ŠI8V. 48.
T LMant, t M dne 29. letala 1922.
Leto L
BBnirTi' W«rnČiitn« tsm.
t* lržavn SHb« C« tati lah aaprsi Olu *< joi ,et» « .. » iS— e» lutr «t* „ <« A 0-«6 O se n«ser , «
n UiaMmDtv«:
aaiuimno.....Ola. 150--.
oia oftoi; , . » , « »2-58
s? Sobotna Izdala, s
*	ittoueia«t)l . . Oin tO —
*	inozemstvo . .
Mmt 50 gar.
		•i?
■t.'..	m	
		■ h
	m	f
	s	
		. ji
mkifSBIffi		ufvi 1 .
	f ...	
s Ctoi tnssratomica
Ep?»toipn» patltna rrata malt oglati p« K 4'— Ia II-, veliki oglati aad W 00 rt-»ln« po K B —, poslana itd. po B 12 —.
Pri več|em naroČila pvput
Izhaja fiik lan IfTumil
ponedeljka ln dnavi po piu» nlku ob 5. ari zjutraj.
■esecn« priloga; futnik iKS.
mST Uredništvo |e v Kopitar)«*! oltol it»* 6/IIL lU-i<jpiai it at vračalo, aelrnniilrans plima st o« sprejemajo. Ursdn isleL tn. 60, aprtra. M«. 428.
Političen list za slovenski narod.
Oprava te v Koplt«r|»vl ul B. — Račun poitne
l|ubl'tn->ke it 550 1* laročatao In It. 449 it ■agnit il.lll, laraiev. 7563, pra&k« ta ftoaai
i!
Vso opozicionalne stranke in vsi uržavljani, ki so obsojali sedanji demo-klatsko-radikalno-sampstojni režim, ki ruši državo in ljudsko blagostanje, so — samo v demokratskem časopisju seveda — postali protidržaven element ali pa jih je vsaj doletel častni priimek »separatisti«. Poizkus, da spravijo s separatističnim in protidržavnim strašilom v ljudstvo zado-dovoljnost z naravnost blaznim vladnim režimom, se je klaverno ponesrečil. Nasprotno! Nezadovoljnost z državno in gospodarsko politiko sedanje vladne večine je postajala splošna in vsak dan narašča. Nezadovoljno ni samo prebivalstvo tostran Save in Donave, ki ima za to vsled gospodarskega izžemanja še posebne vzroke, tako da se že porajajo predlogi o »prečan-skem bloku«, ampak nezadovoljno je tudi prebivalstvo v Srbiji. Razlika je samo ta. da se demokratski tisk ni osmelil, nazvati raditega tudi srbiiansko prebivalstvo za protidržavno. Le Pribičevičeva glavna opora Cicvarič je poslal v »Beogradskem dnevniku« Stojana M. Protiča mod — izdajalce domovine.
Kakor pa kaže, bo v doglednem času ostal edino še minister Pribičevič s peščico demokratskih priganjačev v vseh pokrajinah na vzvišenem piedestalu državotvornih elementov. Saj je zašel med pro-tidržavne in separatistične elemente celo »Slovenski Narod« in na istem potu se nahaja tako napol celo že »Jutro«. »Slepi in gluhi so vodilni krogi v Belgradu. S svojo zgrešeno gospodarsko politiko so spravili državo na rob propada ... spregled a jte, stremite se, ne prenapenjajte že itak prenapete strune, da bi počila, ker sicer gorje vam in naši ubogi državi k Pred letom dni, ko smo svarili in grajali vladno večino o pravem času, nam je »Slovenski Narod« grozil s kandelabrom in z debelimi črkami hujskal, da je treba z močno roko protidržavnim, to je opozicionalnira elementom streti glavo. In danes?! Ravno-ista igra kakor za časa valutne reforme. Ko so vsi »državotvorni elementi« kljub resnemu opominjanju in protestu naših krogov izvršili valutno reformo tako, da je morala draginjo v kronskem območju izenačiti z ono v dinarskem območju, so začeli tudi očetje valutne reforme nanjo zabavljati. Pustna politika, ki ni resna, pa tudi ne resno miši jena I Ko bodo demo-kraftje centralistično ureditev države izvršili in bo to izzvalo še večji nered in nezadovoljstvo, stavimo, da bo demokratsko časopisje postalo tedaj — avtonomi-stično. Toda kdo ve, če tedaj to edino pravilno stališče ne bo že prehitel čas in se bo po celi državi razlegal klic po federaciji kot posledica obupanega ljudstva.
Slovenska ljudska stranka svojega stališča, svojega programa ni izpremenila. Od svojega^ prvega početka je stala na avtonomističnem stališču, ki ni nobena ovira državnemu edinstvu. Povdarjala pa tega stališča tedaj zato ni v javnosti, ker mu Srbijanci niso nasprotovali. Zahtevo Jugoslovanskega kluba po pokrajinskem zboru so priznavali za opravičeno, ki da se bo tudi izvršila, le radi nastopa tedanje še male opozicije v Hrvatski je niso smatrali za oportuno. Vemo pa tudi, da bi noben Srbijanec ne bil položil roke na avtonomijo nedeljene Slovenije, dasi so centra-listi po svojem mišljenju, da niso prišli iz Slovenije same hujskači in v srbskem časopisju in narodni skupščini proglašali avtonomiste za separatiste in protidržavne elemente.
Zato je javkanje demokratskega časopisja samo humbug. Le poglejmo malo za kulise! Dne 22. februarja je bila v pododboru za upravno razdelitev države sklenjena parcelacija Slovenija. Edino zastopnik Jugoslov. kluba dr. H o h n j e c je odločno kakor vedno nastopil proti parcelaciji Slovenije in se enkrat navedel vse one stvarne in tehtne razloge, ki ne samo utemeljujejo,*marveč zahtevajo zedinjeno Slovenijo. Pa tudi sam je glasoval za predlog o nedeljeni Sloveniji. Vsi drugi slovenski zastopniki so oddali svoie glasove za delitev Slovenije. Demokratski voditelj dr. K u k o v • e Je z vsemogočnimi navideznimi razlogi vAeaiflil za parcelacijo Slove-
nije kot naravno posledico centralističnega sistema, vodja socialistov Etbin Kristan se mu je na celi črti pridružil in se izjavil tudi za priklopitev štajerskega Posavja in celega premogovniškega ozemlja (Trbovlje, Hrastnik, okolica Rajhenburga) ljubljanski oblasti. Zastopnik samoi=tojne-žev Raj ar je v imenu stranke izjavil, da se popolnoma strinja z vladnim predlogom in s tem, da se brežiški, sevniški 111 laški okraj priklcpijo ljubljan. ..i oblasti. Samostojni štajerski junak Drofenik, ki je poslal poldrugo stotino protestov iz Šta-
jerskega v Belgrad, ni niti prišel na sejo zakonodajnega pododbora. Nekaj dni pred to sejo je kakor kafra izginil iz Belgrada.
Ni-li vsa ta politika vladinovcev pravcata pustna politika, ki se iz ljudstva brije norce? Ako bi vladne stranke in njihovo časopisje resno ne soglašalo s politiko demokratskih, samostojnih in konečno tudi socialističnih poslancev, bi jih poklicalo na odgovor, jim izreklo nezaupnico in jih pozvalo, da položijo mandate. Dokler pa tega ne storijo, igrajo samo pustno maške-rado. Krinke doli! kličemo mi.
Zagreb, 27. febr. (Izv.) Včeraj dopoldne je v Zagrebu priredil glavni odbor hrvatske republikanske seljačke stranke shod, kateremu je predsedoval Stjepan Radič. Nastopilo je mnogo poslancev stranke. Radič je v svojem govoru naglasa!, da gre za to, da se današnji takozvani hrvatski blok pretvori v republikanski ali se-ljački blok in kot tak bi nastopal tudi pri volitvah. Vodstvo hrvatske republikanske seljačke stranke je doslej delovalo vztrajno in oprezno in je imelo velik uspeh. Apeliral je na prisotne, naj vsakdo zapusti za osem dni svoje posestvo, hišo ali delavnico in naj gre med narod v bano-
vini, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Črni gori in naj propagira idejo in nastopanje hrvatsko republikanske seljačke stranke. Povsod naj snujejo organizacije stranke. Hrvatska republikanska seljačka stranka ni navadna politična stranka, ampak se bori za splošne človeške pravice. — Ostali govorniki so večinoma poveličevali Radiča. Na zborovanju se je sklenilo, naj se^ člani glavnega odbora razkropijo po deželi in povsod organizirajo odbore stranke. Ako se to zgodi, je končal neki govornik, nam je zagotovljena zmaga, kateri se bo divil ves svet.
Kranj, 27. febr. (Izv.) Ministru Puclju se je shod popolnoma ponesrečil. Ni mogel priti do besede; slišal je pa gorkih za poln avtomobil.
Sestanek dr. Ninčiča in dr, Beneša v Bratislavi.
Bratislava, 27. febr. (Izv.) Sestanek ministrskega predsednika dr. Beneša z jugoslovanskih zunanjim ministrom dr. Nin-čičem, ki bi se imel vršiti v Bratislavi dne 28. februarja, je preložen na prve dni meseca marca, ker bo dr. Beneš 28. februarja poročal ministrskemu svetu o uspehih svojega potovanja v London in Pariz.
Zagreb, 27. febr. (Izv.) Zagrebška organizacija Hrvatske zajednice je imela včeraj dopoldne svoj letni občni zbor. Predloženo je bilo poročilo in se je razpravljalo o tekočih strankarskih zadevah. Iz poročil je razvidno, da šteje okroglo 100.000 članov. Za predsednika hrvatske zajednice je bil izvoljen bivši zagrebški župan dr. Stjepan Srkulj.
