J Poštnina plačana v gotovini Leto XV., štev. 74 LJubljana, sobota 31. marca 1934 Cena t,— Din ^t>iavui£ivu i_jui>ijaxia Hjaalijeva oliea a. — 1'eleton St 5122, 8123, 3124. 3125, 8126. Loserauu jddeieJi; L. JU Pijana, Selen-burgova oi a. - Tel 3491 24H2 Podružnica Maribor Gosposka ulica St U. — Feleton St 24S5 Podružnica Celje Kocenova ulica It 2. — TeletoD St 190 tiaCunl pn poŠt A.ek zavodih: l_jut>-Ijana št 11.842, Praga ftislo 78.180, Wipp «t 105 241 Velikonočni vidiki Položaj ob letošnjem prazniku Vstajenja se v marsičem razločuje od lanskega ob tem času: to si smemo odkrito priznati v trenutku, ko zvonovi oznanjajo preko ozelenelih trat staro, častitljivo blagovest vstajenja in preroda. Umljivo je, da je potek izboljšanja silno počasen in poln zapletljajev, ki vzbujajo nove skrbi in težko preizkušajo živce. Dejstvo pa je, da se v poslabšanju ni zgodilo nič takega, česar ne bi bili pričakovali, in če je bilo kaj presenečenj, so samo kazala na dobro. Položaj se izboljšuje in dopušča nove upe. Naša domovina pri tem ni izvzeta, nasprotno, mirno lahko trdimo, da je njena notranja kosolidacija z vsakim dnem čvrstejša in da je njen zunanji položaj danes še mnogo bolj jasen in t.rden nego je bil pred ietom dni. Z avtoritarno demokracijo smo s šestim januarjem prehiteli marsikatero državo, ki je morala pozneje prav tako z mečem presekati gordijski vozel stran-karsko-demagoške politike, ogražajoče moč naroda in obstoj države. Pri tem smo ubrali zmerno pot, ki edina ustreza našim razmeram. Pokazalo se je, da ljudstvo v vseh jugosiovenskih pokrajinah brez razlike razume in odobrava sedanjo linijo državne politike. Kmečki človek — in tak je naš narod po večini — ne zapleta problemov, marveč jih poenostavlja. Z zdravim razumom in skoraj še z nekakim nagonom človeka, ki se trdno oklepa zemlje, je naš povprečni državljan doumel, v čem je jedro sedanje krize. Naveličal se je večnega spreminjanja načei in taktike, neprestanega barantanja z raznimi frazami in gesli, skoraj že vsakdanjega cepljenja in drobljenja sil, — vsega tega, kar je označevalo znaten del tistega izobraženstva, ki je prihajalo med ljudstvo z raznimi partikularisačnimi in separatističnimi gesli in iih spreminjalo po trenutnih strankarskih interesih. Današnji čas zahteva trdno in jasno linijo, odločno, a pametno vodstvo, avtoriteto in skupno voljo na zunaj in na znotraj. Noben čas ni bil manj prikladen za politične borbe -lego je današnji, ko se vse velike in majhne države zavedajo negotovosti položaja in skušajo krmariti med nevarnimi skalami miru in vojne, svetovne organizacije in svetovne krize, čim bolj previdno in s čim večjo koristjo za svojo državno ladjo. Preko vsega bolj ali manj prikritega zanikavanja nekega dela jugoslovenskega izobraženstva je naš narod, najsi pripada srbskemu, hrvaškemu ali slovenskemu delu. bistro razumel svojo neločljivo združenost, svojo skupno usodo na znotraj in na zunaj, smisel svojega ze-dinjenja in visoki cilj svojega edinstva. V tem duhu premaguje vse posledice današnje velike krize. Zakaj da kriza ie in da bo še trajala, o tem ni dvoma in bi vsaka pretirana svetloglednost škodovala, kakor škoduje že sama po sebi pogubna črnogled-nost. V našem času so dozorela do kritičnega položaja nekatera vprašanja, ki so v manj vidni obliki že dolgo vznemirjala ožji krog ljudi. Nastopilo pa je vse polno novih gospodarskih, socialnih, političnih in moralnih zapletljajev, ki zahtevajo rešitve in zdravljenja. O tej mnogokrat.nl krizi razpravljajo tudi pri nas z raznih vidikov in stališč. Nedvomno pa je, da vsega, kar vključujemo v ta široki pojem, vseh idejnih, kulturnih in moralnih sporov, pa tudi ne vseh političnih in socialnih, ne bo rešil sedanji rod. Za to so njegove moči preslabe. To, kar vidimo danes tako živo pred seboj in kar nas včasi zaskeli do bolečine, tvori zgodovinsko vsebino 20. stoletja in se bo reševalo še mnoga desetletja. Nedvomno je tudi, da sedanje bolestno žgoče reševanje vprašanj in nalog našega stoletja ne kaže že danes dokončnih oblik. Nastopili bodo še mnogi novi pojavi. Nasproti enostranskim idejnim opredelitvam sedanjega položaja moramo naglasiti kot nujno in neizogibno zahtevo našega časa: Večje uveljavijenje avtoritete in nova določitev svobode posameznika, svobode, ki je v svojih mejah prav tako nujna potreba družbe, kakoi uvel javi jen je avtoritete. Ta veliki problem, ki ima svoje socialne, kulturne in moralne posledice, se že začenja reševati. Brez niega ni mogoča rešitev druge poglavitne naloge: organizacije: Samo organizirana proizvodnja in potrošnja bo lahko spravila s sveta gospodarsko krizo. Avtoriteta in organizacija pa se ne začenjata na nekem mednarodnem višku, kakor se hiša ne začenja graditi pri strehi. Začenjata se pri vsakem posamezniku in se nuino razširjata na narod in državo. Država nastopa danes kot največja in neizogibna avtoriteta in or-?anizatorica vsega javnega življenja. To dejstvo je enako veljavno v sovjetski fJniji kakor v Rooseveitovi Ameriki. Ni-n jugoslovenske delegacije odpotovali v Dubrovnik kamor so jih spremili predstav niki trgovsko-industrijske zbornice. V Du brovniku ostanejo preko velikonočnih praznikov in bodo nadaljevali po praznikih svoje razgovore v dvorani Oficirskega do- ma. čelo, ki vodi k ozdravljenju. Med temi vprašanji zori naš čas. Težka so njegova znamenja, vendar pa je nad njegovimi temnimi nazori razlit že rahli svit bodoče Velike nedelje, ko bodo zvonovi oznanili pomirjenemu in urejenemu človeštvu resnično blagovest dolgo pričakovanega vstajenja in odrešitve. Dubrovnik 30. marca, n Z velikim zanimanjem je vsa tukajšnja javnost priča kovala prihod nemškega ministra Rohma ki bi imel po prvotnem programu že včeraj prispeti s posebn'm letalom Danes je bil tukajšnji tujskoprometni urad obveščen, da je minister Rohm odgodil svoje potovanje v Dubrovnik do 3 ali 4 aprila, ker včeraj ni imel na razpolago primernega letala. s katerim bi mogel pristati na vodi Poletel je že iz Monakovega pa se je kma lu zopet vrnil ko je spotoma dobil poro čilo. da je z navadnim letalom pristanek nemogoč. Kriza bolgarske vlade Sofija. 30 marca p. Prosvetni minister Bojadžijev je opoldne pismeno poda ostavko ki pa je ministrski predsednik Mu šanov za sedaj ni sprejel V sredo bo So branje razpravljalo o interpelacijah vlože nih proti železniškemu ministru Kosturko vu Ker splošno pričakujejo da bo parla ment izreke' Kosturkovu nezaupnico bo v tem primeru prišlo do ostavke celotna vlade. Naročnina j;n»tA* meaeCn« Uin 26.— Za inozemstvr D1d 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 retetoc »122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Teleton it 2440 Celje, Stro8smayerjeva ulica iter. 1. Telefon St 65 Rokoplat M ne vračajo. - Ogla* po tartfu govor. O aestanku ministra Barthou Ja i italijanskim poslanikom se niso izvedele nikake podrobnosti. Sankcije proti rušilen miru London, 30. marca d. V ivezi s oblakom zunanjega ministra Barthouja v Bruslju razpravljajo v merodajnih francoskih krogih vnovič v angleški razoro-žitveni spomenici. Angleški predlogi se zavračajo pred vsem iz vojaških razlogov. Dejstvo je, da ne more nobena francoska vlada v obstoječih ok lišči-nah iti preko pomislekov generalnega štaba, vendar pa se smatra, da bi se tudi francoski vojaški krogi ne upirali konvenciji, ki bi dovolila Nemčiji oborožitev do gotove meje, če bi bila Istočasno podana zanesljiva jamstva za varnost. Francija vztraja na zahtevi, da se mora v primeru kršitve pogodbe Izvesti skupna akcija ostalih signatarnih držav in to po naslednjih stopnjah: 1. diplomatsko posredovanje, 2. finančne in gospodarske sankcije, S. vojna. V francoskih krogih so trdno prepričani, da bi se nihče ne upal resno kršiti razorožitvene konvencije, ako bi bilo določeno, da bi imela kršitev neizogibno za posledico uporabo omenjenih sankcij. Suvich obišče London Rim, 30. marca. g. Italijanski drfavi* podtajnik za zunanje zadev« Suvich bo 18. aprila odpotoval ▼ London, da vrne svoje-časnl obisk Macdonalda in Simona v Rbna. Nova razkritja v aSeri Staviskega Stavisky ni bil samo vohun, temveč Je bil eden izmed povzročiteljev požara na parniku )tAtlantique-u" Pariz, 30. marca, d Parlamentarna preiskovalna komisija je v sredo ponovno zaslišala bivšega policijskega prefekta Chiap-pa, ki je potrdil svoje prejšnje izjave, da je Staviskega videl samo enkrat, ko se je pri njem pritožil, da ga policija stalno nadleguje. Odgovornost zvrač« Chiappe na pristojne sodne oblasti, ker trdi, da je policija od L 1936 dalje podrobno poročala o početju Staviskega. Kakor piše »Echo de Paris«t, Je bil pred približno šestimi tedni v skrivnostnih okoliščinah umorjeni rumunski poslanec Po-povici žrtev družbe Staviskega. Bržkone so ga zamenjali z bivšim finančnim ministrom Popovicijem. List pristavlja, da je direktor »Volontea« I. 1931 posredoval za rumunsko posojilo v takih okoliščinah, da so imele za posledico protifrancosko strujo v Rumuniji. Dubarrv in njegovi pomočniki so si pustili pri tej priliki izplačati znatne provizije. More se smatrati, da je postopal v soglasju s Staviskim. »Matin«. poroča it angleškega vira. da te bil Stavieky bržkone tudi v zvezi i velikim oožarom parnika >At1antiaua<. Baje le an- gleškim zavarovalnim družbam ponudil na-ki Francoz dokumente, iz katerih nai bi bilo razvidno, da eo parnik lažgali poma-eači Staviskega. Lastnik zahteva za dokumente ogromno vsoto. Zaradi umora preiskovalnega aodnlka Princea aretirani baron Lussac. Ventire in Spirito. so bili izročeni preiskovalnemu sodniku, kj je proti njim ie vložil obtožnico. Kakor poročajo, ie vse tri izdaJ neki Angelo. ki ji bil prav tako član družbe Staviskega in ie pred kratkim prispel iz Londona v Pariz ter iih ovadil. Truplo Staviskega so vfcerad popoldne ponovno obducirali. Obdukcijo je izvršilo i** sodnih zdravnikov, prisostvovali pa eo 11 tudi člani parlamentarne preiskovalne komisije iz zdravniškega stanu. Ugotovili so, da ima truplo eno samo poškodbo, povzročeno od strelnega orožia. Krogla le bila ls-streliena v desno senoe, izstopila pe ie pri levem sencu Preiskava z Rftntgenovimi žarki je igotovila. da ni v tnuiplu nobene krogle. Razen tega so ugotovili, da je bil strel oddan ©dmole tako. da se Je dotikala cev revolverja senca. Hud potres v Rumuniji V četrtek zvečer je povzročil močan potres v mnogih romunskih mestih precej škode — Več ljudi Je bilo tudi ranjenih Bukarešta, 30. marca. d. Snoči ob 22.07 >o začutili v Bukarešti hud potres, ki je trajal skoro 50 sekund. Potres je povzročil med ljudmi v restavraciiah. kavarnah in kinematografih veliko paniko. Ljudje so pobegnili iz javnih lokalov, kakor tudi mnogih zasebnih hiš na ceste. Zaradi potresa so se razbile mnoge šipe na oknih ter so popokali tudi mnogi z.dovi. Na periferiji mesta se je porušila neka hiša, dočim je več drugih hiš v nevarnosti, da se porušijo. Človeških žrtev ni bilo. Zaradi potresa sta izbruhnila tud dva požara. Potres je bil tako močan, da so se aparati potresnih opazovalnic sploh ustavili. Ognjišče potresa je bilo med mestoma Buceo in Galacom. torej nekako v zemljepisnem sred:šču Rumunije. Najmočnejši so bili sunki v Galacu. kjer je bilo poškodovanih mnogo poslopij. V nekem iavnem lokalu se je podrl strop, pri čemer Je bilo 10 oseb ranjenih. Pri prvem potresnem sunku je vozil pravkar osebni vlak na kolodvor v Galacu. Potniki, kl so čutili potres, so bili mnenja, da gre za železniško nesrečo in je v vagonih nastala splošna panika. Ljudje so začeli tiščati proti izhodom, mnogo pa jih je še med vožnjo poskakalo skozi okna. Pn tem je bilo več oseb ranjenih. Več hiš se je podrlo tudi v Jassyu, kjer je bilo tudi nekaj oseb ranjenih. Slične vesti prihajajo tudi i Kišinjeva Potres je trajal od 22.07 do 22.28 in se j* silne je ponovil trikrat. Središče je bilo oddaljeno 140 km od Bukarešte, sunki pa so šli v smeri od severa proti jugu. Sofija, 30. marca. d. Na severnem Bolgarskem je bil snoči ob 22. močan potres. V Ruščuku je povzročil med prebivalstvom paniko. V Sofiji so čutili le lažje potresne sunke. Nadškof Šarič se preseli v Zagreb? Zagreb, 30. marca r. Današnje »Novo-stic poročajo iz Rima da se na pristojnem mestu v Vatikanu bavijo z namero izvesti važna imenovanja v visoki katoliški hierarhiji v Jugoslaviji Med drugim se sliši da bo sarajevski nadškof tf dr Sarič preme ščen v Zagreb kjer bo nadomestoval obo lelega nadškofa dr Bauerja Ni še znano ali naj bi bila nameravana preselitev nad škofa Sariča v Zagreb samo začasna ali pa je mišljena za trajno tako da bi dr Sarič postal naslednik nadškofa Bauerja na če lu zagrebške nadškofije Prav tako tud- ni še znano aH je jugoslovenska vlada že pri e n« more A« reči, v koliki meri bodo pomembne za nadaljnjo »mer. Politika Van&aive Je stopila na. nova pota, ne razvidi pa s« ž«, n.aj mor« 'prinesti ta prehod. Vsekakor Je treba ugotoviti, da J« poljska zunanja politika pokazala večjo samostojnost, nego Je bilo običajno v dosedanji dobi, odkar je srečen zaokret usode obudil Poljsko k novemu življenju. Ta osamosvojitev v mednarodni politiki Je ali samo trenutna faza, ki je rezultat nekili po svojem bistvu bolj slučajnih dogodkov, aH pa pomeni začetek neke nove realizacije, ki Jo morda hočejo v Varšavi prakticirati za stalno. Sporazum s Nemčijo, ki je dejansko določil desetletno premirje v vseh zadevah, ki morejo tvoriti spor med obema sosedoma, je prav gotovo poudarjena berlinska gesta, ki naj krepko podpre odnosno pripravi nadaljnje diplomatske akcije, toda r drugem področju in a orientacijo v druge smeri. Tako ga je ocenila neprizadeta mednarodna politična javnost, dasi ni manjkalo celo komentarjev, ki sc ga popisovali kot dogodek, ki je izšel is poljske iniciative. Ali vendar se je izkazalo, da Je ta pakt nekaj več nego samo gesta, preračunana na neposredni učinek. Nova nemška zunanja politika je postala namreč pre-udarnejša, mirnejša. Tako »e zdi, da »o hit-lerjevski prvaki po prvem zmagoslavju, ki jih je zagnalo prehrupno in prenaglo v mednarodno politično areno t znamenju nestrpne agresivnosti uvideli, da taka pot ne vodi do cilja. Kdor motri pazljivo akcijo nemške zunanja politike, odkar je na vladi Hitler, se ne more ubraniti vtisa, da je prišlo vodstvo režima do novega spoznanja, namreč do zaključka, da bo treba ■r mednarodni akciji vztrajnega ln vsestranskega pripravljanja morda v toku deset ali še več let prav tako kakor je trajalo deset let, da se je po ponesrečenem "prvem puču hitierjevska propaganda razmahnila in da je d-osegla oni isti uspeh, ki ga je sprva hotela doseči v nekaj mesecih. Izkušnje lz notranje politike se prenašajo po prvem zaletu tudi v zunanjo politiko, če po tem preudarku presojamo berlinsko diplomacijo, se nam zdi, razumljivo marsikaj. Poljska na pr., da se vrnemo * našemu poglavitnemu razglabljanju, je morala skozi vsa povojna leta poslušati vedno isto lajno, da je njena meja napram Nemčiji najlabilnejša meja v Evropi, in podoba je bila, da bo zmagoviti hitlerizem kar kmalu udaril čez to »krivičnoc mejo ter jo podrl kakor je podrl svoje notranje nasprotnike. Zgodilo pa ee je ravno nasprotno. Ber- lin ni še sklenil pakta z Varšavo, s katerim »e odlaga obračunavanje spornih zader za deset let, marveč je brž nato likvidiral carinsko vojno, ki je skoro devet let zavirala ves gospodarski promet med Poljsko in Nemčijo. To bi kazalo, da misli diplomacija kljukastega križa zares v znamenju sporazuma ln miroljubnih odnošajev urejati svoje nadaljnje razmerje do Poljske. V Varftavi mor« J o ta preofcret ne dvori m- ao taksirati kot ogromno olajšavo, Aasl je bolj problematično, koliko s« da tu govoriti o pravem uspeha. Policija Poljske se Je v velikanski meri popravila, zlasti i«, ko je istočasno dosegla zelo ugodne **<■ ključke r dogovorih s Rusijo ln se mor« reči, da so v Moskvi sares prav dobro razpoloženi napram svjemu najmoAnejfte-mu zapadnemu sosedu. Tamkaj se Je že pojavila bojazen, da bi se mogla Varšava dati zavesti zapeljivim nasvetom is Berlina ter bi se postavila v prottsovj«tsko smer, vračajoč se na star« načrte nekaterih politikov, kar se tiče aspiraclj na Ukrajino. Poset zunanjega ministra Becka v Moskvi je razpršil te dvome in domneve in mora se reči, da se Je Poljska uravnala v modro ravnovesje med svoja velika dva soseda. Ali v tem ravnovesja J« žele začetek, problematika se odpre sedal, ko Je treba delati prognozo za bodočnost, ko gre za to, da se ohrani zlata srednja pot za bodoča leta. Gre »a vprašanje, ali bo Poljska pravilno ocenjevala svoj položaj ter tehtala svoje vrednote, ali pa se bo dala uspavati ugodnim, le prepogosto varljivim videzom sedanjosti, precenjujoč pogoje na katerih sloni njena sodobna varnost. Podčrtajmo: Poljska ne bl imela danes take cene in se ne bi pri sosedih toliko upoštevala, ako n« bl bila zasidrana T vrsti onih, ki s Francijo t«r Malo antanto na čelu čuvajo sedanji r«d ter garantirajo stanje, zgrajeno s mirovnimi pogodbami. Ti faktorji so v bistveni meri pripomogli, da »o poljske barve v toliki ceni. Ako bl v Varšavi prezrli to v formalnem pogledu morda zabrisano resnico ter se odločili, da morejo resigniratl na prijateljstvo teh svojih recimo indirektnlh partnerjev, bl M mogli s tem zavesti v fatalno zablodo, tako fatalno, da zgodovina zanjo nima oprostitve. V zadnjih mesecih »o m ■ poljske strani čule neke Izjav«, ki omalovažujoče govorijo o Društvu narodov, dasi se moramo mi v novih državah, ki smo tolikokrat naleteli na nerazumevanje, vedno zavedati, kolike neprecenljive vrednosti je za sedanje stanje v Evropi ženevski forum. Glede avstrijskega vprašanja se kaže Poljska nekako desinteresirano; tudi to se ne zdi, da bi moglo biti Izraz dalekovldn« politike. Zakaj ne smemo pozabiti: poljsko-nemškl pakt ima vendarle značaj — premirja, ki se more končati ln s tem odpreti na široko vrata obnovi spornih diskusij. Nadejamo da bo Poljska modro postopala tudi v teh zadevah ter da bo postavila svojo politiko tudi, kar se tiče podunavske srednje Evrope, v modro ravnovesje in ne bo ničesar opustila, v čemer more tudi njena akcija sodelovati pri utrditvi mirovnega in sedanjega stanja, ne le drugim, marveč tudi sebi v korist. V tem upanju pričakujemo z gotovostjo, da se 'bo tudi nevesela epizoda s češkoslovaško ključila čim prej in se udajamo trdnemu uverjenju, da se ne bo ponavljala. Zakaj prlroda je postavila Poljsko na mesto, kjer »o ji odkazanl prijatelji in zavezniki; vsakršna zamenjava bl mogla postati fatalna. položaju ra zopet 1 v ofenzivo Poročilo »Glasnika JNS" o sklepih na zadnji seji predsedstva — Likvidacija paralelnih organizacij Beograd, 30. marca r. Kakor smo te poročali, »e je te dni vršila seja vodstva JNS, na kateri Je predsednik vlade ln .stranke g. Nikola Uzunovlč z zadovoljstvom ugotovil U3peh proračunske razprave v Narodni skupščini in senatu. Ta uspeh ee mora sedaj raztolmačitl tudi volilcem. i Glasnik JNS« v svoji zadnji številki piše o tem med drugim: Na terenu so se ponekod v času, ko bo bili mandatarji Jugoslovenske nacionalne stranke zaposleni pri odgovornem delu v senatu in Narodni skupščini, razvile razne demagoške akcije. Zato je napočil čas, da krene organizacija naše stranke zopet v ofenzivo. Gg narodni poslanci in senatorji bodo zaradi tega Izkoristili sedanje parlamentarne počitnice preko katoliških ln pravoslavnih velikonočnih praznikov za to. da podrobno prniče volilce o tekočih poslih, o doseženih uspehih ter se informirajo o potrebah in željah naroda, obenem pa dvignejo samozavest strankinih pristašev in takoj v začetku onemogočijo razne nezrele poizkuse nasprotnikov. Vse sreske organizacije morajo direktno ali preko sreskega poslanca sporočiti glavnemu tajništvu stranke razpored =hodov in sestankov v svojem srezu za prihodnji mesec. Predsedstvo stranke je nadalje sklenilo, da se Izvrši podroben pregled dela in uspeha strankinih organlzadi ter da se obenem prouče tudi vse težkoče, s katerimi se morajo pr? svojem delu boriti, kakor tudi, da se sistematično zberejo in prouče vse želje in zahteve, ki 1ih stavila prebivalstvo preko strankinih organizacij. V to svrho se bodo vršile v posameznih srezih aH za več srezov skupaj konference, ki se jih bodo polesr poslancev dotičnib srezov udeležili tudi funkcionarii strankineea vodstva. Uspeh stranke ni odvisen samo od njenega programa in dela, marveč tudi od discipline nienih članov. Zato ie predsedstvo strank^ z obžalovanIfm ugotovilo, da obstojalo ponekod še vedno naralelne organizacije. Predsedstvo poz'va vse take orp-dTiiraHle. d-j«kt v mednarodni politiki. Z zelo nedolžnim lin skromnimi besedami se J« kancelar dotaknil tudi nedavne državljanske vojne, naglašujoč, da niti sam nI vedel, da Je notranji razvoj dozorel tako daleč, da Je bil spopad neizogiben. Zmagoslavje diha Jz njegovih besed, ko ugotavlja, da je bil upor socialne demokracije nerodno Izveden ln da si tudi nI bil izbral ugodnega trenutka za nastop. Pri tem zopet ves svet ve, da niso socialisti dali znamenja za napad, marveč so se nepripravljeni spontano uprli, ko so helmweh rovci protizakonito in nasilno začeli posegati po delavski lastnini. Tudi v tem pogledu je bil kancelarjev govor nerodnost. Vlada pripravlja obtožnice proti voditejem socializma, predstavitelj eksekutive pa Izjavlja, da Je upor nastal v nepravem trenutku in bil Izveden zelo nespretno. Narodnim socialistom Je odgovoril Dollfuss s Dantejevimi besedami: Lasclat« oani speranza, pustit« vsako nado. Po rimskem sestanku kancelar ne more drugače občevati s svojimi nemškimi sonarodnjakl nego v Italijanščini. Svoja pogajanja z narodnimi socialisti pred državljansko vojno pojasnjuje kaficelar z željo po miru. Ta želja nI znak slabosti, marveč Izraz moči eksekutive, ki je zmagovito zatrla upor Zdaj Je prenehala doba spravljlvostl, po zmagi nad socialisti in po sestanku i du-celcm Dolifuss lahko kliče levičarjem ln desničarjem: Pustite vsako nado! Veliko pa je vprašanje, ali Je avstrijski problem že dospel do končne faze. Razumljivo Je, da hoče kancelar Javnosti vcepiti samozavest ln prepričanje, da Je notranja politika v Avstriji pred ozdravitvijo in da je reforma ustave zadnji in zavrSnl korak v tem pravcu. Vendar Pa se s tem načinom ne da niti najmanj omajati trdna vera avstrUskeea prebivalstva, ki se boji, da zagotovila vladnega optimizma samo nesDretno prikrivajo bodočnost, ki se Avstriji, po vseh znakih sodeč, še obeta. Te bojazni ljudskih mas, ki nagonsko čutijo, da Se nI vse, kakor bl moralo biti, da je nasprotno Se zelo daleč od tega. te bojazni ni mogoče pomiriti. Osobito ne z argumenti, ki skušajo dejstva postaviti na glavo. Dolifussov klosterneuburškl nastop ocenjuje Javnost samo s tega vidika. Nenavadna nesreča v snlitski ribarnici Split, 30. marca. n. Davi se je pripetila v tukajšnji ribarnici nenavadna nesreča. V času, ko je bilo v tržnici največ občinstva, se je iz neznanega vzroka pretrgal električni vod Ker se v ribarnici tla vedno polivajo z vodo, je v hipu nastal kratek stik in električni tok je zajel vso ribarnico. Ljudle so neprestano dobivali električne udarce, pa tudi ribe na stojnicah so začele poskakovati. K sreči tok ni bil velike nanetostl tako da nenavadna nesreča ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je povzročila obilo strahu. Monterji so nastalo škodo hitro popravili in se je vznemirjenje občinstva naglo poleglo. To Je glavno pravilo zdravilne umetnosti, temu s« pa pridružuje pregovor: >0« bolezen s« pojavi, povprašaj najprej, kaj želodec pravic, kajti kakor pričajo tisočletna opazovanja. Je želodec največkrat Izhodišče tudi takih bolezenskih pojavov, ki so za nevešče oko videti brez vsakih zvez z želodcem. Končno pa ne more biti vsakdo poočen e postanku vseh bolezni ln torej n« mor« vsakdo vedeti, da nastanejo n. pr. tudi mozolji ln mnoge druge kožne bolezni zaradi pomanjkljivega delovanja želodca in črev, ravno tako kot imajo nasprotni pojavi, kakor hujšanje, debeljenje skoro vedno vzrok v nerednem delovanju prebavnih organov. Tudi neredno kroženj« krvi, ki povzroča toliko obolenj, se skoro vedno nanaša na bolan želodec ln črevesje, kakor tudi bledica, slabost, slabokrvnost, nespečnost, pre-rano staranje Itd., ker vse to Je v zvezi ■ krvjo, kri pa Je življenje. Samo zdrav želodec ln zdravi prebavni organi lahko pro- izvajajo ln ženejo zdravo kri po telesu. Tudi poapnenje žil ln starostna onemoglost imata svoj vzrok v pomanjkljivem kroženju krvi. Zbog tega je dolžnost bolnih kakor tudi zdravih, starih in mladih, čistiti prebavne organe tako, kakor se mora čistiti vsak stroj, če hočete, da redno deluje. In č« nastopijo motu j«, kakor: pomanjkanje teka, beli jezik, slab okus, slab duh lz ust, nerazpoloženje, kolcanje, zgaga, glavobol, zlata žila, hipna slabost, motnje v jetrih, vranici in ledvicah, Blabo čiščenje ali celo zaprtje, potem nikar ne oklevajte, temveč telo dobro prečistite s priznanim sredstvom Planinka-čajem Bahovec, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte pa v lekarnah izrečno Planinka-čaj Bahovec, ki s« ne prodaja odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20.— ln s napisom proizvajalca: Lekarna Mr. L. Bahovec, Ljubljana (Kongresni trg). 