dioecesis, in qua nunc habitant.
3. Species etiam infima impedimenti, an sit consanguinitas, vel affinitas, orta ex copula licita vel illicita; publica honestas originem ducens ex sponsalibus, vel matrimonio rato; in impedimento criminis, utrum provenerit ex coniugicidio cum promissione matrimonii, aut ex coniugicidio cum adulterio, vel ex solo adulterio cum promissione matrimonii: in cognatione spirituali, utrum sit inter levantem et levatum, vel inter levantem et levati parentern.
*	4. Gradus consanguinitatis, vel affinitatis, aut lionestatis ex matrimonio rato, et an
sit simplex, vel mixtus, non tantum remotior, sed etiam propinquior, uti et linea, an sit recta et transversa; item an Oratores sint coniuncti ex duplici vinculo consanguinitatis, tarn ex parte patris, quam ex parte matris.
5.	Numerus impedimentorum, e. gr. si adsit duplex aut multiplex consanguinitas vel affinitas Vel si praeter cognationem adsit etiam affinitas, aut aliud quodcumque impedimentum sive dirimens. sive impediens.
*) Inter ceteros consnlendi Pyrrhus Corradus — Praxis dispensationum Apostolicaram Lib. Vll et VIII, ac Vincentius De Iustis, Be dispensationibus matrimonialibus Lib. III.
6. Variae circumstantiae, scilicet an matrimonium sit contrahendum vel	contractum,	aperiri
debet,	an	bona Me, saltera	ex parte unius vel cum scientia impedimenti; item an praemissis	denuntiationibus, et
iuxta formam Tvidentini; vel an spe facilius dispensationem obtinendi, demum an sit consummatum, si mala flde, «altem unius partis, seu cum scientia impedimenti.
7. Copula incestuosa habita inter sponsos ante dispensationis executionem, sive ante, sive post eins impetrationem, sive intentione facilius dispensationem obtinendi, sive etiam seclusa tali intentione, et sive copula publice nota sit, sive etiam occulta. Si haec reticeantur, subreptitias esse et nullibi ac nullo modo valere dispensationes super quibuscumque gradibus prohibitis consanguinitatis, affinitatis, cognationis spiritualis et legalis, nec non et publicae honestatis declaravit 8. Congregatio 8. Officii Fer. IV. 1. Augusti 1866. In petenda vero dispensatione super impedimento affinitatis primi vel secundi gradus lineae collateralis, si impedimentum nedum ex matrimonio consummato cum defuncto coniuge Oratoris vel Oratricis sed etiam ex copula antematrimoniali seu fornicaria cum eodem defuncto ante initum cum ipso matrimonium patrata oriatur, necesse non est, ut mentio fiat huiusmodi illicitae copulae, quemadmodum patet ex responso S. Poenitentiariae diei 20. Martii 1842, probante s. m. Gregor XVI ad Episcopum Namurcensem, quod generale esse, idem Tribunal literis diei 10. Decembris 1874 edixit.
Haec prae oculis	habere debent non modo, qui ad 8. Sedem pro obtinenda aliqua	matrimoniali	dispensatione	recurrunt, sed etiam	qui ex pontificia delegatione dispensare per se ipsi valent, ut	facultatibus,	quibus
pollent, rite, ut par est, utantur.
Datum ex Aedibus 8. Congregationis de Propaganda Fide die 9. Maii 1877.
III.
Bericht über den Stand der katholischen Mission in Centrat-Asrika mit Ende Juli 1877.
(Schluß.)
Da in	den früheren Jahresberichten über unseren hochverdienten Herrn	Provikar nur einzelne zerstreute
Notizen Vorkommen, so glanben wir unfern Lesern ein Gefallen zu erweisen, wenn wir sie hier kurz zusammen stellen.
DANIEL COMBONI, apostolischer Provikar von Central-Afrika.