Izpraznitev tretje cone v OaS-
f
SuŠak. 27. febr. (Izv.) Skupni odbor vladnega poverjenika za mesto Sušak in mestnega zastopništva je skupaj s pred-sedništvom jugoslovenske reške stranke najenergičneje zahteval, da se vprašanje evakuacije tretje cone v Dalmaciji reši v smislu rapalske pogodbe in protestira proti vsaki drugi rešitvi tega vprašanja, zlasti pa proti konsorciju za baroško luko, o katerem se širijo glasovi ne samo v jugo-slovenskih, ampak tudi v inozemskih listih, zlasti v italijanskih. O tem vprašanju se piše, kakor o gotovem dejstvu. Izvedba rapallskega dogovora je minimum naših zahtev. Vsaka druga rešitev se smatra za atentat na gospodarske in narodne interese vse Jugoslavije.
Požar v dr Franzovem paro-milnu.
Maribor, 27. februarja 1922.
Včeraj popoldne je v paromlinu dr. Franza Izbruhnil ogenj, ki se je v kratkem času razvil v požar, ki bi bil katastrofalen za celo predmestje Melje z glavnim kolodvorom vred, ako bi bil veter malo močnejši in da ni vojaštvo ter požarna bramba še pravočasno rešila sosedno objekte, zvezane s gorečim mlinom le po lesenem mostu. Tako se je požar omejil le na glavno poslopje, v katerem je pričel« goreti V tem poslopju se je nahajal mlin ter tovarna za testenine; vse to je s stroji in mobi-
lijami vred popolnoma zgorelo. Ogenj je moral nastati že dopoldne ter polagoma tleti, in sicer v sredini objekta v drugem nadstropju. Se pred 14. uro se je iz tovarne pričel valiti gost črni dim. Večina ljudi na polu na izlete je mislila, da prihaja dim od glavnega kolodvora, ker stoji mlin tik za glavnim kolodvorom v Einspitlerjevi ulici. Ob 14. uri je mestni čuvaj raz stolp stolne cerkve signaliziral ogenj. Tedaj so se izpod črnega dima pojavljali že prvi zublji ognja. Nepregledna množica je drvela lz vseh koncev mesta proti Melju. Se preden je prišla prva pomoč od požarne brambe, ki je bila posno avizirana, je stopilo poleg redarjev iz stražnice na Aleksandrovi cesti že vojaštvo 45. p. p. v akcijo.
Ob pol 15. uri je izbruhnil požar z vso silo in po celem objektu. Strašen pogled. Velikanski ognjeni zublji so švigali visoko v zrak. Veter jo tedaj vlekel naravnost proti nasproti ležečemu skladišču glavnega kolodvora. K sreči za kolodvor in vse nadaljnje objekte je veter proti 15. uri odjenjal in spremenil tudi smer proti jugu, s čimer so prišle v nevarnost v bližini stoječe hiše na Meljsld cesli. V največji nevarnosti je bilo komaj par metrov nasproti stoječe skladišče, v katerem imajo razne tvrdke svoje zaloge in katero se je že na več krajih vnelo. Naravnost katasirofa pa je pretila objektu, ki je z lesenim mostom zvezan z gorečim mlinom. V tem objektu se nahaja glavna zaloga paromlina in pa, kar smo šele zdaj zvedeli: tu se je nahajalo več sodov bencina, baje 3000 litrov. Od tu je pretila nevarnost, ki bi bila zahtevala tudi človeških žrtev in ki bi bila razrušila celo predmestje. V bojazni pred to nevarnostjo jc vojaštvo energično odstranilo množico gledalcev od bližine gorečega objekta. Kakor se je pozneje zvedelo, so bencin še preje rešili, nego se je bližala nevarnost, da se vname tudi ta objekt Da sta se ta dva najbližja objekta rešila, je neprecenljiva zasluga požarnih bramb, ki so tudi od zunaj (Po-brežje, Pekre, Razvanje itd.) prihitele mestni požarni brambi na pomoč. Občinstvo je izpočetka glasno kritiziralo, da požarne brambe niso nastopile 7, večjim elanom. Pozneje se je tudi to pojasnilo. Ne požarne brambe, krivda jc tičala v mestnem vodovodu, ki je proti večeru sploh odpovedal vsled pomanjkanja vode. K sreči za celo akcijo so si požarne brambe pomagale z vodo v bližnjem malem potoku. Proti večeru so je združenim močem požarnih bramb, vojaštva ter redarjev posrečilo požar lokalizirali na glavno poslopje. V južnem traktu tega poslopja se je nahajala tovarna za testenine, od katerih sta bila dva vagona že pripravljena za odpošiljatev. — Kako jo ogenj nastal? — Sumi se, da je bil namenoma zaneten. V soboto so delavci od dr. Franza zahtevali povišanje plače. Dr. Franz jih je baje zavrnil, da rajše vidi, da je mlin prazen, kakor da bi ustregel njihovim zahtevam. Poslopje je bilo zavarovano pri »Generalk in drugih zavarovalnih družbah. Škoda se ceni na 00 milijonov, natančna Skoda seveda so bo šele ugotovila. Človeških žrtev ni. Gorolo je še celo noč.
Maribor, 27. februarja. (Izv.) V spodnjih prostorih Franzovega mlina So vedno gori. Mlin in tovarna za testenine, združena pod eno streho, kažeta Ie še gole stene. Nekateri stroji so bili rešeni, zlasti oni v poikodovani kotlarni in strojarni. So danes a« vso čudi, kako so požarne brambe, zlasti ia Pobreija in Kauinloe, nogi« rsiiti leseni mo.t, ki
veže Franzovn skladišča in bivše vojaško skladišče. Ta skladišča so bila polna zalog. Ne le v Franzo* vem skladišču, ampak tudi v železniškem skladišču je bilo več cistern petroleja in bencina. Na železniški progi je bilo baje več vagonov municije, namenjene za Grčijo. Na železniškem tiru se je vsled vročine vnelo več vagonov, ki so jih pa železničarji takoj pogasili. En tak vagon se je zopet vnel med vožnjo čez železniški most. V pogorelem mlinu je bilo 20 vagonov moko in več vagonov žita. Mestna požnrna brambe je še danes ves dan v akciji. Včeraj so prihitele na pomoč požarne brambe iz Kam-nice, Pobrežja, Zirkovcev, Hoč in Peker. Škoda še ni ugotovljena, cenijo jo pa nad 100 milijonov kron.
pri
Poslanec Anton Sušnik je stavil na ministra prosvete 23. febr. sledeče vprašanje :
Ena poglavitnih nalog demokratske države je, skrbeti za čim temeljitejšo izobrazbo čim najširših slojev naroda in brigati se za to, da nadarjena siromašna mladina, ki ne more na svoje stroške obiskovati srednjih, strokovnih in visokih šol, dobi višjo, znansveno in umetniško izobrazbo z državno pomočjo. Zato je tudi v našo ustavo donošena določba, »da nauka uživa zaštitu i potporu države.«
Zavedajoč se tega in vršeč svojo dolžnost, tudi naše ministrstvo prosvete podeljuje podporo in pomoč revnim in talentiranim visokošolcem. Toda pri podelitvi pomoči ministrstvo ne postopa v duhu ravnopravnosti in državne edinstvenosti.
Že v preteklem šolskem letu je bil za Zagreb dovoljen kredit 1,125.000 dinarjev, za ljubljansko menzo pa samo 1,700.000 kron; letošnji proračun pa predvideva za Zagreb 5,100.000 kron, za Ljubljano le 512.000 kron. Belgrajski akademiki so dobivali dosedaj po 400 dinarjev mesečne podpore, celo ruski begunci po 400 din., ljubljanski akademiki pa celih 80 din. Te številke značijo velikansko razliko, ki na noben način ne odgovarja dejanskim razmeram in potrebam.
Dne 9. februarja je dalje v »Službenih Novinah« izšel pravilnik »o davanju bla-godejanja i pomoči na stan i hranu sluša-ocima univerzitetac, ki določa pač ista bla-godejanja (podpore) 200 dinarjev mesečno za dijake vseh univerz, vseh fakultet in vseh letnikov; pomoč za stanovanje in hrano pa se odmerja različno, po mestnih prilikah poedinih univerz, po splošnih prilikah in državni potrebi. Za šolsko leto 1921-22 dobijo vsi študenti filozofske fakultete v Belgradu in Skoplju in tehniki drugega in ostalih semestrov v Belgradu po 300 dinarjev; vsi ostali slušatelji in tehniki belgrajske univerze, kakor tudi pravniki subotiške fakultete po 200 dinarjev. Slušatelji zagrebške univerze imajo mesečno po 200 din., ljubljanske pa po 100 dinarjev.
Tako neenakega postopanja pri podeljen ju pomoči visokošolcem za 1. 1921-22 ne opravičujejo niti prilike posameznih univerz, niti splošne razmere, niti državna potreba. Draginja je cianes povsod v državi enako neznosna, potreba po izobraženi mladini mora biti za celo državo ista. Ali pa naj morda dostavek »prema državni potrebi« znači, da država ne potrebuje toliko slovenske in hrvatske inteligence kolikor srbske?
Tako ravnanje ministrstva prosvete gotovo ni na korist državi, pa tudi ne vzgoji naše mladine v prid. Kako naj sd naša mladina nauči spoštovati zakone in temelj vseh zakonov — ustavo, če pa vsak dan izkuša, kako se ruši po ustavi za-garantirana ravnopravnost, kako se celo nasproti dijaštvu pri delitvi podpor uporablja dvojna mera?!
Kako naj se navdušuje za edinstvo države, ko pa vidi, da se ravno isti minister, ki je najvnetejši zagovornik državnega edinstva in centralistične ureditve države, v praksi prikazuje kot separatist in partikularist?
Omenjeni pravilnik določa tudi, da se morajo vse prijave za podpore poslati ^odseku za snabdevanjo ministnrstvu prosvete«. S tem je vsa podporna akcija za viso-košolce popolnoma centralizirana, ne vpo-štava in krši se svoboda in samouprava
univerz. in onemogočuje hitro poslovanje pri podelitvi podpore in pomoči. Tako je n. pr. 850 ljubljanskih visokošolcev že davno poslalo prijave za podpore na ministrstvo prosvete, pa še do danes niso dobili nobenega odgovora.