0*. m«. S. to. MW» «. Mi* Velik odmev raitatij v atentatorskem pfasesst Francoski listi obsojajo potuibo, ki Jo v nekaterih državah uživajo teroristi in atentatorji Psrh, 3a maroA. AA »Er« Nouvelle« prinaša članek pod naslovom »Položaj Jugoslavije v srednji Evropi«. V tem članku komentira nedavno izjavo zunanjega ministre Jevtič« v skupščini in senatu. Jugoslovenski zunanji minister J«vtid, izvaja list, je imel zadnje dni dvs p(>. Cknksr nato naval« teroaljo« «oii' Jcv- t.Cevcga govora m ugotavlja, da se Francija sklad«, z jugoslovenski m stališčem v vprašanju avstrijske neodvisnosti tn habsburške obnove. List hvali Jevtičeve besed« o balkanskem paktu in njegovo staliSče do rimskega protokola in nadaljuje: Tisti del govora g. Jevtič«, k! j« namenjen protijug06lovenskemu rovarjenju v inozemstvu, je prav posebnega pomena. Organizacljs političnegs terorizma ima v sosednjih državah uradno podporo, moralno in materislno. Takšne praktike v odnošajih med narodi nasprotujejo temeljnim pravilom mednarodnega javnega prava; takšnim praktikam v mednarodnem razmerju je namen vzdrževsnje nevarnih ognjišč svetovnegs požara. Razni procesi zoper teroriste, ki so se skrivaj vtihotapili v Jugoslavijo lz Italije In Madžarske, so odkrili, ds uživajo teroristične tolpe v sosednjih državah neumljivo pomoč in zaščito in da žele s terorističnimi atentati v mednarodni javnosti zbudi d -oiho, ca Jugoslavija ni sposobna za življenje. To rovar-jenje s« je razbilo ob čvrstem zidu neomajnega edinstvs jugoslovenske držav«. Pri vsea tem je pa bilo dobro la koristno, te se je • tem zločinskim delom seznanil« svs-tovna javnost, da bo tako laglje spoznata temne zarotnik« zoper mir v Evropi. V svesti si svoje miroljubne in konstruktivne vloge, ki ji pripada po njenem položaju ta po njenem pomenu v Evropi in n« Balkanu, bo Jugoslavija hladnokrvno in br« obotavljanja nadaljevala »voje delo notranjega urejevanja in mednarodnega sodelovanja. List poudarja da )s jugeskrreaska vor nanja politik« zmerom teroeljisi« na zdravih m plodovi tih načelih. Svoj članek p« zaključuje Herriotov organ • temi besedam*: V teh kaotičnih in kalnih trenutkih v Evropi j« zdravo, da »e to spet ponovi, ta sicer tako čvrsto, kakor je to storil g- Jevtič v jugoslovenskem parlamentu. Pariz, 30. marc«. AA Mnogi perifkl B" sti eo prinesli poročili o obsodbi Oreb« ta njegovih tovarišev. Priobčili »o tudi Ha-vasovo poročilo o zagrebških manifestacijah za Nj. Vel. kralja in demonstracijah zoper destruktivne akcije, ki so organizirajo v inozemstvu. Nekateri listi, tako n. pr. »Pettt Paris4eo«, so prinesli tudi Reuterievo poročilo o »vezeh med atentatorji hi sosednjimi država mi. Spet drugi listi so pa ponatisnili poročilo agencije »Sud-Est«. ki pravi, de je dognano, da se v inozemstvu pripravljajo atentatorji, ki se urijo v persebnih taboriščih. To poročilo ie objavil tudi glavni socialistični organ »Populaire« pod naslovom: »Museclinifeva vt&da j« da!« denar aa teroristično akcijo v Jugosiavlfl.« Zarota proti fašističnemu režimu Aretacija 17 protifašistov, ki so prispeli v gornjo Italijo iz Švice Rim, 30. marca. g. Po uradni vesti agencije Štefani j« fašistična državna policija za pobijanje protifašizma aretirala v severni Italiji 7 proti fašistov, ki »o skupno z italijanskimi političnim begunci v Parizu delali proti fašističnemu režimu. O razkritju te protifašistične skupine poročajo naslednje podrobnosti: Dne 11. t. m. Je privozil iz luganskega kantona v Švici na prelaz Ponte Tresse inozemski avtomobil, ki ga je vodil neki Segre Sion iz Turina. kot sopotnik pa je potoval ž njim neki Mario Levi iz Ivreje v piemontski provinci. Pri obmejni kontroli so našli pri obeh mnogo protifašističnih ti- skovin in brošur, ki bi jih bila morala Segre Sion in Levi razširiti po Italiji pred plebiscitnimi volitvami na dan 25. marca. Ko je Levi videl, da je razkrinkan. Je pobegnil in še pravočasno dosegel zopet švicarska tla, Segrea Siona pa so aretirali. Pri telesni preiskavi in tudi v stanovanju in uradu je našla Ovra mnogo listin in zapiskov, ki ga obremenjujejo. Uvedena ie bila takoj stroga preiskava, ki je imela za uspeh, da so bili identificirani in prijeti vsi člani te protifašistične sVupine. Med 17 aretiranci sta tudi dve ženski. Pet aretiranih je Levijev, štirje so Segreji, eden pa je neki Leon Gunsburg iz Odese. Politično gibanje v novomeškem srezu Novo mesto, konec marca Navzlic težkemu gospodarskemu položaju se dolenjski kmet živo zanima za politično življenje, pri katerem hoče tudi sam sodelovati. V njegovi zavesti so ga predvsem okrepile zadnje občinske volitve, katerih uspeh za politiko JNS je pripisati samo načelnemu in smotrenemu delovanju kmetsko-podeželskih organizacij. Vzporedno z delovanjem političnih edinic pa tekmujejo tudi prosvetne organizacije. Nedavno je bil občni zbor krajevne organizacije JNS v Orehovici in se ga je udeležilo nad 100 somišljenikov. Predsedstvo organizacije je bilo ponovno poverjeno agilnemu predsedniku g. Zagorcu Martinu. dečim vodi tajniške posle g Franko iz Hrastja; oba sta poleg ostalih društvenih funkcionarjev pripomogla, da je v zadnjem času vstopilo v krajevno organizacijo nad 100 novih članov Po zaključnem nagovoru sreskega delegata JNS fi. dr. Josipa Trošta so vsi nrisotni izrazili željo in zahtevo, da jim JNS pomaga do uresničenja zahtev domačega prebivalstva, ki jih ima zlasti v pogledu pravične in dosledne izvedbe zakona o agrarni reformi. Ob prav tako veliki udeležbi se Je vršil občni zbor v Stopičah. Tudi tukaj, v nekdanji močni trdnjavi nasprotnikov, se Je opazilo, da je naše kmetsko ljudstvo zape-ljivcem obrnilo hrbet in se oklenilo gibanja JNS. V njej vidijo pravo pot za dosego svojega kmetsko-gosnodarskega. socialnega In prosvetnega programa Tzvoljen Je bil stari odbor, ki mu predseduje g Žagar Mihael, posestnik In trgovec v Stopičah Zborovalci so izrazili željo, naj čim prej priredi sreska organizacija v Stopičah večje zborovanje. Nedavno nedeljo pa le Pokazala tudi organizacija JNS v Smihelu plod načrtnega delovanja. Prostori g. Ple-ška so bili natrpano polni. Velik razmah te edinice je pripisati agilnemu predsedniku in županu g J Matku iz Gotne vasi in vestnemu sreskemu tajniku fl Vekosla-vu Strainerju. kakor tudi ostalim sodelavcem v odboru, ki so v tako kratkem času ln ob tako težkih krajevnih razmerah uvrstili domačo organizacijo v eno prvih v srezu. Po govoru sreskega delegata dr. Trošta o najvažnejših gospodarskih zakonih, izglasovanih v Narodni skupščini, so zbp-rovalci ponovno izvolili dosedanji odbor z g. Matkom na čelu Smrtna nesreča Celje, 30. maro« Okrog 17. se Je odpeljal 391etni Anton Košenina, dimnikarski mojster v Gaberju pri Celju, z motornim kolesom po državni cesti proti Ptuju, da obišče za praznike starše svoje žene. V Arclinu pri Vojniku je nenadoma zavozil v kup gramoza in padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Ko so ga našli ljudje je bil še živ. Obvestili so o dogodku takoj celjsko reševalno postajo, katere avtomobil je kmalu pridrvel na kraj nesreče in prepeljal Košenlno v bolnišnico. Nesrečnež je kmalu po prevozu izdihnil. Njegovo truplo so prepeljali iz bolnišnice v mrtvašnico na okoliškem pokopališču, odkoder bo pogTeb na velikonočno nedeljo ob 16. Pokojnik je bil marljiv in simpatičen obrtnik. »Stanfeovlč« v Sofsf! SoflK 80. marca p. Danes Je prispelo semkaj beograjsko pevsko društvo »Stan-kovič«. Vremenska napoved ZaerebSka vremenska napoved ea danes: Postopno ooraef oblačnofrti. toplo, posla bša-nji* vremena, zlasti na teffu in v eorekib kraiih verjetno. — Sitjacijn včerajSniesa dne: Večii del swverne hoče doseči nekaka štednja v državnem gospodarstvu. Toda. namesto tega so nastale velike obremenitve in škoda za državo, ker v«a ta podjetja ne plačujejo nobenih javnih dajatev — davkov Itd., ne plačujejo nobene najemnine za lokale, nobene carine na uvoz carinskih predmetov lz lnozemst\a, ne računa »e investirani kapital, brezplačni dovoz in odvoz itd. Mnogo teh tiskarn Je oress strokovnega vodstva ln brez poznanja prave kalkulacij«. Cene tiskovinam po državnih tiskarnah ne pokrivajo dostikrat niti izdatkov sa materijal ter je vsled tega jasno, da morajo delati z izgubo. Privatne tiskarne imajo velike Izdatke, davščine itd. dela pa Skoro nobenega, ker Jim vse to odvzemajo driavne tiskarne. Sem spadata zlasti tudi tiskarna državnih železnic v Sarajevu In koznJlšnika v Stari Gradiškt. Ce pomislimo, da se je celo v kaznilnici naredila tiskarna, kjer delajo kaznenci od ranega Jutra do pozne noči, kako naj potem podjetje, ki plačuje vse mogoče visoke davščine in svoje delavstvo — konkurira taki kaznilniškl tiskarni? Ravno te dni je govoril na nekem obrtnem zborovanju avstrijski minister sledeče besede: »Država, Id dela na tem, da vrši monopolizacijo obrti, j« grobokop sama sebi, ker je gotovo, da če bodo procvitale trgovina, obrt ln industrija, bo imela koristi od tega tudi država.« Da vi dl t« pravo sliko, v kak&nem stenju se nahaja tiskarstvo v na£l drŽavi v*l<"d težke gospodarske krize na eni strani, na drugI strani pa vsled velike konkurence državnih tl»karn: preko SO odstotkov grafičnega delavstva Je brez po«] a. V 1. 1988. Je delavska organizacija za avoje brezposelno delavstvo izplačalo preko 8 milijonov podpor. Država je pričela celo s monopolteacljo Šolskih zvezkov, računov, cot itd. Pred-videiaa pa Je že tudi monopollzaclja šolskih knjig. Ta pot ni prava! če pogledamo n. pr. šolske zvezke, vidimo, da so ti zvezki po kvaliteti veliko slabši in dražji kakor so bili privatni ter da naši otroci dostikrat ne morejo pisati po cele tedne nobenih šolskih nalog, ker ne dobe pravočasno zvezkov. Sedaj se odvzemajo privatnim tiskarnam tudi računi in razne note, potem pa pridejo na vrsto še — šolske knjige. Kakšno delo naj še ostane potem našemu obrtniku-tlskarju ? Na področju Beograda obratujejo naslednje državne tiskarne: 1. vojna akademija. 2. državna tiskarna, 3. vojno-geo-grafski zavod, 4. državna rečna plovldba, 5. markarnica, 6. intendantska akademija, 7. druga moška gimnazija, 8. ministrstvo za javna dela, 9. ministrstvo financ, 10. generalna direkcija državnih železnic, 11. poštna hranilnica, 12. centralni higienski zavod, 13. dom mladoletnih, 14. dom osirotele dece, 15. srednja tehniška šola, 16. tiskarna Narodne banke, 17. tehniška fakulteta, 18. komanda mornarice, 19. dom slepih (invalidski dom), 20. kaznilniška tiskarna v MitrovicL —■■ii"i>iii "t---r~i n ii ~i—r— urad, 4. kaznilnica v Mariboru. Na področju Sarajeva: 1. državna tiskarna, 2. železniška direkcija, 3. pofltna hranilnica, 4. kaznilnica v Zenici. Na področju Subotice: 1. direkcija dri železnic. Na področju Zagreba: 1. zakladna tiskarn Narodnih novina, 2. tiskarna vojnega okruga, 3. knjigoveznica državnih železnic, 4. tiskarna čekovnega urada, 5. higienski zavod, 6. knjigoveznica kaznilnice v L*pogtovi, T. tttkmraa ka«nital«a f »tart Gradilki, 8. državno vzgajaliič« Glina. Na področju Splita: 1. državna tiskarna na Cetinju, 2. tlakama vojne mornaric« v Sibeniku, 3. tiskarna arzenala v Tivtu, 4. tiskarna vojne mornarice v Gružu. Banovlnske tiskarne ao: 1. Novi Sad, 2. Skoplje, 8. LJubljana. Vsa ta podjetja so ustanovljena a namenom, da odvzamejo vsa državna kakor tudi privatna dela z najbolj negospodarsko konkurenco. Na podlagi gori tmeienfli dajatev zma-tramo za potrebno, da *aprosim gospoda ministra: 1. da s« vsa ta državna podjetja postopno likvidirajo razen državne tiskarne, mar-karnice, katrografskega zavoda in vojne tiskarne; 2. da se takoj prepove vsako novo ustanavljanje ali povečavanje starih državnih tiskarn. 3. da s« ustavi prevzemanja privatnih poslov ln konkuriranje privatnim podjetjem, a vsa državna dela naj se oddajo potom Javnih licitacij; 4. da se preneha z m«nopol1zacljo raznih tiskovin ln tudi šolskih knjig. Regulacija Saj ovca v Ribniški dolini Ribnica. 29. maroa. Ker sj »Slorsnčev« dopisnik na vse pre- tege tridi, da bi pokazal in orisal regulacijo potoka Sajovca kot nepotrebno ali relo škodljivo., je potrebno, da tudi interesenti povemo svoje- Stvar je namruč ta, da pri vsej teij zadevi igra vlogo že zopet prejšnja politična zagrizenost. Osebe, ki sedaj pošiljajo razne članke v časopisje, so ee nedavno še same trudile za regulacijo tega potoka, čeprav ee ni stvarnega storilo ničesar, razen obljub pred vsakimi volitvami. Ko pa sedaj nekateri vidijo, da se bo nekaj naredilo, pa jih boli, ker smo se kmetje sami pobrigali, da se vsa zadeva reši, in smo, podpirani od obeh občin Ribnica trg in Ribnica okolica, ustanovili vodno zadrugo. Ker sta ee pa za zadevo zavzela tudi ge. minister Pucelj in banski svetnik Ivan Arko, bi radi na vsak način prerprečili regulacijo tega potoka. Seveda, ako se regulacija sedaj izvrši, bi ee gotovi gospodje ne mogli ponašati, da se je to prepc-trebno delo izvršilo po njihovem prizadevanjiu. Zato sedaj to stvar slikajo kot neipotrebno ali celo škodljivo. Dopisnik opetovano poudarja, naj se realizira načrt, katerega je preskrbel bivši poslanec g. Karol Skulj. Znano pa je, da je tisti načrt tako površno napravljen, da je tako rekoč brez vrednosti, in zato ga tudi ministrstvo za kmetijstvo ni hotelo odobriti. Ob tej priliki bi si dovolili vprašati g. šku-lia, zakai ee kot dolgoletni narodni poslanec ni sam nekoliko bolje zavzel za regulacijo tega vodovja, ki poplavlja letno Dolenjo vas ln kočevsko dolino. Znano ie namreč da eo bili tedaj krediti za osuševanje zelo veliki in bi bil, ako bi imel količkaj dobre volje, zadevo poplav lahko uredil. Trditev »Slovenčevaga« dopisnika, da bi pomeniala regulacija Sajovca katastrofo za dolenjevaško polje, j« iz trte izvita in pobarvana z znano zagrizenostjo gotovih ljudi, ki se nikakor na morejo sprijazniti e 6. januarjem 1929. Za nas so merodajne izjave hidrotehničnih inženjeriev, ki so dali svoje mnenje, da ne preti nikaka nevarnost, ako se Sajovec regulira. Potoček je tako malti en, da količina vode sploh ne pride v po- štev. Izjavljamo, da nočemo nobenemru škodovati. Ako strokovnjaki potrdijo, da pomeni regulacija potoka Sajovca katastrofo za Dolenjo vas, radi odstopimo od njegove regulacije. Čeprav 1« osuševanje dolemjevaakoga polja nujno potrebno, nem j« znano, da sta s« sicer 2g. Pucelj in Arko tozadevno pobrigala na merodajnih mestih, da se vsa potrebno ukrene za preprečitev poplav, da pa ravno občina Dolenja vas ni do danes predložila kr. banski upravi ni kake tozadevne prošnje niti ni zaprosila za popravo ii» odobritev načrtov. Tudi mi smo prepričani, da je osuševanja dolenjskega polja nujno potrebno m v korist celi naši dolini, vendar bi morala budi dolenjevaška občina sama skrb>ti za to, da se požiralniki čistilo, ne pa zasipajo t vsem mogočim fratjem, kolikor ga že sama voda ne prinese. Trdno smo prepričani, da bo tjdl kr. barska uprava uvidela nujno potrebo ure-ditve poplav in zadevo čim prej uredila, da se omogoči s tem obstanek kmetovalcem v našemi srezu, ker bi ee z odstranitvijo poplav znatno zvišala donosnost zemlje. Smo v večnem strahu, posebno še. ker ribniški kmet iz goreniega konca doline ne pridela toliko živeža, da bi preživljal svojo druži no vsa i šest mesecev na leto. Ker pa obstoji bojazen. da se bo donos domače obrti od leta do leta manjšal, ker je oelo nevarnost, da popolnoma preneha, mora naš kmet pravočasno misliti na to, kako bi izboljšal svojo zeniVo in si tako zasigural obstoi na svoii zemlji. Tudi liziava g. župana Hribarja nam lasno potiiuie, da regulacija potoka Sajovca ne ba škof ovala, vendar pa zahteva, da se mora v prvi vrsti začeti v Dolenji vasi. Trditev. da povzročajo vode Sajovca in Ribnice katastrolalne poplave v Strugah, tudi ni resnica, kši te vode sploh ne pridejo v Strugah na dan. temveč Bistrica in Tržišči«!. Apeliramo na kr. bansko upravo, da gr? preko vseh teh natolcevanj in da nam pomaga, da uresničimo naše prizadevanje, za kar" ji bo prebivalstvo teh krajev trajno hvaležno. — Vodna zadruga za regulacijo P® toka Sajovca. Obupane! v samoti Dogodki iz življenja okrog turnske graščine Zdaj, ko je »kopnel po okolici sneg, so najdba njegovega trupla m J« njegova družina ža zmanjšala za enega člana. Medtem je namreč umrl eden njegovih sinčkov, na da bi vedel, da očeta ni več med živimi. Ostanke nesrečnega Bodnarja ao shranili v krsto in so jih pokopali na svetokriškem pokopališču. Za samosvojsko življenj« v naJUh hribih naj priča tudi naslednji dogodek. V Tiha-boju, prijaznem kraju našega okoliša, živi kmet Janez, ki je bil v mlajših letih v Ameriki. Pa so se pričeli doma nekaj prepirati. V »pomenek« je posegla tudi tašča Mol Je menil, da mu doma ni strpati. Sel Je v svet, ne da bi se doma kaj poslovil. V Tl-haboju so ga čakali ln so že menili, da ga je doletela taka žalostna usoda kakor Bodnarja s Tlake. Lepega dne pa se Je Janez spet prikazal. Pravijo, da na veliko veselje njegove žene, manj pa njegove tašče. Janez se je odrezal: »Dosti sem se že matral po svetu .. Zdaj se pa ne bom več. Tu ostanem!...« Tašči je bilo žal zetove vrnitve in Je dejala hčeri: »Pa bi mu vendar bila stisnila, preden Je izginil, štrik v roko! Na, zdaj ga pa imamo spet!« Trdovraten samomorilni kandidat Je bil kmet Rihterček lz Orešja pri Gori. Bil Je lastnik trdne kmetije. Pa ga Je že dvakrat premamila črna misel, da je vzel vrv ln se je šel obesit. K sreči pa so ga tudi pravočasno našli in sneli in so mu potem za nekaj časa le Izbili iz glave samomorilne naklepe. Ko Je Rihterček uredil domačijo, opravil vsa dela v vinogradu ln doma so ga spet prijele zle misli. V nedeljo, ko so se ljudje spravljali k maši, se je oblekel tudi Rihterček v črno, mašno obleko. Domači so ga silili, naj se obrne, da bodo šil skupaj v cerkev. Mož pa se Je nekaj obotavljal, češ, bo že sam prišel za njimi. Ob vrnitvi iz cerkve se je pa domačim nudila žalostna slika. Na podu se je ujč-kalo obešeno truplo bogatinca Rlhterčka ... Temu pa nI bilo pomagati... so sodili okoličani. Mu je bilo že tako usojeno! In, saj veste: v tretje gre rado ... žalosten konec je storil tudi mladi Ko-larčev z Vodic. Fant se je Izučil mizarstva, nato je prišel domov na grunt. Sled- idravi tsc bolezni: revmatline, »ret, krvnih posod, poapnenje Ul, zviiafll krvni naval, tensk« in SJvcn« bolezni, skroTulozo, telesno oslabelost in »labokrT-noot, golšo, katarje dihalnih organov, in astmo, lezni prebavnih organov In iolčnih kanalov. 31-SASKA MINERALNA VODA Z VINOM NE POCR H. njlft Je moral k vojakom. V času njegova odsotnosti ao se zvršile doma precejšnjo spremembe. Ko Je prišel odsluženi vojak domov, Je bil grunt že na drugega pripisan. Fant je zaradi tega doma precej ropotal. Pa so ga kar kratko poučili: »če ti nI več tu všeč, vzemi kramp, pa pojdi v Sopoto na cesto!« Tam namreč še zdaj grade cesto Radeče-Dole-Lltija. Fant pa le ni prenesel, da je prišla domačija v druge roke. Potrlo ga je tudi, da ga pošiljajo izpod domače streh9 v svet. Vzel je vso svojo gotovino s seboj, v shrambi Je «::«•! vrv ln šel v domačo hoeto. Na nizki veji se je obesil. — Ko so ga našli, Je ležal ol*-šen tako nizko, ker se Je vdala veja, da bi se lahko skril pod dežnikom, če bi »tal odprt ob njem na zemlji. Pri obešencu ac našli 500O Din gotovine. Med bankovci Ji bil shranjen listek: »Ta denar Je mojiU pogrebcem za priboljšek ...« To so slike iz naših odročnih krajev. KO) der trta rodi, hribovski narod pomanjkanji trpi. Za Binkošti pojdemo na morje Ljubljanska JS priredi obenem kar 15 lile tor na Jadrana eenl »d 24© do 3S* !>*»• glasovno tamo Vranjačo, nate se pa s Ara- gimi izletniki tz Splita vrnila v Lfribijai o. Zaradi podrobnejših dogovorov je izkuž ai aranžer izletov g. prof. Franjo Sič kot predsednik Izletnega odseka JS odšel v Split, da bomo po praznikih lahko že poro ;J1 Sv. Kril, konec marca V naSe kraje zaide le redkokrat kateri tistih, ki sučejo pero za novine. Zato se čujejo odtod kaj redke novice. A kaj bi! Kriza, kriza, kriza... V teh časih, ko se poslavlja zima in prihaja pomlad, se razen tega plazi po naših hišah španska, odnosno že prava svetokrižka narodna bolezen. In-fluenca nagaja. Stari ljudje še pomnijo, kako izredno izdatne so časih bile »arcnije«. V Dolah so točili takšno črnino, da je pregnala vsako bolezen. Nalokati pa si se je moral toliko, da si po štirih prikolovratil domov. Ponoči je bolnika pričela kuhati vročina. Črna tekočina ga je tako močno spotila, da je bila srajca s posteljnino od »Švica« krvava. Nu, zato si bil pa drugo jutro zdrav kakor riba. Za novice nam skrbi naša prijazna Micka, ki kupuje jajca, petelinčke in druge domače pridelke, ter jih raznaša v dolino, nazaj pa nam nosi drobne krajcarje, ki so skoro edini vir dohodkov v teh odročnih krajih. Oni dan pa je imela Micka nesrečo. Vračala se je s prazno košaro, na dnu je imela v robec zavit izkupiček. Neznan hu-dir tatinski ji je smuknil ta zaklad... Reva je bila več dni lazila po hribih, nato je težko breme vlekla v Litijo, nazadnje pa ti pride ob denar! naleteli drvarji v čateških gozdovih na nenavadno najdbo. V hribu so našli v skritem goščavju okostje neznanega moškega. Poleg njega je bil kup raztrganih krp, ki so bile nekdaj nesrečnikova obleka Na lobanji je še počival klobuk, ker ga je imel mož pač še ob smrtni uri na glavi. Glas o zagonetni najdbi se je cul tudi na Tlako, majhno vasico poleg turnske graščine, kjer je bilsvoj-čas France Levstik pri grofu Pacetu za domačega učitelja. Bodnarjeva gospodinja je tudi pohitela v hrib in je spoznala po obleki. da je pred njo okostje njenega moža.. Ob tej priliki se je oživil spomin na neobičajno kmetiško tragedijo. Bodnar je izginil z domačije kmalu po lanskem Malem Šmarnu. Doma so se nekaj prepirali. Sosedje so trdili, da menda zaradi otroka, ki se je Bodnarju rodil nekje v soseski. Mož pa je imel tudi s svojo ženo, h kateri se je pred leti priženil, 6 otrok. Zaradi tega je bil v hiši prepir in mož je zapustil dom. S seboj je vzel le steklenico žganja in revolver. "Oboje so našli v gozdu poleg trupla. V stekleničici je bilo še nekaj požirkov žganja, samokres pa je ležal pod mrličem. Očividno se ni pogodil do smrti, zato se je zvijal v mukah. V času, ko so pogrešili Bodnarja, pa do Ljubi Jana, 80. meara. Kratici odbor JS pripravila za binkošti izlert na morja, ki ee ga bo lahko udeležil prav vsakdo, saj bo tako poceni, ka-slaj še nismo imeli nobenega izleta. Iz Ljubljane se bomo odpeljali a posebnim brzovlakom na binkoštno soboto 19. maj-nika zvečer in ee bomo vrnili v torek dne 22. majnika zjutraj. Peljali se bomo naravnost v Split, odtod bodo pa izletniki s parnilri, železnico in avtobusi v 15 skupinah poleteli na najrazličnejše strani prekrasne Dalmacije in oelo v Hercegovino. > »a vožnja iz Ljubljane po kopnem in po morju ter T9a prehrana in tudi prenočevanje je ie navedeno r cenah, ki iih bomo objavili za vsako 6kupino posebej. Prva skupina si bo ogledala znamenitosti Splita, Solina, Klisa in Trogirja za 250 Din. II. skupina bo videla Split, Kaštele. Divulje in Trogir za 280 Din. III. skupina bo občudovala Split, Šibenik m slapove Krke za 330 Din in prav toliko bo plačala tudi IV. skuipina. ki si bo ogledala Split, Sutivan, Supetar, Postire in Pučišče na Braču. V. skupina ee bo iz Splita po morju peljala na Hvar za 370 Din, a VI. skupina bo videla Split. Hvar in tudi daljni Via sredi Jadrana za 385.— Dm. VII. skjpina ee bo iz Visa peljala Se daljo v Komižo za 390— Din. a najcenejša je VIII. skupina, ki si bo za 240_ Din ocizdala Split. Kaštela, Solin ln Trogir. IX. skupina bo za 320— Din obiskala Spi t. Solin in Omiš, a X. skupina sa bo n Din 360.— peljala v Split in Omiš ter nazai v Split ln v Trogir. XI. skupina bo za »20.— Din napravila iz Splita najlepši izlet v Ma-karsko kjer bo vživala skoral polna dva dneva. Za 330— Din bo XII. skupina obiskala Split in Mak a reko ter se vrnila v Split in napravila izlet v Solin, nato so pa iz Splita spet odpeljala v Ljubljano. XIII. skupina ie pa skorai neverjetna ker bodo izletniki za 8S0.— Din videli Split. Ma-karsko in oelo Metkovič, od odkoder bode šli celo v Mostnr, nato sa pa čez Split vrnili v Liubliano. Se lepšo in daljšo pot bo napravila za 390.— Din XIV. skupina, ki bo obiskala Split. Makarsko. Metkovič, Mostar, Solin in Trogir. a XV. skupina si bo za 350 Din ogledala Split in Klis ter tudi SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu ln vetru kakor tudi za solnčenje d f. Kmetovo mazilo EN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah ln drogerijah po 10 Din. v«? še bolj natančno. Da bo ta izlet v resnici eplo5no naroden in siiaino obiskan, nam jamčijo hn^na aranžeriev, ki ie n -d njihovimi pomočniki tudi sam Besio Gre-eorič. Zato bo pa na Izletu tudi neznanem luštno, obenem bo pa izlet tudi natmot; 5-neiša slovenska manifestacija za naš sirjl Jad ran. Deset taks za kmovstopnire Nedavno je »Jutro« navedlo dolgo vreto taks in davkov, ki obremenjujejo avtobusni promet Se daljša je vrsta taks .n davkov, ki jih morajo plačevati kinematografi. Poleg pridobnine in drugih direktnih in in-direktnih davkov plačujejo še takse in davke, ki so neodvisni od tega, ali je obrat aktiven ali ne, marveč so v glavnem nav> zani na vstopnice k predstavam. Najnovejša taka taksa je »gledališki dinar«, ki se bo od 1. aprila dalje nlačeval v znesku X) par za vstopnice do C Din in v znesku 1 D:n za vstopnice nad 6 Din. S tem bodo kino-matografi od vsake prodane vstopnice piar čevali naslednjih deset taks, odn davščiru 1. osnovna državna taksa 20 /o, 2. kontrolna državna taksa 1 3. občinska taksa v Ljubljani 9 %, 4. banovinska taksa 4%, 5. prispevek k državni ccnzuri 25 %, 6. gledališki dinar (povprečno) 10 /o, 7. policijska taksa (povprečno) 2 %. 