Im Jahre 1857 gingen am	27. August 5 Missionspriester und ein	Laie,	alle ans dem Institute des
hochverdienten Don Nicolo Mazza zu Verona, in Triest unter Segel und erreichten	Anfangs Jänner 1858 die	Hauptstation	Chartum. Zwei der geistlichen Herren erlagen bald	dem mörderischen Klima,	nämlich Don Francesco Oliboni
(gest. zu	Heiligkrcuz	am 26. März 1858), und Don Angelo	Melotto (gest. zu Chartum	am 29. Mai 1859). Drei kehrten
nach ein Paar Jahren nach Europa zurück, theils wegen Kränklichkeit, theils weil die kath. Mission von Dr. Knoblecher’s Nachfolger, dem apvstol. Provikar Msg. Kirchner dem seraphischen Orden übergeben wurde. Unter den zeitweilig Heim-gekehrten befand sich der gegenwärtige hochwürdigste Vorstand der kath. Mission in Central-Afrika Msgr. Daniel Comboni.
Daniel	Comboni ist zu Limone am Gardasee	1832 geboren und kam,	weil der Knabe außerordentliche
Talente vcrrieth im Alter von 11 Jahren in das oben erwähnte Institut Mazza zu Verona. Daß der junge Daniel glänzende Fortschritte	machte, brauchen wir nicht zu	erwähnen; denn	bei Mazza	galt die	Regel, daß jeder seiner Zöglinge
eminiren mäße, wenn	er nicht aus seinem Institute	entfernt werden wollte. —	Während der Gymnasialstudien fiel dem
jungen Musensohn ein Büchlein des Hl. AlphonS Signori: „Geschichte der japanesischen Märtyrer" in die Hände. Diese Lektüre entflammte das jugendliche Herz Daniel’s derart, daß er den festen Vorsatz faßte, sich seinerzeit den Missionen in Japan zu widmen. Jedoch dieser Gedanke sollte bald einem ändern den Platz räumen.
Unter den	ersten Missionären nach Central-Afrika 1846	befand sich	nämlich	auch ein Zögling des Institutes
Mazza, des Namens	Don Angelo Vinco. Dieser	war im Jahre	1848 nach	Europa	gekommen, um für die Mission
Unterstützung zu finden und hielt sich fast 2 Monate im Institute zu Verona auf. Die lebendigen Schilderungen Vinco’s über die traurigen Zustände der afrikanischen Neger machten auf das edle und große Herz des ehrwürdigen Don Nicolo einen solchen Eindruck, daß er sich sogleich	entschloß, diejenigen seiner Zöglinge, welche	dazu	Berns zeigten, für die	central-
afrikanische Mission hcranbildcn zu lassen.	Einer der ersten, die sich dazu meldeten	und	als vorzüglich geeignet	erkannt
wurden, war unser Daniel. Im Jänner 1849 schwur der 17jährige Student der Philosophie Comboni zu den Füßen
Don Mazza’s, fein ganzes Leben dem Apostolate in Central-Afrika zu weihen. Im Jahre 1857, wie oben erwähnt wurde, betrat Don Comboni das erstemal den afrikanischen Boden. Voll heiliger Begeisterung arbeitete er mit Don Gr. Beltrame, seinem Mitbruder aus dem Institute in Verona, bei dem Stamme der Kiec-Neger (Missionsstation Heiligkreuz), allein schon im Jahre 1859 mußte er nach Europa zurückkchren, weil ihn übermäßige Anstrengung und klimatische Fieber wiederholt an den Rand des Grabes gebracht hatten. Er verlor den Muth jedoch nicht und kehrte, sobald es seine Gesundheit wieder erlaubte, zu seiner hohen Aufgabe zurück.