Zato vprašam gospoda ministra:
1.	Ali je gospod minister voljan podporno akcijo za visokošolce prepustiti dijaškim podpornim društvom, oziroma posameznim univerzam, ki najbolje poznajo krajevne razmere, dijaštvo in njegove potrebe?
2.	Ali hoče gospod minister v smislu ravnopravnosti dijaške podpore izenačiti tako, da bodo pri enakih razmerah enako potrebni slušatelji vseh univerz dobivali enako pomč?
Prosim pismenega odgovora.
TITTONI PREDSEDNIK GENOVSKE KONFERENCE.
Rim, 27. febr. (Izv) Kakor poroča »Messagero«, je izbran Tittoni za voditelja talijanske delegacije in za predsednika mednarodne gospodarske konference v Genovi.
Moskva, 27. febr. (Izv.) Italijanski minister zunanjih poslov je ruskemu liudske-nsu poverjeniku za zunanje zadeve brzojavno sporočil, da bo sovjetsko odposlanstvo uživalo na gospodarski konferenci v ie pravice, kakor vse druge delegacije.
IZ ŠVICE IZGNANO KARLOVO SFREMSTVO.
Bern, 27. febr. (Izv.) Zvezno pravdni-Stvo priobčuje listo članov bivšega dunajskega dvora in oseb, ki so stale v službi bivšega cesarja Karla, ki so bile na poJiagi člena 70 zvezne ustave izobčene iz Švice. Lista obsega nastopnih 20 imen: Nadvojvoda Maks, nadvoivodinje Marija Jožefa, Aladar von Borovicini in žena, posl. ataše Demeter baron Hys, legacijski svetnik Marija Annunziata in Marija Terezija, dvorni župnik Seidl, grof Waldemar Le-dochowsky, fregatni kapitan Emmerich v. Schonta, kapelan Kari pl. Berman von Hohensalzburg in njegova žena Elza, generalni ravnatel5 Bruno pl. Steiner-V/almond n njegova žena Irena, legacitski svetnik in njegova žena Irena, legacijki svetnik Adalbert pl. Glacz, sekcijski načelnik dr. Albin Schager-Eckartsau, Johann (Janos) Aller, tudi Adler, trgovec Oswald Farkas, letalski voditelj Wilhelm Zimmerrnann iz Dessaua in bivši konzul von FischeT-
Ankern.	__
LAKOTA V RUSIJI.
Moskva, 27. febr. (Izv.) V okrožju Bo-zuluk, samarska gubernija, je do 10. febr. umrlo od lakote 17.000 ljudi. Od gladu je zbolelo nad 18.000 oseb.
Moskva, 27. febr. (Izv.) V Novorosijak Je priplul ameriški parnik z 17.000 tonami posetve za gladujoea ozemlja.
Univ. prof. dr. Railo Kušej.
socialna ideja.
(Problem gmotne osvoboditve cerkve od države.)
(Dalje.)
Socialna beda pa je baš v naših dneh tudi v krogih cerkvenih nameščencev pri-kipela do vrhunca. Kje najti izhoda iz nje, eosebno ako država odklanja zadostno dotacijo verskega zaklada, iz katerega so deli dosedanja neznatna pomoč. Najpiej bi prišli do cilja, ako se nam pos-eči na podlagi sedaj veljavnih pravnih določil, torej v skladu z obstoječimi zakoni, zanesti soci-jalno idejo v današnjo upravo cerkvene imovine.
Problem se omejuje danes na vzdrževane klera, ki je v hierarhični odvisnosti od škofa. Skrb za uboge in negovanje dobrodelnosti sploh spada sedaj pretežno med naloge občinske in državne uprave. Država je začela na tem polju cerkev izpodrivati že pred več stoletji ter ji je po obsežnih sekularizacijah karitativno delovanje v večjem obsegu tudi dejansko onemogočila. Za popravo in obnovo poslopij pa je v za konu preskrbljeno na drugi, za končni efekt vseskozi ugodni, čeprav morda ne ravno idealni način. Ni dvoma, da so nekdanji pokrajinski konkurenčni zakoni (za prejšno Kranjsko z dne 20. julija 1863 in 20. marca 1890, za Štajersko z dne 28. aprila 1864 in 9. maja 1866) tudi še danes v veljavi. Ravno tako jasno pa je, da se cerkev v to svrho sme poslužiti tudi predpisov svojega zakonika, ki so za Dalmacijo, kjer je v tem pogledu še izza časa nekdanje italijanske vlade bilo v veljavi vedno kanonsko pravo, smatrati celo za državni forum za obvezne.
Zastopniki katoliške cerkve so povodom verske ankete v Belgradu izrazili važno načelo, ki ga smemo s socialnega stali-žča živo pozdraviti. Med viri cerkvenih dohodkov, iz katerih se morajo kriti izdatki ea kler in za bogočastje. so našteli tudi prispevke onih cerkvenih uslužbencev, kojih letni prejemki presegnjo višino (novo od-merjeue) kongrue. (Glej moj spis: Verska
anketa v Beogradu i njeni zaključci, Ljubljana 1922, str. 19 ss. in 33 ss.) Tej načelni izjavi sledi dostavek, da bo višino teh prispevkov določila pristojna cerkvena oblast. V drugi zvezi, tam, kjer govore o obsegu verske avtonomije (1. c. str. 16 in 17) pa so zahtevali predstavniki katoliške cerkve od države priznanje pravice, da sme cerkev obdačiti svoje člane, tako da bi se ta davek po potrebi po državnih organih prisilno izterjal.
Ali si je bila katoliška sekcija verske ankete pri formulaciji teh sklepov glede načina njih praktične izvedbe in glede njih
meritorne dalekosežnosti sploh na jasnem, mi ni znano, razpravljalo se o njih podrobneje ni. Pozneje, ko sem vsebino in besedilo zaključkov natančneje proučeval, sem dobil utis, da zastopniki kat. cerkve za po-sebn verski davek niso vneti, ker bi bila njegova uvedba popolnoma proti dosedanjim običajem. Zato v zapisniku o III. seji kat. sekcije verski davek med viri cerkvenih dohodkov tudi ni naštet (1. c. str. 13 do 20). Iz tega dejstva bi se dalo sklepati, da je bilo predstavnikom katoliške cerkve ležeče več na načelnem priznanju pravice do obdačenja kakor pa na dejanski uvedbi verskega davka. Ta naj bi stopil v veljavo sploh še le kot neka ultima ratio, če bi si cerkev drugače ne mogla več pomagati.
Vsekako obstoja med najprej omenjenimi prispevki bogatih nadarbenikov ln med splošnim verskim davkom ozka notranja vez. Tudi prispevki nadarbenikov so po svoji naravi posebna vrsta verskega davka in nič drugega biti ne morejo. Toda vsaka davčna morala jih bo stavila na prvo mesto, ker so ne samo socialni po-stulat ampak tudi glavna stvarna opravič-'oa za splošni verski davek, ki more priti napram njim vedno le kot subsidiarni vir dohodkov v poštev. Ako se ne bi pritegnilo najprej imovitili cerkvenih uslužbencev, bi splošni verski davek ostal najbrže brezuspešen, ker bi vsak član cerkve opravičeno zahteval, da se mora v prvi vrsti primerno obdnčiti imovina cerkve in potem še ie zasebna imovina vernikov. Le tedaj, če se najprej cerkvena imovina sama do najvišje mere davčne dopustnosti izrabi, postane tudi splošni verski davek socialno upravičen.
Iz načela, da imajo bogati nadarbeniki prispevati v občo cerkvene svrhe, doni zapoved, da naj tisti, ki živi v izobilju, pomaga onemu, ki se nahaja v bedi. Oba služita oltarju, oba naj od oltarja živita, če ne enako udobno, pa vsaj dostojno. Cerkev kot bogočastna organizacija na zemlji je kot etična veličina naravnost zavezana, da kričeče socialne razlike med svojimi j uslužbenci po možnosti izravna. Zato vsa čast predstavnikom katoliške cerkve, ki so v dobrem razumevanju današnjega položaja cerkveno imovino zopet postavili pod zastavo pravične socialne ideje 1 S tem so ob enem najlepše opravičili tudi splošni verski davek, ako ga bo treba uvesti.
Dosedanji razvoj političnih razmer v državi in počasnost notranje konsolidacije nam puščata le malo upanja, da bi se dali verskopolitični problemi v doglednem času med državo in cerkvijo sporazumno po-voljno rešiti. Če sem v že omenjenem svojem spisu očrtal nekatere možnosti take rešitve, hočem danes pokazati pravno stran eventualne samopomoči, za katero bi se zamogla cerkev odločiti, da najde izhoda iz sedanje gmotne stiske.	(Dalje.)
Pucljevi voli. Afera zaradi Puclje-vih volov je imela za posledico tudi navzkrižje med našo in nemško vlado z ene, in med reparacijsko komisijo v Parizu z druge strani. Rezultat navzkrižja je bil, da je komisija ustavila pošiljanje živine v opustošeno Srbijo, ker je komisija na podlagi one sramotne pogodbe med našo državo in med Radomirjem Pašičem (sinom Pašičevim) in zagrebškim mesarjem Hafnerjem sklepala, da Srbija živine ne potrebuje, če se predaja že prej, še predno je prišla na naše ozemlje. Kompan. Pašič, Hainer, zagrebško društvo »Promet« (in ljubljanski----? op. ur.) je pa imela srečo, da je še pred uničenjem pogodbe prodala v Švico 17 tisoč volov po 1 franK 60 entimov (okroglo 100 kron) za kilo, dočim so gospodje plačali državi le 4 dinarje (je -16 kron) za kilo. Pri enem kilogramu so torej zaslužili 84 Kron, kar znači pri 17 tisoč volih silne milijone I (Po belgraj-ski »Politiki« z dne 26. febr. t. 1.)
-f Češkoslovaški poslanik g. Kalina je odpotoval iz Belgrada v Prago, da obvesti svojo vlado o vsebini dolgega razgovora, ki ga je imel s Pašičem po njegovem povratku iz Bukarešta. V Belgrad se vrne v spremstvu dr. Beneša, ko pride dr. Beneš na belgrajsko konferenco male an-tante.