8. avtorska centrala (povprečno) 1 9. občinska trošarina v Ljubljani (po-^ prečno) 1 %, 10. državne vstopnice (tiskovine) 0.4 Od vsake prodane vstopnice gre torej nad 40 odst. za javne dajatve. K temu pa pride še odškodnina za filme, ki se tudi navadna določi v procentih in znaša navadno 20 do 30 odstotkov inkasa. Z ostankom inkasa (30 do 40 odst.) morajo kinematografi kriti vsa svoje režijske stroške, kakor najemnino za lokale, plače osobju. razsvetljavo in kurjavo, inserate in plakate, najemnino za zvočne aparate itd Razumljivo je zato, da »o bioskopi v vsej državi v zelo neugodnem gospodarskem položaju in da je malo d-ru-gih obratov, ki bi tako često menjavali svoje lastnike, odnosno najemnike kakor kinematografi. Na zadnji odborovi seji Zvezo bioskopov v Jugoslaviji »o tudi ugotovili, da so javna bremena, ki jih plačujejo bioskopi pri nas. večja kakor v katerikoli drugi državi Evrope. Šest mesecev v internaciji Inž. Franjo Dedek nam Je po svoji vrnitvi izza meje dal na razpolago opis svojih doživljajev, ko je nekriv moral prestati šest mesecev v internaciji. Drugi del opisa objavimo ob prvi prihodnji priliki. Usodni film Dne 22. avgusta sem bil v Zagrebu, kjer sem gradil Gimnastično dvorano. Ker je žlo delo že proti koncu, sem hotel gradbo fotografirati. Opazil sem pa, da nimam v svojem aparatu več filmov, zato sem stopil v ulico, ki vodi z Jelačičevega trga proti Zrinjevcu. v neko prodajalno fotografskih ?otrebščin z namenom, da si kupim filme, rodajalec mi je povedal, da mu je zmanjkalo filmov za moj aparat, ponudil mi je pa neke druge vrste film ter me opozoril, da se ta film ne sme razvijati pri rdeči, temveč samo pri zeleni luči. Ker je bilo ravno poldne in sem se bal, da ne bi bile druge prodajalne filmov že zaprte, sem vzel tisti film, na katerem je bila natisnjena v treb jezikih opomba, da se sme razvijati film samo pri zeleni luči. To me ni prav nič motilo, ker svojih filmov itak nisem sam razvijal, temveč mi je vedno oskrbel ta posel, m sicer zelo spretno in v mojo popolno zadovoljnost, ljubljanski fotograf g Hibšer Popoldne istega dne sem fotografiral parkrat stavbo Gimnastične dvorane in se nato odpeljal v Ljubljano Dne 26 avgusta sem se mudil na boišaku, kjer sem zopet posnel nekaj slik moje stavbe carinskih skladišč. Naslednji dan je bila nedelja Mudil sem se na Loparju, kjer sem dokončaval gradbo vile ljubljanskega zobozdravnika g. dr. S. Puharja To vilo sem tudi fotografiral. — V ponedeljek 28. avgusta dopoldne sem se odpeljal s Sušaka preko Reke v Ljubljano. Na tem popotku sem ujel na cesti pri Matuljah, kjer križa cesto železnica, skupino italijanskih vojakov, ki je zajemala iz poljske kuhinje vojaški obed. Ta skupina je bila za amaterja tako zapeljiva, da se prvi hip nisem niti zavedal, da sem na italijanskem ozemlju, temveč sem skupino naglo vlovil v aparat. V istem trenotku pa je pristopil k meni neki italijanski podčastnik ter me opozoril, da sem se pregrešil proti strogim predpisom, da se v tem ozemlju ne sme fotografirati. Ko sem se tega zavedel, sem ponudil podčastniku paket filmov iz svojega aparata. Paket je sprejel. Spomnil pa sem se na ostale filme, za katere bi mi bilo žal. če bi jih ne imel, ker so pač bili na njih posnetki mojih stavb. To som tudi takoj povedal italijanskemu podčastniku. Dejal mi je, da bom dobil ostale filme odnosno razvitke lahko pri njem, kadar bom prišel »pet na Reko. Dal mi je tudi sv<»J naslov, jaz pa sem mu rekel, da nameravam priti predvidoma dne 8. septembra na Reko Po tem incidentu, o katerem nisem niti najmanj slutil, da bo imel zame velike posledice, sem se odpeljal v Ljubljano. Ker moja mati ni kazala razpoloženja peljati se dne 8. septembra z menoj na Su-šak, sam pa nisem hotel iti, sem dne 6. septembra pisal tistemu italijanskemu pod častniku, da najbrže 8. septembra ne b>m prišel na Reko. Prosil sem ga. naj za ta primer izroči moje filme nekemu ml zaa-nercu gospodu na Reki, čigar naslov sen t pismu navede!, s pripombo, naj mu to pt-smo pokaže, nakar mu bo dotični gospod povrnil stroške, ki jih je imel z razvja-njem filmov. — To pismo so italijanske vojaške oblasti konfiscirale, kar sem izve lcl šele po svoji internaciji. Kaj je storil italijanski podčastnik? Najbrž me je hote1 obvarovati neprfks, zato ni izročil mojih filmov svojim predpostavljenim v vojašnici, temveč jih je nesel nekemu fotografu na Reki, da jih razvije. Gotovo je imel dober namen, da mi pri mojem prihodu na Reko izroči slike. Fotograf na Reki je pa napravil to usodno napako, da ni pazil na opombo, da se film ne sme razvijati pri rdeči, temveč pri zeleni luči. Razvil je film pri rdeči luči, kar je seveda imelo za posledico, da se je film pokvaril in se ni poznala nobena slika. Tega vsega seveda jaz nisem vedel. Aretacija . Dne 16. septembra sem se vrnil iz Po-žege, kjer sem imel posla na že dovršeni stavbi banovinske bolnice, katero sem zgradil. Naslednji dan je bila nedelja. Ker sem se moral v ponedeljek 18. septembra udeležiti neke licitacije na Sušaku, sem se dan prej, v nedeljo 17. septembra popoldne ob 14. odpeljal iz Ljubljane na Sušak. S seboj sem povabil gospoda urednika Ra vi j ena ln njegovo gospo soprogo. Malo pred1 17. uro smo se pripeljali na most. ki deli Reko od Sušaka. Tam sem bil poklican v urad. kjer pregledujejo potne liste. To pot iz Ljubljane na Reko in mojo pridržbo je že svoje-časno zelo nazorno popisal gospod urednik Ravljen v »Jutru« Samo v pomirjenje neke znane ljubljanske gospe, ki je vedela silno mnogo pripovedovati po Ljubljani, da so mi ob tej priliki odprli kovčeg, in da so h vsuli pri tem celi kupi ponarejenih tisočakov na cesto, povem, da mi sploh niso odprli kovčega, a če bi mi ga bih, bi padli iz njega kvečjemu moji poslovni akti. Na kvesturl na Reki Ker so mi italijanski obmejni organi na mostu na Reki dejali, da je treba iti na kvesturo zaradi nekaterih pojasnil, sem mislil, da bo to kmalu končano in sem prosil gospoda Ravljena. naj mi rezervira sobo v hotelu »Kontinental« na Sušaku. Na kve-sturi so me zaslišali. Pojasnil sem ves dogodek pri fotografiranju tiste vojaške kuhinje. oziroma obedujočih italijanskih vojakov. kakor se je v resnici odigral. Zaslišujoči me uradnik se je parkrat zvezal to-lefonično s Trstom. Rezultat teh telefonskih razgovorov je bil ukaz, da morajo mene, mojega šoferja in moj avtomobil — aretirati. . , „ . i Takrat ao ml tudi povedali, da so filmi pokvarjeni. Ta novica me je močno vznemirila. Zavedal sem se, da so s tem Izginili dokazi moje nedolžnosti. V tej zavesti sem prebil prvo noč v zaporu. V Trsi Naslednjega dne dopoldne se je vsedel moj šofer za volan mojega avtomobila K njemu je prisedel orožnik, mene pa ao posadili zadaj med dva orožnika. Vklenjen nisem bil. tudi moi šofer ne. ker drugače ne bi mogel šofirati. Tako smo se odpeljali v Trst k — Jezuitom. Tam se je začelo zasliševanje. Od tega dne pa do 2Sj marca letos mojega šoferja nisem več videl. Vsa preiskava, vsa zasliševanja so tekla za me tako neugodno, da so mi od dne do dne bolj izpodiedala tla pod nogami. Ker so bili filmi pokvarjeni, je manjkalo dokazov, da na njih razen tistih obedujočih vojakov ni bilo nobene vojaške stvari. Naravno, da so oblastva domnevala, da sem ne svojih neštetih vožnjah v 1. 1932. in 1933. iz Ljubljane na Sušak preko Postojne in Reke tu- dil neštetokrat slikal vse mogoče vojaška objekte, zlasti pa še, ker eo se ob času mojega incidenta tam na cesti ob Matuljah vračali vojaki z manevrov. To domnevanje italijanskih oblastev in osumljenje, da sem vohun, je podkrepil še tisti fotograf na Reki. ki je kar na lepem trdil pred preiskovalnim sodnikom, da sem jaz sam. pred izročitvijo filmov tistemu podčastniku, filme pokvaril! Dne 25. septembra so me peljali iz Trsta v mojem avtomobilu na lice mesta, kjer sem bil dne 28. avgusta fotografiral obedujoče itaHjanske vojake. Tam se je znašla tudi tista ženica, ki odpira železniško za-tvoro. In ta ženica je povedala, da se Jo moj avto na tistem mestu večkrat ustavljal, četudi niso bile rampe zaprte. Daljo je trdila, da je videla, da sem jaz tistega 23. avgusta, preden sem izročil filme italijanskemu podčastniku, nekaj manipuliral a svojim aparatom. Vse te trditve kakor že prej izjava fotografa z Reke so bile dane ne pod prisego. Tako so se začele gostiti sumnje o moji krivdi, katerim so se pridružila še dejstva, da sem v 1. 1932., ko sem popravljal v Ljubljani pekarno Intendantskega skladišča, bil večkrat na diviziji v Ljubljani, dalje da sem tudi na Sušaku občeval večkrat z našimi častniki. Preiskovalni sodnik jo imel vse to gradivo zbrano Ladja, ki je nosila moje upanje, da mi bo lahko^ igraje dokazati popolno nedolžnost se je začela pogrezati. Pod vtisom da sem vohun velikega formata, sem bil prepeljan s koncem septembra v Koper. Tretji kamen za vseučilišlc® knjižnico Dala ga je v znesku 10.000 Din Nabavljalna zadroga državnih železničarjev v Ljubljani »Akademska akcija na vseučiliSko knjižnico«, ki ae je osnovala preteklo Jesen, se Je lotila svoje naloge z vsem elanom. Njena glavna naloga je, pripraviti tla za to, da se dobi skupni, državni denar, ki naj ni mogoče graditi stavbe, kakzftno po buje »Narodna in univerzitetna knjižnica«. A prav te vsote so najmočnejši, v trdi kamen vklesan izraz zahtev, a katerimi ns bomo odnehali, dokler ne bo cilj dosežen. ss&sss ...... .......... E S® E E E m pKte-rST ; S«** :v - ' '' jDd p m omogoči zidanje potrebnega poslopja pt pripravljenih in že predloženih načrtih. Nikogar ni, ki bi nasprotoval trditvi, da Je takšno poslopje v Ljubljani potrebno. Toda to ni dovolj. Treba je, da preide to prepričanje v resno voljo in splošno zahtevo, izraz te zahteve pa ne sme ostati samo beseda, samo popis obupnega položaja naše sedanje Državne študijske biblioteke na Poljanski cesti, pa tudi ne samo ona močna vrsta izjav naših vodilnih politikov, gospodarstvenikov, kulturnih predstavnikov o stvari, marveč se mora stopnjevati do dejanja. To učinkovito dejanje je lahko pred vsem denarna žrtev za stvar. »Akcija« si je bila vzela v svojo skrb razen novega poslopja tudi še izpopolnjevanje knjižnih zbirk, ki se bodo v novo poslopje preselile iz današnje Državne študijske biblioteke. Za to izpopolnjevanje se je namenila »Akcija« nabirati denarna sredstva posebej, zlasti doma v Sloveniji. In prav to zbiranje, če se pričenja že sedaj, utegne postati posebno močna stvarna opora zahtevi po denarju za zgradbo. Kajti, če mi nekdo zatrjuje, da se pridružuje splošnemu klicu slovenske javnosti po oni odločitvi, pa mi ob teh besedah položi na mizo deset tisočakov, tedaj mi mora biti Jasno, da človek ni govoril zgolj lz vljudnosti, tedaj bom moral globoko prepričan povedati vsakomur, da teh besed ni mogoče smatrati za fraze. V tem Je smisel naših »kamnov« za univerzitetno knjižnico. Jasno je, da z desetimi in tudi še s tridesetimi tisoči dinarjev V tem smislu postajajo vsote po 10.000 Din vse težji in večji »kamni«. V tem smislu pomeni posebno manifestacijo kamen, ki so ga zbrali gg. banovinski svetniki; v tem smislu skupne, organizirane denarne žrtve dičita mogočna sila in teža »kamna študentov«. Naši akademiki so, kakor je »Jutro« že poročalo, ob vpisu v letni semester zbrali 10.000 Din; njihov proglas na tovariše se je glasil: »Ne gre za tvoj denar, da bi si iz lastne revščine sam zidal svojo knjižnico, gre za to, da s tem svojim darom tudi ti v strnjeni vrsti enako mislečih pokažeš odločno voljo za knjižnico in s tem vzbudiš vest onim, ki imajo moč ln denar.« V tem smislu Je končno treba najlepše pozdraviti tretji kamen, kamen železničarjev, ki so ga določili za vseučiliško knjižnico na občnem zboru »Nabavljalna zadruge uslužbencev državnih železnic« t Ljubljani dne 25. marca. »Akademska akcija za univerzitetno knjižnico« nedvomno ne govori samo v svojem in v imenu vseh dijakov naše univerze, ampak tolmači misli vse slovenske javnosti, ko se darovalcem za njihov dar najtopleje zahvaljuje. m* jtj^^^mM Odobreno 06 Mialsterstva sodjalne politike in narodatgo «drovfl# iferstva soctjame pomike m i & »:« 249 ti IS. U. 1831 Dober gospodar na dobri kmetiji SlovenjgTadec, 80. marca. NI ga v vsem slovenjgraškem okraju Bo veka, ki bi ne poznal vedno se smeh- kjer gospodari na lepem, obSlrnem posestvu že nad 34 let. Njegove zasluge za miši in js k o občino, pri katejri je že nad 31 let odbornik ter je bil med tem časom tudi župan in občinski svetovalec, mo neštevil-ne ter se mu je mislinjska občina prav lepo zahvalila, ko mu je lani 8. septembra podarila diplomo častnega občana. Franc Jurač je ustanovitelj in načelnik živinorejske zadruge, blagajnik gasilske čete Sv. Florjana v Doliču, odbornik kraj-nega šolskega sveta in cerkveno konkurenčnega odbora. 2e več let vrši službo zapriseženega davčnega izvedenca in je poleg tega že nad 30 let glavni zastopnik banke »Slavije«. Vse življenje Je zvest napredni misli. Vsem Je znano njegovo geslo: »Pomagaj bližnjemu, kjer in kolikor mu le moreš, sicer mu vsaj ne škoduj!« Ob 65-letnici mu vsi iskreno želimo, da bi ga vsaj ob njegovi 80-letnici našli, kakršen je danes! tJajtočega, nad vse zabavnega in zanimivega Franca Jurača, p. d. Mravljaka, ki »razmij« 2. aprila ©5-letnico rojstva. Rodil se Je v občini Mislinje na Tolstem vrhu, Srebrni jubilej domačega podjetja Prispel le pred leti tam iz veselega Hrvatskega Zagorja mlad in podjeten pfčar-ski pomočnik, kateremu jo postalo domače obzorje pretesno, v Ljubljano. Kot prvo-vmtijn deiav ie dobil z lahkoto delo in delal le pri stari tvr.lki Drelee, ki ie imsla taikrat mnogo dela v hrvatskem Priinorju Pomlad v Rogaški Slatini kmetov je pil grof dnevno iz tega vrelca. V knjigi ki Jo je spisal slavni zdravnik dr Benedikt Griindel leta 1685. v latinskem in dve leti pozneje v nemškem jeziku o rogaški zdravilni slatini, najdemo na prvi strani sliko v bakrotisku, ki predstavila Apolona, sedečega na marmornatem podstavku. V njegovi bližini vidimo Pegaza., ki bije s kopitom zemljo, iz katere privre zdravilna slatina na onem mestu, ki ga obseva mogočen plamen iz oblačnega neba. V ozadju stoji stara cerkev Sv Križa, ki je oddaljena od vrelca približno to minut Priiatelj doktorja Griindela. kraljevski Co-mes Palatinus, kronani poet in papežev notarius dr Adam Lebenwald razlaga pravi pomen te slike takole: »Ko je hotel Pegaz poleteti na vrhove Parnasa, zagleda Apolona sedečega na marmornatem sedežu v bližini Sv Križa. Zato se spusti na zemljo, da pozdravi svojega gospodarja in kneza vseh Muz. Apolon mu odgovori z dvignjeno levico: »Krilati moj konjiček, zapusti Tvoje Muze! Mesto Hipokrene naj bo v bodoče Roičokrene. Tam so le pravljice in sijaj bahaškega človeštva, tu pa zdravje in resnična božja moč«. Kakor omenjeni »kronani pesnik«, tako so si i drugi razlagali nastanek odnosno izvor rogaške slatine, ki vre iz zemlje v bližini Sv Križa, v nekdanjem Ločjem dolu poleg Ločke vasi, ki se imenuje dandanes: Ro°a povabiti strokovnjake, zlasti tudi gg. občinske svetnike in ostalo občinstvo k poskusnim vožnjam proti Št. Vidu kakor tudi k Sv. Križu. Zbirališče jutri točno ob treh na trikotu pred Figovcem. pravilih tedanje balneološke vede. Dandanes je v tem oziru lažje, ko so hitra prevozna sredstva že povsod vpeljana, da lahko dovedejo potnike z vlaki ali avtomobili direktno do zdravilišča. Le iz zagorskih krajev onkraj Sotle pridrdra še včasih stara kočija, spomin na nekdanje dobre in mirne čase... Toda samo spomin, ker v kočijah ni več grofov in baronov, ki so delili blažene napitnine med slatinsko služinčad-jo! In kakor povsod, tako se spreminja tudi življenje v zdraviliščih in toplicah. Poprej nekdaj je sprejemala Rogaška Slatina v svojo sredo le odlično, to se pravi — bogato publiko, tako da nisi vedel, dali prihajajo gostje zaradi zdravja ali pa zaradi parade. Pri največji vročini vršili so se svečani plesi in bogvaruj, ako bi si bil drznil kakšen navaden zemljan brez fraka in cilindra prestopiti prag reprezentančne plesne dvorane. Ne samo bolezen, temveč predvsem brez- hibna svečana obleka je bila nekdaj predpogoj za slatinskega gosta! In kakor zahteva dandanes gost od sebe le malo, tako zahteva od drugih vedno več Nekdaj so se zadovoljili z dušljivimi petrolejkami, z dvomljivo pitno vodo in z zatohlimi kabinami, kjer so si lahko skrivali svoja sramežljiva telesa. Dandanes pa ne moremo zadovoljiti gosta brez električne razsvetljave, brezhibne pitne vode iz gorskega vodovoda in brez športnih kopališč, kjer se zbira vse, mlado in staro, moško in žensko. V reprezentančno dvorano pa prideš lahko brez fraka in odprtim ovratnikom ter — planinskimi čevlji! Moderno usmerjen človek gre za naravo kot edino pravilno vodnico. On hoče zraka in vode. solnca in naravnega zdravila in okrepčila za svoje telo in svoje dandanes precej naporno duševno življenje, Rogaška Slatina vodi o tem račune, zato ustvarja vedno nove predpogoje za znosno bivanje v zdravilišču, predvsem v pogledu zmernih cen, v pogledu zdravstvenih institucij moderne dobe, med katere spada poleg higijenskih sob s toplovodno napravo, centralno kurjavo — za malo in zimsko sezono — itd., predvsem športno kopališče, ki se je začelo graditi s polno paro na najbolj solnčnem prostoru zdravilišča in bo letos v juliju že za kopanje urejeno Ta novost bo marsikaterega športnika razveselila, kakor bo na drugi strani nad vse osrečila bolnike novost, da je zadnja analiza pokazala izvanredno visoko zdravilno moč vrelcev Rogaške S^tine, ki pokazujejo od dr. Griin-delovih časov naprej znaten porast zdravilnih mineralij. tako da je postala Roga ška Slatina rešiteljica pr marsikaterih težkih primerih bolezni želodca žolčnega mehurja, protina in sladkorne bolezni, ki iih ni bilo mogoče na drugi način izlečiti. To potrjuje predvsem tudi analiza, iz katere razvidimo, da je rogaška zdravilna slatina še vedno najjačja zdravilra slatina v grupi alkalo-salinsko-zemljatih vrelcev Jugoslavije in menda tudi izven nje. saj prekaša njen vrelec Donat celo vse vrelce v Karlovih Va-rih, ki jih pozna ves svet Naj bi nam ostali tako ohranjeni trajno naj napajajo bolne s svojim naravnim zdravilom naprej, kakor se to godi že okoli 300 leti opere gospodin|av 40 letftw Ali to je samo del trpljenja, ki ga ima večina gospodinj vse svoje življenje z žehto. Koliko ur ie porabila pre| —težko sklonjena nad pralnim čebrom — samo za družinsko perilo! Ogniti se temo delu »ker ni mogoče — olajša se po zdaj lahko—, s Schichtovim Radionom. Zakaj Radion pere sam. Tako lahko {e zdaj toi A) zvečer »e perilo namoči, B) drugo futro se Schichtov Radion v mrzli vodi raz* topi, v raztopini pa so potem kuha perilo vsaj 15 minut, C) nato se perilo fzpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler nI voda čista ... in perilo je oprano! Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom. Ne muči se! SCHICHTOV Občutno met ▼ Izobrazbi, ki vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira mm vajšt poti do uspeha, Izpolnite s čltanjem ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE LN SVET«. Posamezni zvezki samo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din ra tri mesece. (Okoli 400 strani poljudna znanstvenega In zabavnega Stiva s gimi slikami). Uprava: LJubljana, Km fljeva ulica 5 OSVOBODITE NAS SKRBI GLEDE NOG! Za velikonoč boste zanesljivo elegantno la diskretno oblečeni, ako si nabavite nogavioa z gornjim zaščitnim znakom. 9 = •rCTTCT", Z*.. •tv- Vesele velikonočne praznike iskreno telimo vsem sotrudnlkom^ in prijateljem, vsem čitateljem in naročnikom, vsem inserentom in dopisnikom. Današnja številka »Jutra« je^ že vel -konoena izdaja in obsega 24 strani, »Ponedeljsko Jutro« bo zaradi praškov izjemoma izšlo v torek prihodnjo redno številko »Jutra« pa dobe naročniki v sredo. ★ NaAs velikonočna številka W morala Imeti najmanj dvakrat toliko strani koli-£r ih £, ako bi hoteli objaviti vse č a*-ke to dopise, ki smo Jih prejeli z željo, da naj bodo objavljeni v tej številki. Uvrstili smo le najnujnejše, odložili pa vse, far se je dalo odložiti. Prosimo dop*mke in poročevalce, naj si ne dajo praznikov, ako njihovi prispevkin^ooV Javi jeni. V teku prihodnjega tedna pridejo vsi na vrsto. _ ________ l^ECJolŽimo"TOVRSNIKOV IN OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima Ljubljana, Aleksandrova cesta Štev. IS- *~6Čr letnica s k rb n o matere. Te dni Je v Kozjecn, kjer živi pri svoji hčerki ln svojem zetu, županu in odvetniku*. fr. arju, v robinskem krogu obhajala »Oletnieo rojstva ga. Marija Križ a J e v a, Se vsa mladostna in optimistična, kakršna je bila vse življenje čestitkam številnih znancev Iz Celja in Kozjega se pridružujemo tudi mi. še na mnoga leta!_____ "Udeležite" se tekmovanfa ))Agfa-Box-Kamera 24« PRECITAJTE NAS OGLAS!__ ♦ Jubilej zagrebške trgovske akademije. Vsako leto praznuje ^grebSka trgovska akademija svojo slavo 0b _ obletnici smrt hrvatskih mučenikov Zrmjskega in Fran kopana. Na ta dan so prirejene slavnostne akademije, slavnosti pa seudeležujejode: legacije vseh trgovskih akademij v naši državi Letos bo imela ta komemorativna slavnost še poseben pomen, ker je z njo združena proslava SOletmce zagrebške trgovske šole, odnosno akademije \ 50 le-tih svojega obstoja Je zagrela trgovska šola poslala v svet veliko število absolventov, ki so zavzeli v domovini ki tuli na tujem ugledna mesta v Javnem m go spodarskem življenju. Po osvobojenjn j« stara zagrebška trgovska akademija do bila precej tovarišic v raznih krajih na»e države, ki se bodo letos gotovo udeležile jubileja v Zagrebu. V tisku je že obširna spomenica zagrebške trgovske akademije, v kateri Je njen ravnatelj Ljubomir Had^ žič izčrpno opisal zgodovino trgovskega šolstva Hrvatske in Slavonije. ♦ Smrt odličnega častnika. V Sarajevu je umrl general Dimitrije Kuzmanovič, ki je več let služboval tudi v Zagrebu in Je bil zelo priljubljen v vseh slojih. \ na-lepšem spominu bodo zagrebškemu prebivalstvu ostale njegove prireditve slave 8o pešpclka ca dan smrti Znnjssega ln Frankopana ter družabni večeri v oficirskem domu, ki so se vedno P^varjall v prisrčne manifestacije rodoljubja in po bratimstva. Aktivno Je sodeloval tudi v zagrebški sokolski župi in v vseh krogih je bll zelo priljubljen kot »čika MiUe«. ........ HOTEL „ASTORIA" ZAGREB, Petrinjska ulica 71 72 MAJMODERNEJE UREJENIH SOB. Centralna kurjava, tekoča topla in mrzla voda, v vsaki sobi telefon, lift. Sobe: z 1 posteljo 30—50 Din, z 2 posteljama 70_go Din. — Popolni pension: z 1 posteljo 70—90 Din, z 2 posteljama 160 Dim Brzojavl: HOTASTORIA, ZAGREB Telefon: 8777 3155 ..................... MiS e Tako ogromno lzbero blaga za obleke, plašče itd. ter manufakture sploh, zanesljivo dobre kakovosti in najceneje, n. pr.: kamgarne za praznične obleke od Din 98.- štof za deške in moške obleke » » 32.- modno z» damske plašče > > 68.- volneno za damske obleke > > 26.- OGLED IN NAKUP PRI NAS VAM BO UŽITEK SPECIALNA TRGOVINA NOVAK — LjuMlana kongresni trg IS (pri nunski cerkvi) Pokojni general Kuzmanovič se je rodil leta 18S2. v Kumanovem in ker je bila takrat Južna Srbija še pod turško oblastjo, je obiskoval turške srednje šole in je bil tudi odličen dijak v Carigradu. V želji, da bi postal srbski oficir, pa je na skrivaj odpotoval v Srbijo in leta 1900. Je bil sprejet v vojno akademijo. V balkanski in svetovni vojni se je odlikoval z izredno hrabrostjo. ♦ Občni rbor lutkarjev. Jugoslovenefci lutkarski Bavei bo imel svojo letošnjo glavno skupščino prihodnjo nedeljo, 8. aprila, ob 10. v restavraciji »Zvezdi« v LJubljani. Vabila »o bila razposlana samo tistim članom, ki so poravnali članarino, kljub temu pa se lahko skupščine udeleži vsak interesent in prijatelj lutkarstva. ♦ Zdravniška zbornica za dravsko banovino ima svoje uradne prostore v Ljublja d, Dalmatinova ulica 10-11, desno, urain# ure pa ob delavnikih razen sobote od pol 17. do pol 18. ♦ Kongres Zveze ban&nl. zavarovalnih, trgovskih in Industrijskih uradnikov Jugoslavije bo 20. maja v zborovalni dvorani Delavske zbornice v Beogradu. Začetek ob S. uri. Udeležili se ga 'bodo delegati podružnic iz vse države. Na dnevnem redu bodo tudi razprave o važnih stanovskih vprašanjih, kakor o kolektivnih pogodbah, o delovnem času, o minimalnih plačah, o borzi dela, o vprašanju nameščenskega zavarovanja In o številnih drugih vprašanjih, ki se tičejo nameščencev. Predlagala se bodo tudi nova pravila. ♦ Smučarski dom SK Ilirije v Planici ima v svoji okolici še vedno prav idealne snežne razmere. Pred domom na Slatni je še 1.30 snega (srenj). Smuka izvrstna. Dnevi bo že prav lepi in solnčni, noči pa še hladne. Bližnja okolica nudi lepe ln prijetne smučarske izlete. Mogoče pa so tudi daljše ture na planine in Triglavsko pogorje. Pri Tamarju in dalje proti Jalovcu je vse bogato zasneženo in tereni so prav idealni. Smučarska šola bo delovala Se preko velikonočnih praznikov. Dom Je prvovrstno in stalno oskrbovan In nudi vsakomur res prijetno in udobno zavetišče in oddih. Tudi nesmučarji, ki si hočejo malo odpočiti od dela in mestnega hruma bodo v polnem obsegu prišli na svoj račun. Po praznikih bodo posezijske cene. ♦ Izseljenski muzej. Zveza izseljenskih organizacij je ustanovila tudi svoj muzej in se je iz skromnih začetkov, razvila zanimiva kulturna institucija, ki nam kaže materialno življenje in duševno moč našega rodu v tujini. Prostore je dal na razpolago izseljenski komisarijat v Zagrebu v Palmotičevi ulici in je ves muzej ras-deljen že na 12 oddelkov in 73 pododdelkov. Na prvem mestu je izseljenski tisk, potem so pregledi o delovanju raznih društev naših izseljencev, posebej so zbrani podatki o prosvetnih in cerkvenih organizacijah, posebno velik in pregleden ;>a Je oddelek, ki označuje gospodarske razmere v posameznih naselbinah. V nadaljnjih oddelkih pa Je prikazano sodelovanje pri konsolidaciji domovine. Ta oddelek ima zgodovinske dokumente jugoslovenskih odborov po širnem svetu in posebej še arhive Jugoslovenske narodne odbrane v Južni Ameriki. Iz teh dokumentov je aaj boljše razvidna domovinska ljubezen in požrtvovalnost rojakov, ki jih je borba ž« Obstoj razkropila po tujem svetu. ♦ popust na nemških državnih železnicah. Kakor smo zvedeli, je zvišala nemška državna železnica popuste za potovanja inozemcev v Nemčijo za velikonočne praznike od 25% na 75%, in sicer velja ta popust za čas od 25. t. m. do 9. aprila. Naj-poznejši nastop povratka je 9. aprila ob 24., najmanjši čas bivanja v Nemčiji pa je 7 dni. Naše c. naročnike opozarjamo v zadnjem hipu na to ugodnost. ♦ Dijaške ekskurzije v Zagrebu. V četrtek popoldne Je prispela v Zagreb večja skupina dijakinj beograjske ženske realne gimnazije. Beograjske tovarišiee so na kolodvoru sprejele dijakinje zagrebških realnih gimnazij. V Zagrebu pa so se te dni mudile tudi dijaške ekskurzije iz Celja in Som'fcora in so si dijaki med drugimi kul turnimi institucijami ogledali tudi razstavo hrvatske umetnosti v Jugoslovens^i akademiji. ♦ Naši v Ameriki. V Chicagi kandidira za državnega senatorja rojak Viljem Lavni, pravni svetovalec Jugoslovenske jed-note. — Za policijskega načelnika v mestu West Alisu je imenovan rojak Tomo Ka-stelic. Novi policijski načelnik se je rodil v Ameriki, eovorl pa dobro slovenski. — Dramsko društvo »Ivan Cankar« v Cleve-landu uprizori 1. aprila Cankarjeve »Hlapce« _ Znani slovenski slikar Perušek je v Slovenskem narodnem domu v Clevelan-du razstavil te dni 80 svojih del. Slike so nanrodaj in vlada zanje zlasti med našimi' rojaki mnogo zanimanja. — V angleščini je bilo na odru Slovenskega narodnega doma v Clevelandu 18. marca uprizorjeno Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. Prevod znamenitega Can- Pred vsako jedjo, zlasti pa pred kosilom ln večerjo kozarec zobna pasta ln prašek se uporablja z najboljšim uspehom. Zaloga DROGERIJA GREGORIC dr. z o. z LJUBLJANA, Prešernova ulica 5. ROGAŠKE SLATINE, ld izboljša tek, gasi žejo ln utrja zdravje! Dobra je, okusna in poceni. 