In den Jahren 1860 und 1861 bereiste er das östliche Gebiet Asrika's, durchschiffte das rothe Meer und besuchte die Somanli; dann wandte er sich vorzugsweise nach den Hauptpunkten Afrika's. Gottes geheime Vorsehung führte ihn, ohne sein Wissen, die Wege, die ihn der Verwirklichung der hohen Ideen, die er in Betreff der Neger-bekehrung in sich trug, näher brachten. So geschah es, daß er auf den ersten Ruf, den die Hl. Congregatiou der Propaganda an ihn ergehen ließ, ihr einen Plan, gestützt auf eine Reihe von Beobachtungen und Erfahrungen im Lande selbst und auf den Rath ausgezeichneter Missionäre Afrika's, einreichen konnte. Der Grundgedanke zu diesem Plane, „die Bekehrung Afrika's durch Afrika" hat seine Geburtsstätte in der St. Peterskirche zu Rom, wo Msgr. Comboni 1864 der feierlichen Heiligsprechung der seligen Margaritha Alacoque beiwohnte. Dieses Elaborat wurde in verschiedenen Sprachen (italienisch, französich, englisch, spanisch, portugiesisch und deutsch) schon 1864 in Rom und Turin, 1865 in Venedig und 1867 wieder in Rom gedruckt und in verschiedene kathol. Zeitschriften ausgenommen. Comboni ging in diesem Plane vou der Ueberzeuguug aus, daß weder Europäer, ohne vorhergehende Akklimatisirung in einer mittleren Temperatur, die Anstrengungen des Apostolates in den heißen Gegenden des äquatorialen Afrika auf längere Zeit zu ertragen vermögen, noch Neger im Stande sind, in dem kalten Europa ihre Studien zn machen. Er glaubte daher, verschiedene Institute gründen zu müssen, aus welchen die Missionäre hervorgehcu sollten. Das erste, welches er für nöthig hielt, war ein in Europa gelegenes Missionshaus für künftige Missionäre unter den Negern. Er gründete dasselbe in Verona und stellte cs unter das Protektorat des Diözesaubischoss Msgr. Canossa (seit 1877 Kardinal). Aus diesem Institute sind schon eine bedeutende Anzahl Mitglieder in allen Missionsstationen Central-Asrika's thätig. Ferner hielt er zwei andere Institute in einem wärmeren Klima für uothweudig und zwar sollten die zn Verona gebildeten Lehrer in dem einen junge Neger zu Katecheten heranbilden, während in dem ändern Ordensschwestern junge Negerinnen erziehen sollten. Auf den Wunsch des heil. Vaters wählte er das nahe bei Kairo gelegene Fostät (Altkairo) für diese beiden Niederlassungen, welche 1867 gegründet bald zu herrlichen Schulen emporblühten. Ein Mißstand war es durch die ersten Jahre, daß Comboni die Räumlichkeiten für diese Institute um theures Geld miethen mußte. Allein auch da wußte er durch seine beispiellose Energie Abhilfe zu schaffen, indem er es durch die wirksame Fürsprache des t und k. österr. General Konsuls Ritter von Cescbini dahin brachte, daß ihm Se. Hoheit der Vicekönig von Aegypten einen sehr werthvollen Banplatz in der günstigsten Lage als Geschenk überließ. So erstehen nun zwei -große zweckmäßige Gebäude für beide Institute. Nachdem sowol zu Verona als zu Altkairo gegen Ende 1871 eine hinreichende Anzahl von Missionspriestern intb Zöglingen beiderlei Geschlechtes vereinigt war, so daß die Mission begonnen werden konnte, gab Don Comboni dem Leiter der ägyptischen Anstalt, P. Stanislaus Carcereri den Auftrag, sich in dem obern Nillande nach einem geeigneten Ort für eine größere Niederlassung umzusehen. Schon ein Jahr früher, zur Zeit des Vatikanischen Concils, war Don Comboni in Rom, um sich über alle feine künftigen Schritte mit der Propaganda zu besprechen und reichte, von Kardinal Bamabo dazu ermuthigt, beim Hl. Koueil ein eigenes Postulatum ein, was aber, wegen Vertagung desselben, nicht mehr in Verhandlung genommen werden konnte. Jedoch die Propaganda billigte alle seine Vorschläge. Als sich der hochwnrdigste General des seraphischen Ordens bereit erklärte, die diesem Orden im Jahre 1861 übergebene Mission in die Hände der Propaganda zurückzulegen, fand sich Rom bewogen, das ganze Vikariat von Central-Afrika dem Missions-Institute von Verona zu übergeben, und den Gründer sowol dieses Institutes, als jenen von Kairo, Msgr. Comboni zum apostolischen Provikar zu ernennen (1872).