-f- Namesto 25 celih 75 milijonov dinarjev bo plačala naša država Švicarjem za izdelavo niklastega drobiža, ker jo vlada plačilo dolžne vsote vedno odlašala v sladki nadi, da se bo kurz dinarja — dvignil.
-f- Botr.itl dr. Velifar Jankovič. Nedavno je boigrajska »Republika« očitala
radikalnemu prvaku in ministru dr. Ve-lizarju Jankoviču, da ima na Francoskem naloženega kapitala v znesku nad 400.000 franc. frankov. Na to očitanje je dr. Ve-lizar Jankovič odgovoril (s podpisom seveda), da takoj odloži mandat in vso svojo gotovino v frankih odstopi ^Republiki«, če mu ta list dokaže resničnost svoje trditve. V »Republiki« od 26. t. m. je pa objavil dr. Ikonič dopis francoske borzne tvrdke R. Auboyneau, Pariš, 3. rue Salnt Geor-ges, na Vel. Jankoviča, kjer našteva dolgo vrsto akcij raznih francoskih podjetij, ki so (namreč akcije) last Velizarja Jankoviča! — »Republika« se končno vprašuje: »Odkod pa ima ta »veliki državnik« toliko premoženja?« — »Republika« seveda obe-tanega denarja ne bo dobila, ker bo g. dr. Velizar Jankovic odgovoril, da to niso franki v gotovini, ampak akcije...
-{- Lloyd George in Poincare sta se na svojem sestanku v Boulogne glasom ofi-cielnega komunikeja domenila, da se genovska konferenca skliče 10. aprila, da se konferenca ne bo dotikala verzajske mirovne pogdbe in pravic, ki jih imajo zavezniki do vojne odškodnine in končno, da se ne smejo kršiti prerogative zveze narodov — O vseh drugih zadevah, ki so se dozdaj smatrale za sporne, zlasti pa vprašanju priznanja ali nepriznanja sovjetske Rusije, komunike molči. Zato smatrajo mnogi to konfcrenco za diplomatično zmago Anglije, ki da ne želi nič drugega, kakor da se genovska konferenca sploh sestane.
-j- Proti iredentizmn. Tržaška »Edinost« dne 25. t. m. se na uvodnem mestu peča z nesročno zunanjo politiko nove Italije. Ta politika še vedno goji iredentizem. in onemogočuje iskren sporazum s sosedi, posebno z Jugoslavijo. Sam »Corriere della Sera« priznava blodnost te politike, ki se sramuje rapalske pogodbe in se dela, kakor bi bila hotela z njo Jugoslavijo le uka-niti. Dejansko se je pa Italija s svojo machiavelistično politiko pač le sama sebe ukanila in doživela, da se razvija mala antanta mimo nje ako ne naravnost proti njej, doživela, da je mali antanti pristopila celo Romunija, na katero je Italija brezpogojno računala. Italija mora s to politiko končati; predvsem mora napraviti red na Reki, doseči, da Jugoslavija izpolni rapalsko pogodbo in pokazati mali antanti, da ji ne nastavlja pasti in je ne skuša razdreti, ampak da jo smatra za dobrodošlo zaveznico na potu do evropskega sporazuma.
—	Katchetsko plače. Na razne dopise glede ureditve katehetskih plač nam sporoča Jugoslovanski klub: Naredba, ki določuje nove honorare, je bila sprejeta julija meseca v višjem šolskem svetu. Isto je potrdil ministrski svet. Nato je vse obležalo v ministrstvu prosvete. Naredba se ni vpo-števala niti ob sestavi proračuna za leto 1922. Na vprašanje poslanca Škulja na ministra Pribičeviča se je zadeva zganila. Podpiral jo je tudi višji šolski svet, osobito ker se katehetski honorarji obravnavajo skupno s krediti za . tcurrendo ? >le in za pouk ženskih ročnih del. Dela se sedaj na to, da se proračun v tem smislu preuredi. Zadeva pride pred finančni odbor v kratkem, nato v parlament v proračunski debati. Za .edaj je upanje, da prodre. Dokler se tam ne odloči, je izključeno kaj doseči, ker centralna vlada vsled brezbrižnosti doslej ni skrbela za finančno pokritje svojih sklepov.
—	Polom- V kočevskem sodnem okraju je bil izvoljen za člana v okrajni šolski svet Janez Lobe, posestnik in župan v Polomu (25 glasov), za namestnika Peter Lakner, veletrgovee in župan v Mozeljnu (23 glasov).
—	Umrl (e v Ljubljani sodni svetnik v Novem mestu g. Anton Cigoj. Pogreb se vrši dne 1. marca t. 1. ob 16. uri iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta 5. — V Srednjih Gameljnih je po daljši in mučni bolezni umrla posestnica ga. Marija Kališ. — R. i. p.l
—	Tržič, Društvo sv. Jožefa priredi svojim članom v Domu pustno veselico danes v torek ob 8. uri zvečer. Spored: burka Davek na samce, kupleti, komični prizori, petje.
—	Konjski semnji v Ljubljani. Vsled odredbe pokrajinske uprave so radi slinovke konjski semnji v Ljubljani ukinjeni,
—	Mezdno gibanje v Zagrebu. Zveza rudarjev za Hrvatsko in Slavonijo je izročila industrijcem spomenico za povišanje plač. Pogajanja so se že pričela. Delavci v parnem mlinu zahtevajo povišanje plač. Klobučarji bo dosegli povišanjo plač za 200 K tedeusko. Papirniški delavci zahtevajo povišanje plač. Privatni nameščenci pa so sklicali za ponedeljek shod, da se pogovore o svojih bodočih zahtevah. — Ta mezdna gibanja pa niso vzrok, ampak posledica draginje, in ni dvoma, da bomo tudi v Sloveniji imeli vsak čas opraviti z obsežnim mrzdnim gibanjem med delavstvom.
— Dricn Tlom in velika tatrina v Belgradu. Nedavno je bilo vlomljeno v prostore nimunske petrolejsko družbe »Petrol-Blockc v Belgradu. Vlomilci so razbili železno blagajno in h nje ukradli gotoviue nad pol milijona kron. Policija Jo sedaj aretirala v Belgradu nekega Lajoša Reuteija, ki je vlom priznal in pri katerem so našli še 60.000 K. V Osijeku pa so nrotirali soudeleženca Kovača, ki Jo Imel somo šr- 5000 K, doiim tretjega vlomilca ne morejo izslediti.
štatersfea iimrtce.
i Se en požar t Maribora. Ko se je v ponede-Ijek zjutraj ob 8. uri vračal zdravnik dr. Hronov-sky od velikega požara proti domu, je na Ruški cesti opazil, da v soc.-dem. Ljudskem domu, kj«i Je tudi konsumno društvo, gori. Alarmiral je takoj požaruo brambo, ki je vdrla v trgovino in udušll« ogenj. Unele so so užigalice, katerih je zgorel« 20.380 zavitkov po 10 škatlic.
š Sledi v mariborski stolnici ukradene mon-Stranee so našli v Ptuju.
S Umri je g. Fran Weixl, nadučitelj v pokoju.
S Nesreča. Včeraj opoldne so se v Goroosld nlici v Mariboru splašili konji posestnika Frane« VVagnerja iz Svečino ter podrli na tla Karolino Wollner, soprogo carinskega uradnika, ki je bila težko poškodovana.
IZ5LO JE:	IZŠLO JE:
DR. MiH. OPEKA:
0 dneh grehih.
Trinajst somov za mo; aSo.
VSE5INA:
POŽEI.1ENIE MESA. - I. Bog se srdi in lepe. — II. Ali ie božji srd pravičen?
—	I1L Uživajmol Komu to škodi? - IV. Zapravljeni zaldad. - V.-VL Režnfe poti
POZELIEN1E OČI. - L Služba momo-nova. — U. Na globoko in na široko,
—	III. Korenina vsepa zla. — IV.-V. Povrnili ali se ponub:I:l — VL Česa moderni bogatin morda le nikoli ni slišal.
—	Vil. Kaj ie moderni bogatin pozabil.
Cena (pri izdelnih poviških v tiskom i I) osem m pol ISK1 Din., po pcMi devet in pol 19'/:) Din. — Dobiva se v Prodajalni K. T. D. (Nični an) v Ljubljani in po vseii slovenskih knjigarnah.
-t'. »

lj Pogreb ra"ne*a f*. Sicherla bo vsled nekega nesporazuma danes popoldne točno ob p o 1 š t i r i h izpred mrtvaSnice v hiralnici na Vidcvdanski cesti. Pogreba se udeleži zastopstvo »Orla« ter križevni-ška moška in mladeniška Marijina družba z zaslfvo. Prosi se številne udeležbe.
lj Konferenca katehetov — v sredo, dne
1. marca ob petih popoldne. Predava prof. Janko Mlakar o katehetovi samovzgoji. — Hkrati se določi spovedni red za mladiho Ijubl anskih šol.
lj »VolkaSin« ▼ Rokodelskem domu se je na pustno nedeljo izvrstno predstavljaL Eno-dejanko z lepimi motivi je režiser obogatil z lepim petjem in krasnimi hrvatskimi narodnimi nošami. Igralci so bili predpustno razpoloženi in so igrali izborno. Ravnotako je g. Vrančič kot glavni igralec imenitno, naravnost mojstrsko igral »Črevljarja-barona« I Dvorana je bila polna in občinstvo je bilo čisto zadovoljno. Občudovati moramo voditelja g. Tom-ca, da je izvežbal tako hitro svoj orkester, ld je z uspehom nastopiL Hvala mu za trud ia požrtvovalnot pri igri, petju in godbi.
lj Perski zbor Glasbene Matice. Danes na pustni torek pevska vaja za tenor odpade, vrži se pa v sredo, dne 1. marca istočasno s basi ob 8. uri zvečer. — Točno I — Odbor.
lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk vabi k predavanj«, ki ga ima ga. dr. Angela Piskernik v sredo dne
1,	marca ob pol 8. uri zvečer. Udeležba vseh članic dolžnost.	Odbor.