3065 karjevega dela Je preskrbel rojak Klan-čar. _ V Lemontu je nedavno umrl samostanski brat frančiškanov Fidelis Jagodic. Zadela ga Je kap. štel Je 66 let ln Je bil po rodu doma s šenturške gore. — V Oa-klandu je za jetiko umri Leopold Majdič, star 45 let, doma iz Brezja pri Kamniku. V Ameriki je bival 20 let, v naselbini Pe-oria pa je izdihnil rokaj Anton 2vab, star 55 let, doma z Bohinjske Bele na Gorenjskem. — V naselbini Eear Creeku Je preminil rojak Jože Jerman, star 57 let in doma lz Črnomlja. V Ameriki je bil 30 let. ♦ Statistika 0 zagrebškem tramvajskem prometu, še nekaj tednov pa bo zagrebški tramvaj št. 3 ves dan nabito poln. Na vrsto pride namreč Sava. Statistika kaže, da ima zagrebški tramvaj največji promet v opoldanskih urah, ko se uslužbenci vračajo z dela in hite nazaj na delo, ali pa na Savo. Od 12. do 1. se vozi s tramvajem v poletni dobi povprečno 4000 ljudi. Potem sledi promet med 7. In 8. zvečer, ko prevozi tramvaj 3940 oseb. Najmanjši promet pa je med 11. In 12. uro ponoči. Statistika našteva samo 66 potnikov, kar je povprečje delavnika. Ob nedeljah ln praznikih Je frekvenca dokaj večja. V nedeljo Ima tramvaj največji promet med 9 ln 10. uro dopoldne, povprečno 5120 oseb. Ponoči pa tudi ob nedeljah ni tramvajski promet bogve kako živahen. Med 11. In 12. ponoči beleži statistika povprečje od 92 oseb. To pomeni, da so meščani tako zavzeti za udobnost, da ponoči ne sredo daleč od svojih stanovanj. Po tramvajskem prometu Zagreb ponoči ne nudi velemestne slike. ♦ Najstarejši vojak v Zagrebu. Po listih Je nedavno kro*tla vest, da Je na Saškem umrl najstarejši nemški vojak Halan, ki Je preživel vse vojne od 18fi6. leta naprej. V Zagrebu pa živi vojaški starosta, upokojeni podpolkovnik Jovan Herak Iz Bjelovara, ki gotovo še prekaša nemškega veterana ln Je eden od najstarejših bivših vojakov v JugoslavlJl. častniško karijero Je sačel pri graničarskem polku v Bjelovaru, leta 1864. pa Je bil premeščen med Slovence v Novo mesto k lovskemu bataljona. Iz Novega mesta Je odšel na italijansko bojišče, kjer Je ostal do zaključka miru, pri katerem Je Italija Izgubila Benetke. Prevrat ga Je zatekel v Zagrebu in je še nekaj mesecev 6lužbova! v vojski narodnega sveta, potem pa Je bll upokojen s 65 leti službe. Jovan Herak spada v vrsto onih rodoljubnih gran Carskih častnikov, ki so živeli ln delovali v tradicijah bana Jelačiča. ♦ Zasledovan morilec. V okolici 81ovenj-gra sveže blag®. Is Ljubljane u— Razsteva s!KPlck Up« od Vina Delmar DEKLE Z ULICE v naslovni vlogi nepozabna Madarae Butterflj' Sy 1 via SldJiey POZOR? Pazite na svoje dragoceno krzno ta g« zato ohranite čez poletje pri tvrdki I. W A N E K SV. PETKA CESTA 9 Prevzamem sedaj popravila plaščev po znatno znižanih cenah. 3126 ra sre<}stvo proti kašiju se prodaja sedaj v vseh aootekah v malih steklenicah poleg znanih velikih steklenic. Odobreno pod br. 135, od a tebruarj« 1994. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA AZGLAS 1. Ker se bo v doglednem času nadaljevalo zasipanje onega dela pokopališča pri Sv. Krištofu, ki je odločen za novo cesto, najemnike grobišč ponovno pozivamo, da čimpreje poskrbe za eventuelm prenos ostankov k Sv. Križu in da odstranijo spomenike. 2. Uprava pokopališč pri Sv. Kriza opozarja p. n. stranke, da pravočasno obnove najemnino za grobe. Prekopalna doba za odrasle ie 10 let, za otroke 7 let — Pokopališki sklad v Ljubljani, dne 27. marca 1934. 8125 w¥wywwvwwwvwv Pomladanske obleke površnike in trenchcoate za gospode kupite najceneje pri tvrdki FRAN LUKIČ, LJUBLJANA Stritarjeva ulica u— Znižane cene. Kljub povišku glede na »gledališki dinar« Je Elitni kino Matica znižal cene in to od 10 na 6 Din in 0.50 za gledališče, torej 6.50 Din, od 13 na 12 in dinar za gledališče je 13 Din, od 15 na 14 in dinar za gledališče je 15 Din, od 20 na 19 ln dinar za gledališče je 20 Din Najugodneje kupite ali naročite damske plašče in kostume v damski konfekciji A. PAULIN, Ljubljana KONGRESNI TRG 5__ u— Ne pozabite, da bo v soboto dne 7 aprila v Unionu velik koncert »Tabora« Nastopili bodo: pevski zbor »Tabor« pod vodstvom pevovodje g. Fr Venturinija, operni solist g Robert Primožič, operna solistka gdč Anita Mezetova, violinist g. Karlo Rupel, dirigent opere g dr Danilo švara Preskrbite si vstopnice pravočasno Kavama „€ENTRAL" NOVA DAMSKA KAPELA! Odprta celo noč: na Vel. soboto, nedeljo in ponedeljek 3074 B— Zaključek Zadružne šole v Ljublja ni. V torek, dne 27. Ui.se ie izvršil slovesen zakliuček letošnjega zadružnega tečaja na Drž. dvorazr. trg. šoli v Ljubliam. Ravnatelj g. Josip Gogaia ie pozdravil zastopnika kr. banske uprave s. inž. Jelačina in zastopnika Zveze slov. zadrua v Ljublia-ni e. tainika ^bauerja tnr podčrtaval važnost Zadružne šole. katere namen ie izobraziti kmetske fante in može za sposobne zadružne delavce Nato ?? Dodal neka' statističnih podatkov Zadružna šola se ie tek. šol. 1. pričela dne 16 oktobra in je traiala do 27 marca 1934. V šolo ie vstopilo 39 udeležnikov. od katerih sta dva izstopila. UdeUžniki so bili ir 14 različnih srezov dravske banovine, dva eta bila u slovenskega ozemlja iz Italije, eden pa iz Avstrije. Tečamiki so doseli nasledme učn- uspehe: 5 iih ie preielo izpričevala z odpfnim ueoehom. 12 p orav dobrim. 13 z dobrim in 3 z zadostnim uspehom. Stirie tečajniki eo dobili nezadostno oceno. — Po nagovoru s ravnatelja se ie vršil pregledni izpit iz vseh oredm>tov. da so ss. zastopniki dobili voogled v obsežno delo. ki_ se izvrši v zadružni šoli in da so spoznali, v koliko so si udeležniki prisvoiili predelano snov Tečajniki so odsovariali prav dobro. Po izpitu ie dovršilo šolo 568^ pride komai po «n absolvent na dve občini dravske banovi ne Zato ie nadaljnje d-lovanje zadruzne šole nuino potrebno. Vsaka zadruga bi mo rala imeti temeljito zadružno izobražene ljudi v svojih odborih. Tako izobrazbo nudi edino zadružna šoln. ki ie veled tega za naše gospodarske razmere nuino potrebna Zato ie izrazil g. ravnateli prošnio. nai bi Zadružna zveza in Zveza elov zadrug, ki sta v tekočvm letu financirali zadruzno šolo 'v rv!a*Pvol? orva Din drnca ™ I Pozor!! Danes in naslednje dni' Senzacija!! Film kot dopolnilo programa! „§mtiear$ke tekme v Planici44 »ELITNI KINO MATICA« Telefon 2124 Din »829 tudi v prihodnjem letu in še da lje nudili financijelno možnost, da bo zadružna šola nadaljevala svoie izobraževalno delo S pozivom, nai udeležniki dobro in olodonosno uporabi io svoie znanie pri zadrugah svoiega domačega okoliša in nai obranijo v svoiih srcih bodrilne besede o državljanski zavesti in državljanskem iy>no eu ter iih širijo v narodu je s ravnateli za DE. CIRIL CIEMAN zobozdravnik LJUBLJANA, Bethovnova ulica 15 ae ordlnira do 15. maja zaradi študijskega potovanja v inozemstvo. 3204 NEMftKO-SlA) VENSKA FOTOGRAFSKA TERMINOLOGIJA mora zanimati vsakega slovenskega fotoamaterja Cena Din 10.—. Dobiva se v Drogerlji Gregorič, Ljubljana Prešernova ulica 5. Hitite, da ne zamudite! Zadnji izvodi nepozabnega romana »Prokletstvo ljubezni4 bodo kmalu razprodani. Pišite takoj upravi »Slovenskega Naroda«, da vam pošlje knjigo, ki jo boste čitali z največjo naslado in užitkom. — Cena: broširana Din 20.—, vezana Din 40. —(a poštnino 3.— Dtn več). Poslednjič Vas opozarjamo na Priložnostni fotografski cenik brezplačno v: DROGERIJI GREGORIČ dr. z o. i LJUBLJANA, Prešernova ulica 5 Tatvine ne prenehajo. Iz izložbenega okna Preskerjeve trgovine na Sv. Petra cesti je ukradel nekdo štiri srajce, 10 kravat ln več parov nogavic v vrednosti 500 Din. Iz stanovanja Franca Bradača v Mostah je odnesel nekdo 200 Din gotovine in zlat poročni prstan z monogramom G. F. 1927. Neznan mlajši moški je ukradel z vrta hiše št. 29. v Jegličevi ulici 3 moške srajce in več drugega perila na škodo Ane Batageljeve. u— Truplo novorojenčka v grmovju. V grmovju blizu mestnega vodovoda v Kle-čah so našli trupelce novorojenčka, zavito v komad ženske jopice pepelnate barve. Trupelce fantička je očividno leialo tamkaj že nad 10 dni. Kakor je ugotovil zdravnik, je bil novorojenček normalno rojen, popolnoma donošen. Neznano mater Iščejo orožniki. Trdoglavost in lenoba sta dve slabi svojstvi. Mnogo bi se dalo popraviti, če ljudje ne bi bili leni in trdoglavi. Tudi Vi ste tak! Vi dobro veste, da je Radenska slatina iz-vanredna pijača in zdravilna, da leči mnogo bolezni dokler niso zastarele, pa vendar še do danes niste poslali Vašega naslova, da bi Vam mogli poslati cenik za dobavo slatine, obširno brošuro o njej in kopališki prospekt. Vse to dobite brezplačno. Ne bodite apatični in še danes pišite na naslov: Kopališče in zdravilišče Slatina Radenci, Slovenija. 88 u— Zanimiv par. Po raznih mestih države hodita 34 letna Zdenka Trauberjeva, bivša trgovka lz Varaždioa ln pa Nikola Janjič iz Beograda. Nastopata zelo odlično, sta elegantno oblečena ln vršita vsepovsod kraje po trgovinah. Te dni sta bila tudi v Ljubljani, odkoder sta še pravočasno pobegnila. Zasleduje ju zlasti beograjska policija, kajti zanimivi par je zagrešil t Beogradu največ tatvin. u— Zboru Ljubljanskega Zvona. V torek po praznikih skupna vaja. Nastopi se bližajo! Vsi ln vse! RE VOT }e m&ftns okrajSav« u REVm 0 Trok » )• tal« ZOBNE SCETKE ki ®e prodaj* t koriM reroih Otrok. Zalog« Drogftrija Gregor,č. Preier&ora »i. 5. DENTOSAN j« Mj.l>o4jta ZOBNA PASTA Ima i*redt» 6»«ik> m ra®kulevaJojO rredaoM ia pr&preiuj« nabri.ra.nj« sobnega kamna. Zahtevajte j« po »seb lekaroai ic lrog«ri;ah - Velika tul» gtan-e IS Din_ u_ Gadova peč v fiimu. Znamenit je cviček iz Gadove peči in prelepa Je tista pokrajinica Naš priznani filmski umetnik M Badjura je filmal trgatev v Gadovi pe čl. Te dni se bo videl v kinu Matici ta lep košček naše zemlje ln vesela trgatev u_ Pogrebno In podporno društvo ar-žavnlh uslužbencev. Člansko zborovanje se bo vršilo 8 aprila ob 8 v salonu pri »Levu« u_ Velikonočne razglednice Ciril Metodove družbe se dobe v trafikah, trgovinah in CM pisarni, Beethovnova ulica 2. u_ Zvezna knjigarna, družba z o. z., ®e Je preselila v »pasažo« palače »Viktorije«. Aleksandrova cesta 4. Iz Celja ©MIŠ PRI SPLITU HOTEL BELLEVUE Nova stavba, teko *a voda Pension Din 60—80: za daljše bivanje zahtevajte specijalno ponudbo! fIate 1 an — Suša* Prekrasen položaj na morju Sobe z ba. nonora na morje Veliko lastno kopališč. < plažo Odlična Kuhinja, na {prijetnejši od lih poleti in pozimi Od l lanuarja 193-,nv1 lastniki in nova uprava: hotel delorm -enoviran, popoln penzijon do 1. junija Mn 70_. Avtobus k vsakemu vlaku e_ Novo delo vladnega svetnika Lileka. Ugledni znanstvenik vladni svetnik e Em»-lian Lilek v Celju je napisal novo delo v nemškem jeziku: »Vorschlage zur Losung der deutsch-osterreichischen Anschlusstra oe und zur Befriedigung der Deutschen und Slaven« Avtor v tej knjigi z zgodovinske «a in političnega stališča dokazuje potre bo da se v primeru priključitve Avstrije k \emčiji izroči slovenska Koroška Jugosla viji in da se osnuje koridor med Jugosla vijo m Češkoslovaško Knjiga obsega 84 strani male osmerke ter izide danes v sa muza ložbi avtorja in tisku Zvezne tiskarnt v Celju To novo Lilekovo delo bo gotov«, vzbudilo veliko pozornost tudi izven melr. naše države e— V počastitev 80letnice prof. Josipi Kožuha v Celju je daroval g Ludovik Ze pič tajnik zavarovalne družbe »Slavije« v Ljubljani 100 Din. banovinski uradnik go spod Blaž Poznič pa W Din Dnaski kuh. nj v Celju Novi mojstri Pred komisijo za moj strske -zpite v Celju ki ji predseduje ma aistratn' komisar g Pogačnik so v febru arju in marcu položil' mojstrski izpit( na slednji kandidati: mizarji Josip Kralj u Zg Ložnice pn Žalcu Franc Poličn.k z Re čice ob Savinji Viljem Marovt z Rečice ob Savinji Fran Kovačič iz Dravograda m Franc Arzenšek iz Greta pri Celju, čev ljarjs Ivan Degen iz Lalkega ln Vekoelav Bel tram i Ostrožnega pri Celju, aoboslikai Franc Suler iz Kasaz pri Petrovčah, kovač Viktor Blatnik iz Ojstriške vasi, pek Josip Sedovšek z Rečice ob Savinji in klepar G j uro Pavliček iz Miholjancev Trije kandidati so pri izpitu padli. Novi mojstrski izpiti te začnejo v torek 3. aprila Ta dan bodo izpiti za brivce, v petek 6. aprila pa za čevljarje. , , ,, e— Ii DruStva jugoslov. akademikov Člana tega društva, mlada, talentirana ia-hista Ivan Marek in Jože Peterman sta odigrala v ponedeljek izmenoma simultanko na 24 šahovnicah proti članom celjske Svobode Po igri, ki je trajala 2 in pol ure. sta beležila visoko zmago, t. j. 17 in po! točke ali 72.91 odst. Igralci, med katerimi je več prav dobrih šahistov, so igrali zelo lepo in disciplinirano. Društvo bo priredilo v torek 3 aprila ob 20. socialno gospodarsko predavanje v Celjskem domu, v sredo 4. aprila popoldne pa ekskurzijo v Westnovo tovarno (zbirališče ob 14.30 pred rudarsko šolo). Društvo je doslej doseglo že razne popuste, olajšave in ugodnosti za svoje člane Avtoprometna zadruga Bistra v Ljubljani je dovolila 20 odst popusta na progi Ljubljana-Celje in obratno, mestno avtobusno podjetje v Celju je dovolilo polovično voznino na vseh svojih progah, ki-nopodjetje »Union« v Celju pa je dovolilo članom društva znižano vstopnino pri vseh popoldanskih predstavah. Poleg tega so člani v frizerskem salonu g. R Grobelnika v Celju deležni znatnega popusta za striženje in britje Te ugodnosti veljajo le za člane, ki se izkažejo z društveno legitimacijo. e— Halol Koncert Pevski odsek Industrijske gasilske čete lz Šoštanja gostuje prvič v Celju v nedeljo 8. aprila ob 4. (16.) url v veliki dvorani Narodnega doma s pestrim sporedom ln se priporoča občinstvu za obilen obisk e— Smrt dvojčkov Postrežnica Bevčeva iz Virštanja je porodila 24 t. m v celjski Borodnišnici dvojčke, dečka in deklico, lečku so dali pri krstu ime Lojze, deklici pa Vera Otroka sta bila zelo slabotna. V torek je umrl deček, v sredo pa deklica. e_ Kolesarskega tatu so izsledili V četrtek ob 15.15 je 22ietni pekovski pomočnik Simon Strank od Sv Petra na Medvedovem selu izmaknil radiotehniku g. Antonu Dobrotinšku iz neke veže v Prešernovi ulici 1200 Din vredno kolo in se odpeljal po Ljubljanski cesti. Tatvino so takoj opazili in obvestili policijskega agenta ki se je odpeljal za Straškom. ga dohitel ln aretiral Kolo so izročili lastniku. StraSka pa so izročili okrožnemu sodišču. e— Čas je že. da si tudi Vi nabavite nove srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju e— Kino Union. Danes ob 2030. jutri ob 14.15, 16.15. 18.30 in 20.45 ter v ponedeljek ob 16.15 in 18 30 zvočni velefilm »Pesem sveta« in dve zvočni predigri, v ponedeljek ob 20.45 ter v torek ob 16.15 in 20.30 pa zvočni velefilm »Poslednji korak« in dve zvočni predigri V ponedeljek ob pol 11. dopoldne matineja. Iz Maribora a— Shod JNS na Pobrežju. Preteklo soboto Je bil v dvorani g. Štefana Renčlja shod, kl ga je sklicala krajevna organizacija JNS Pobrežje, Tezno in Zadravje Shod je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Anton Požar. Obisk Je bil prav dober. Narodni poslanec g. Anton KreJČJ je podal obširno poročilo o delu Narodne skupščine, o gospodarskih Id finančnih razmerah v naši državi ter tudi kratek pregled zunanje politike Predsednik se Je zahvalil g. poslancu za njegova poročila ter prečital resolucijo, t kateri zborovale! zahtevajo energične ukrepe za sanacijo nezdravih razmer v državi. Resolucija J«* bila soglasno sprejeta ln Izročena g narodnemu poslancu. Lepo uspeli shod Je pote kel v znamenju velikega zanimanja o splošnem delu organizacije JNS, kl Ima pod okriljem vse stanove Jugoslavije. a— Priznanje za dobro delo. Protittfber kulozna liga Je povabila v dvorano OUZP predvčerajšnjim 61 hišnikov, ki so vneto nabirali takozvanl stanovanjski dinar, k1 ga plačujejo prostovoljno skoro vsi mar! borskl najemniki in hišni lastniki vsak m* sec v fond lige. Lepo priznanje Jim Je t? rekel predsednik Protituberkulozne lig* upokojeni višji državni pravdnik dr. Jan čič. a— Ljudska univerza vabi tudi letos vsf svoje prijatelje ln pristaše, da Ji pomagajo obdržati v sedanjih težkih časih finančne ravnovesje z majhnim prispevkom, vsaj e članarino, kl jo zahteva pristop k njenemu društvu Naša kulturna Institucija Je na vezana zaradi pomanjkanja podpore lz javnih sredstev le na lastne skromne dohodke ' a— Pevskim društvom Ipavčeve župe Dne 3 aprila koncertira v unionski dvo rani odlični, morda najodllčnejši češki pev ski zbor »Smetana« lz Prage že pevska skupnost nam narekuje, da počastimo če ške brate s čim obilnejšim posetom kon eerta in o predvsem mi člani JPS. kl j* član Vseslovanske pevske zveze, v kater je tudi omenjeno češko društvo Koncer ho nudil prvovrstni umetniški užitek Zr radi tega vas pozivamo, da se polnoštevl1 no odzovete vabilu — Uprava Ipavčev -ipvNi čuda. da so danes v Celju take razmere. če je narodni voditelj v Celju človek, ki ga je bivša Orjuna izključila, ker je zastopal interese nemškega velekapitala Ta človek vodi danes vse javno življenje v Helju.« Obžalujem gori navedene od mene izne-šene klevete, izjavljam, da so povsem ne-osnovane. Jih preklicujem ter prosim g di Emesta Kalana zaradi tega odpuščanja I Celje, dne 27. marca 1934. 32ns Borlfl Bavd Najrajši ii Lam težko delo! Veliko pospravilo jo zorne praznik. Kakor bi trenit preženem nesnago .. . kakor bi mignil, napravim kuhinjo lepo snažno. Ognjišče očistim tako, da se lah« ko ogledate v njem. In kaj šele kuhinjsko opravo I Ne — tega ni mogoče popisati. Pridite hitro pome k trgovcu I V.J.2-31 CISTILKAVIM CISTI VSE! •— Pravoslavna cerkvena občina v Mariboru obvešča pravoslavne vernike, da bo v aoboto 31. t. m. od 16. ure dalje v pravoslavni kapeli spoved za šoloobvezne otroke, dijake srednjih šol ln ostale vernike V nedeljo 1. aprila ob 8. url bo spoved in ob pol 10. maša z obhajilom a— Velikonočni živilski trg Je bil bogato založen in dobro obiskan 2e v zgod njih urah Je zavladalo na trgu živahno vrvenje, kl Je trajalo vse dopoldne. Cen® kljub živahni kupčiji in živahnemu povpraševanju niso poskočile. Sezona se pričenja 1. V. 1400 Din Vas stane 20-dnevno zdravljenje v Radencih (maj, Junij, september) stanovanje, hrana (dijetna ali navadna), kopanje, dva zdravniška pregleda (Rontgen, analiza seči) vključno vse takse. Posebno važno za bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, kamenčkov, pri zaostajanju sečne kisline itd. Zahtevajte kopališke prospekte! 88 Slatina Radenci SLOVENIJA. Iz Kranja r— Avtobusna vožnja. V torek I aprila prline redno voziti večerni avtobus v Ljubljano v gledališče. Odhod iz Kranja ob 17.45, povratek lz Ljubljane ob 23.30. — 2ellm vsem svojim potnikom vesele velikonočne praznike. P. Gorlčan. Z Jesenic Kino Radio predvaja t nedeljo in ponedeljek dne 1. ln 2. aprila ob 15. in 20. uri veliki film ljubezni »SeBtra Angellka«. FIlm je bil produclran v Pragi pod režijo .Mac Frlča. Dodatki običajni Iz Tržiča fe— Tržttki pevci »o se poslovili od »vo-jega pevovodje Albina Lajovica. ki se preseli za stalno v Ljubljano. Pred odhodom je naStudira) nov koncertni spored in napravil preteklo nedeljo velik koncert, ki je v vsakem pogledu odlično uspel. Dvorana v meščanski šoli se je napolnila do zadnjega kotička in kmalu po osmi uri je stopila 37 glav broječa pevska četa ln odpela 22 pesmi tehnično dovršeno, dinamično prav dobro. Mešani zbor ima odlične soprane in base, moški lepe prve base ln L tenorje, pogreša pa fundamentalnih n basov. Mešani zbor je zapel najbolje Svabo-vo: Dekletce, podaj mi roko, ženski Adamičevo: Cigansko ln moški Mirkovo: Na trgu. Globok vtis pa Je napravila Foer-sterjeva kantata »Domovina« za moški zbor, soli in klavir. V tej pesmi je pokazal moški zbor veliko spretnost in prav dobro prednašanje. Solist g. Riko Paternost ima zelo prijeten organ in dobro, odlično šolo. Ga H Uršičeva je žela s svojim petjem prav veliko pohvalo in je morala razigranim poslušalcem dodati Pri klavirju je bila gdč. Olga Kalingarjeva ki je svojo nalogo prav dobro opravila. Pred odmorom se Je od pevovodje g. Albina Lajovica v imenu pevcev ln odbora Bralnega društva poslovil g Karel Bocak. slaveč njegove neprecenljive zasluge za razvoj pevskera zbo- ra, ki je v zadnjih 15 letih deloval redno kakor ura, napravil skoro 30 samostojnih koncertov in nastopil neštetokrat ob raznih prilikah v Tržiču, LJubljani, Kranju in drugod, kjer je povsod žel veliko priznanje. V znak hvaležnosti je poklonil odhajajočemu ravnatelju g. Lajovicu lep srebrni venec. Obenem se je poslovil tudi od njegove soproge ge. Jifke, kl je bila vseh 15 let med najbolj marljivimi pevkami mešanega zbora, z željo, da ostane tudi v bodoče prijateljica tržiškega zbora. V znak hvaležnosti ji 1e poklonil šop nageljčkov. Šopke nageljčkov sta prejeli tudi ga. Uršičeva in gdč. Kalingarjeva. Po koncertu je bil prisrčen pevski sestanek v Lončarjevem hotelu. č— Avtobusna vožnja. V torek, 8. aprila prične redno voziti večerni avtobus v Ljubljano v gledališče. Odhod iz Tržiča ob 17., povratek iz Ljubljane ob 23.30. Avtopod-JetJe Gorlčan, kl želi vsem svojim potnikom vesele velikonočne praznike. 5— Kino predvaja danee in na veliko noč izredno l?po vojno dramo >S«tra Katarina« (Z liogom orožje), v ponedeljek i« prvovrstno opereto »Srečna erca«. Predstave: v soboto ob 20.15. v nedeljo in non^de-llek pa ob 16.. 18.30 in ob 20.30. Iz Trbovelj t_ Trgovski nameščenci ua Izpopolnitev »voje Izobrazbe. Blago, razstavljeno v lepo aranžiranih izložbah, je za kupca mnogo mikavnejše. Lepo aranžiranje izložbe pa ni tako lahka reč. Da izpopolnijo podeželski trgovski nameščenci svojo izobrazbo v te msmislu, prirede trboveljski trgovski nameščenci tečaj o izložbenem aran-žerstvu in o sodobna reklami. Tečaj bo ob nedeljah popoldne v vodenski šoli in ga bo vodil g. Miklavec lz Ljubljane. Ob zaključku tečaja bodo aranžerska tekmovanja a nagradami, a absolventi tečaja dob« izpričevala. t_ ge enkrat pozOr na kovance! Oro*- niki go zaplenili še en ponarejen 50-dinar-tkl kovanec. Kaže, da jih je moral zanesti v Trbovlje kak tujec, ker sta oba do-slej zaplenjena novca enaka. Vinko Žurman-Knezki ugledni posestnik in zaslužni javni delavec od Sv. Trojice nad Sv. Križem pri Rogaški Slatini, je včeraj praznoval 75letnico rojstva. O njegovem jubileju smo pisali v četrtkovi številki_ Pristopajte U „Vod~?hovi družbi" Uradne merjenja beograislce univerxe ižejo ds ŽARNICA oši tolike -nje, kolikor je na njej zapisano. Sporedna merjeni* inozemskih kvalitetnih žarnic kažejo, da ne trošijo manj. f€upu?$e domač * £/&>h anarts »ce »JUTRO« it, T4 Iz Kamnika ka— Kamnik generalu M«*«tpo. Kamni- gkl obdnski odbor j« poslal rojaku ln Častnemu meščanu generalu Maistru k 601 et-nici pismeno čestitko s podpisi vseh 24 občinskih odbornikov. Slavljencu je osebno izročila čestitko tročlanska deputacija, ki jo je vodil tupan g. Fran Kratnar. General g. Maister je bil čestitke svojega rodnega mesta izredno vesel. ka— Večina vlomov v K^mnlkn ln okolici je po aretaciji Pirca in Betona pojasnjena, savita v temo sta ostala samo š« vloma ▼ občinski blagajni v Bistrici ln Stahovici. Oblastvo Je sicer prijelo neko osebo, ki Je osumljena, da utegne biti v zvezi z vlomom v Stahovici, vendar pa manjkajo dokazi. Pred dnevi so naiH ▼ smrekovem gozdu nad Stahovico ukradeno železno blagajno, ld Jo je vlomilec zavrgel. V blagajni so bile še vse hranilne knjiži-ce, denar pa si Je vlomilec seveda prilastil. Orotolštvo se trudi, da pojasni tudi ta rtom. ka— Ktoo Kamnik bo predvajal za praa-ntke veselo filmsko delo >Suzana v kopeli«. Predstave v nedeljo in ponedeljek ob 16. tn 20. Predigra zvočni tednik. Iz Hrastnika h— Na zadnjem sestanku Narodne strokovne zveze Je bil ustanovljen dramatični odsek, ki mu predseduje mizar kemične tovarn« f. Gačnik. Na sestanku je bilo tudi sklenjeno, da bo v mesecu maju prirejen družabni večar za članstvo. h— Občna zbora moške In ž&neke podružnic« Ciril Metodovo družbo sta se nedavno vršila in Je bil obisk slab, dasi imata cb« podružnici precej članov. Iz poročil funkcijonarjev Je razvidno, da sta bili podružnici v minulem poslovnem letu zelo agilni Za praznike sta prodali 700 do 800 društvenih razglednic, ženska podružnica J« raapečala lepo število butar m. podru*. pa Je podprla akcijo za prehrano revnih rudarjev % zneskom 300 Din ter prispevala v sklad za revno šolsko mladino 2100 Din. izvoljena sta bila dosedanja od*bora « pred* MKtolco učiteljico g. Čandrovo ln predsednikom učiteljem g. Hofbanerjem. h__žalostni prazniki rudarjev. Kadnji ilht so imeli naši rudarji na veliki četrtek, sedaj pa bodo praznovali do srede, torej pet dni. Prihodnji teden bosta samo dva šihta. Kaj bo pozneje, ni znano tn se baS za praznike širijo razne vznemirljive vesti. Rudarske rodbine so že davno ,>o-rablle vse prihranke in so v največjih skrbeh zaradi otrok, ker ni sredstev za obleko, ko rudarji ne zaslužijo dovolj niti sa najskromnejšo prehrano. h— Kino Sokol predvaja v nedeljo tn ponedeljek obakrat ob 15.15 ln 20.15 uri velefilm iz svetovne vojne »Zapadna fronta 191S,, _ tednik in kulturni film. Iz Ncvega mesta proračun mestne občine je po poročilu, ki ga je podal na zadnji občinski seji predsednik občine g. dr. Režek, odobren. Dohodki znašajo 1,018.824 in izdatki 1 milijon 014.619 Din. Po predsednikovem poročilu se je občinski zastop bavil predvsem z vprašanjem mestnega vodovoda, ki je po 31 letih potreben temeljitih popravil. O vi»eh nedostatkih te naprave Je podal obširen referat vodovodni referent g. Agnič. Občinski zastop bo preskrbel, da se napake pri vodovodu odstranijo. n-— Pritožbe voznikov. Vozniki, zlasti dolentski gostilničarji se pritožujejo zaradi skrajno slabe ceste v Semiču. Cesta je nasuta s tako debelim kamenjem, da je voznikom potrebno pri tovoru 5 do 7 hI vpreči po dva para konj. Spričo tega ne-dostatka »e vinski kupci izražajo, da se ls s težavo odločijo za nakup sicer izvrstnega »emlškega vina. Cesta naj s« nemudno spravi v boljše stanje. n— Kino >Dom< v Sokolskem domu predvaja 1. in 2. aprila zvočni velefilm »Madaime Baitterfly< obakrat ob 15., 18. "n 20.15 uri. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Iz Laškega I— Sok»l»ko čestitanje praznikov. Naslednji bratje in sestre Sokolskega društva v Laškem so se oddolžili za običajno pismeno čestitanje za velikonočne praznike, da so poklonili primerne zneske za naš Sokolski dom: G. Blažon, J. Benedek, Anica Cvetkovič, R. Dergan, L. Dragar, Nina Drobnič, K. Elsbacher, F. Furlan, J. Ferč-nik, I. Frlež, M. Ferenčak, R. Golež, A. Grafenauer, inž. Homan, J. Herlah, E. Hictaler, L Igričnik, M. Jerše, F. Jenko, A. Kosi, O. Križnik, Ela Kopač, I. Koščak, A. Knez, R. Klepej, F. Kemer, M. Majcen, E. Majer, F. Molk, I. Novšak, dr. Orožim, J. Osolin, Slavka Osolin, E. Obal, E. Ple« skovič, dr. Pernat, J. Pirtošek, dr. Prislan, L. Potočnik, S. Pleskovič, A. Povše, A. Perko, M. Poteko, dr. Rož, B. Supanc, J. Slljan, V. štrekelj, V. štark, Anica Sket, M. Stepic, I. šircelj, I. Tratnik. O. Uršič, A. Vivod, I. Zupan, I. 2vab. Zdravo darovalci in posnemalci! Iz Konjic nj— Ustanovitev krajevnega odbora NO. 14. marca je bil ustanovni občni zbor krajevnega odbora NO za področje konjiškega okraja Poverjenik dr. Mejak Ervin je poročal o pripravljalnih delih in drugem. Poleg uprave s predsednikom dr. Mejakom so bili določeni zaupniki za Loče, Oplot-nico, Vitanje in Zreče. Razvil se je zanimiv razgovor o delovnem programu krajevnega odbora. Sklenjeno je bilo, da se članstvo o vseh načelnih vprašanjih glede dela razgovori na posebnih sestankih, da bo imela uprava navodila članstva. nj— Sreski kmetijski odbor za konjiški srez je imel nedavno plenarno sejo. Predsednik Križnic Alo jzi i se je zahvalil sreske-mu načelniku dr. Suhaču za ponovno pomoč. Zlasti iz predsedniškega poročila in poročila tajnika Nemca Ivana posnemamo, da je imel odbor okroglo 400.000 Din prometa. tako zlasti pri vagonskih nabavah koruze, in pri izvozu klavne živine. V srezu je zdai 25 subvencijskih merjascev, vse dicfla^t dfrfuk ftva m nrttci VAfiU* VAM oo UTSIUČNOST1 NOVA GUMIJASTA PfTA. oom st m vsAKtn Cevu/mmcbi nojiTnu C občin« imajo tudi že plemenske bike. Raz-pečalo se je 70 plemenskih petelinov, 1200 vaiiinih jajc, nabavilo večje število drevesnih Skropilk, 30 steklenic za vkuhavanje sadja, žveplalnik, aparat za vkuhavanje sadja, aparat za kontrolo kisline, moštna tehtnica itd. Stroški pletarskega tečaja v Zre-čah so znašali 7.000 Din. Ta denar se je plodonosno naložil in je imel tečaj popoln uspeh. Goji se v srezu sedaj kulturna vrba in so učenci tečaja v preteklem letu že ple tli za domačo potrebo pletarske izdelke. V srezu so organizirana v vseh večjih krajih selekcijska društva, ki so dosegla že v kratki dobi prav lepe uspehe. Odbor je dal 14 učencem raznih kmetijskih Sol podporo, ki so se izkazali te podpore vredni ter se nekateri izmed njih žc prav uspešno uveljavijo v kmetijski panogi. Pri volitvah je bil s prisrčnim odobravanjem soglasno izvoljen g. Križnič Alojzij za predsednika odbora, za podpredsednika pa Berce Anton iz Spitaliča, v ožji odbor je prišel tudi še Piki Franjo lz Vitanja. Po poročilih »o se zglasili k besedi razni delegatje občinskih kmetijskih odborov tn stavili več stvarnih predlogov za bodoče delovanje. Veliko iniciativo je pokazal občinski kmetijski odbor v Ločah, ki im« zaznamovati lepe uspehe pri svojem delu. Sreski veterinar Kulterer Filip je zastopal mnenje, da je treba ostati v srezu pri konju-noričancu, bt ne bo tehtnih vzrokov za starega savinjskega konja. Iz Ptnla j— Po odredbi mariborskega vojnega okrožja morajo biti vse vojaške izprave opremljene * fotografijami v velikosti 3 % krat 4 % cm. Vojaški obvezniki naj prinesejo fotografije v tukajšnji vojaški urad, da se nalepijo v Izprave m overijo s uradnim pečatom. j— Neprevidno streljanje. Dne 35. t m. je streljal 161etnt posestnikov sin Kukovec Janez iz Nove vasi z dinamitom. Ravnal je pri tem tako neprevidno, da mu je dinamit v roki eksplodiral in mu močno po Škodoval •rste na levici. Prepeljali so ga v ptujsko lnišnico. j— Tatinski cigani aretirani. V ptujskem okraju je bilo zadnje dni izvršenih več vlomov, pri katerih so bila vlomilcem vfceč zlasti kolesa Tako so bila v teku ene noči ukradena kar tri kolesa pri raznih posestnikih. Orožniška postaja iz Ivanca je kmalu zatem na hrvatski meji naletela na cigane Kriša Djura, Antona in Franca iz Mihovija-na, ki so prodajali kolesa po 50 Din. Orožniki so cigane aretirali ter jih izročili postaji v Ptuju, ki je dognala, da so cigani prodajali ukradena kolesa. Oddani so bili vai trije v sodne zapore ptujskega sodiSča. j— Kino bo predvajal na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob pol 19. in pol 21. velefilm »Pesem sveta« s slavnim tenoristom Schmidtom. Dodatek Foxov tednik. Iz Gornje Radgone gr— Uradni dnevi sreskega načel®tva bodo v Gornji Radgoni v pisarni občinskega urada vsakikrat s pričetkom ob 10., in sicer 3. aprila, 1. maja, 5. junija, 4. septembra, 2. oktobra, 6. novembra, 4. decembra letos, nadalje 2. januarja, 5. februarja in 5. marca 1. 1935. V Apačah bodo uradni dnevi 4. aprila, 2. maja, 6. Junija, 5. septembra, 3. oktobra, 7. novembra, 5. decembra letos ln 3. januarja, 6. februarja in 6. marca leta 1935. gr— Pregled ln žigosanje sodov v Gornji Radgoni bo v aprilu 9., 10. ln 11., nadalje v maju 7., 8. in 9. ln ▼ juniju 7., 8. in 9. _ — ffvlfeitla na dežel" BLED. Kino »Bled« bo predvajal danes in za praznike monumentalni nemški velefilm »Za domovino«. V glavni vlogi znani Luis Trenker. Kot dodatek nov tednik in šaloigra. BREŽICE. V soboto 17. t. m. je »Zagrebški zborovski studio« priredil v Brežicah velik vokalni koncert, ki ga je vodil priznani dirigent prof. Kumar Srečko. Zbor obstoji iz približno 30 ženskih in moških glasov, samih gojencev odnosno absolventov zagrebške Muzičke akademije. Prvi del programa so tvorile Zgančeve »Bunjevač-ke«, Ipavčevi »Vse mine« in »Rože«, Adamičeva »V snegu« in »Mlad junak« ter Krekova »Idila«, že v teh zborih, ki so bili podani in zapeti dovršeno in s toploto, so si pevci pridobili srca vsega občinstva. Posebno je ugajal Adamičev »Mlad junak«, v katerem je altovski solo zapela gdč. Je-lica Telismanova. V drugem delu programa so bili samospevi, in sicer Konjoviče- fl sOo tri ml fuM<, Mateorl Da« ki »Kolko sam TI govorila, dragi«, Pavličevi »Dedek samonog« ln »Uspavanka« ter Lajovičevl »Pesem tkalca« in »Kaj 4 le gledal«. Prve tri Je zapela sopranist-ka gdč. Božiča Laboševa, obe Pavčičevi ^slst g. Drago Bernardič, zadnji dve pa sopr&nistka gdč. Olga Kocijančičeva. Vsi solisti, ki so iz šol« g. Marije Kostrenči-čeve, profesorice zagrebške Muzičke akademije, »o želi navdušen aplavz, ld ni hotel ponehati. Pri klavirju je soliste spremljal g. Dušan Marčelja, absolvent klavirske Sols prof. Srečka Kumarja. Končni del programa so tvorile Grgošičeva »Okolo žnjačkov venca«, Mokranjčeva »Mlrjano«, Adamičeva »Svatovske« ln Slavenskega »Meknite se ve gore«. Temu delu programa je otočinptvo sledilo s posebnim razumevanjem in navdušenjem, katero je doseglo višek pri poslednjih dveh pesmih, ki so ju morali ponoviti. V tem delu programa so nastopdli kot solisti tenorist g. Mi-hajlovič Radoslav ln basist g. Drago Bernardič, posebno pa je publiko zadivil baritonih g. Avgust Berlot v »Mirjani«. — Koncertu Je sledila v vseh prostorih Narodnega doma prosta zabava, pri kateri Je tenorist g. Mihajlovič krasno zapel nekoliko sevdalink. Tako lepo uspelega umetniškega večera Brežice v zadnji dobi še niso videle ter smo zato zboru, pred vsem pa njega neumornemu dirigentu prof. Sr. Kumarju hvaležni za prireditev, ld je zapustila v Brežičanih globoke vtis«. LUCE OB SAVINJI. V ponedeljek 19. t m. je prispel v Luče narodni poslanec aosp. Raslo PustoslemŠek ter si je ogledal Škodo po poplavi. Ob tej priliki |e priredil sestanek občinske organizacije JNS v gostilni Boli in. katerega se je udeležilo okrog 2fO mož. G. poslan?« je govoril o razlastitvi Škofovih veleposestev v našem srezu ter očrta-val politični položaj v naft državi. Udeleženci eo z velikim zanimanjem in zadovoll-stvom sledili i-zvajanhi eosp. poslanca. Ob koncu Je daroval g. poslanec večjo vsoto dinarja m poplavi |>ence. Znesek 6e je razdelil med 15 poolavlfeocev. Posebno zahvalo smo dolžni »reškemu načelniku g. KatndriSu za njegovo skrb tn požrtvovalnost ob priliki katastrofe, ki te bil noč in dan pri telefonu, dokler je grozila nevarnost, kar je vplivalo na zbegane ljudi zelo pomirjujoče. Na njegovo pobudo so prihiteli na pomoč gasilci i« Ljubnega. Vsa ostala gasilna druitva našega sreea pa so bila pripravljena za primer se hujše nevarnosti, vsak hip prihiteti na pomoč. jun Za spomladau zdravljenje čiščenje krvi tn pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA-CAJ-BA- ^^ HOVEC. Pristen Je 1«, če nosi: __„. . ^^ ~ 1. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVBO, LJUBLJANA, 8. paket mora biti vezan in plombiran. TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi: JPLANINKA - ČAJ - BAHOVEC" i* LJUBLJANE P.-J. p<«4 »p. br. T« oA 5. n. l«i iiiifiiij 40 let obstoječa, z velikim letnim prometom TAKOJ NAPRODAJ po zelo ugodnih cenah, zaradi smrti. Vprašati: CAGARIC, Zagreb, Maksimirska cesta 51. 3168 lavstva, j« stavil banovinski edravnlk g. dr. Lojze Pirnat. Predvsem Je apeliral na g. narodnega poslanca, da zastavi ves svoj vpliv, da se nemudoma prične delo v tukajšnji tovarni srpov ln kos, ker Je prišlo delavstvo zaradi nepotrebne zapore tvornice zaradi skoro dveletne brezposelnosti v naravnost obupen položaj. Zato ni prizadeto samo delavstvo, temveč tudi ostalo prebivalstvo. Predlaga! je, da bi se pričelo s takojšnjim popravljanjem banovinske ceste trg Sv. Lovrenc-postaja ter z gradbo ceste Ruše - Puščava, s čimer bi se dvignil tujski promet in znatno omilila brezposelnost. Nadalje naj W se omil!l mK"hB*' ^P'3 hot Minit hUL in hladna tekoča voda. n. rcini 50 sob s tekočo vodo, kop«Wc«, 111 1L1UL dietična kuhinja. mmi ffi.obvopdfte ^ Wor1' SUM 25 modernih »ob s tekočo vodo. Hot IM nova zgradba ob plaži, kra*«i položaj if prvorazredna hiša nasproti kopališč, ll in parka. Odlikovana kuhinja. Pens. Vlili MM 35 sob, nasproti plOe. Pens. ADR1A vodstvom ^MiJam^THERAP1JA. lil j r« nova zgradba čez pot h kopaliič«. Pens. nlLIl tekoča roda. HoL CRlKtflilCA blizu tak«. Moderno nrejene sobe nasproti kopalilča v bližini parka, moderno opremljen« sobe. Hot Milili blizu take Hi kopalSfa, tekoč« voda Pens JIRUSU lasttio°kopaiiiče pred vfl«. Pent ZELEH&AJ tik ob morju in peJčene ptaže. TDiri RU nova zgradba nasproti p«rka. Pen« I ItlilLnV v bližini pristanišča. niHiri krasna mirna lega, Pens. mM lastno kopališče pred vflo. lino AVI 'zvrstna in mirna mcSčanska h«a. Pens mUSiHiH cene solidne RIlIDItlN moderno urejena nova zgrmdb«, Rest UJUKAMIl tekoča voda. R«t EVROPA mirna meičanska hita čez pot v park Rest KR VAT v bližini pristanišča. rCNTDII solidna meščanska hS« Oost Itn 111 Al Mir« prlstan-šča Nadalj* jroetiltie LJUBLJANA." VINODOL IN SLOVENAC Hot Priznanje domačemu delu Ljubljana, konec marca nekaj M stalno razstavlja v Selenbur-govi ulici v Tičart?vi pasaži rrote i»delk# Dižavni osrednji ravod za ioaiaki domači obrt. Različne tehnike nočnih del amo že videli v izložbi. Od klekljanih čipk do filč ta-fttorov in tudi več zelo lepib oprem za neveste v tol?do tehniki. Zavod aa»m Va « pokaral kaj v»> že lahko fcvrgiino doma. da zadovoljimo tudi nafbolj rr.zvakfti okus. Obžalovanja vredno pa K da si 6» vedno najdejo ljudje, ki kxp v tujini i doma pr dobljenim densrlera blago in spesv-liajo po nonotrevhn^m Izvršitve domače mofi ob zaslužek. _ Danes ni trc*>a ve* hoditi bogatim nevestam v inozemstvo po balo, ker blago dobi prav teko doma. V ko s ocn-ito tuje« Izvora. Izk&Mlo pa se K da V* tedelsi zavod sam po l«etn!h oeeiutkfh ln k> T*o-dal v tujino. TakFh ln sličnlh prim«-ov I« bilo v*. Prwv rarreoefoN** no SferOrt« cftotoca«. *S si jih le zavod pr dobfl -Ion« te v beaets-stvu. Pariz. Barcelona. Sohm. Bart. na kolajna, zlata kola'na. grand prix — k> niso malenkosti na ofidsfciih razstavah. k5 jih prirejajo države in ocertktf« potem i»-delke ptroca mednarodna komisiia. MtsHmo, da ni danes podjetja v Lhrbljani. ki bd d pridobili toliko sloves« po inorem^vu, kakor ta na£ odlični zavod. ^ ^ Na zavodu ee po«urtrfe tod! t»*mQca iedete-van+a perzijskih pr?proe. predvsem te doma?« votn*. Ta način isrfctkrvemta J« mM odmev v širSi wi vnos ti. Domači tedejek t uspehom konkurira draswnu tiiemra isdfli-ku. ker tehnično prav nič trs isostala »a njim. Izdelava te zelo »ankniva. marterijal pa ni predTac. tako de ee lahko take pre-pro?e tedehitejo doma ta doma plaertrate. Zavod ni obstoji samo zaradi ee4>? sam*-?a, ampak vr§i tudi eminentno sociekio nalogo. Zaposlure revne žene ln dekl^a po poepodarsko pasivnih krajih, fim vliva veselje do ženskih ročnih daS in mnoco va tudi v Murnom poc^u razrvotu žea>-sk-es?a udejstvovanfra. Zavod bi ee pa lahko le veo ImjS« mahnil ln Se vse lepš* proe^eval. če b< dobil primerne prostori. To ie neobhoctao potrebno. Zavod bi wekakor le mnoco dnijra-če renomiral. fe K k todf rfede prostorov moffel odlikovati. Pogosto obiskujejo ravod odlični tuici. ki ftm nehieii«nični zavodovi prostori kvarilo d ni s a če teko ugoden vti« te vzbijato kritiko, kar gotovo ni koriatao vridovi propairandi. DRAMA 5ob(JU, 81.: Zaprto. Nedalja, 1. aprila ob 15.: ETRI. Izven. Oom od 20 Din navzdol. — Ob 20.: B&oarad nekda/j in s^daj. Znižane cene. Poirideliek. 2. ob 15.: INRI. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: CharlaTeva teta. Irtfen. Znižan« rene od 20 D« navzdol-Torek, 8.: Z^orto. OPERA Sobota. 81.: Zaprto. Nedelja. 1. aprila ob 15.t FtereifaL Zniiani oene. Ponedeljek. 2 ob 15.: Ples v Snvotu. Znižane cene. _ Ob 20.: Poljska kri. Premiera. Izven. Znižane s?n« + Pasijonska isra >INRI« se ponovi v drami na velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek, vsakokrat ob 15. Za oba dneva vo-liaio globoko znižane c-*ne od 6 do 20 Din. Na popoldanski uprizoritvi veličastne pas^-jonski isrre opozarjamo še posebej izveo-ljubljansko občinstvo. ^ Nuličevo novejše delo >Beosrad neMal in sedajt. ki nam slika fevitente v naši pr»-stolnica v minilih in današnjih časih, »e ponovi na veliko nedeljo zvečer po snižanih cenah. — Poslednja uprizoritev »Charlejeva tete< v letošnji sezoni bo na velikonočni ponedeljek zvečer v ljubljanski drami po ee« nah od 6 do 20 Din. Premiera v drami. V četrtek uprite o« v drami premiera dramatizacij Doertoje*«-ekecia romana »Bratie Raramazovl«. Dra-mnM^acijo je priredil e. Ciril Debevec. V posameznih ulo Smerdjakov. z. Bratina — Grigorij. s. Petokar — predsednik sodišča. 2. Lipah — državni pravdnik, s. Gregorin — zagovornik, preiskovalni sodnik — Pianecki. sodni sluea e. Breziger. Slik je osem. veže jih lektor, katerega vaia ga. Marija Vera. Preimara bo v Četrtek 5. aprila izven sbonmaja. Velikonočna praznika. Na velikonočno ne-d^lio popoldne bo podan V/agnerjev >Par-sifak. Zač<«tek ie točno ob 15.. konec pred 20. uro. Na to predstavo posebno opozarjamo pn*etnike z Na velikonočni ponedeljek pa bo=la dv^ opereti, in sicer popoldne ob 15. prvič kot popoldanska predstava Abrahamova ogreta »Ples v SavojtK, zvečer ob 20. pa prvič v letočnji sezoni izvrstna slovanska opereta »Poliska kri«, ki io je usrlnsbil Oskar Nedba!. Nedbalova opereta ie stalno na repertoarju vseh gledali&S in »i v muzikalnem pogledu brez dvoma eno naibolišib del tovrstne svetovne literature. V glavnih ulogah nastopijo: ce. Polifeva, Spanova in Kogojeva ter gg. Gost i č. Peček in Z ipan. Maribarslco gledališče Sobota. 31.: Zanrto. Ned^lia 1. aprila ob 15.: Jurček. Premiera. Znižane cene. — Ob 20.: Goreniski slavček Premiera. Ponedpliek 2. ob 15.: Gorenjski slavček. — Ob 20.: Stambulska roža. Znižaos ceno. (fJeliica prinašaš preroda borbo in slast. Kadar pred tabo omahne, uplahne zadnjih pomladnih viharjev oblast, dvigne se z blaženo stto, kar je mehkužno ln bedno ln tužno tonilo v obup. Lokam ln gajem boš dala cvetoči poljub• Kakor predobra mati položi dojenčka v tople plenice — v svežih voljnih razorih v spanje zaztblješ semenje rži in pšenice• Slavcu velela boš spev o ljubezni žgoletl. ttce Zadnje oblake odgrneš fn solnce navrneš t „Tako, zdai široko posveti !" In vse, kar daš vsemu, je dano, Izbrano za nas: pesem, ljubezen, rast ln smrt in zvezde ln večni čas. Da bomo svetli ko prizma, prosojni kristal v tvoji jarki luči - o, le še volje ln čistega dela ln misli prisodi nam f Tako, zdaj mogočni, opojni, bojni koral nam zabuči: Velika noč, — ti veliko jutro bodi nam! Zeleni Jurij v Zasavju Kakor neslišno petje zveni od nekod, topel dih je v zraku, sladka slutnja v »rcil . . . Pomladni klic prihaja iz Zasavja, i* Polhovgrajskih hribov, z Dolenjskih goric in iz kraških dolin tam okrog Vrhnike in Borovnice. Zapovedujoče, neodo-ljivo nas vabi, zove, mami pomlad od vseh strani. Kje jo bomo poiskali? . . . Vlak kleplje svojo Jekleno pesem čez ljubljansko polje. Krokarji se kopljejo ▼ rokavih Save, ki se je razrastla in razlezla v brezbrežnost. Lahke megle leže nad širnimi vodami, drevje izteza vanjo svoj«. prazne veje. Na golih jelšah vise puhasti kosmi ovijalk. Sveti Miklavž gori na holmu pogleduj® is megle, Cicelj je popolnoma pogreznjen vanjo. V rezkem ritmu ropočemo skozi savsko soteska Pusto je še tukaj: sivozelena voda, sivo nebo, prazna pobočja, golo drevje. Kje si, pomlad? tiče, ki bo razprezala vsenaokr >g svoje mesnate, ledvičaste liste. Stopim čez rob. Onstran doline, že prav blizu štrli razorano skalovje pod vrhom Kopitnika: stolpi in stolpiči, rog-lji in rogljiči, mogočni skladi razdrapa-nega pečevja, ki kakor razvalina ogromne trdnjave strmo pada proti Savinji. Onstran zelene vode stojita dva stara, ljuba znanca: Veliko Kozje, ki se navpično dviga od reke proti nebu in na široko razkazuje svoja skalovita, pre-padna pobočja. Pod vrhom čepi tisti skalni balkon, kjer se tako prijetno sedi in zvoni z nogami v prepad proti Brišam, mali vasici, ki se stiska v tesni prostor savinjske soteske. Zadaj, že nekoliko v megli, se bohoti široka kopa Lisce, planinska koča nas pozdravlja z njenega vrha. Stopimo iz gozda na plan. Nekaj hiš je razsejanih med peščenimi njivami in vegastimi tepkami. V kraških kontah samevajo zadnje umazane zaplate snega. Spemo zopet skozi gozd, kjer stoje tisočeri cveti belega teloha. Cez mirno pobočje in skozi goščo na grebenu se dvig- Vasica Marija Sir je (v ozadju Kum) Stare velikonočne in navade V Zidanem mostu izstopimo. Mahoma Je vse vedro ln jasno. Sonce poje svojo zmagovito pesem na vrheh in v dolini S podjetnim zamahom za vihtimo na rame oprtnike. Takoj za postajo se vzpne kolovoz, skoraj cesta v gozd in se v širokih ključih zajeda v strmo pobočje. Naglo nas nosi korak iz soteske. Skozi golo bukovje in gabrovje gledamo navzdol na progo, kjer se štirikratna vijuga tračnic kot železen pas ovija okrog hriba. Pod zidanim nasipom drvi Sava, motna, globoka, nevarna. Trava že kaže rumenkasti cvet, martinčki nastavljajo soncu radovedne glave. Bledo rdeče blazine resja vise na Btrmem pobočju, vitki grmič dišečega volčina izteza iz gošče svoje tanke veje. V gozdu že odvija kačnik svoji zeleni omot, ranjak poveša v vencu deveterih listov težke glavice, prisadnik poganja svoje neznatno zeleno rastje. Drobne vejice omele leže na poti; veter jih je odtrgal od materinskega kolobarja v visoko gori v drevesu in jih zvrtinčil na tla. V peščenem svetu ob poti nastavlja ramšela svoje rdečkaste in rumene cvete. Na strminah, ki pre-padno padajo proti Savi, stoje vrbe in v polnem cvetu plezajo mačice po njihovih vejah. Svet se odpre, široka plan se razgrne pred nami. Onstran ravnine, ki je posejana s trobenticami, se je naslonila vasica pod široko razloženo kopo: Marija Širje. Bel dvorec s stolpiči na vogalih, napol graščina, napol hiša, zaslonjen s smrekovim gozdičem kraljuje na sredi; poleg njega cerkev z vitkim stolpom in nekaj hiš. ki se pa vzpenjajo že v brdo. Sredi ravnine pokopališče in na njem štiri velike ciprese. Ob poti samuje kapelica z lepo izrezljano, leseno streho. V gostilni se malo ustavimo, da popijemo čašo mleka. Zgovorna gospodinja na. razlaga poglede proti jugu. Onstran zareze, ki rahlo naznačuje savsko sotesko, visoko brdo Čemerno. Desno od njega se dviga široko sleme, ki omahne v zarezo in se vzpne vnovič v topi vrh Elečevice; daleč v ozadju se boči v modrikastem ozračju mehka kopa Kuma. Od Kuma pa se vlečejo dolgi grebeni, prav tja do pečevitih Poljskih devic, ki jib domačini pravijo Roglovje. Pot iz Marije Širje proti Kopitniku, ki je naš današnji cilj, vodi tam nekje skozi gozd na desni. Mi si volimo bližnjico, skalovito in peščevito rižo, ki so jo hudourne vode izgreble kar navpično v ledja Kopitnika. Tam je seveda strmo, in malce naporno, pa kai bi tisto! Višje gori so zarezali domačini v ključih pot skozi mehki svet. Tu bo čez kakšen mesec dni rasel bohotni cvet strupene zla- nemo na vrh Kopitnika in se utaborimo pri pritlikavem boriču med skalamL V prepadnih strminah zdrvi pod nami svet, razsekan, razbit in razbrzdan v stolpe in roglje, nizdol proti Savinji. Luknje in preduhi vodijo skozi skalne bol-vane, čudne oblike kaže mogočno pečev-je. Po ozki stezici se gibljemo med skalovjem in občudujemo silno dleto narave, ki je izklesalo in izgreblo v tisočletnem delu te čudne like. Na rogljih in stolpih gnezdi že popje mešenikeljca, ki bo čez mesec dni prekril vse te skale s svojim žoltim cvetjem. Poleg avriklja se tišče krasne zvezde netreska in prav na vrhovih ponižno klijejo rumeni cveti gladnice. O velikem Kluzijevem svišču, ki bo v maju pozvanjal po vseh teh rušah na vrhu Kopitnika, še ni duha ne sluha. Tudi Jožefovka je nastavila šele popje med lansko travo. Ure minevajo kot hipi. Sonce je milostno, ves čas toplo greje v ledja. Oblački jadrajo po nebu, od časa do časa zapekeče vlak skozi dolino, odmev se lovi med skalovjem Kopitnika, Hlad nas strese iz dremavice: oblak Je prekril sonce. Skozi gosto rastje si iščemo poti v dolino. Tu pa tam se odpre pogled proti Savinji. Zeleni zavoj reke, dve, tri bele hiše, skalovite stene nad bregovi, cerkvica na brdih. In zopet gozd, nepregleden gozd. Čez robove gledamo v brezdna, ogromni skalni skladovi zapirajo pot. Z njihovih vrhov zremo v prepade, ki nas silijo v umik. Tu po teh navpičnih pobočjih, kjer polzi korak na korenikah, ki so skrite pod velim listjem, brsti igalka, kraljeva roža. Gosto grmičevje sleča, ki nam se- Na stolpa pod Kopitnikom ga do pasu, fl dela tovarlšijo. čet strm« poseke hitimo v dolino. Za robom za-prhuta velika črna ptica — divji petelin — in nerodno omahne v grmovje. r .. Med zasavskimi igalkami — ljubljanski cvet Po gozdnih stezah onkraj grape bežimo nizdol, malo kasneje ae nam pridruži potoček in beži z nami Postojimo in se ozremo nazaj. Mogočne skalne trdnjave stoje kot večni spomeniki narave v višavah. Grozeče vise nad nami nakopičeni skladi; par žilavih borov se je vgnezdilo v razpoke in se stiska ob prepadne stene. Kar naenkrat pa smo iz gozda. Zeleni pašniki beže tja do Savinje, reka se poigrava v svoji strugi, bele hiše stoje pod holmom in bela cerkev na njem: vasica Ogeče se ogleduje vsa praznična in Vsako leto vzbuja Velika noč, ali kakor pravijo vzhodni Slovenci, Vuzem, ko slavi narava svojo zmago nad zimo in temo, ko premaga zelena in topla Vesna črno ln mrzlo Morano, v človeških srcih čuvstvo veselja, vir novega, svežega življenja ln poguma ter mlade, nade polne samozavesti. — V stari dobi so ljudje praznovali Veliko noč še mnogo bolj slovesno kakor dandanes ln to dalje časa, do osem dni. V tem času so zaprli sodišča, izpustili kaz-nence iz ječe, osvobodili sužnje, darovali revežem miloščino in se popolnoma prepustili velikonočnemu užitku in veselju. V Konstantinov! dobi je bilo število luči in bakelj o Veliki noči v Carigradu neki toliko, da je bila — kakor priča cerkveni oče Evzebij — noč svetlejša od dneva. — Po narodni veri poskoči sonce ob vzhodu na velikonočno jutro trikrat od veselja nad vstajenjem Gospodovim. Ljudje, zlasti otroci, so čakali na kakem hribu sončnega vzhoda in v svoji domišljiji to tudi v resnici videli. Marsikje se godi to še dandanes. Tako se druži kult narave ln pomladi s kultom Velike noči. Praznovanje Velike noči se pričenja prav za prav že na Cvetno nedeljo, ko ljudje prinašajo v cerkev butare in oljke k blagoslovu. Butare, okrašene s pisanimi trakovi ter obložene s pomarančami in Jabolki, so bile ponekod tolike, da je nosilo poedine po več fantov ln so se dotikale cerkvenega stropa. Kaj rad se je ob takih prilikah razvil med posameznimi skupinami iz zavisti prepir in celo pretep, tako da so večkrat odnašali domov popolnoma oskubljene in razmršene butare. — Uvod v praznovanje Velike noči Je bil post, v starih časih splošno v navadi ln silno strog. Razen nedelj ln praznikov ljudje v vsem postnem času niso uživali s svinjsko mastjo za beljenih Jedi. V marsikateri vasi pa od srede do sobote velikega tedna lju-dje niso imeli niti zajuterka niti južine. Najbolj so se postili na veliki petek, ko so uživali samo opoldne ln zvečer nekoliko hrane, ln še to zelo pičlo. Na veliki četrtek so marsikje uživali koprive kot sredstvo proti čarovnijam, drugod zopet so Jih nabirali ln spravljali na podstrešje kot pomoč proti streli. Izjema posta Je bila ponekod samo v soboto, ko so dobivali posli po kosilu rozinlne ln medene štruklje. — V mnogih krajih je bila navada, da so veliki teden, zlasti na veliki petek, posebno bogato obdarovali občinske reveže. Tako j« dobil n. pr. v loški okolici prvi berač, ki j« prišel na veliki petek zjutraj v hišo, vrečico moke, jajce, klobaso, kos kruha in svinjine. Ta dan je bila tudi navada, da so tujcu, Id Je prišel skozi vas, prav posebno postregli, češ, da to prinaša obilo sreče. Za primer bodi nastopna narodna priča is Koroške: »Veliki hlapec neke kmetije v Ziljski dolini Je odšel na veliko soboto na sosednji hrib na obisk. Ko je prišel do bližnjega ribnika, je sedel na ploščo skalnate stene na bregu da bi si odpočil. Nekaj časa je počival nato pa je vzel štrukelj, ki mu ga Je bila opoldne dala kmetica, ln ga Je začel JestL Toda komaj Je ugriznil, je zašu-mela ln zabučala voda v ribniku ln v trenutku, ko so udarili valovi ob skalo, na kateri Je sedel hlapec. Je stopil lz ribnika velik, poraščen mož. Pa Je nagovoril hlapca tako-le: »Upam. da si dober človek ln ml boš drage volje dal kos Štruklja, umita ▼ zelenih vodah Savinja. Po beli cesti smo v par minutah že v Rimskih Toplicah. Kopališče je mrtvo, zaprto, pred Veliko nočjo ne računajo z gosti Gostilničar prisede k mizi ln nam ▼ pojočem savinjskem narečju pripoveduje o brigah in težavah, ki jih prizadeva Savinja b svojimi poplavami. Reka teče zdaj mirno in pohlevno šest metrov pod hišo v svoji strugi Lani v septembru pa je prodrla prav v gostilno. Pri kosilu so sedeli že do pasu v vodi Kmalu potem pa je zalila štedilnik v kuhinji in odnesla krožnike in nože ljudem tako-rekoč izpod rok. Vse je zbežalo, le gospodar je vztrajal in poleg njega — pes, najboljši prijatelj, ki ga človek najde v življenju. Stopimo še malo ▼ park pod graščino. Stoletna drevesa, tuje smreke, neznani borovci, čudoviti mecesni zadivljajo oko. Po gorki vodi v bajarju plavajo rdeče ribe s čudnimi izrastki in brazgotinami, ne vem, ali je to od bolezni ali od borb, ki jih imajo med seboj. In nikjer nobenega človeka. Uro kasneje pa že sedimo ▼ vlaku, ki drvi v noč skozi savsko sotesko. Ljudje prihajajo in odhajajo, cvetje ▼ rokah, teloh in resje za klobuki Tudi mi smo videli mnogo, mnogo rož ta dan. A nismo se jih upali vzeti s seboj: da ne bo zamere pri zmagovitem vitezu, Zelenem Juriju, ki je prijahal na belem konju in razstlal ves ta pisani kras čez polje in brda . . . Dr. A. B. šege ki ga baš hočeš pojesti pred durmi mojega mokrega stanovanja.