Die großartige und erfolgreiche Thätigkeit desselben vom Jahre 1872—1877 kann man daraus ermessen, daß er 1.) die blühende und vielversprechende Missionsstation in Cordofan gründete, indem er in der volkreichen Hauptstadt El-Obeid ein Haus für die Missionäre und ein Institut für die Klosierschwestern baute uud beide mit einem hinreichenden Missionspersonale versah. 2.) Daß er bei den Nuba-Stümmen, im Südwesteu von Cordofan für die Mission festen Fuß zu faßen wußte und dort eine neue Station gründete. 3.) Daß Msgr. Comboni in Cbartum ein großartiges Institut für die Klosterfrauen erbaute, worin diese wohnen, Schule halten und Waiseukiuder versorgeu. 4.) Daß er eine Missionsstation in Berber gründete, welche, am Nile gelegen, besonders wichtig werden kann, weil eben Berber einen Knotenpunkt t).er wichtigsten Commerzialstraßen von Cbartum, Suakin am rothen Meere und von Aegypten her bildet.
Wik vermochte doch Don Comboni das Alles ins Werk zu setzen? Nur durch seine heilige Begeisterung für t)o§ Heil der armen Neger und durch die außerordentlichen Gaber, die ihm als Missionär zu Gebote stehen. Um seinen Plan zur Regenerirnng Nigrniens ausführen zu können, durchwanderte er Italien, Spanien, Frankreich, England und Deutschland, theils um die verschiedenen Missions-Institute kennen zu lernen, theils um die nöthigcn Mittel aufzubringen zur Errichtung und Erhaltung seiner Institute in Verona, Cairo und Central-Afrika. Zu deu außerordentlichen Gaben rechnen wir die Eigenschaften, die wir in dem Kölner Jahresberichte des Vereines zur Unterstützung der armen Negerkinder vom I. 1868, S. 5 und 6 verzeichnet finden: „Com'uoni erfreut sich trotz der unbeschreiblichsten Mühen und Strapazen, die er seit Jahren überstarden, einer kernigen Gesundheit und verfügt über bedeutende körperliche Kräfte. Sein Aeußercs ist gewinnend, das glänzende Auge und lebhafte Mienenspiel, die außerordentliche Liebenswürdigkeit und wir betonen es, seine seltene Bescheidenheit zieren das Aeußere dieses schönen genialen Mannes in auffallender Weife. Er schreibt-seine Briefe und Berichte entweder in klassischem Latein, oder in seiner Muttersprache; heute fällt cs ihm ein in elegantem französisch, morgen aus Gefälligkeit mit einem Vorstandsmitgliede ebenso flüßig und ausführlich in englischer Sprache zu correspondiren. Seine deutschen Briefe sind vollständig leserlich und ziemlich gnt stilisirt. Was ihn aber besonders als Missionär für Afrika befähigt, sind seine enormen Kenntnisse des Arabischen und dessen zahlreicher Dialekte, so zwar, daß er dieser Sprachen, wie seiner Mniiers^ache sich bedienen kann. Während seines langjährigen Aufenthaltes in Central-Afrika hat er, wie wenig Andere, die Joic ne der Dinka- und Bari-Stämme verstehen und sprechen gelernt. Mit einem Worte, Comboni ist in dieser Beziehnrg in Wahrheit ein großes Genie. Gerade seine ausgezeichneten Sprach» kenntnisse sind es aber, die ihn so geschickt machten auf seinen Reisen in Frankreich, Deutschland, England, Türkei, Aegypten, Central-Afrika und selbst in Indien für seine Missionszwecke mit Jedermann, selbst mit den höchsten fürstlichen Personen zu verkehren, um denselben ferne Wünsche mit der ihm eigenen Begeisterung ans Herz zu legen."