lj Slovensko Planinsko Društvo (osrednji odbor) sklicuje sestanek članov radi posvetovanja o sestavi kandidatne liste za volitev bodočega odbora na četrtek, dne 2. marca zvečer ob 8. url v salonu restavracije pri Levu (Gosposvetska cesta). Z ozirom na važnost volitev naj se blagovoli članstvo mnogobrojno udeležiti, da izrazi vsestransko svoje želje, — Odbor.
lj Predavanje o zaščiti dece. Nag znani strokovnjak dr. Matija Ambrožič, ki je sedaj sedaj radi študija v Berlinu, je poslal pripravljalnemu odboru za zgradbo Dečjega doma v Ljubljani referat z naslovom: »Temeljni kamni zaščite dece«. Ta referat bo čitala v četrtek
2.	marca gospa Marica Bartolova v dvorani
Mestnega doma. Začetek ob 8. uri zvečer. Vsi, ki sc zanimajo za vprašanje zaščite dece,
so vljudno vabljeni. Namesto vstopnine se prosi prostovoljnih prispevkov za dečji dom.
lj V gasilsko društvo! Ljubljansko reševalno in gasilno društvo jo na polu preureditve, katere namen ni samo, da dobi moderno orodle, ampak da bo njegovo članstvo izobraženo in poučeno o svoji nalogi Ker pričenja društvo tako z urejej nim delom, vabimo ob tej priliki v prvi vrsti
mladeniče našega mesta k vstopu v gasilno društvo. Prijave se sprejema o vsak dan od 6. do
7. ure zvečer v Mestnem domu 'službena soba —
pritličje, vhod s Krekovega trgal.
lj Ambulatorij bolniške blagajne. Od i-
marca t. 1. dalje ordinira v ambulatoriju Okraj-
ne bolniške blagajne ljubljanske, Gradišče 2, vsak dan (izvzemši nedelje in prazike) od pol
12. do pol 14. ure specialist dr. Ton-! Jamar za tuberkulozo.
ljNovi poslovni prostori aa glavni pošti v Ljubljani. S 1. marcem t. L se preseli oddelek za sprejemanje brzojavk iz dosedanjih proato-rov v avli poslopja glavnega poštnega urada in Javna telefonska govorilnica, sedaj p rt oddelku pisemske izdaje — vhod ▼ Prešernov, ulici — v nanovo adaptirane prostore v pritličju istega poslopja. Novi prostori se nahajajo v Prešernovi ulici, vhod bo

pogtnega poslopja. —- Sprejemanje brzojavk in telefonska služba se bo vršila neprestano, tako da strankam ne bo vet potrebno po 20.
nri potruditi se v II, nadstropje.
lj I«ga»n» se j« v soboto na poti od Wollove ulice do koncu Fimske ceste denarnica z večjo vsoto denarja in r&SunL Pošten najditelj nnj Jo odda proti dobri nagradi v upravi našega lista.
SVOBODA.«
GLASILO DRŽAVOTVORNIH ELEMENTOV.
Izhaja vsak pustui torek, letos slučajno dne 28. februarja. *
Glavni urednik:
CievarM. *
Odgovorni urednik: Janez Zgaga.
—:: Izhaja v Piško-peji, sedaj v Albaniji. ::—
Senzacionalna vest is Moskve.
Helsingfors, na pustni torek. Iz Moskvo javljajo »Jutruc: Ljenin umrl. Sovjetski delegati so izvolili za predsednika sovjetsko federativne republiko g. Spalajkoviča, srbskega delegata pri Zvezi narodov v Ženevi.
Rešitev uradniškega vprašanja.
Belgrad, 27. febr. (Izv.) V soboto je narodna skupščina Bklenila, da sa izplačajo uradnikom dravinjsko doklade 1. aprila in 1. maja. Ker ima pa finančni minister prazno blagajno in ker noče krčiti zakona, je danes ministrski svet na predlog dr. Kumanudlja sklenil, da se za letos 1. april in 1. maj odpravita, tako da bo 31. marcu sledil VI. marec tn nato 2. april; 30. aprilu na 81. april in 2. maj.
Bolgrad, 27. febr. (Izv.) Za zasluge za izpla-Jšilo uradniških dravinjskih doklad je predlagr.n od finančnega ministra nar. poslanec Reisner v najvišje odlikovanje.
Tretji polar r Maribora.
Maribor, 27. febr. (Izv.) Stavblžče, ki je bilo določeno za uradno poslopje mariborske oblasti, je dane« popolnoma zgorelo. Gasiti je pomagal tudi veliki župan mariborske oblasti in sp6 dr. Kukovec, Iti je nagnal gasit tudi vse koncentrirane napredne sile, pa je bil, žal, ves trud zaman.
+ Bratstvo. Belgrajska vlada je sklenila, da se * letih od 1922 do 1023 v Sloveniji davki ne bodo pobirali. Primanjkljaj pokrije belgrajska čar-šija iz hvaležnosti za sklenjeni moratorij.
+ Iz Sriee jo ušlo vseh 17.000 Pucljcvib volov. Švicarska vlada je podvzela proti nesolidnemu prodajalcu diplomatske korake v Belgrad«.
—	Redukcija uradništva. Odbor za redukcijo uradništva je reduciral činovnika 4. razreda gosp. Adolfa Ribnikarja in ga stavil mestni občini ljubljanskima razpoloženje. Organizacija invalidov, vojnih vdov in sirot ga je pri tej priliki imenovala iz hvaležnosti, ker zapusti svoje dosedanje mesto, za častnega člana.
—	Imenovanje. Ministrski svet je na priporočilo JDS v Sloveniji imenoval polkovnika Vaiiiča, bivšega" flfeHsednika vojažke komisijs na Dunaju, za vrhovnega upravitelja demobilizacijskih skladišč.
Neznanega mrtveca samomorilca so našli včeraj zvečer ob Gruberjevem kanalu. Ker ni Imel v nobenem iepu niti vinarja, domnevajo, da je nesrečnež kak carinik iz Maribora ali z Jesenic.
pr Uredništvo ljubljanskega »AvtonomUtat prevzame s 1. marcem t L g. Svetozar Pribičevič, dosedanji odgovorni urednik istega lista, gosp. I. Petrič, pa vstopi v uredništvo mariborske »Straže«.
g Curih. pustni torek. Danes silna panika na borzi Za 1 jugoslovansko krono ponujajo po 100 dolarjev. — Splošno sodijo, da proglasi Amerika bankrot.
g Ljubljanski trg. Dovoz mesa je bil pretekli teden ogromen. Mesarji ne vedo kam i zalogami. I* okolice se je nateplo v mesto vse polno psov, ki niti najsočnejših biftekov ne povohajo več. TvTdki Popovič in Predovič stoje pred konkurzom. Z zeljem in s kolerabo so napolnili celo prazno strugo Ljubljanice. Moka se deli zastonj in kdor je odpelje cel voz Iz magacinov, dobi od magistrata nagrado. Konfiscirali so pa vse pomaranče iz Italije.ker niti ena Se ni imela črnih pešk.
INSERATL
Napredne sile, koncentrirane, najboljSe kakovosti, — garantirano pristen domač izdelek, najboljše sredstvo zoper kurje oči v glavi, prodaja lekarna dr. Kukovec & Co. v Mariboru. — Najvišja priznanja: zlata medalja na razstavi v Belgradu. — Cena: 1 vlak (50 vagonov) za 1 sovjetsko kopelfco.
Najboljše eentralne vijake, primerne zlasti za davčne urade v Sloveniji, prodaja firma Kuma-■udi & Co., Belgrad.	_
BORZA.
Zagreb, 27. febr. Devize: Berlin 149—151, Milan 1G83—1710, London (izplačilo) 1455—1465, (ček) 1445—1452 Ne\v-York (kabel) 32»—0, (Ček) 835—S26, Pariz 2950—2000, Praga 582—585, Švica 6400—6150, Dunaj 525—5.30, Budimpešta 47.50 do 48. Valute: Amer. dolarji 820—324.50, carski rob-ljtft 27—30, češkoslovaške krono 576—585, napoleondori 1180—1190, romunski leji 240—245.
Belgrad, 27. febr Valute: Francoski franki ("25, ameriški dolarji 80.975, blogarsld levi 52.50. Devize: London 362.75, Pariz 735.70, New-Yprk 81.775, Milan 415, Praga 144.75, Berlin 37.10, Dunaj 1.31, Sofija 55, Budimpešta 11.95.
Curih 27. febr. Berlin 2.25, New-York 511, London 22.C2, Pariz 46.85, Milan 26.70, Praga 9.05, Budimpešta 0.72, Zagreb 1.55, Varšava 0.18, Dunaj 0.10- avstrijske krone 0.085.
Berlin, 27. febr. Dunaj 4.38, Budimpešta 82.16, Milan 1191.30, Praga 405.55, Pariz 2087.90, London 1004.95, New-York 228.27, Curih 4470.50.
Pras«i 27. febr. Dunaj 0.775, Berlin 24.40, Rim 292, Budimpešta 7.825, Pariz 560X0, London 246.25, Neiv-Vont 55.25, Curih 1000.50, avstrijske krone 0.775, italijanske lire 287.
Dunaj, 27. febr. Devize: Zagreb 1885.50 do 1869.50, Belgrad 7540—7560, Berlin 2758.50 do »705.50, Budimpešta 908.50—911.50, London 27.740 do 27.760, Milan 32.400-32.510, New-York 6248 do «52, Pariz 57.380-57.420, iTaga 11.847—11.353, Sofija 4245-4255, Curih 122.225-122.275. Valuto: Bolar 6198-6202, bo Ig. levi 4045-4056, angleški funti 27.390—27.410, tranc. franki 570)80-57.120, »tal. lira 82.840—32.300, dinarji 7510—7580, romunski leji 4770-4780, švicarski franki 122.025 do 122.125, češkoslovaške krone 11.822—11.828. majske krona 913.50-916.60
g Zvišanje cen premaga t Avstriji. Veletrgovine s premogom v Avstriji so te dni zvišale cene gornlešlezijskemu premogu od 5454 n.-a. K na 5508 n.-a. kron, koksu pa od 8546 n.-a. K na 8631 n.-a. K.
g Zunanji dolg Poljske. Dne 80. sept. 1921 je znašal dolg Poljske inozemstvu 143 milijonov dolarjev, 460 milijonov franc, frankov, 87 milijonov funtov Šterlingov, 33-5 milijonov zlatih frankov, 17-8 milijonov holandskih goldinarjev, 16-5 milijonov nordijskih kron, 71 milijonov Ur, 128.000 švedskih kron, 111 milijonov avstrijskih kron. Če prištejemo k temu še dolarsko posojilo v znesku 17 milijonov dolarjev, potem znaša celokupen zunanji dolg okrog 800 milijard poljskih mark. Na vsakega prebivalca odpade torej 51 zlatih frankov dolga.