« — »Tvoji želji prav rad ustrežem,« je odgovoril veliki hlapec, »zakaj že moja pokojna babica ml je večkrat rekla: kadar se raglj« umikajo pred velikonočnimi zvonovi, ne sm« nihče v ljubezni odreči tujemu gostu kosa velikonočnega jagnjeta; kdor pa gostu postreže, temu bo Bog pomnožil lmenje ln blago.« — Hlapec je dal čudežnemu možu kos štruklja, ki ga je držaj v roki. »Tisočera hvala za dar iz tvojih rok,« je odvrnil tuji mož, »nikdar se ne boš kesal, da al ob tej uri z menoj lomil svoj velikonočni kruh. Bleščeče zlato, ki so ga valovili naplavili lz ribnika na skalnati rob, bodi plačilo za tvoje darilo.« Po teh besedah Je mož skočil v ribnik ln na mah izginil v valovih. V tem hipu pa je tudi hlapec zagledal pred nogami bleščeče zlato, ki j« bilo sedaj njegova last. Preden Je Se minil velikonočni mesec, Je hlapec postal srečen ln lmovtt posestnik ene Izmed največjih kmetij ▼ Ziljski dolini. Od velike srede nadalje čaka mladina v cerkvi, da ugasnejo vse sveče, nato pa začne na dano znamenje ropotati na vso moč z ropotuljami, ragljami ln razbijati po zabojih, plohih ln različnih lesenih pri-pravah. Vse to naj posnema vpitje Judov: »Križaj ga!« Na kmetih tudi pravijo, da otroci s tem »Boga strašijo.« — Veliki četrtek, pravijo. Je tako velik praznik, da ta dan Bog blagoslovi vso naravo ln dobi celo Jajce v kokoši svoj blagoslov. Na veliki četrtek so nekdaj v mnogih krajih Se zjutraj okrasili znamenja na poljih a brSljl-nom, smrečjem, doma v sobah pa svetniške podobe z lovorovlmi vejicami ln palmovimi šopi. Tudi je bila splošna vera, da j« veliki četrtek sveti dan narave, zato j« ta dan vsaka zelenjava bolj okusna kakor katerikoli dan v letu. Ponekod je bila tudi vražjevsrna navada, da so na veliki četrtek IzneSeno ln na veliko soboto blagoslovljeno jajce za-grebali pod rožni grm, češ, da to varuje bližnje hiše pred ognjeno strelo. — Na veliki četrtek ln veliko soboto zjutraj so si umivali v mnogih krajih ljudje s svežo studenčnico, zlasti dekleta, obraz, »da U ostala zdrava duša ln telo« ln da bi bila lepa ln čednostna. — Na veliko soboto zjutraj otroci i« dandanes prinašajo Izpred cerkve »sveti ogenj«, da bi bila domača hiša očuvana vsake nesreče. — Do današnjih dni s« je ohranila v naših krajih starodavna navada. omenja jo že Valvasor, tako Imenovani »žegen«, to Je blagoslovitev jedil, ki se iz-vrSi na veliko soboto popoldne. Dekleta prinašajo v ž-ipnljsko cerkev v jerbasih razne Jestvins: kruh, kolače, potice, pirhe, gnjat. klobase, pa tudi hrena in soli. Blagoslovljeno sol so ljudje hranili vse leto ln so Jo smatrali kot zdravilno sredstvo za ljudi ln živali. V nekaterih krajih hodijo duhovniki sami v poedine vasi in sela, kjer blagoslavljajo skupno ali pa po hišah velikonočna jedila. V vinorodnih krajih dobi tudi vino svoj blagoslov. Na povratku lz cerkve hitijo dekleta kolikor mogoče urno z Jerbasi domov, zakaj imajo vero, da tista. ki bo prva prispela v domačo vas ln se bo prel umlla, se bo tisto leto prva omožila. Kmetski fantle, ki jih pri takih tekmah opazu1"1o. Imajo s tem svoje veselje in šale. Ponekod dobi »žegen« tudi vsa živina pri hiši razen mačke. Ostankov Jedil ljudje niso smeli zameta vati, temve® so metali kosti, lupine in o? al« odpadka na ogenj p i r h i, v Beli Krajini ln prt vzhodnih Slovencih pisanlo« ali pisanks — Rusi pravijo krašanki (od krasiti), — so darilo, ki si ga medsebojno poklanjajo T družini, sorodniki in znanci, pa tudi zaljubljenci. Odkod ln odkdaj izvira ta navada, se ne da dognati že stari narodi so Imeli gladko ln okroglo jajce za simbol sreč«, rodovitnosti in novega življenja. Stari Feničani so upodabljali svoje bogove v obliki jajca. Tudi azijske konfesij« Imajo podobna tolmačenja. V srednjem veku že je bila navada, da so s« ljudje medsebojno obdarovali s pirhi, a lupin« so na drobno štrli, ker eo bili mnenja, da cele prinašajo čarovnijo in nesrečo v hišo. Pirhe darujejo dekleta svojim izvoljencem, ln sicer po eno, tri, pet itd., nikdar pa n« na pare, zakaj to bi pomenilo, da je de ki« oddalo svoje srce 2e drugemu. Tudi J« bila navada, da so dekleta, ki so se po Veliki noči poročila, dajala svojim zaročencem darilo; na okno so polagala tri pirh« in nov, svež robček. Ako pa dekle snubca, ni maralo, j« dejalo na okno prazno, posval-kano vrečloo. Pirhi so tudi predmet Igra, zlasti mladine, ki s« o Veliki noči s tem kratkočasi. Mladina pirhe »seka« s kovanim denarjem po medsebojnem dogovoru. Ako sekač ugrebe novec v pirh, J« ta njegov, sicer ostan« Jajc« in novec nasprotniku. Drugod zopet trkajo s pirhi na oa-kem loncu. Komur ostane Jajc« celo, dobi oba pirha. Drugod tudi trkljajo pirh« po poševni ploskvi ln skušajo trčiti ob spodaj nastavljeni pirh. Ako ga igraleo zadene, dobi oba pirha. V starejši dobi J« bD» navada, da m J« na veliko soboto zvečer zbirala mladina, pa tudi odrasli ljudje, pri kakem gorskem potoku, kjer so zajemali vodo; pripisovali so Ji zdravilno moč, zlasti za očt Da M bila ta zdravilna moč uspešna, so zajemali s vrči proti vodnemu toku. Spotoma nfao smeli črhnitl niti besede; šele po povratku, ko so prestopili domači prag, so smeli «o-pet govoriti. Kdor pa s« Je pregrešil, nf prinesel domov zdravilne, temveč samo navadno potočno vodo. Ta večer so škropflf tudi živino, da bi se J« n« lotil« bolezni. Tudi so dajali živini posvečen« soM ln blagoslovljenega. kruha, kar naj bi odvračalo zl« čarovnij« od hleva. To pa s« J« moralo zgoditi, preden so živino napajali. Na veliko soboto popoldn« J« is dandanes v navadi velikonočna procesija, pona-kod, zlasti na Koroškem, s« J« vršila procesija zvečer z lučmi in plam«nicaml Ko J« bila končana, so zmetali plamenlo« zunaj na polju na kup ter pri tem streljali s pištolami ln možnarji. Drugod zopet so na veliko soboto zv«čer po procesiji — ali, kakor narod pravi: po Vsrtajenju —, ko so se prikazale prve zvezd« na nebu. zažigali grmade, ki so Jih fantje znosili na veliki petek po gorskih bregeh ln vrhovih. Pri tem so prepevali velikonočne pesmi, drugod zopet so molili zato so Imenovali take kresove tudi »prošnjv ognje«. V nekaterih krajih so vzdrževali take ognje do velikonočnega jutra, ki mu j« narodna vera pripisovala čudodelno moč. Narod J« bfl prepričan, da so otroci, rojeni na velikonočno nedeljo ob sončnem vzhodu, posebno srečni ln da pred njimi nesreča beži kakor »suho llstj« pred vetrom«. V gorskih vaseh so nekdaj žena ln da« kleta vstajala na velikonočno nedeljo na vsa zgodaj, Sla ven na polj« ln postavljala na ogl« njiv ln travnikov majhna križca. Vsakemu križcu so dodal« jajčjo lupino, napolnjeno a blagoslovljeno vodo od sv. Treh kraljev iz treh župnij: taki križci naj bi očuvali zemljo in posestvo vseh Čarovnij ln nesreč. — Ako J« bilo o Veliki noči lepo ln milo vrem«, so s« zbirali na velikonočno nedeljo ln ponedeljek popoldn« mladi ln stari na vaškom trgu pod lipo, Igrali so razne igre ter poslušali po-vesti ln pravljic«, Id jih Je zgovorna stara ženica pripovedovala nežni mladini. Kot primer bodi nastopna koroška narodna zgodba: »Nekoft Je Ha na velikonočno nedeljo zjutraj kmetica v bližnjo vas k cerkvena-mu opravilu. Bilo je Izredno lepo Jutra Z Jasnega, kakor ribje oko čistega neba, Ja sonc« lilo žarko svetlobo na kalečo setev, V vejevju dreves so ptiči veselo prepevali; na njivah in poljih so prve pomladanska cvetlic« dvigal« nežne glavic«, kakor bi hotel« Stvarniku sveta, ki J« vstal la groba, Izkazati čast in spoštovanj«. Kmetica je vesela stopala skozi sončno ravan ln dehteči gozd. Naenkrat zagleda pod razvalinami starega gradu jagnje, čigar svetil volneni kožušček se je bleščal v zlatem sijaju. Kmetica, ki še nikdar ni videla tako lep« ovčice, se Ji je približala, Jo ljubkovala in rekla: »O, ti ljubo jagnjs, kako to, da si na tako velik praznik samo in zapuščeno?« Komaj pa je žena to rekla, že je slišala od razvalin: »Jagnje, ki ti tako ugaja, ni samo ln zapuščeno, zvesto ga varuje pritlikavec te gore!« Začudena kmetica pogleda k razvalinam ln zapazi pritlikavca, ki je sedel vrh skale ln zibal zlato palico sem ter tja. Nekoliko časa je žena opazovala prltlikavčevo početje, nato pa ga Je nagovorila: »Možiček, daj mi Jagnje, ki ga varuješ; rada bi ga Imela in bolj bi ga čuvala kakor gozdni vrani rumeno zlato.« — »Tisočkrat škoda, nespametna žena, da si tako nerodno i, govorila,« Je odgovoril pritlikavec; »ak* u ne bi tako govorila, temveč rekla: »ti pametni pritlikavec, odkod ti Je jagnje ln kakšno čudodelno zelišče pač uživa, da Ima tako svetal ln dat kožušček,« bi do- bila od jagnj«ta velikonočni dur, boJJ dragocen kakor oni, ki >1 ga. hotela, od men«. Tako si pa ob svojo življenjsko srečo.« Nato se j® zemlja silovito potresla, da so raz po kale skala in drevesa; pritlikavec in Jagnj« »ta izginila. Ponekod J« hodil hltai oft«, doma« go-»podar, na, velikonočni ponedeljek ■ vsemi družinskimi člani in posli po svojem posestvu. — Narod si tolmači velikonočno vreme ca svoja vremenska prerokovanja, tako n. pr. pomeni slabo vreme na cvetno nedeljo slabo letino, ako pa je ta nedelja lepa, bo rodovitno leto. — Dež na veliki četrtek prinaša rodovitnost. — Močan dež na velikonočno nedeljo daj« pičlo in slabo krmo; tudi so potem vse nedelje do Bin-ko&ti deževne. Tako Izraža narod, M Ima 9» fcsaa ata>-rc davnih časov svoje Šege in navade, *vo$« veselje tudi na zunaj, da bi velikonočne praznike čim bolj sijajno praznoval. Krščanska Velika noč se spaja s proslavo pomladi. Narod J« izražal avoj« Cnrvstvovanj« tudi v pesmih. Od Številnih narodnih velikonočnih pesmi naj navedem nastopne: Oorlika : DuSa moja, poj ■ menoj, poj z menoj na božjo pot, na božjo pot na goro, na goro visoko. Tam boš vidla, duSa ti, kaj Jezus za te trpi: za te tn za naše greh« krvavi pot poti. Qor«n]ik«t žalosten Je velki teden, ker ga, grešnik, nisi vreden, angel varh na oblak' stoji, zlat kelih v rok' drži. Kdor pa hoče iz tega kedta p4t£, mora krvavi pot potiti: Jezus je iz tega kelha pfl, k' Je krvavi pot potil. L t 4 Spomlad ie. Kože cveto. Naa-aTa •» oblači v novo obleko. .Nad našim Jadranom ž« sij« toplo eonoi in izvablja iz zemlja in duš kali in nade za boljšo bodočnost. Priroda na Jadranu, obala, letovišča, zdravilišča, predvsem pa morje, vew to nas zove im vabi k sebi. Kdo more biti tako zakrknjen, da se ne bo odzval? ija___ V duhu ndim sašaško luko s slikovnimi Pečinami, Grobniško polja. Trsa* in razvaline nekdanje frankopansk i moči in slave. Vidim slikoviti Kvarner in romantično nabrežje h rvaškega Pri morja. Na n jem ee bs-lita kot nedolžni dekleti Kraljeviča in Crikvenica z vilami, palačami, hoteli im kopališči. Iz posameenih ulic vro tujci, ki jih melodij« Jutranje zarje vabi k morju, da si na žarkem soncu odpočijejo telo in dušo. Polacoma. počasi pa se odpira nova stika. nova lepota. Prikaže se Novi Vinodoi a tipičnim starodalma/ti nekim značajem, potem Seni. nekdanje zatočišče Uskokov, danes lepo kopališči Potem Baška na Krku z lepimi zalivi; Malteška, OmišalJ. Krk in Njivice. Vse to ovijajo žarki zlateca sonca, ki spremljajo gosta vzdolž obale. Tih, svež vetrič prinaša na ušesa zvoka ribiških pesmi. Melodije pripovedujejo, kako je b4k> takrat, ko ®o fjmaške glav« setnjsklh Uskokov visele na jamborih beneških ladij, medtem ko so njih telesa trohnela v ječah pod »Mostom vzdihljajeivc In vse to zateea-dell. ker doma Sin i niso dali, da bi "-n ta-fteec 'igrabil morje. Lepo hrvaško Prtmorte a romantfiJnhn Vrbnikom. danes »e mi mudi tn te zapuščam, a že zdaj povem, da sa bom vrnil, večkrat vrnil. Duši se odpirajo nova obzorja. Raib! Njegovi zvoniki »e zde kakor naslikani ta morski gladini in t njimi se poigravajo morski valovi, ki opljuekajvajo visoke skali Starinsko obeležje Raba. njegova romantika in beneška umetnost se tiho umikajo modernejšim prilastkom sodobnega letovišča.. Rab nam popolnoma nadomešča Opatijo. Rab plava v mizi ki jazz - banda in v valovih spomladnesra življenja. Ob tej spremembi fte človeku zazdi, da eo se na Rab vrnili nekdanji prijetni časi bogastva in napredka, ko se ie tikala svila in se je kovalo srebro in zlato. Od Raba dalje pozdravljajo potnika majhni otoki. Srečam Pas, otok mlaka, smetane in medu. Saj eo« daleč po sve/tu znane palice čipke in paški sir. Čudoviti izdelki za telo in oko! Silba, Olib. Uljan in Dugi otok so budni stražarji našega Jadrana. Odlikuje iih romantična lega. navzlic temu pa do danes še niso prišli do tega, da bi privabili mnogo tujcev. Manjkajo jim uvodne zveze. Pag. ki se ponaša s krasnimi gozdovi, ima zaprto obalo. Od Dolgega otoka daj« ee vrstijo sapu-ščeni otoki. Na prvi pogled bi človek mislil, da tod okoli sploh ne živijo ljudje. Povsod gkalovit svet, močno izpostavlja burji. Koliko zapuščenega boeaetva leži tod okoli! Nenadoma vzdihnem. Kaj se je zgodilo? Viktor F. Engelsberger: Večerni zvon Po razhodu ruske vojske na perzijskem ozemlju pomladi 1918 nas j« več jugoslovenskih dobrovoljcev, služečih v ruskih edinicah na turški fronti, hotelo preko Viadivostoka v Ameriko. Hitro menjajoče se razmere v Armeniji, Azerbejdžanu in na severnem Kavkazu so prekrižale to namero. Turška vojska je v kratkem času zasedla vzhodni del Kavkaza, k}er so prebivali muslimani, vključno Baku, odkoder so po težkih bojih izgnali Angleže. To meno gospodarja je plačalo z življenjem okoli 30.000 Armencev, ki so pred prihodom Angležev podpirali sovjetske oblasti. Gruzijo so osrečile nemške čete. Iz severnega Kavkaza so prihajala redka, a malo razveseljiva poročila o roparskih napadih Ingušev ter o bojih med rdečimi in kozaškimi oddelki. Brez posebnih nezgod smo prešli pokrajine, zasedene od Turkov in Nemcev. V Tifiisu smo se odločili trije za pot proti severu, ostali proti zapadu ter se izročili vsem muhastim naključjem razgibanega življenja. Pridružili smo se ruskim beguncem. Med vasjo Lars in Balda na vojno-gruzinski cesti so nas rešiti prtljage in denarja razboj- Itajtrikt hi iJotooMMkJh gortot Marija J« po poli potrala, »rečala Je, srečala cimerman« tri. »Kaj delat«, kaj delat«, ctmermani vi trlj«?« »Mi delamo, mi tešemo križ za Jezusa.« »Le delajte, 1« dela.JU prav tenko in drobca, da Jezusova mantra tim ležiša bo!« L t. d. Nato sreča Marija po vrsti: tri »tišla-re«, ki gladijo križ, tri kovače, ki kujejo ieblj« ln tri deklice, ki pletejo krono. Vse te Marija prosi, da naj delajo »prav tenko ln drobno, da Jezusova mantra tim ležiša bo.« * fitajeraka t Tri pisanke vam talam, iz serca želim, le pomajt« mi sproetti, da jih vredno zadoblm. Pervo pisanko vam talam sveto rešno telo, kadar bote bolni letaU, vas špižalo bo. Drugo pisanko vam talam, ljubo devioo Marijo, kadar bote vmirali, da vas trofitalo bo. Tretjo pisanko vam talam, kdar 'te 'mell ▼ rokah hič: Jezus, Marija, sveti Jožef, pridite nam na pomoč! + Primorska f Veseli m % menoj, kristjan, na ta velikonočni dan! Aleluja, aleluja! Veselit« se vse stvari, kar na zemlji v nebesa žeH Zdaj obhajamo tisti spomin, ko je vstal od smrti božji Sin. Rudolf Dostal V daljavi s« J* prikazala silhueta Zedra. Od tam prihaja pesem slovanske«« sužnja. Na obali Zadra te usahnila naša vijolica, tam okrog rase tuja trava... Ko mimogrede prebolfan to rano. se ozrem daije in raslišim debel glas avona šibeniške katedrale. Pred menoj vstane svež in pomlajen Šibenik. Zapadno sonc« m»u zlati hiše, vile, pristanišče. Polagoma ee po-grezne ogromna žareča krogla in morsko ravan in vrhove planin pokrije tema, jaz pa razmišljam o šibeniški okolici. Marsikdo mani, da Šibenik ni primere« u letoviščarja ali bolnika. Toda čeprav te Šibenik trgovska in industrijska luka, ima zelo lepo okolico in vse pogoj« za razvoj turizma. Otoki: Zlarin, Zirje, Vodice kv Žepu rine so takisto primerni za letovišča rje. Zlarin im Šepjrine sta že danes znana marsikateremu Slovencu. Letovišča r v Šibenik« ima lopo priHko, da vidi slaipov« Krke in Prukljamsko jeoe-ro s fjordi. Slapovi Krke so impozantoL Vode j« v njih toliko, da bi lahko napajala največjo elektrarno. Nedaleč od njih leži sredi fezera, ki spominja na naša Blejsko jezero, starodavni samostan Vlsovac. Neverjeten kontrast naravo! Par kilometrov od velikanskega ropota in Suma orjaških slapov Krke vlada samostanska tišina, ki mistično deluje na obiskovalca. In tišina se prijetno izgni!blia v pobožni pesmi menihov pravoslavnega sarooptana Arhandjelovca. ki stoji sredi gostetga gozda, med cvetočimi lipami. kjer drobe slavci svoj« spomladn« pesmi. Troglr. Majhno mesto s krasno obalo. Tro-gir&ka stolnica te cvet srednjeveške kiparske umetnosti. Tu vidiš velika dela Rado-vana, Nikole Floremtinca, Alešija in Nikole Dalmatinca. Šele ko se človek pogrezne v občudovanje teh lepot, spozna svojo malem-kostnoet. Od Troctra do SpHta s» te razvrstilo sedmero Kaštelov kakor sedmero labodov. Ta obala ie krasna in romantična, zdi se, kakor da ee vleče v neskončnost. Primerjati se da s francosko riviero. Med gozdiči borovcev rasajo palme in agave. pred vilami stoie oleandri. Vse kakor ustvarjeno za letovi-ščarski raj. Pod etiarodavno kli§ko trdnlavo. bivšo rezidenco Šnbičev, kraljuje mir. Tiho teče retka Jader, dim cementnih tvornlc pa zastira razvaJIine nekdanje Salonae, jugoslovenskega Solina. Med neštevilniml grobovi, napisi, bazilikami. teatrom in amfiteatrom tega nekoč velikega mesta mrgoli tujcev. Med njimi se kreta največji Jugoslovenski arheolog mon-signor Bralid, ki s svojimi zapeljivimi besedami prestavila tujce v dobo nekdanjega mogočnega Dioklecijana. To Js bil čas. ko se je rimsko cesarstvo utapljalo ▼ bakanalijah. Ko sem v duhu stopil v krasno baziliko soli nekih m jčemikov Prknuea in tovariš sv. se mi je zdelo, da slišim Škripanje mučilnega orodja nad glavami teh ubogih prosvetite-lrev ljudstva in braniteljev Kristusove vere. niški Inguši. Tako olajšane »o na« v Vladikavkazu pozdravili topovi, ki so reševali problem revolucije. Nekaj dni smo bili gostje slovenskega naseljenca Ru ta r j a, ki ga je revolucija spravila malone na beraško palico. A nemima doba nas je gnala naprej. V Vladikavkazu ie ostal prijatelj Spanger. Zagrebčan Vladko Magdič in jaz pa vsa krenila dalje, dospela po čudovitih dogodkih, ki so nama odvzeli vse veselje do nadaljnjega potovanja, v Mozdok ter se tu uslužila partizanskemu odredu generala Bičerahova. A tudi položaj tega odreda je bil kljub ugodnemu nastrojm partizanov vse prei ko rožnat. Ideje oktobrske revolucije so se širile kakor kolobar, ki jih povzroči kamen, vržen v vodo. Ljudstvo je bilo zaradi menjajočega se položaja zbegano in celo več kozaških naselbin je postalo sovražnih našemu odredu. Po nekaterih uspehih so nastopili težki časi. 4. oktobra je bil naš odred tepen pri Karabagli, 30. oktobra so fde-čearmejci potolkli asetinskega generala Mistulova pri Prehladni, nakar si je simpatični starec pognal kroglo v usta. Sosledje nezgod še ni bilo popolno. 2. novembra smo izpraznili Mozdok, proti kateremu so rdeči sosredili vse boj- Od učenjaka Butifc pa *mn a« W5U Ma potem, ko eem poskusil njegov »vinum ban um Salon itanum, 4ui noti corapit malitiam om-nium«. Tako sem dospel k Dioklecijanovi palači v Split. Kaj naj vam povem o Splitu. Id ga skoro gotovo vsi poznate? Sredi carskega Peristila stoji bojeviti Grgur Ninski in pri-povedujs, da Je bil res znamenita osebnost. Sai s« i« pravično boril proti rimskemu kloru, ko ie zahteval da je edino pravilno. 6« moli narod v svojem Jeziku. Nad Splitom se dviga divni »©leni Marjan, za niim kipe proti nebu vrhovi Kozjaka in Mosora. Južno od Splita leži Omll, domovina znamenitih Kačičev. Iz Omiša prideš po krasni peščeni obali v Makareko. ki leži pod Bio-kovim in Je nailepše letovišč« v bližini Splita. Naša Madeira - Hvar naj m bo ttabosum-na, ker se«n pohvalil Makan9ko. Sai le Sirom sveta znano, da je Hvar »biser otokov« na-Sega Jadrana im najbolj znamenito dalmatinsko letovišče ln zdravilišče. Za Hvarom ne sile, ker so vedeli, da je tu za Kavkaz glavna opora protirevolucionarjev. Bežali smo proti Kaspiju, gnani od 20 tisoč mož rdeče vojske. Združili smo se pri Kurdjukovski z raznimi kozaškimi edinicami ter s posebnim oddelkom, ki je zaman oblegal mesto Kizljar, in tu čakali usodne bitke. Od zapada krasnoarmejci, na severu pusta karanogajska step, na vzhodu Kizljar, na jugu globoki Terek, za Te-rekom Cečnjd, v Cečnji razbojniki in Turki. Kam? Se ptici bi bilo težko. Popolnoma odrezani od sveta, niti domnevati nismo mogli v tem blodnjaku, kaj se godi drugod po svetu. V Kurdjukovski sva z ruslkim kapitanom Petrom Viktorjevičem Senektu-tovkn izvohala zapuščeno kozaško ha-to in se veselila. S Petjo sva bila tako rekoč krvna pobratima. V boju pod Karabagli so naju istočasno ranile krogle iz strojnice. Njega težje. Odtrgal sem si kos srajce, za silo obvezal njega in sebe ter mu pomagal na varno. Od takrat sva si bila iskrena druga. Razgovarjala sva se o pasti, v katero smo morali, in pila čihir, kavkaški Cviček. Petja je bil črnogled. S svojo tesnobo le izrazil: »V koruzni knmitet* bomo izvoljeni, pa konec-« * Od rdečih ustreljen biti leti pogoodovana KorSula s Velakuko. Ml M jo man po svojih vulkansko divjih vrtovih in tihih jezercih. V njegovi bujni vegetaciji je že ▼ rin»kih časih Amazorboe lovil zveri tn ptdoe. Krasna te okolioa Stana s ribiškim!^ vasicami, kjer so vzorna gojišča oštrig. Stenske oštrige eo najboljšo na Jadranu. Majhna jadrnica drsi po morski gladini. Spremlja |o zvonenj« iz cerkvj sv. Vlaha v Dubrovniku. Dubrovnik! Divna republika svojevrstne narave in klasične lepote- Umetnost. zgodovina in domovinska Ihibezen si tukaj poda ie jo roke. Vsa okolica Djbrov-nika Je raj. Cipresa pri cipresi, bor pri agavi. Sami živi kontrasti in vendarle živa harmonija! Potegnimo s« ie do Bok« Kotorake. Njeni fjordi so nekai izrednega, ni ena okolica Io veličastna. Vse te tako lepo, da so no moreš nagledati. In Lovfen! Vse kliče in zove: Pridite, spoznavajte naš krasni Jadran! Hubert Marjanovlč »Dihamo še, upajmo l« Magdič naju je slednjič Izsledil in razveselil z novico, da je pot skozi Cečnjo prosta, da so Turke pregnali Angleži in da je, tako govore pri štabu, vojne konec. Na najinih obrazih je bral nevero. Ni se dal motiti. »Pod poveljstvom generala Kolesni-kova se umaknemo v kratkem na desni breg Tereka, nadaljevali bomo neovirani pot skozi Cečnjo do Petrovska, odkodeT se bomo prepeljali z vlakom v Baku.« »Torej je precep, v katerega so. nas stisnili rdeči vragi, le pokazal režo,« ie ugotovil Petja. »Pijmo!« — 8. decembra se je izvršil umik čez Terek. Ob reki se je zbralo poleg vojaštva še mnogo beguncev. Vse je čakalo na prevoz. A na reki se je pozi-baval preprost brod, dva v naglici povezana stara čolna, preko njih nepritrjene deske. In s tem edinim brodom naj se prepelje toliko ljudstva? Na ukaz generala Kolesnikova sem bil s petimi oficirji določen, da se prvi prepeljemo, zasedemo desni breg višje izkrcevališča ter da s strojnicami od-bijemo morebitni napad. Do roba broda je segala voda, ko smo ga natovorili in vsaka nadaljnja Skopljena skupina cvetov, zavit« v perga-minovo vrečico, na njej številka zapisnika o času ln sorti plodnika Pri »kopljonju cvetov moramo skrbno paziti, da no poškodujemo osrednjega dela cveta, takozvanega peetič*, ki bo služIl za sprejemnika cvetnega prahu pri pozcej-šem oplojevanju. Da preprečimo ©prošenje skopljenlh cvetov po vetru Ln iuželkah, zapremo, kakor nam ka-že slika 6t. S, več cvetov (4—6) v vrečice iz pergamlna, to Je neko vrste papirja, ki propušča svetlobo. Ko smo opravili to delo, počakamo 2 do 3 dni, da se razcvetejo njihovi neskop-ljeni popki tovariši. Tedaj dozori cvetni prah za umetno oplajanje. Za to delo uporabljamo spet plnceto, ln sicer odtrgamo z njo prašeče se prašnike in oprašlmo z njimi nalahno Be dotikajoč bra»de »ko?