Seiner ausgezeichneten Thätigkeit ist jetzt der Lohn geworden, er wurde in der am 2. Juli 1877 abgehalteuen Sitzung der heiligen Kongregation der Propaganda zum Bischöfe für würdig befunden und durch die Gnade	Seiner Heiligkeit Pins IX. zum	Bischöfe und	apostolischen Vicar von Central-Afrika	ernannt,	er erhielt
den	Titel	Bischof von Clandianopoi;s und wurde am	12. August von Seiner	Eminenz dem Priifecten	der Pro-
prganda Cardmal Franchi zum Bischof geweiht. — Durch diese dem hochwürdigsten Vorstand unserer geliebten Mission zu Theil gewordene Gnade und hohe Würde wird die Mission neue Kraft erlangen und Gottes Gnade wird sie aus hohe Ziel führen.
In dem abgelaufenen Jahre	ist ein Betrag	von 5809 fl. 3'/, kr.	eingegangen, zu	diesem	kommt der
Vortrag vom Jahre 1875 mit 6529 fl. 97 kr., so daß die Summe des Empfanges sich mit 12339 fl. Va kr. beziffert; die Ausgaben betrugen 6197 fl. 12 kr., so daß ein Cassarest von 6141 fl. 89 kr. in das nächste Jahr überkommt.
Das Cornile erlaubt sich an	alle Gönner	der Mission die Bitte	zu stellen auch	ferner	ihre Huld
derselben zuzuwenden nnd dieselbe nach Kräften zu unterstützen.
Am 15. August 1877.	Otto Steiner,
örs Vertreter des Sonnte des Marienvereines ________________________________ der	Mission	für Central-Afrika.
IV.
Konkurs-Derlautliarung.
Die durch Todfall erledigte Pfarre Slavina im Dekanate Adelsberg wird unterm 20. d. M. zur Bewerbung ausgeschrieben.
Die ebenfalls durch Todfall in Erledigung gekommene Pfarre Hrenovice im Dekanate Adelsberg wird unterm 28 d. M. zur Bewerbung ausgeschrieben.
Jngleichen wird die Pfarre Unterlag im Dekanate Gottschee unterm 28. Dezember 1877 zur Bewerbung ausgeschrieben.
Die Gesuche um diese drei Pfarren sind an die hochlöbliche k. k. Landesregierung für Kram in Laibach zu stilisiren.
V.
Chronik der Diözese.
Seine k. und k. Apostolische Majestät haben den Domherrn am Kathedralkapitel zu Laibach, Georg Volc zum Domdechant dieses Kapitels zu ernennen geruht.
Herr Zeno Freiherr von Cirheimh wurde für die Pfarre Karnervellach; Herr Ignaz Kutnar, Pfarrkooperator in St. Ruprecht für die Pfarre hl. Berg; Herr Lorenz Mencingar für die Pfarre Golo; Herr Franz Kunstl für die Pfarre jance; Herr Jakob Kalan für die Pfarre Morobiz und Herr Martin Vodir für die Pfarre Gorice präfentirt.
Herr Dr. Georg Sterbenc, Klerikalsenünars-Vieedirector, wurde zun, Administrator der Pfarre Hrenovice bestellt.
Gestorben sind die Herren: Johann GloboCnik, Pfarrer von Slavina am 18. Dezember; Jakob Blaznik, Pfarrer von Hrenovice am 26. Dezember und Johann Likar, Defizientenprfester der Erzdiözese Görz am 18. Dez. 1877, töctche dem Gebete des Diözesanklerus empfohlen werden.
Vom fürstbischöflichcn Ordinariate Laibach am 29. Dezember 1877.