KatoHškl v°str!k.
c Sestanek kongregacij pri oo. jezuitih gospa gospodičen ln gospodov se vrSI v četrtek popoldne ob 3. uri v posvetovalnici K. T. D. v Jugoslovanski tiskarni. Ker je zadeva, ki se bo obravnavala, zelo važna, je nujno potrebno, da so je udeleže čim najštevilnejše vse jezuitske Marijine kongregacije.
c Voščilo Švlcar:ev ob papeežvi izvolitvi. Narodni svetnik, predsednik katol. konservativne stranke, Henrik Walther, je poslal ob izvolitvi sedanjega papeža apostolskemu nunciju ekscelenci Maglione sledeče voščilo: Hkrati z vsem katoliškim krščanskim svetom se zahvaljuje katol. konservativna stranka zvezne skupščine ljubemu Bogu, da je naklonil naši sveti Cerkvi tako hitro novega poglavarja Z iskrenim veseljem pok!an'amo svetemu očetu Piju XI. obljubo neomajne zvestobe in vdanosti. Njega Svetost Pij XI. pozna že desetletja Švico in naše razmere. Naša dežela in naše ljudstvo bo gotovo uživalo isto 1'ubezcn in blagohotno naklonjenost, kakršne je bilo deležno pod njegovim vzvišenim prednikom. Sreče in božji blagoslov Njega Svetosti Piju XI.!
c Avtentično tolmačenje. Zakaj si je sedanji papež Izbral ime Pija XI.7 Ugibanj je bilo že veliko in razlag tudi. Sv. oče jc pa sam tako-le rekel: »Pij jc bil papež, ko sem bil rojen; Pij je bil papež, ko sem prvič prišel v Rim; Pij je mirovno ime, torej si izberem to ime.«
e škof — vsenčiliški profesor. Katoliški saški škof dr. Kristjan Schreiber je imel 26. jan. t. I. prvo predavanje na vseučilišču v Lip-skem. Naval poslušalcev je bil izredno velik. Preden je dr. Schreiber postal škof, je bil profesor modroslovja na bogoslovnem oddelku f Fuldi.
Narodno gledališče.
DRAM A.
Torek, 28 februarju: zaprto.
OPERA.
Torek, 28. februarja: popoldne ob 3. uri: Prodana nevesta. Izven.
pr Koncert ge. Pavle T.avšetove se vrši v ponedeljek 6. marca. Spored: Medved: Po^od v nedolžno oko. — Vilh-r: Nezakonska ma'i. — Foer-ster: Ariia Minko iz onero Gorenjski Slivček. — Taiovic: Benrnnka pri zibeli. — Ko<roj: Gazela. — Skrnnec: Vizija. Pomladno noči. — Ravnik: V razkošni sreči. — Parma: P^slednia noč. — Pronica: Zvezdo žarijo. — Dev: Pastivica. — Krrk: Tam zvnaj je sneg. _ Pavčič: Pred durmi, Me>"ir8ki. — Adamič: V Indijo. — Sedeži v pisarni Glasbene Matice.
pr Rominovpki - Ko^oj priredita v nedeljo, 5. morca ob 11. uri dopoldne v Filharrncnični dvorani matinejo, na kateri se bodo izvajali v prvem d^lu samospevi s»prp'ših nnših komponistov: Maska, FleiSmana i. dr. Našo občinstvo do sedat še ni imelo priliko slišati teh skladb, ki se odlikujejo po svoji preprosti metodiki, a so srčno obČ"Vne, zato smo prav radovedni, kako jih bo spr»>< lo. — Baje misli Marij Kogoj v uvodu poveriti o r.r&-, voju slovenskih samospevov. To nnmero toplo pozdravljamo.
pr Grafična razstave v Zagrebn — preložena.
Vsled nepričikovanih zapr k se je merila III. ju-goslov. grafična r.izstava v Zagrebu za sedaj o d -goditi. VrSila so bo žele v .iesoni t. L Vsi umetniki grafiki so žo sedaj nnprošenl, da zbero do takrat svoja najboljša dela. — Kolegij jugoslovanskih grafikov, Zagreb—Ljubljana.
Orlovski vsstnfk.
ljubljanski orliSki krožki Pozor! člnnice, ki boste nastopalo v telovadnem tednu J. O. Z., imate v sredo, dne 1 marca ob pol 8. uri zvečer glavno skušnio v telovadnici Ljudskega doma. — Načel-nica J. O. Z.
nadsvstnlka Zajca obsojen na. mrl
Ljubljana, 27. febr. 1921. Zadnji trenutki nadsvetnika Avg. Zajca. Priča Marija Vider stanuje v hiši rajnega nadsvetnika Zajca. Pričala je: »Takrat sem bila v kuhinji. Nekaj je butnilo v vrata, ki so se odprla. Ko sem stopila na prag kuhinje, je gospod, o katerem takrat še nisem vedela, da je gospod Zaje, padel na tla; Jalen je držal levo roko na prsih, z desno pa jc v moji navzočnosti še dvakrat sunil gospoda Zajca v prsi.Počepnila sem, dejala gospoda Zajca na kolena: enkrat me je še pogledal; rekel ni nič. Nekdo je v veži, ne vem, kdo je bil, rekel: »Tega je že hudič vzel, mene pa še ni.« Vzdignila sem gospoda, klicala sem na pomoč; prišla je Zajčeva gospa z otroki, ki so me vpraševali: »Ali je papa še živ?«« — Predsednik Jalnu: Kaj pravite Vi na to?« — Jalen: »Nič.«
Pavla Vider, uradnica, je pričala: Okoli četrt na tri sem slišila v kuhinji vpitje. Nato so se vrata s siio odprla. Sla sem za mamo ven. Videla sem Jalna, ko je držal z eno roko Zajca za suknjo, z drugo ga jc pa z- nožem v„ekaval. Slišala sem, da je rekla gospa Zajčeva Jalnu: »Morilec!« Jalen je surov in nevljuden človek. Večkrat ga je slišala kričati. Rajnemu Zajcu je nagajal, kar je mogel. Umorjeni gospod Zale je bil prav dober človek.
Kaj je Jalen priznal na policiji. Ko je Jalna po umoru a policiji zas:išaval permanenčni uradnik revirni nadzornik Barič, je prišel k zasliševanju tudi okrajni nadzornik Habe, ki je Jalna vprašal: »Ali niste pripravili noža?« Jalen je odgovoril: »Kaj bi si ne bil noža pripravil! Če bi si ga nc bil pripravil, bi ga ne bil mogel zaklati!« Jalen je bil takrat trezen in duševno prisoten, ker je reagiral naglo na vsako opazko. Bil je sicer razburjen, toda to je v takih okolnostih ze!o umljivo. — Višji stražnik Martin Erjavec }e aretiral po dejanju Jalna, ki mu je rekel: »Zaklal sem ga, pa je konci« in mu je molil roki, češ da naj ga uklene. Vprašal je Jalna, zakaj je to storil. Odgovoril jc: »Desetletno sovraštvo je temu vzrok.« — Predsednik: »Ali je bil hudo razburjen?« — Priča: »Kregal sc jc, potem je bil popolnoma miren.« — Predsednik Jalnu: »Kaj pravite k temu?« — Jalen: »Nič.«
Revirni nadzornik B&rič jc potrdil, da je sestavil pri prvem zaslišavanju na policiji zapisnik tako, kakor ja govoril Ja en. — Nad-stražnlk Franc Okički je vodil na policiji Jalna v zapor. Rekel mu je, naj ga ne da v tak zapor, v katerem bi bile uši. »Vprašal aem ga, zakaj je to storil. Odgovoril mi je-. »V so-vraitvu sva bila. Čakal sem ga in videl skozi jo, kdaj je prišel domov. Sel sem nad njega
Danes se je zagovarjal pred ljubljansko poroto krojač in gostilničar, dne 1. januarja 1864 v Hlebcah rojeni Anton Jalen, ki je obtožen, da je 7. novembra 1921 umoril računskega nadsvetnika Avguština Zajca. Državno pravdništvo ga obdolžuje hudodelstva umora po § 134 k. z. in zahteva, na; se kaznuje po § 136 k. z., ki predpisuje za to hudodelstvo kazen smrti. Porotnemu senatu je predsedoval predsednik deželnega sodišča dr. Papež, vo-tanta sta višji svetnik dr. Mladič in okr. sodnik Avsec; obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik Dominico, Jalena je zagovarjal ex oflo dr. 2irovnik.
Zagovor Jalna.
Predsednik je vprašal obtoženca: »Ali se čutite krivega?« — »Ne, gospod predsednik!«
—	»To nasprotuje Vašim izjavam, podanim preiskovalnemu sodniku in na polieri!« — »Bil sem takrat tako razburjen, da sploh nisem vedel, kaj sem delal.« Nato je pripovedoval, da se je spri z rajnim Zajcem radi politike, ker je bil Jalen liberalec, Zaje pa pristaš SLS. Gospod Zaje da ga je razburjal s pismi, ki mu jih je pisal. Dne 7. novembra je dobi! pismo, s katerim mu je razni Zaje naznanil, da mu povišava najemnino. »To pismo me je tako razburilo, da nisem vedel, kaj se je potem zgodilo.« — Predsednik: »Kdaj ste šli po nož?«
—	»Ne vem; ničesar ne vem.« — »Ali ste imeli nam on zaklati Zajca?« — »Nel Samo napasti sem ga hoteli« — Predsednik: »Na policiji ste pa rekli: Sklenil sem, da bom napravil konec!«
Kolikokrat je bil ro;ni Zaje ran;en?