-ljenih cvetov. Takoj po Izvrženem dela spet privežeino na vejice pergaminov« vrečice, ki jih pustimo na vejah vse dotl«.1, da se pokaže nastavek sadu. Za poskuujo se zlasti začetnikom ivetuje, da opraAijo nekaj skopljenlh cvetov s cvetnim prahom istega drevesa v svrho kontrolo drfa. Po približno štirih tednih po opraltt-vi že lahko preštejemo mladi sarod ka Vidimo, koliko uspehov smo Imeli. Pri vseh teh poizkusih je seveda treba gledati zlasti na to, da vzamemo za krfžac.jo dvo;'« sadnih sort, ki cveteta Istočasno ali pa V6aj, da ni prevelika razlika v razdobju cvetja. Mnogo si bomo pomagali pri časovno bolj oddaljenih cvetnih dobah 4v«h dreves, tako da bomo Jemali za ikopiter pozno razvito popje, da ga bomo opraševati s prvimi cveti poznej&o sort«. Drugič pa el pomagamo na ta načla, da odrežemo od zgodnje sorte nekaj pcrpka-stih vejic 2e zgodaj na pomlad, ter Jih hranimo na hladnem ln temnem prostora, tako zavlečemo njihovo cvetenje za toltko časa, da pričnejo pozne sorto, s katerimi hočemo zgodnje križati, cvesti. Sličen je poetopelk križanja prt trvgf) rastlinah. Pri žitu Je cvet malo dregačen. IM nlcl na primer ima vsak cvet zunaj maio praano (gluho) iplevo, za njo Je pri resnici resasta pleva, v njej sedi pestlč z razkodrano dvodelno brazdo in tremi praS-nlki zavitimi v prosojno lusko — sraJOfta Imenovano. Preden dozorijo prašnlki, 6e resasta pleva s pinceto odgrne in sežemo s konico previdno za srajčko in utrgam > vse tri prašnike. Skopljene cvete pokrijemo s pergamenovimi vrečicami. Ko prične cvesti druga sorta, ki Jo hočemo « prvj »križati, naberemo na papir cvetnega prahu in oprašimo z malim čopičem skoiplje-ne cvete, k) jih »pet pokrijemo « vrečicami na katero zapišemo ime obeh stoi-ianih sort. Pri enoletnicah nam da len« krtianca te drugo leto potomca, na katerem vMtao ■družene lastnosti staršev. Ko te kriian-co tretje leto žanjemo, vidimo, da se med seboj razlikujejo po obliki cvetja to bd!B<» našemu smotru ustrezajoče inačic«. Pri potomcih križanja sadnega drevja Je pa stvar drugačna. Vedeti namreč moramc., da dobimo tudi tu križanca šele tako, da posejemo pešike umetno oplojenih sadov. To poudarim zato, ker sem nmogokje ra-letel med sadjarji na zmotno naziranje, da je že v letu križanja dobljeni sad kriSa.-nec. Ker nI kazal takšen sad nobene bistveno razlike od ostalih sadov istega drevesa, so mnogi dvomili o uspehu. Sele »a1 zrasel lz križacčevih pešk nam more namreč dati sliko nove sorte. Seveda bi morali predolgo čakati tpredan bi zraslo iz pe-Ske drevo, zato narežemo že drugo l»t:> po saditvi od križanca cepiče in jih cepimo v že odraslo deblo. Tako skrajšamo za več let rastno dobo ln pridemo prej do sadu svojega truda. Iz teh kratkih navodil bo lahko črp.il potrebno znanje naš sadjar in zlasti naša, šoli odrasla kmet3ka mladina, ki bo dobila lz takšnih poizkusov mnogo več ume-vanja in veselja do svojega težavnega poklica, na drugi strani pa bo imela v takšnih poizikusih koristno zapo6litev za nedelje in praznike, 'ki jih bo odvajala oi posedanja po gostilnah hi pijančevanja. Upam, da se bo mnogo pogumnih in vztrajnih rok oprijelo teh križalnlh poizkusov, ki nam poleg .pouka in zabave morda prinesejo tudi kakšno novo rastlinsko sorto, ki bo v korist vsemu človeštvu. Ne smejo naB plašiti neuspehi, ker le med stotisoOl neuspehov se skriva morda eden uspeh kakor zrno v košu plev. JailkO Ka5 obremenitev bi pomenila katastrofo. Na nesrečo se je ravno v trenutku, ko je brod odrinil od brega, začuio streljanje od železniškega nasipa, kjer so bile naše zaščitnice. Tedaj se je več obupanih beguncev vrglo z brega v reko, doseglo brod, ki se je pod novo težo takoj nagnil. Del broda, kjer sem sta!, se ie dvignil iz vode, strojnice so zdrknile po deskah in potegnile s seboj v vodo nesrečne begunce. Ker na zibajo-čem se brodu nisem mogel ohraniti ravnotežja, sem skočil v vodo in z veliko muko splaval na breg. Brod je potonil in z njim zadnje upanje na prevoz. Med begunej je nastala strahovite zmeda, ki io je stopnjeval nastopajoči mrak in mraz. Povsod be-ganje, nered, kletve, prošnje, vpitje, iskanje, jok. Prerinil sem se skozi gnečo do voza, na katerem sem pripeljal strojnico, a konj ni bilo več. Medtem so kozaki mirno obrnili svoje konje in odjezdili ob reki navzdol. Sledili so jim partizani, rdeči. Vladko in Petia sta me poiskala. »Hitro na konja in za nama!« »Mojih konj ni.« »Drugih je dovolj.« Iskal sem že v temi. Naletel sem na kamelo, ki je plašna zavreščala, da sem ran zove! Iz naravoslovne delavnice Kako dobimo s križanjem nove rastlinske sorte CreSnjevo cvetje. 1. Za skopitev godni popki. 2. Premladi. 3. Prestari. Na članek v lanskem božičnem »Jutra« pod naslovom »Od cvetnega prahu do sadu« sem dobil celo vrsto vprašanj, zlasti kar se tiče praktičnega dela pri oplojevanju rastlin. Mnogim sem te pismeno odgovoril. Ker vem, da «« naši sadjarji ln kmetje zanimajo za ta vprašanja, hočem na kratko opisati prikladno In v praksi za dobro spoznano postopanj« pri križanju rastlin. Seveda moram takoj poudariti, da Je treba pri te«n delu veliko pazljivoeti ln vztrajnosti. 2e mala napaka obrezuspeši uspeh. Vztrajnosti, pravim, Je treba zlasti vsakemu začetniku in Se posebej pa pri križanju Iltarlc. N« mislim pojasniti krilanja rastlin 1« sa zabavo ali pa v poglobitev eitatelj«v v »krivnoetl mater« narav«. Popolnoma na Jasnem sem si pa tudd, da nI pričakovati od oplojevalnlh poizkusov, kater« bodo Izvedli naši čitateljl, kdo t« kako čudovitih uspehov ln novih dognanj. Izkazalo •« pa Je, da so bili tudi pri takšnih poizkusih 2« kdaj izjemno doseženi lepi uspehi, kakor pač 1« pravi aarod«n pregovor, da tudi slep« kura včasih zrno najde. Kakor J« treba pni tej fcokoii v prvi vrsti za uspeh mnogo sraja, tako J« treba tudi poizkus« v rastlinstvu postaviti na Široko podlago to polzkusnlkom dati vsa potrebna navodila. V članku »Od cvetnega prahu do sadu« smo rekli, da «« delijo razne rastlinske sorte na dobre to slab« pelodnlke, od kakovosti cvetnega prahu pa da zavisi kakovost to posebno množina pridelka. V sad-Jao-stvu so dognali, da se nikdar ne smejo napravi jati sadovnjaki, ki so oddaljeni od drugih nad 1 km v čistem nasadu, to se pravi, da j« ves sadovnjak zasajen z eno samo sorto. Dognalo se je tudi, da Je zlata parmema najboljši pelodnlk za vse druge jabolčne sorte. Nekdaj so naši sadjarji močno gojili to Izredno okusno jabolko. Ker ima pa zlata parmena to lastnost, da odkraja še prav mlada močno rodi to kaj kmalu opeša, so jo pričeli sadjarji močno opuščati, tako da Je danes zlata parmena prav redek gost naših sadovnjakov. Vsak pameten sadjar bo iato čimprej precepll nekaj dreves tu to tam Po sadovnjaku s zlato (parmeno, da bo pridelek v nekaj letih obilnejši to stalnejšl. Razni strokovnjaki in manstveni zavodi po vsem svetu bo že desetletja na delu, da pomagajo kmetu, sadjarju to vrtnarju do boljših pridelkov. S križanjem raznih žitnih vrst med seboj smo dobili takšne sorte, ki so obilno rodeče to odporne proti raznim boleznim. Kolike važnosti so ti uspehi, nam Je pokazalo dejstvo, da imamo danes že dvakrat večje donose na primer pri krompirju, pesi, žitu itd. že nekako v človeški naravi jo tetnja po novih dognanjih, najdbah to iznajdbah. Veselje nad uspehom samim odtehta že mnogo truda prt delu. Koliko večji pa jo pomen takšnega iskanja, čo bo posreči in dobimo za vse človeštvo koristi od tega Zato nI treba odvajati prt oplojevalnlh poizkusih, odnosno so norčevati ix takšnega dela, kakor se tal pri naB io vedno dogaja, kljub večnemu trkanju na prsi, češ, saj smo vendar napreden to kulturen narod. Za oPlojevaln« poizkus« vzamemo popolnoma zaprt« cvet«. Prt tem moramo paziti, da n« izberemo takšnih cvetov, pri katerih že moli dozorela brazda lz še popolnoma zaprtega cveta. Tudi moramo pa-*Itl, kar so zlasti pri nekaterih črešnjah dogaja, da so prašnikl odprejo 4e v popolnoma zaiprtem cvetu. Takšne popke moramo odstraniti prav tako kakor vse že odprte cvete. Nikakor ni priporočljivo Jemati premlade popke za poizkuse, ker Jih zaradi njihove majhnosti težko skoplmo. Slika Bt. 1 nam kaže, v kakšni razvojni doibl Jo popje najbolj prikladno za to delo. Skopljenje, to se pravi popolna odstranitev vseh prašnlkov, da tako preprečimo aamooplodbo, Izvedemo tako-le: Pri ftreS-njah odstranimo bele cvetne liste, dočim pustimo zelene čašne liste na popku to Jih samo zapognemo, kakor kaže slika št. 2 A. Pri hruškah to jablanah pa ne smemo zaradi prevelikih ran, ki bi nastale, polomiti vseh čašnih listov, nazaj zapognitl se pa zaradi krhkosti ne pustijo, zato moramo poiskati drug način za skopljenje. I« cvetne čaše odstranimo le dvoje čašnih listov to odtrgamo skozi tako nastalo odprtino prašnlk«. Za to delo uporabljamo male kleščice, kakor jih rabijo zdravniki, to Jim pravimo plnceta. To orodj« s« dobi za male dinarje t železarnah to drogerl-Jah. Paziti moramo, da kupimo prav drobno in zelo prlostreno plnceto za naše delo. A razgaljen Je cvetišča. B prijem prašnlkov s pinceto (od zgoraj); C skopi jen cvet Iz Planice Kak© smo spoznali brata Ruuda in njune velike vrstnike ln občudovali najdaljše smuške skoke na sveto Bogato nas je letošnja zima obdarila z belim blagoslovom in morda že nekaj sezon smučarji niso užili toliko neskaljenega veselja po belih poljanah kakor letos Zato je umljivo, da niso veselo stopili na plan samo tisoči starih prijateljev športa na smučeh temveč so dobili močan prirastek v trumah začetnikov, ki so se letos na novo pomešali med mogočno smučarsko armado Kdor ie bil priden in je vztrai pred rekordi rada kopičita telesne energije. Tu je smejoči se Sorensen, resni Jonson, miadi Hoff, simpatični Lassen, kar vsi hitijo odgovarjati, ko jih vprašaš, kako se njim zdi ta naš biser smučarskega sveta in kaj nameravajo z ono ogromno strmino v nedeljo. Mnogo so prehodili sveta, številne skakalnice so že za njimi, toda naša Planica in ilirjanska skakalnica sta jih zadavili Kar razumeti ne morejo, da so se Mvnhno vrvenje pred domom SK O!rije na Slatnl med razglašanjem rezultatov razdelitvijo nagrad ao v«5ba!, ga po letošnji zimi skoraj ne bo mogoče več dražiti z začetnikom. Čudovito lepo in z odmevom po svetu pa s« je končala letošnja smučarska sezona še z nedeljsko prireditvijo v Planici. Na start je prišlo 9 »kanonov« iz Norveške in ž njimi Avstrijec Holl, ki se je na tekmi kvalificiral za najboljšega skakalca v Srednji Evropi. Malo je takšnih dogodkov v zimskem športu in ponosni *mo lahko, da je naše smučarstvo po komaj desetletnem obstoju doživelo takšno zmagoslavje kakor na cvetno nedeljo v Planici. e Prav spomladarska je bfla slika z vlaka in prav pred Kranjsko goro so še troben- tice mežikale iz zemlje tako da do zad- Ne le na debela drevesa, na veje ln vejice »o plezali in se obešali gledalci, da bi bolje opazovali skoke. Liki opice so se t o vili med vejevjem, mnogi s fotografskimi aparati, da % njimi zadrte skoke, kakršne bo mogoče videti šele prihodnjo zimo. sko prireditev. V Kranjski gori je Je malo dišalo po snegu, popolnoma pa »e je obrnila slika onstran Podkorena, kjer se je vsa pokrajina v snegu kakor o Božiču. Da celo nov snežnobeli prt je nalahno pogrnjen na staro zalogo in kar neverjetno se zdi, da solnce, ki greje tod še bolj veselo, na tej ploskvi nima nobene prave moči. Vsi kažipoti na rateški postaji kažejo v dom Ilirije Tamkaj so tekmovalci, tamkaj »o organizatorji, tam se zbira vse, kar čaka na znameniti start v nedeljo. Ekipa Norvežanov je skoraj do zadnjega zbrana v jedilnici; brata Ruuda sta še v postelji. Pravijo, da prestrašen odskočiL Ko sem slednjič le našel, kar sem iskal, namreč konja s sedlom in brez jezdeca, nisem imel niti toliko potrpljenja, da bi povodec odveza! Odrezal sem ga od kolca. Nato sem pognal za prijateljima. »Kozaki vedo v reki za plitvino, k* jo bo možno na konjih prebresti.« — je bilo edino, kar sem zvedel od njiju. Molče smo jezdili mimo Karginske, ki so jo že zasedli oddelki rdeče vojske ter po večurni nočni blodnji dospeli skozi gozd do reke. Na bregu so čakati §e vsL . | x . . Preril sem se skozi g»ečo do brega. Globoko spodaj je šumel Terek. A ko-zaki so že bili na delu. Kopali so in v kratkem dodelali poševno strmino. Nato je stopilo več mož v dve nasproti stoječi bočni vrsti, prijeli so prvega konja z jezdecem in ga polagoma spuščali do vode. Začuli smo pijusk in kmalu nato: Ho - ho i ho - hoj! Prvi je na ta način določa' smer naslednjim Delo je šlo hitro od rok. Slišali so se le klici z reke: Ho-hoj. ho-hoj! Od kozakov sem tačas zvedel da je reka na tem mestu širja in zato nižja -akoj zraven oa nad 5 m globoka in 00 i na vrtincev Kdor zaide iz olivne ie izgublien. Lepa tolažba za slabega ezdeca s tujim koniem! ^nustil sem no shrin do g!adme- našll podjetni ljudje, H »o »redi te božanske narave in daleč od mesta — drugod je to običajno narobe — zgradili to monu-mentalno napravo in poleg nje takšen moderni hotel. Glede uspehov in daljav, s katerimi hočejo presenetiti prireditelje, občinstvo in če mogoče tudi ves svet, »o skeptični, toda odločni. Kot pravi športniki ne iščejo slave in oboževanja: sami primejo za lopate, če je treba kaj popraviti, sami nosijo smuči, če je treba še tolikokrat gori na start do sto metrov v hrib. Prav nič domišljavi niso — kakor bi bili nešteti drugi s takšnim slovesom — in brez pretiravanja pripovedujejo o svojih drznih poletih in svojem organiza-tornem delu v smučarstvu med raznimi srednjeevropskimi narodi. Dolgo že niso bili doma in nekaterim še sredi poletja ne ostane toliko svobode, da bi lahko obiskali svojo rodno zemljo. Samo od termina do termina pošiljajo daljnji Norveški kratke, toda svojevrstne pozdrave: na tekmi tam in tam je zmagal daleč pred ostalimi Norvežan... To nedeljo je prejela Norveška še bolj bučen pozdrav: Norvežani so zasedli razen tretjega vsa mesta do desetega in postavili dva nova svetovna rekorda... e Kar dobri prijatelji smo postali in sgo-vornost mladih junakov zraka mi je dala pogum, da sem predlagal, naj napravijo nekaj poskusnih skokov posebej, češ da brez Številk poročilo le ne bo dovolj sočno. Sorensen je pristal, da dvigne brata Ruuda in bodo kar skočili. Brez hrupa in opozarjanja so začele vitke postave Norvežanov v tipičnih rdečih dresih švigati preko mosta. Dve uri smo jih občudovali pri teh vel-bah in vse večje »o postajale daljave; tako na splošno se je že videlo, da med prvimi devetimi ne bo mnogo prostora za druge, pa naj pride na start kdorkoli. Bir-ger je nesrečno padel in moral popoldne v oosteljo; dejali so, da se ne da zlepa ugnati, toda poškodba na kolenu je kočljiva in treba je počakati do jutri. Ostali so odlično razpoloženi in prepričani, da bodo v nedeljo »padali« rekordi. Če bo malo sreče, se mora zamajati tudi 90metrska znamka! • Naslednje poglavje nI v nobeni mil s Norvežani in rekordi, pa spada vendar med dogodke, ki so bistveno uravnavali moje delovanje na rateških tekmah. KakoT za vsako običajno nedeljo, je še bolj za cvetno nedeljo potrebno, da se pošten kristjan obrije. Ker sem v tej stroki narodnega gospodarstva prav neroden samouk in slab šušmar na lastnem licu, se dosledno izročam v »obravnavo« drugim spretnejšim rokam. V Ratečah sem imel zaradi tega že od jutra »v evidenci« strokovnjaka ki ima za ta posel svoj lokal in vso potrebno aparaturo. Opazoval sem spuščanje ter občudoval spretnost kozakov, ki so stoječi na sedlih zadrževali konje, da niso pri skoku s strmine v vodo izgubili ravnotežja, nakar so jezdili tako spretno, da si niso omočili niti obuvala, dasi j« segala voda do sedla. Moralo je biti že okrog polnoči, ko sem prišel na vrsto. Konj pa se je sredi strmine iztrgal možem in skočil nazaj na breg. Drugič so prijeli kozaki močneje in potisnili konja že s sredine strmine. Sunka nisem pričakoval ne jaz ne konj. ki je izgubil ravnotežje in se zvrnil na glavo v vodo. Nagonski sem se oprijel konja za vrat. A reka naju je že zanesla s plitvine in gnala z nevzdržno naglico nizdo* Konj je hrope1 in se z vsemi silami skušal vzdržati na površini, kar se mu je posrečilo le redko, ker sem ga preveč oviral. Vse večkrat sva tonila pod vodo. I jIj in boij so mi ginevale sile >u-til sem neodoljivo utrujenost, vsa volja me je zapustila in obnemogle roke so '.zpustile vrat Se sem začutil v rokah grivo, nato pa je postalo prijetno pn duši: kakor sama dobrota topla in sladka omotica me ie objela. Izgubil sem zavest... Koliko časa sem bi! igrača deročih valov, ne vem Mogoče ie trenutek Reze1< mrak me ie prebudi! Klečal £al tem moral v teku večera ugotoviti, da mu za •pridobitništvo« manjka vsak smisel: mož je lokal zaprl sredi sobote, ki Je vendar za brivca najvažnejU dan! »Stranke« smo nekaj časa hodile obupane po vasi, potem pa se razšle . ... _. Kljub temu sem dosegel svoj dl) • t*i-jaznim sodelovanjem gostilničarja Kajfar-ja, ki mi je dal na razpolago kar oba svoja lokala trgovino in gostilno. V trgovini Je nabral kozmetičnih potrebščin, v gostilni pa namestil ostalo opremo za brivski salon. Potem je nastopil bivši c. kr. »pucflek« Janez, odtrgal inseratni del zadnje številke »Jutra«, potegni! z britvijo po svojih laseh za poskus in po moji bradi — zares. In tako »smo« se v eni uri obrili — v splošno veselje številnih gledalcev in nas samih. V nedeljo zjutraj se ni nikjer več poznalo, kako sloveseu je bil ta toaletni intermezzo pred tekmo. ^ V nedeljo zjutraj ie bilo treba naglo na noge, kajti že ob pol 9 je prihrumela v Planico prva truma gledalcev iz ožje Gorenjske Dobre pol ure pozneje je že osvojila Planico ogromna množica smučarjev in smučark iz Ljubljane in drugod. Bilo Jih je, da smo •praševali, ali je sploh še kdo ostal v Ljubljani. V veselem smuku so hiteli proti domu, dolga vrsta vseh dimenzij in odtenkov. Sredi poti je posloval blagajnik najvažnejši funkcionar vse prireditve. Dolinica Tamarja ima to dobro stran, da ie dohod v njo zelo ozek in se da s primerno pazljivostjo toliko nadzirati, da je treba zastonj-karjem že skoraj alpinskega smučarskega tečaja, če bi hoteli po strmih robovih priti do doma Sicer pa v nedeljo v Planici ni bilo takšnih; vsi so vedeli, po kaj so prišli in zato so radi odšteli tisti oboi, — da pod-pro veliko in morda za dolgo dobo edinstveno prireditev. Pred domom Ilirije in tja do skakalnice jo bilo kot v panju. Vsi narodi vsi jeziki, največ seveda ljubljanskega Med njimi si našel, kogar si hotel Tudi naše uredništvo je bilo zastopano odlično, le pisalne stroje in telefone so pustili doma; meni pa je najbolj manjkalo baš teh dveh modernih iznajdb Start je bil določen pozno, ker to bile med tem napovedane nove množice iz Zagreba. Ljudem je bilo vse pravi Pridno so segali po čaju, ki so ga točili en gros. drugi »o stegovali svoje »pisarniške« ude proti soncu in v sneg, najbolj vestni pa celo iz-praševali za udeležbo in kdo bo prvi in najdaljši. Najbolj prav pa je odgoditev starta prišla nam radovednežem po dolžnosti, ki smo med tem v zmernem tempu osvajali meter za metrom višine in tako že pol ure pred bitko zasedli svoje postojanke. • Medtem se je ura pomaknila na poldne. Saj skoraj opazili nismo, ua so tekmovalci že polagoma zlezli na start. Kar na enkrat se je dvignil zasior s« slavnostno predstavo. Reditelj na mostu in trobenta« poleg nJega sta dala zadnji znak in že so je pognal prvi raz mosta. Potem so šli ostali precej naglo — morda celo prehitro — drug za drugim, prvikrat štirinajst Rekordov ni bilo nobenih; še najboljše se jo odrezal Holl ■ 74 m. Doli v ogromnem krogu, kjer je množica čakala na številke, ki smo o njih pisali v petek in soboto, je bilo skoraj mučno tiho. . , „ Po odmoru, ki ga je sa na« izpolni pogovor pred mikrofonom, med publiko p« Birger Ruud (startna številka 9) je pokazal, da obvlada smuške skoke s sijajnim slogom, kar je bilo seveda odločilno za dosego njegovega rekordnega skoka. godrnjanje, češ da »o jih to pot spet potegnile »cajtnge«. je šla vrsta drugič raz mosta. To pot »o se sukale postave vse višje v zrak in Sigmund Ruud je zadovoljil prvi s _ 86.5 m Najprej so ga objeli tovariši s severa, nato pa so ga dali amaterskim fotografom in kajpa tudi damam Ko je prilezel do stolpa, so ga postavili pred mikrofon »Padel« je svetovni rekord, Sigmund je preskočil samega sebe za pol metri. , , Tretje kolo ni štelo več v konkurenco ln zato so tekmovalci lahko dali vse svoie sile za daljavo Kar ni šlo v tretji reprizi. je šlo v četrti. Sigmund je bil favorit; kot velik ptič se je pognal preko mosta, še po zraku podaljšal za nekaj metrov in priletel na 95 m. Prehud je bi! pritisk zdrsei je ob tla, toda se takoj spet zravnal in v ostri kristianiji obstal pred strmečo publiko. Vihar! Potem je šel Novšak na 66 m. Spet vihar, saj je bil nov jugoslovenski rekord! Zdaj je na vrsti Birger Nestrpno sprašuje, kam so šli drugi Potem pa se spusti — če- Erav s pobitim kolenom — kakor v naj-oljših dnevih, zaplava kot orel in obstane na 92 m Srečno! Občinstvo besni veselja! Zdaj je Planica krščena kot zasluži, če so jo že prišli otvarjat Norvežani. * Ljubljana je že po radiju izvedela n tri-umfe v Planici. Zt zvečer je bila vsa razgibana in povsod so govorili o skokih m Norvežanih Se slovesneje je bilo razpoloženje v ponedeljek, ko so se izvedele razne podrobnosti in je dala Ilirija razglasiti, da pojde zvečer z godbo po svoje goste. Na tisoče ljudi se je zbralo okoli kolodvora in kar načuditi se niso mogli, da ti slavni fantze s hladnega severa in zmagovalci neverjetnih daljav v zraku niso drugačni kot vsi pravi športniki. Vljudni, prikupni, rdra- Pinož m kurica Top* poletni dne*, polni vročega pekočega solnca, niso za njiju. Sel« v jeseni, ko *e že bliža zima z mrazom in hladom, novembra meseca, je pojavita v naših gozdovih; zimsk: gozd je njun raj. Ko pomladansko »olnce s toplimi žarki izbriše zadnjo sledi snežnih lis v šumi in livadi, marca meseca, jih boš pri nas le težko ie kje videl. Morebiti še kako zakasnelo cvetočo kurico; pinoža pa prav gotovo ne. Pinož (Fringilla montifringilla) je ptič, ki ima svojo pravo domovino v severnih krajih, a se k nam seli kot stalen in dobrodoše. gost na zimovanje prav tako, kakor t« od nas na jug selijo slavci, drozgi, kukavic« in druge selilke. Kur.ca pa je cvetlica, ki raste v naših gozdih, a ne cvete kakor drvge naše cvetlice spomladi, poleti ali jeseni, temveč pozimi in kvečjemu še prve dni zgodne vigredL Kadar se v hudi zimi vrabci, ščiakovci, senice in druge revioe z glasnim preP'r<>m okoli hranilnice borijo za košček kruha, za drobtinice in zrna, iahko opaziš med nfc-mi tudi pinoža. Ako te n; kdo že preje natančneje seznanil z njim, boš reke!, da imaš pred saba ie ščinkovea. Tako sta si podobna in sorodna ta dva ptiča. Vešče oko pa ju takoj loči. Naš navadni ščinkovec ma namreč rob hrbta pred repnimi peresi obrobljen zeleno, pinož pa belo. Sčinko-vec z belo obrobljenim hrbtnim koncem J« gost s severa, naš pinož. Sicer pa samca spoznaš tudi na tem, da je nekako kričeč«, pretirano in vse bolj pisan kakor naš ščin-kovec. Naši ščinkovoi samotarijo in samevajo skoro cek> zimo kot vdovci, ker njihove ženioe-samico prezimujeio na jugu — same, ibrez kavalirjev. Ce pozimi v družbi naših ščinkovoev-samcev, zapaaiš tudi samice, »o to le pinoiine družice io ženice, ki pa so šJinkovcovim tako podobne, po svoji postavi in ro barvi svoje zimske oblekice, da jih skoro moraš zamenjat:. Iz zimskega gozdnega zatilja čniel včasi nekako zategnjeno, nekam leseno klicanje: »Kveek, kveek, gee-gee-gee-geek!« To je pinožev klic, ki ti še povrh tudi pove, da je ptič baš v tem trenutka odletel z veje na drugo ali pa da se je pognal v zrak. Tudi petii zna pinož, ta naš gorski ščinkovec. V vročem Framsketn vinogradu blizu Maribora je živel v zimskem času lep, a čudaški pinož. Kakor hitro »e je pojavili* vesela družba pred zidanico dr. Stajnka, znanega gostoljubnega mariborskega odvetnika, in se tam glasno zabavata in prepevala, Je pinož z najvišje gole ve-jioe visoke črešnje prepevai neprenehoma na ves glas in na vso moč; ko pa je dražba in pesem utihnila, }e pinož takoj prenehal peti ter je začel nemirno skakljati od veje do veje aH pa je odletel celo na vi in krepki »er zmerom veseli V Kazini so nastopili kot prijetni v družbi in odlični na ■ kako bližnje drevo. Prva pesem vesele parketu in prav nič bi jim ne prisodili, da ^ružibe ga je takoj zopet zvabila na 6rei-so še dan prej rušili svetovne rekorde v nk>; z njene?a vrgitkA je x ognjem in vne- eni izmed najtežjih športnih panog. Ilirija in JZSS pa sta proslavila ž njimi vred svoj velik praznik, saj so »e uresničile davne sanje njihovih najbolj požrtvovalnih delavcev, da mora tudi naše smučarstvo stopiti slej' ali prej v krog velikih narodov v tem 5portu- Lav. Struna Citatu tedensko revijo »»ŽIVLJENJE IN SVET" Tnd! za smuške skoke je mazanje smuči velike važnosti. Norvežani so tudi v tem mojstri. Pred tekmovanjem so imeli z mazanjem »precej opravka. ttm. Voda mi je »egala do pni. Poleg mene je stal konj. Poskusil sem vstati, pa ni šlo; preveč se je vojaški plašč na-srkal vode, a tudi preslab sem bil. »Potrpi kozak, ataman postanei,« sem se bodril. Konj pa je bil menda drugih misli. Obrnil se je, a pri obratu se je podrgnil ob me z repom, kakor bi ponujal: »Zgrabi za rep!« Privlekel me j« do brega. Tu sva spet počivala. Božal sem svojega rešitelja in mu govoril najslajša imena. Naposled mi je le uspelo, da sem se dvignil iz vode. Zapazil sem daleč na desnem oregu sij ognja, kar mi je dalo toliko močd. da sem zlezel na konja in se vrnil tik ob bregu navzgor do strmine. Obstali so kozaki s svojim delom na drči in strmeli v čudno prikazen, ki se je naenkrat pojavila pod njimi v vodi zavila na plitvino in s slabotnim glasom klicala nato sledečim: Ho-hoj. ho-hoj! Na desnem bregu sem zdrknil s ko-ua in poiska priiatelja Pri ognju s?a se grela in razgovarjala o meni. Petja me ie prvi opazil. »Vitja! No hvala bogu!