Nato se jo bral izvid o obdukciji. Iz katerega posnemamo, da je Jalen zadal rajnemu Zajcu z velikim kuhinjskim nožem sedem ran, dve v srce. Eno rano jc Jalen zadal Zajcu na čelo. Jaen je prerezal Zajcu zimsko suknjo, jopič, telovnik. Dr. Travnar je povedal, da je mahal Jalen po Zajcu od desne in od leve strani od zgoraj proti prsim. Dva sunka sta zadela tudi srce. Ti dve rani sta povzročili takojšnjo smrt. Vsaka pomoč je bila izključena. Dr. Andrej Lesjak je izjavil, da sta bili od sedmih ran dve smrtni; ostaiih pet je bilo težkih,
»Zaklal sem ga I«
Jalnova služkinja, priča Julija Klančar, je služila pri Jalnu, katerega žena je njena sestra. Povedala je, da ko je Jalen 7. novembra prebral Zajčevo pismo, se je razburil in ni govoril. Po kosilu je ona spravila usodni nož v kuhinjo na njegov navadni prostor. Jalen je nekaj časa pestvoval hčerko. Nato je slišala ropot, V sobo Je priletel nož, nato je prišel Jalen. Vprašala ga je: »Kaj pa je?« Jalen ji je odgovoril: »Zaklal sem gal« Nato je prišla sestra (Jalnova iena), ki ga je vprašala: »Kaj bo pa zdaj?« — Odgovoril je: »Na aodnljo se grem »meldat«.« — Rekla je: »Ali se bomo Se kdaj videli?« — Odgovoril je: »Ne vem, če me bodo izpustih.« — Pravdnik priči: »Kakšne razmerje je vladalo med Jalnovimi in Zajčevimi?« — »Nisem videla, da bi bili
govorih.« Povedala je, da Jalen ai pil velik* ~
in ga dvakrat ali trikrat sunil.« Ko sem ga peljal na sodnijo, sem mu iz navade rekel: »Dobro se zagovarjajte I« Odgovoril mi je: »Zakaj se bom zagovarjali Kar aem naredil, sem naredili« — Ko je prišel g. revirni nadzornik PodreberŠek pogledat v sobo, ▼ kateri je revirni nadzornik Barič zasliševal Jalna. se je ta obrnil proti njemu, ki ga pozna že 20 let, in mu je cinično dejal; »Danes sem po srbsko govoril; rajši kakor da končam na cesti življenje, ga končam v zaporul« — Priča Vinke
Prohaska je prišel usodni dan slučajno po Po-I/anski cesti. Vstopil jc v vežo in videl rajnega Zajca, kateremu je takrat še žila utripala Priči Viktor Rabič in Pavla Javornik sta povedali, . da je bi! rajni gospod Zaje kakor duSa dober 1 človek.
Mori'cc razžnIO žano svoja žrtve.
Ker je predlagal zagovornik dr. Žirovnik, da naj se vdova g. Avg. Zajca, gospo Milica Zaje ne zaprise.re, sa e senat odstranil, da )e sklepal o prc::!ogu, katerega je potem odklonil. Ko je odšel senat, je Jalen vstal m zaklical gospe Milici Zaje:-.Klanjam se, miiost-ljiva! Pozdravljam morilko svojega moža!«. Ta cinični napad je napravi! na poroto in občinstvo zelo mučen vtis. Gospa Milica Zajčeva je zaprisežena pričaa: »Še novesti mi je moj rajni mož pravil, da mu dela Jalen vedno sitnosti. Pravil mi je, da je bil z rajno ženo, njegovo teto, zelo surov, tako da je enkrat pritežala k njemu. Sovražil ga moj moi ni, dasi mu je delal neprestano velike težave in mu nagajal, kjer mu je le mogel. Nekoč je pred našimi vrati vse ponesnažil Ko sem m«, to povedala, jc molčal; vzel je metlo, ne da bi bil rekel besedo, in jc vse sam posnažil. Sestri mojega rajnega moža Mariji Zaje je za to, da mu je gostilniško koncesijo odstopila, obl u-bil, da jo bo poročil, če to njena teta, takratna njejjovu žena, umrla; če bi je pa no poročil, ;o bo do smrti preskrbel. Dal ji'pa ni niti vinarja, in ko e umrla teta, jo je spodil. Za svojega meža sem se vedro bala. Nikdar mu nisem pustila govoriti z nj;m. Vedno sem sluti a, d;i bo Jalen mojemu možu kaj naredil. K jub vsemu nagajanju je šel moj mož Jalnu vedno na roko in mu je storil dobro, če je le mo^el Tisti dan sem šla možu nasproti, a ker je bril ir.rzel veter, sem se ze otroci vrnila domov. V svojem stanovanju sem slišala klic: »Tukaj imaš!« Moj mož je dal nato od sebe nečloveški g'.R3. Šla sem doli v vežo. Padla sem na umorjenega mojega moža, Jalen je pa stal tam zmagoslavno. Zaklicala sem mu: »Morilec!« Odgovoril je: »Da, jaz sem bil!« —. Predsednik dr. Papež Jalnu: »Kaj pravite Vi na to?« — Jalen:»Gospa si ravno polovico iz« mišljuje. Odkar jc priš n k hiši, ga je vedno hujskala. To je glih za to, ker sem liberalec, ti so pa klerikalci.« Gospa Milica Zajčeva porotnikom: »Nočem nobenega maščevanja, ker mo?,a meni in očeta mojim otročičkem ne more nihče vrniti!«
Pričevanje Ja'nove žene,
Marija Jalen je poročena z obtoženim štiri leta. Povedala je: »Z menoj je bil dober, toda vsaka malenkost ga je razburila. Po dejanju (umoru) mi je povedal: »Zaklal sem gal« »Kaj bo pa sedaj?-, sem rekla. Preobleke! se je in ko sem ga vprašala, če sc bova še kdaj vidc'a, odgovoril: »Ja, če me bodo izpustili!« Balu sem se ga, ker je bil tako čuden. Pil ni veliko, a vsaka malenkost ga je razburila.«
Ostale priče: Jože Ogorelc, Hinko Hieng, Alfred Stadler, Karel Pirman,. Anton Bončar, Valentin Jaien in prof. dr. Puntar niso nič bistvenega izpovedale.
Ob 13. uri je bilo zaslišavanje prič končano, nakar je predrednik dr. Papež odgodil razpravo na 16. uro.
Mnenje psihiatrov, i
Popoldne ob 16. uri se je nadaljevala razprava. Okrajni sdnik Avsec je bral tri četrt ure izvid psihiatrov dr. Gostla in dr. P.cbide. Nato sta podala svoje mnenje dr, GSstl ln vseučiliščni profesor dr. Alfred 6e r k o. Dr. Gosti je rekel, da je Jalen duševno manj vreden; njegova inteligenca jc zelo nizka, toda toliko slaboumen ni, da bi ne bil za svoje dejanje odgovoren. Ni ve litino, da bi se d -nos več ne spominjal na to, kar je storil.
Vseučiliščni profesor dr. Alfred Šerko je poudarjal, da podaja svoje mnenje ie na podlagi današnje razprave. Gre za to, če je bil Jalen duševno bolan. Odgovor jc lahak. Danes je podajal točne odgovore. Izključujem, da bi bil trajno duševno bolan. Zanikavam, da se no bi bil zavedal, kar ej storil. Č.ovek, kateri napade, pride v divjost. Kake malenkosti se ne spominja, toda zavedal se je de anja in tega, kar je storil. Razburjen ;c bil, toda razburjenje ni bilo tako, da bi se ne bil zavedal svojega dejanja. Za patološko pijano3t nima nobenih razlogov. Kar tiče njegove splošne inteligence, je Jalen izredna natura: mrzel, zakrknjen, brutalen, surov človek, posebno takrat, kadar naleti na odpor. Intclekt njegov jc povprečne inteligence. Duševne bolezni pri Jalnu ni; tudi ni bil v totalno ali delno pijanem stanju.
Vprašanja porotnikom.
Senat jo stavil porotnikom tri vprašanja. Prvo vprašanje jc obenem obsegalo zahtevo, naj porotniki izjavijo, če je izvršil Jalen umor, drugo glsavno vprašanje, pa je bilo atavl eno, na katero je porotnikom odgovoriti, če zanikajo prvo glavno vprašanje, je obsegalo zahtevo, naj se porotniki izjavijo, čc je zagrešil Jalen uboj. Za elučaj, če sc prvo ali druge vprašanje potrdi, se jc stavi.o porotnikom Se evetuelno vpraašnje, če je storil Jalen opisano dejanje v dušno zmedenem stanju.
Prvi državni pravdnik dr. Dominico je V svojem govoru poudarjal, da morilec ne uniči samo tistega, katerega umori, ampak tudi uro-pa star&em njihove otroke, icno možu, r«di= telja otrokom. Zato zakon neizproaljivo ščiti živ.jenjc enako kraljevo, kakor kmetovo. Opisal je nato ves krvavi dogodek. Izključil e pri Jalau vsako dušno zmedenost. J*lea jc bij za
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti noše preljube mame, gospe
izrekamo tem potom Vsem sorodnikom', prijateljem in znancem za časteče spremstvo na njeni zadnji poti našo najsrčnejšo zahvalo.
DOB, dne 28. februarja 1922.
Rodbina Zarnikova

srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in zuau-ceni, da je Vsemogočni poklical našo drago ženo, gospo
po dolgi in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti, danes v svoje kraljestvo.
Pogreb se vrši v torek ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Priporočamo rajnko v blag spomin! S'.. Janž. dne 26. februarja 1922.
Žalujoči rodbini: MAJCEN - PRIJATELJ.
PoDolnorna bela luč tvori s plinom napolnjenoj OSRAM-NITRA-svetiljki prednost svetlobrtik izvirov
bosti in je takrat vsled svoje jeze in togote storil, kar je storil. Zalo je prosil, naj porotniki nanje stavljena vprašanja o umoru in uboju
zanikajo.
Predsednik dr. Papež jc v svojem resu-
Zajčevo hišo črna 7 ezda; umoril je Zajca, uropa! ženi moža, otrokom očeta. Porotnike prosim: potrdite prvo glavno vpr.išanje.
Zagovornik dr. Jalenov dr. Žirovnik je poudarjal, da noče olepševati gre ega čina; toda porotniki morajo presoditi,če je bi! Jalcn morilec ali norec. Jalen je imel trenutek sla'
jektiven popis celega dejanja in podal porotnikom pravni pouk.
Smrtna obsodba.
Porotniki so z 11 glasovi da in z 1 ne potrdili prvo glavno vprašanje o umoru; drugo
meju poudarjal, da ie Jalenovo dejanje raz- j stavljeno glavno vprašanje je odpadlo; tretje burilo vso Ljubljano. Poclal je točen in ob- | vprašanje, če je storil dejanje v dušni zme-
•■■' •	«. •« •'.'■/'•• -v".
''v V V'!'1*' '
MststjilsfRe napraos
denosti, so soglasno zanikali.
Ob 20. uri je razglasil predsednik Ar. Pa« pež sodbo, s katero je po S 1% k. z. Anton Jalen obsojen na smrt na vešailh.
iČšaTfie čiJfafiuiež! - to se zna 3 Lekarnar FeBler - Stublca!
vajena vsega gospodinj-) I/m3«flffVt/lflf^§JS L večletno prakso, stva, srednje starosti, t ■ »'•'Jlljl' •? vjrS.«J€l ^bilancist« ISčc služ-iščo mesta na deželi k manjši družini ali' bo pri večjem podjetju. Cenj. ponudbe y župnišče. — Naslov pove upravništvo i pod »Samostojna moč 6G3« na upravni->SLOVENCA« pod št. G97.	jštvo »SLOVENCA«.
I/1 JU ^ O izurjen v francoski kuhi in Ittuimil mednnrodni ter kon iitoriji. govori nemški in italijanski, želi mosta v kaki restavraciji, gosiilni meni:. — Naslov pove upravnštvo »SLOVENCA« pod štev. 688.
B #1 katera zna tudi neka i kuhati, sc sprejme za j takojšnji nastop. ANTON SREBOTNJAK, j Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 31. 670
za veneciianko, ža-
Vešč in zanesljiv
go, železno, napro-Por
strojevodja m
j daj, v dobrem stanu. Ponudbe na uprav-; ništvo ;jSlovenca<r pod štev. 636.
z večletno prakso v kaki večji tovarni malih želenih predmetov, * e takoj s p r c j m o pri »PRVI 2EBLJARSKI IN ŽELEZOOBRTNI ZADRUGI V KROPI IN KAMNI GORICI«. — Ponudbo z na-redbo dovršenih šol, službovanja in plačo ua Urad ta pospeševanje obrti t Ljubljani, (Dunajska cest«), ali pa naravnost n« tvrdko v Kropi.
Pekovskega
sprejme takoj večja pekarna v Ljubljani.
Naslov pove uprava Slovenca pod št. 621.
iissečna soba
se odda boljše situirani gospo-j dični, ki bi imela svoje posteljno perilo j in odejo. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA.;: pod štev. 690.
V nedeljo, dne 26. februarja zjutraj jc po dolgi, težki bolezni blaženo v Gospodu zaspal
kancelist kn. šk. ordina-riatno pisarne
Pogreb bo v torek, dne 28. februarja ob 3. uri popoldne iz hiralnice sv. Jožefa na pokopališče pri Sv. Križu.
Vsem, ki so blagega mladeniča poznali, ga priporoča v pobožen spomin in molitev
RAVNATELJSTVO KN. ŠK. PISARNE.
V Ljubljani, dne 27. februarja 1922.
i-ssBBiaUisaaeaeŠGSssKs
za
NOVI
se dobi pri tvrdki
Ivan železnikar, LJubljana
Marijin trg 3. —■ Cena 8 Din, po pošti s povzetjem 10'40 Din.
Decimalno tehtnico 'figr
Ponudbe na I. BONAC SIN, LJUBLJANA. OOPOVA CESTA št. 16.	698
^ i 9 ti ^ m=e i p ti g; ^ t: i s s i;
UNDERW00D:
IOALHE ST
IM^L in
streli m pscgsssi na paro alfi sesaSnl plin.
TnrbcdiaaHSD, elebfranrotorSi eleansrolser, Cisfiicl m nosio.
\mi materija! m possn ssrsts pri
I „0RBI$" d. d«, Zagreb, teosiinsta c.1.
Telefon štev. 10.	Brzojavni naslov: „Orbis".
Generalno zastopstvo tvrdke Szlža H.-0., USEb?, BSSfeseEdali.
teSfa&gMaggwgBaaaBag^
THE RES C0.? LJUBLJANA.
De*- KJI fSlTTS"
smreka, hrast, bukev, vsako množino kupuje PARNA ŽAGA
V. Scagnetti, LjuliSJana
4G6 za državnim kolodvorom.
200 do 300 delnic
Zadružne gospodarske banke. Ponudbe pod »DELNICE G5(k na upravo Slovenca.
UST" Kupim ali vzamem r najem
oddaljeno približno 3000 m od Ljubljane. Ponudbe na FRANC STUPICA, Ljubljana. železnina.	657
išče velika tovarna likerja, ruma, konjaka in ostalih špirituoz. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna re-flektant največ odjemalcev, poslati na naslov: Poštni predal 41. Zagreb, glavna pošta.	528
oddaja po najnižjih cenah tvrdka
Paternost & Remic,
LJUBLJANA, Slomškova ulica 11.
Telefon 589.
Telefon 589.
AMERIKANSKO, STROJNO, CILINDER-:: SKO in TOVOTNA MAST tvrdko ::
Mirt Oii Companv of Inr M
ima vedno v zalogi J«3P- A. LAMPRET, Ljubljana, Nunska ulica štev. 19. 560
Igralne karte!
Geč m drug, Maribor
Glavna tobačna zaloga
Ministarstvo saobračaja po odobrenju min. saveta od 8 feb. o. g. M. S. br. 4292/22, a na osnovu zakona o državnom računovodstvu 31.80-98 (izmene i dopune od 27. juna 1921 g.) raspisuje ofertalnu licitacij u za nabavku 1,820.000 kom. hrastovih ili bukovih impregni-ranih pragova za potrebe naših državnih željeznica.
Licitacija če se obaviti za vse oblasne direkcije na ovaj način:
a)	Za direkciju Beograd G. marta 1922 g. za 500.0000 kom. od 2.50 m — 25/15 cm. tako, da predaja nekog dela tih pragova, od 400.000 kom. može biti na vsima stanicama beogradske i zagrebačke direkcije željeznica a manji deo, od 100.000 kom. ma se isporučiti na stanicama pruge: Niš—Skoplje—Djevdjelija 20.000 kom., Skopi je —Mitrovica 20.000 kom., Kruševac—Užice 20.000 kom., Valjevo— Zabrežje—Lajkovac Arangjelovac i Lajkovac—Gornji Milanovac 15 tisoč kom., a Niš—Negotin 20.000 kom.
b)	Za direkciju Zagreb 7. marta 1922 g. za 132.000 kom. od 2.50 m — 25/15 cm, 18.000 kom. od 2.70 m, 26/16 cm i 250.000 kom. od 2.20 m, 20/14 cm. Predaja ovih količina pragova ima biti na stanicama zagrebačke i sarajevske direkcije kao i direkcije južnih željeznica naše teritorije.
v) Za direkciju Subotica 8. marta 1922 g. za 60.000 kom. pragova dimenzije 2.50 m, 25/15 cm i 240.000 kom. od 2.20 m, 20/14 cm. Predaja ovih pragova ima se izvršiti na stanicama zagrebačke i sarajevske direkcije željeznica.
g) Za direkciju Sarajevu 9. marta 1922 g. za 120.000 kom. pragova uzanog kdloseka od 1.60 m, 20/14 cm, predaja ima biti na teritoriji same te direkcije.
Licitacija če se izvršiti odredjenih dana, svakog dana u 11 ča-sova pre podne u ekonomskom odelenju ministarstva saobračaja, Zrinjskova predje Resavska ulica br. 62 — a na osnovu pismenih oferafa, koji do tog vremena moraju bili predati u zatvorenoj ko-verti sa taksom od 20 dinara.
Ponude se primaju na celu količinu a i na manju, no najmanja količina ne može biti ispod 3.000 kom.
Generalni uslovi ove nabavke mogu se videti svakog dana, za vreme kancelarijskih časova u ekonomatu ministarstva i kod svib oblasnih direkcija.
U smislu čl. 88 zakona o državnom računovodstvu dužan je svaki licitant, da položi kauciju od 5%, a ako je stran podanik 10>b od vrednosti ponudjene količine. Kucija se polaže najkasnije na dotični dan licitacije do 10 sati pre podne na blagajni beogradske direkcije željeznice.
Iz kancelarije Mi. SiMja (EEcoooinsKo ottlel
10. iebruara 1922. g. M. S. br. 4292/22 god.
Ne zamudite prilike
ter si nabavite obutev, katero Vam nudi v veiiki izberi, po še starih, ugodnih in nizkih ženah, dokler sedanja zaloga ne poide,
tvrdka AHT. KRISPER
Ljubljana, Mestni trg št. 26
Istotam se sprejme tudi šteparica zgornjih delov.
preje Mariborska eskompina banka
ustanovljena L 1872
Veogrod, gornja ttadgona, (Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Veltkovec
expozitura v čkof/iloht
' f- '	SJ
»mjoslovanska tUkarua v LJubljanL
Akcijski kapital Oi30.ooo.ooo tteserve 9i 16,000.000
J$vršuje vse bančne posle najkulantneje.
■m
Ougavtnu uroOaik Mihael MoSkorc v Ljubljani,