« Tonla niegova desnica mi 'e Drijetn< dela Magdiču se ie nekaj svetilo o >čeh. »Ogenj boš oogasll tako curlja od tebe,« se je hrabril. Slekel sem se popolnoma. Plemeniti oobratim me je ogrnil s svojim plaščem, dobri Vladko pa mi je pogrnil šotorsko krilo. Ob toplem ognju in pri zvestih tovariših sem zaspal kakor ubit. Naslednje dni smo nadaljevali pot in nočevali pri Kalmikih v Haamat-jurtu. nato pr-^nali pred Aksajem Cečence, ki so v bičevju pripravili zasedo, jezdili mimo bogate ruske naselbine Ha-saf-jurt. ki so jo Cečenci prvi dni revolucije popolnoma oropali in razdejali. noč pri Armencih v Cir-jurtu. Tu nam je Petja spekel imenitnih blinov Nato zadnji del poti do železniške postaje Petre -'.t. kjer smo zvedeli, da bo odhod naslednje jutro. UtaL rili «mo se okoli postaje, za-žareli so ognji in oglasna se je pesem. Peli so kozaki. V tiho noč se je kakor zahvalo r!asi1a ubrana pesem: Večerni zvon, večerni zvon, ' kak n .j -um avodi: on... !n moja mise1 ie poromala daleč, do 11 'ibielij domovino Ko sem 14 p m posluša donske ko- ake v LmiV ->n ne 5 pesem, so st ni v d hu obnovil? doživljaji iz onib 'ni ko ce -r v raznih delih sveta ko-•'»®t? naroda mo njegova glasna fesem brez prestanka spremljala našo. V kraem svatbeni obletnici vidimo pinoža ie redkokdaj. Le kadar »e je njegov povratek v severne kraje nekoliko zakasnil radi vremenskih ne-prilik, opazujemo lahko na »amcu prehod iz zimske na pomladansko svatbeno obleko. Tedaj je aa glavi, tilnik* in hrbtu temnočrn s sinjim kovina s tim sijem, grlo in prst pa so lero rumervkastorijaste. Ko se prlino k nam vračati marca meseca prve ptice selilke. nekega lepega jutra n« ngiedaš več pisanega pinoža, ne čuješ več njegovega klica, ne njegove pesmi. Pred našo romladjo in njenim soincem je zbežal črez noč na sever v svojo pravo domovino. da njej oznani in prinese njeno ri-gred. V dneh, ko od nas odletevajo pi«K>li aa sever, baš tedaj že odevetevajo kurice ali kurjic«. Njihovi usnjati, vedno zeleni v sodem do devet listkov razdeljen* listi »o zelo podobni prstom naših kur in karic; zato so koroški Slovenci črnemu teloha (Heileborus niger), ki ga ponekod imenujejo tudi zavlačni koren, dali upravičeno to lepo in svojevrstno ime. Saj je ta naša tako znana in priljubljena cvetlica v resnici lera in svojevrstna. Svojevrstna zato, ker že sredi zime, tu pa tam celo v pozni jeseni, v snegu in ledu, o Božiču ravno-tako kakor ob koncu zime in v prvi zgodnji pomladi raste, poganja ir. cvete, ne meneč se ne za mraz, ne za zimsko spanje. Malo iabirčna je tudi v hrani, ki jo jo črni koreniki dobiva iz tal. Apnenčasta morajo biti, drugače ne raste in ne raste. Zato jo Koroška severno od Drave, Strojna. Koz-jak in Pohorje ne poznajo. Ostala Slovenija. ki je apnenčasta, pa ima poleg črnega teloha celo tudi še zelenega (Heileborus viridis) in smrdljivega (H. ioetidus). Svojevrstna pa je v tretje tudi zato, ker hrani v sebi dva strupa, Heleborin in Helebo-rein, ki povzročata glavobol, omotico, želodčne krč«, bruhanje, kihanje in drure nič kaj prijetne pojave. Njeni cveti, sprva beli kot sneg, pozneje nekoliko rožasti ln rumenkasto nadahnjeni, ki jih nosi na visokem sočnatem peciiu po dva ali samo po enega, pa so iepi in mični, bodisi ko so so z ukrivljenim pecijem prerili iz snežne in listnate odeje, bodisi ko pokrivajo gozdna tla popolnoma razcvetela kakor veliko belo- m rdečepikaste preproge. Sneg, hlad in gozdno senco ljubijo bolj kakor pomladansko solnce, ki njihovim cvetom kaj hitro vzame krasno belo barvo nedolžnosti. pa jo kmalu pretvori v neznatno *vet!ozeleno Ko tako odevetevajo kuriice ln ptaoži >d!etavajo .ia sever, ie zima že vse svoje >rodje in vso svojo ropotijo spravila v Kraj: v gozd. v log. v gaj. pa tudi v tvoie »rce sil' pomlad, povsod vzhaja vigred ? Irugim. novim cvetjem in petiem. Dr. Fr. Korotans* " KULTURNI PREGLED Nova drama M. Krleže Evropa — ali Je, ali fe m V dneh 14. — 20. novembra 1932 i« bilo ▼ Rimu zborovanje izbranih evropskih znanstvenikov, filozofov in državnikov, ki ga ie sklicala kr. italijanska akademija ali točneje njen oddelek za moralne in zgodovinske vede. Sestanek teb učenih mož iz vseh delov Evrope [e omogočila ustanova Volta, ki jo upravlja rimska Akademija; po zaslugi iste fundacije eo se prejšnje leto sestali fiziki. Prej omenjeni moralno-socialni se6tanek je bil sklican na tema: Evropa. 0 njegovem poteku ie izšlo obsežno in izčrpno poročilo v dveh debelih knjigah, ki ju Je pravkar izdala rimska Akademija. (Con-vegno di scienee morali e storiche. l-Il 708+448 str. leksikonskega formata.) Tu je zabeležen vsak govor v celoti in v izvirnem besedilu (italiraneki, francoski, angleški. nemški, španski), vsa debata, vse izjave Skratka: Piblikacija podaja verno sliko rimskega sestanka. Da olajša uporabo prve knjige, ki vsebuje oodrobno poročilo. Je izdaiateljica obiavila v drugi knjigi prevode italijanskih govorov v franeoscim. Navzočni eo bili med drugimi grof Appo-nyi senator Bčrenger. prof. Brandenburg, prof. Danajlov in Danev (Sofija), bivši ju-goslov, minister in senator Frangeš. prof. Garcia Morente (Madrid). H. Goring, poslanik Grzyboweki, G. Hanotaiux. Alfred Hu-genberg. bivši minister prof. Hellpach. Paul Hymans, prof. N Jorga. G. Marconi. bivši senator dr Mtdinger iz Prage. prof. Men-delssohn Bartholdy iz Hambirga. bivši ministrski predsednik Mihalokopulus iz Aten. urednik »L' Europe Nouveile« Navihan Ro-ger. bivši zunanji minister dr. Ninčič. poslanik Politis. princ Kari Anton Rohan. dr. Rosenberg. bivši minister Scialoja, dr. H. Schacht iz Berlina, prof. Werner Sombart, prof. W eber iz Heidelberga. prof. Framtišek We7r iz Brna. prof Tadiensz Zielinski iz Varšave, pisateli Štefan Zweig in mnogi drugi. Dobršen del navzočnih je nastopil s referati. Tako ie izmed Jugoslovenov govoril dr. Frangeš o problema kmeta v Evropi. zlasti v zvezi z agrarnimi carinami. — Tema »Evropa« ie sila širok. Intelektualci raznih miselnih struj so imeli v Rimu dovolj časa in prilike, da eo razložili svoje poglede na temeljna evropska vprašanja. \es čas je stalo v ospredju vprašanje ali je mogoča evropska skupnost ali z drugimi besedami: ali Evropa je ali je ni?I Ce »e, v čem in kako je? Na to »vprašanje vprašanj« je rimski sestanek odgovoril nekako v tem smislu: Evropa ie zemljepisni pojem in delno zgodovinska tvorba. Mogoče Je evropsko sodelovanje v duhu široke zveze, ni pa mogoče evropsko edinstvo. Union — da. anite nikdar in nikoli! A tudi »union«, tolikokrat naglašana na tem elitnem sestanku, je evropskim intelektualcem močno meglen pojem, ki mu niso mogli nafti enotne opredelitve. Švicarski profesor Francoz grof de Revnold ie v svojem govoru duhovito citiral anekdoto o kitajskem mislecu Konfuciju. Nekoč so vprašali Konfucija: >Kaj bi najprej storil. Če bi te izvolili za kitajskega cesarja?« Konfucij je odgovoril: »Začel bi določevati smisel besed.« Takega diktatorja bi potreboval tudi rimski sestanek. ki pa je. kar se ume samo ob sebi. le odražal aoarhičnost v glavah sodobne inteligence. Zato vidi omenjeni prof. ReVnold eno prvih sredstev zoper sodobno umstve-no. moralno in socialno krizo: boj zoper intelektualno anarhijo. Zahteva jasno mišljenje in točno opredelitev pojmov in besed. ki so v današnjem »žge de phrasčolo-gie et de logomachie« postale Skodljivke človeštva. Prof. Revnold je tudi nastopil zoper demagogijo, ki se uganja s tolikih strani in ki je politično življenje nravno silno izpridila: priklical ie v spomin besede sv. Tomaža Akvinskega »sapientis est ordi-nare« (dasi bi tudi za nje težko dosegel neko enotno, za vsak zdrav razum obvezno opredelitev). * Listanie po tem dokumenta/ričnem zborniku ie sila zanimivo, čeprav — o tem si moramo biti na jasnem — ne podaja celotne in dovoli objektivne slike in dejansko prav nikamor ne privede. V sedanjem času pa ee moramo zadovoljiti že 9 tem. da izvemo. kakšna so vsa ta tolikanj različna mnenja o sodobnih problemih naše celine. Da na poti intelektualnega pretn^sanja občih vprašani ni še konkretne rešitve — kdo bi se pač čudil?! Akademik Franceeco Oreertano Je ob koncu sestanka (na enajsti seji) strnil vsa izvajanja v daljši resume, ki po njem posnemamo nekatere podatke; prostor nam žal ne dopušča, da bi prekoračili najožji krog informativnega pregleda. Govore? o Evropi kot geografski realnosti (v nasprotju z definicijo Paula Valeryja. da je Evropa samo azijski polotoki eo govorniki opozarjali na kontrast m^d primorsko in zapad.no Evropo ter celinsko in vzhodno Evropo, nasprotje. ki iz niega potekata dve različni civilizaciji. To je odloČilo tjdi usodo Rusije, ko jo je hotela neznatna manjšina nje prebivalstva po Petru Velikem izoblikovati docela po zapadnem vzorcu, čemur so se zdaj uprle geografske sile. Danes še ni mogoče reči, ali ie bol:š-"viško protievropetvo trajen pojav ali ne. K zgodovinskemu problemu Evrope so govorili med drugimi: prof Helloach (mediteranska in nordiiska civilizacija bele rase. zgodovinska in etnična individuacija Evrope), prof Weber (Evrope« kot dinamičen človek, aristokratski in krščanski značai evropske duše. potreba aristokratsko - kavalirskega d.iha v socialnem življenju), princ Rohan (evropskemu bistvu ni več mogoče določiti meia. odtod polnost in bogastvo evropske realnosti). Dalte: Dawson (vidi v rasni različnosti moč evropske civilizacije: zavzema se za novo sintezo anglosaksonskega duha z latinskim. ki bi prioravila sodelovanie z novimi narodi evropskpga vzhoda). Lvming-ton (poudaria konstruktivno in zedinieval-no ftmkciio varstva in patriotizma: patriotizem fe religiia rase). Carcopino (priporoča Evropi za vzor —■ pax romana). Zielinski (nasprotie nr^d rimskim in grškim genijem v zgodovini evropske civiliza^^e). Jorga (nasprotje m^d Zapadom in Vzhodom: prvi ie dežela zahaiaioče. drugi dežela vzhaiaioče Vi čil Gimenez Caballero (vidi sintezo Zaoada in Vzhoda v _ fašizmu, ki ie a kornorativnim sestavom rešil oroblem kapitala in d^la. v politiki ustalil v na-*r>rotju z boli«evi7mom svobodo in v na-*orotru s kanitalizmom hierarivlo). Vrsta govornikov ee Je bavila z Evropo jezik in 6rce«. Hellpach je opozarjal na pomen in vlogo jezikovne razcepljenosti Evrope, či-je jeziki imajo z nekimi izjemami isti izvor. Na nobeni drugi celini se narodi tolikanj ne sovražijo med seboj, prav zaradi tega. ker drugod govori res različne jezike. Miohels je zagovarjal Renanovo misel, da za narod zadošča zavestna volja. Garciu M oren ti je narod samo prehodna stopnja v razvoju človeških kolektivov. Govornik nemških narodnih socialistov Rosenberg je izvajal, da imajo pravico do »poveljstva zgodovine« (com-mandement de 1' histolre) samo nemški, francoski, angleški in italijanski narod. Med temi štirimi narodi fe mogoče sodelovanje. ki bi ustvarilo »organično in dinamično« evropsko edinstvo. O majhnih narodih je dejal, da žive samo od milosti največjih (!). Sploh je na rimskem sestanku vela ostra sapa proti majhnim narodom; dobro ie. da to vemo. Sicer so se oglasili tudi glasovi v zagovor majhnih. Brtuigmans (profesor amsterdamske univerze) je poudarjal, da duhovni pomen narodov ne zavisi od razsežnosti njih ozemlja in ne od števila duš. Pri malih ie ideal miru in človeškega dostojanstva morda celo siln jjši kakor pri velikih. Majhni narodi imajo velik smoter, da uresničijo edinstvo Evrope. Tudi Estelrich (poslanec španskega parlamenta) je menil, da »evropska ideja boli živi pri majhnih narodih kakor pa v velikih državah«. Spekke (profesor vseučilišča v Rigi) ie opozarjal, kakšno pomembno vlogo opravljajo majhni in srednji narodi: Finci, Estonci. Leti, Litovd. Poljaki, Romuni, ki od Belega do Črnega morja na »limes christiani orbis« (mejah krščanskega sveta) tvori io mogočno bariero zoper sovjetizem. Nadaljnji govorniki so zagovarjali načelo narodnostne diferenciacije (zlasti Io je poveličeval W. Sombart, po Beckerrathu je »evropski pluraJizem« pogoj njenega edin- stva). V t»l rveei te bila tudi beseda o manjšinskih vprašanjih. Prof. Medinger ix Prage je dokazoval, da je v Evropi v več ko 30 državah kakih 30 milijonov manjšinskega prebivalstvu. Poudarjeno je bilo. da ee ta vprašanja ne dajo rešiti z reviziio mej. kajti kakorkoli iih postavimo, ve*-kadenci. Nadalje eo govorili o odnosih bolj-ševiškie Rusije do Evrope, o moslknskem svetu v odnosu do naše celine, o Aziji, o Ameriki, o svetj kolonil. o gospodarski krizi in gospodarskem edinstvu (obsežne razprave in diskusije), o 'evropskem pravnem edinstvu. o evropski politični zvezi, o vojni in miru itd. * Sklep: Vsi sfeuipnl evropski prob*ami eo sila zapleteni in pozdraviti Je treba vsako stremljenje in sleherno dejanje, ki olajšuje sožitje evropskih narodov. Sprejetih je bila vrsta konkretnih predlogov in izpod-bud za izboljšanje 6tikov med evropskimi narodi. Vsi pa imajo kalpak le teoretičen pomen, kakor sploh vse razpravljanje izobražencev in »ideologov« v času, ko se vsak dan potroši v Evropi več milijonov za oboroževanje naroda proti narodu, države proti državi. Predsednik rimske akademije Marooni. ki ie spisal uvod tej kniigi. sodi, da sedania »kriza« ni »unn malattia o 'jna decadčnza« (bolezen ali propad), marveč »začetek nove razvome stopnje, proces nagle rasti, ki mu nujno ustreza tudi proces naglega delnega propadanja«. Bodočnost bo pokazala, kal bo s tisto »evropsko skiuipnostjo«, ki fi ne mo-reio niti intelektualci najti zadostne teoretične opredelitve. Vprašanje te, ali te ozračje imperialističnega Rima sploh prim srno za razpravljanje o evropskem edinstvu. ki ga sicer fašizem, sloneč na »sv*ti sebičnosti« nacije. ves čas vztrajno zanikuj* v teoriji in v politični praksi. Vsekako pa ie publikacija »Convegno di science morali e storiche« zanimiv dokument o nafcem času! 0 izbora svetovne lirike Sodoben povipre&nik ne čita pesniških zbirk. Kdo Je ubil poezijo: ali pesnDkl aa-mi, kakor pravijo nekateri, ali šola, ali današnje socialne razmere — to Je ena Izmed nekončanih pravd sedanjosti, še 'v dobi romantike so bile pomembne pesniške zbirke javen dogodek. Realizem Je ubil mit, pesnik je postal vsakdanji človek, njegovo ustvarjanje duševno delo ln rič več. Simbolistična ln novoromantlčna poezija pomenita odpor zoper poniževanje pesniške umetnosti, vendar nista mogli ne ti struji ne poznejše rešiti nekdanjega prestiža pesniške besede. Poezija je obsojena na ožjo občino ljubiteljev. Samo izredni pesniki si danes pridobe popularnost. Vsak izobražen Evrcnpec pozna toe Paula Val6ryja, toda koliko Jih je čitalo njegove pesniške spise? V zapad-ni družbi je poezija izgubila svoj soclalno-funkcionalnl pomen. V življenju množic ne pomeni skoraj ničesar, v življenju (.-lit mnogo manj kakor kdaj prej. Eno Izmed preizkušenih sredstev sa reševanje poezije so antologije. »PageB chol-sičs« so pri Francozih edine pesniške knjige, ki izhajajo v vlSji nakladi. Antologije pa so že po naravi nepopolne ln najboljša Je samo tvegan poizkus, nič drugega. Sem sodi tudi poskus Antologije svetovne lirike vseh časov in narodov. Drzno nalogo si je zastavil Ludwlg Gol-d-seheider za založbo »Phaidon«, ki iadaja v visoki nakladi knjige trajnega pomena. 2 nezaupanjem vzameš v roke zbirko, ki je nerodno označena: Die schonsten Gedlch-te der Weltliteratur. Ein Hausbuch der Weltlyrik«. »Ein Hausbuch«? Pod tem ai vedno misliš kaj takega, kar »k hlfli sliši« : postavimo, zbirko kuhinjskih receptov ali knjižico o prvi pomoči v nezgo dah. Pred domačo, družinsko knjigo liričnih pesmi si moraš zamisliti dobro meščansko hčer iz sredine prejšnjega stolet ja z modnim nagibom do sentimentalnosti: tip, ki več ne obstoji. In vendar je navedena knjiga vsega uva-ževanja vreden poizkus, približati poezijo sodobnemu človeku, ki ima za njo tako zakrnel čut. Uredniku Goldscheiderju nI mogoče odreči široke razgledanosti in dobrega okusa. Pod njegovo roko je skoraj pet sto strani obsegajoča pesniška zbirka postala knjiga, ki je o nji treba pisati tudi tedaj, ko ti ne pride na mizo kot recenzijski Izvod. Listajoč po tej antologiji lirike vseh časov in skoraj vseh večjih narodov, doživljaš iznova poezijo kot izraz dragocene tvorne sile, ki tako rekoč ne pozna časa in prostora ln nosi lz vekov v vekove ista globoka človeška občutja. Antologijo otvarja Solnčna hvalnica Echnatona, najstarejšega pesnika, čigar Ime se je ohranilo (iz dobe egiptskega kralja Aanenofisa IV., okrog 1. 1370 pred Kr.), zaključuje pa pesem sodobnega francoskega poeta Jea-na Cocteaua. V tem časovnem okviru se vrste v kronološki zaporednosti pesmi več kakor 180 pesnikov iz davnih ln novejših dni. Nekateri imajo na glavi kraljevsko krono ali papeško tiaro, drugI, kakor Kitajec Li-Tai-Po ali Perzijec Omar Khay-yam in Francoz Frangois Villon, pa samo vrč vina v levici ln popotno palico v des nicl. V tej antologiji so zlasti 1« stareJS« do be vsi priznani biseri: odlomki lz indij sklh Ved ln Upanišad, primeri biblijskih pesnitev s prekrasno Pesmijo vseh pesmi v tzbornem prevodu Maxa Broda, primeri starogrške ln rimske poezije, »z kitajske japonske ln arabske lirike, cerkvene pesmi iz zgodnjega srednjega veka, cvetovi lz »barbarskega« vrta Nordijcev z »Eddo« in »Kavalo«. Solnčna pesem sv. Frančiška Aslškega, poezija renesančne, baročne, ro-kokočne dobe, primeri narodnih pesmi raznih narodov, po nekoliko pesmi največjih lirikov 18. in 19. stoletja od klasicizma do romantlzma, od parnasizma preko simbolizma do najnovejših pojavov. De vetnajsto stoletje, ki Je sicer ubilo xani manje za liriko, a Je dalo plejade bleščečih poetov, Je zastopano prav nepopolno Videti je, da Je preobilno gradivo novejšega časa zraslo sestavljalcu čez glavo ln da mu nI bil kos v toliki meri kakor starejši poeziji. Vendar so tudi tu nekateri značilni primeri iz Verlainea, Rhnbaudja (»Pijana ladja«), Verhaerena, Francisa Janimesa, Val6ryja, Gidea. Nemci niso zastopani, ker je izšel pri Isti založbi podoben Izbor nemške lirike. Izmed številnih prevodov v nemščino Je Goldschelder Izbral najboljše. Slovani smo predstavljeni dokaj alafco. Neodpustljlv greh J«, da Je PuSkln vstopil v ta svetovni krog zgolj s tremi pesmimi, ki so povrh še premalo značilne. Poljaki bi se morali priključiti že s svojim rene sančnlm poetom Kochanowsklm; z dvema pesmima A. Mickiewicza »o zastopani pre-neznatno. Največ »reče to imeli Cehi. Predstavljajo Jih: narodna pesem po Han-ki, tri pesmi Vrchllckega, po ena Ant. Sove in J. S. Macharja, štiri pesmi O. Bfe-zine ln tri pesmi P. Bezruča. Novejša ruska poezija (n. pr. Blok, Jesenjln) Je popolnoma Izostala. Tudi Jugoslovane Je GoLdschelder prezrl; niti cn sam ver* ne zastopa naše poezije! Vzlic vsem slabosthn pa J* GoMachel-derjeva antologija vedlk dokument poetične tvornosti vsega človeštva. Pri osnovnih motivih poetskega ustvarjanja ne opaziS silnih razlik, dokler pesniki ne zapuste čuvstvene sfere ln ne preidejo v miselne izpovedi. Avtor čarobne pesmi o lepi Su-lamit ln arabski lirik lz arednjega veka sta srčna brata renesančnega ali romantičnega ljubezenskega lirika, ženska, vino smrt, minljivost, priroda, to bo stvari, ki vzbujajo pesniškemu duhu Ista čuvstva, pa naj živi v dobi Ved ali piše pesmi v pesku perzijskih pustinj ali trubadurl po fevdalni Evropi; naj Bameva v škotskih gorah ali se vozi z železnico po Franciji. Moderen duh skuša zaplesti preprosta ln jasna občutja, zato pa prehaju v liriko, ki nima bodočnosti. Pred temi pričevanji treh tisočletij Je pesniško čuvstvovanje kakor solnce, ki 1* haja vedno znova, četudi ga večkrat za krijejo oblaki ln dajejo svetu sivo Jesen sko barvo. Od prve znane pesmi — hval niče solncu — do najnovejše pristne Uri ke so v dojemljivih človeških srcih razpete iste strune, in na njih se razvijajo neskončne melodije, katerih satoo majhen del zajemajo knjige, vse ostalo pa izginja kakor piš vetra v neskončnih stepah. Zbrano delo Prana Erjavca V založbi Jugoslovanske knjigarno t« pričelo izhajati Zbrano delo Frana Erlavca. Dokončna izdaja »slovenskega Brehma« bo obsegala P3t zvezkov. Prvi zvezek, ki te pravkar izšel, ie opremljen z obsežnim uvodom urednika Zbranega dela dr. Antona Slodnjaka. vsebuje pa devet prirodopienih spisov, med niimi klasične sestavke naš? naravoslovne proze: »Zaba«. »Mravlia«. »Rake. K tej knjigi se ob prvi priliki še povrnemo. Naroča ee tudi pri Tiskovni zadrugi. Naročite — črtajte ffLJUvr JANSKI ZVON" V »voji novi drami »U logom*, (izila obenem z »Vučjakom« kot nov zvezek Sabranih djela), se Krleža vrača k ciklu »Hrvatski bog Mars«. Dva poglavitna problema zanimata Krležo in okoli njiju se grmadi njegovo delo: propadanje družbe in razpadanje avstrijske vojske. Lahko bi ju poenostavili na en sam problem: propadanje starega sveta. Krleževo pero je bilo že nekajkrat primerjano anatomovi ninceti, ki rije po razpadajočem s« mesu. Iz sveta Glembajevih udarja enako kot iz drame »U logoru« vonj kadavrov. Za epiko propadanja in razpadanja ima Krleža ne le izredno nadarjenost, marveč tudi posebno izostrene čute. Kakor je Baudelaire iznajdljiv v prikazovanju senzaoij svojega voha. je Krleža nenadkriljiv v svoji sociološki anatomiji. Njegov notranji pogled je krut in neizprosen. Drama »U logoru« se dogaja v Galiciji med svetovno vojno. Obsega tri dejanja. Prvo se odigrava v šolskem poslopju zakotne gališke vasi. V njem se ne dogaja nič izrednega: cesarski oficirji se spravljajo spat, nekje blizu jokajo otroci vaške učiteljice, ki jo je pravkar požela smrt, dež lije in po blatni cesti prihajajo nove čete. V to okolje je pisec postavil nekoliko svojih pristno krleževskih oseb, ki jih duševno poznamo bodisi iz cikla o Glembajevih (n. pr. doktorja pl. Agramerja Puba) ali pa iz cikla »Hrvatski bog Mars«. Kadet Horvat dobi povelje, da mora izvršiti obešenje stare kmetice Romanovicze-ve. V drugem dejanju vidimo Horvata po izvršenem ukazu: na veji lipe pred cerkvijo visi starka. Horvat je duševno strahovito zbit. Njegovo doživetje vojne kot groze in brezumja kulminira. Ta »Schon-geist«, pianist, tipičen pripadnik duševne elite med predvojno inteligenco, občuti pred starko na veji, ki je bila po krivem obešena pod njegovim poveljstvom sredi deževne gališke noči, ko iz daljave grme topovi, vso obupno tragiko svoje osebne Prezpomembnosti. In s silovito pretreslji-vostjo doživi v sebi kontinuiteto zgodovinskega dogajanja: vse to je že bilo in so zdaj ponavlja z ono isto nujnostjo, kakor s« je dogajalo že zdavnaj pred tem. Individij je samo igrača skrivnostnih, v vekovih so izživljajočih sil, ki predstavljajo imperativno usodo neštetih poedincev in ki edine dajejo času njegovo obličje. »Čuješ li onaj glas na kolima,« pravi Horvat svojemu tovarišu Gregorju. »To nije vuk, to je glas hrvatskog logora! Taj logor strijeljao je po milanskim ulicama djevojk«, stražio Je kod nočnog lonca beč- kih princesa, vješao je po Beču, po Budi-mu, po Aradu, po Munkaču, taj logoi objesio je ovu staricu, a taj logor to smo mi, to sam ja, to si ti, to smo mi, jučer, danas, nočas, sjutra, dugo, dugo. Kao ova stara tu pred nama, tako je visila pred nama Cetrdesetosma! Tko ju je objesio? Generali von Kempen, von Drietrich, von Kriegern ili oberst baron Jelačič? Ne, ja sam ju objesio, kao nočas staru Romano-viezku, ja, lično ja, a ne von Hahnencamp ili baron Czanensteg! Jedan marcia fune-bre motiv bez svitanja logorske vatre i tmina. Vješala. Tmina. rasja strava s podvinutim repom.« V tretjem dejanju vidimo propadi« vojaške »Glembajeve«, pijance, cinike in razvratnike v csarskih uniformah, ko »« goste v »makartblagovaonici v dvorcu grofa Szceptvckog«. Tudi tu je Krleža v večji meri opisovalec okolja in razpoloženja (vedno v svoji originalni maniri!) kakor pa izrazit dramatik. Konflikt nastane, ko baronica trmoglavo vztraja da naj Horvat igra Nocturno Rahmaninova Kadet se navsezadnje vda situaciji, ki je nastala v salonu in zaigra na klavirju svojo improvizacije, prehaja pa vedno bolj v pogrebno koračnico. V dvorani nastane razburjenje. Ta godba v pijani gališki noči, ob vesteh, da se cesarska vojska pripravlja na nov umik, učinkuje pošastno. Nenadno se moreča napetost v dvorani iz-prevrže v oborožen konflikt: edina »civilna duhova* v pisani družbi pustolovcev in pijancev, Horvat in Gregor, vzbesnita, m dejanje se zaključi tik po pokolju. Glas nekega adjutanta: »Schnell packen! Wir fahren sofort nach Havrilovka! Riick-zug! Graboviecz je pao! Sto gledate kao . krave? Marš! Instrumente ovamo! Ochsen! Instrumente her.« (Trka ordonanca. Spre-manje stvari. Topovi sve glasnije. Zveket stakla od topovske grmljavine. Prenose »« kovčezi). Drama »U logoru« Je bila spisana aa temo že omenjene osnovn« ideje: pokazati, kako ničevni so poedinoi v historičnea dogajanju in kolikšna je moč materialnih sil, ki ustvarjajo zgodovino. Deterministično mišljenje o potdincu je dobilo s to dramo pristno krleževsko ilustracijo. V celotnem Krleževem delu ne pomeni drama »U logoru« presenetljive novosti, Izpopolnjuje pa a trdnimi potezami dosedanji literarni profil avtorja »Gospode Glembajevih«. —& Jan Vrba Češki romanopisec in pripovednik lz življenja v prirodi Jan Vrba, ki živi v Do-maflicah na Chodskem, Je lani prežel ■ svojimi spisi v založbo L. Maziča v Pragi. Jan Vrba je sorazmerno mlad (r. 1889) in se je prvotno bavil z gozdarstvom, nato pa se Je popolnoma posvetil književnemu ustvarjanju. Lepi uspehi in pridnost so Vrbi zagotovili vidno mesto v sodobni češki beletrijt. Njegov augestivnl pripovedniški dar, lahko dostopni slog in zlasti še živahen odnos do prirode, to mu Je pridobilo tako široko čitateljsko občino, da ga štejejo med najbolj čitane sodobne češke pisatelje. Za sezono 1933—1934 je pripravil Vrba tri velike romane. Predvsem dva dela obsegajoči vaški romam »Vlchfice«, ki v nJem obdeluje rodbinske zgodbe polabskega gra-ščaka. Vrtinec strasti vzvihr a preko njegove zemlje, zasuče ljudi in jih požene na rob zločinov in obupa Graščak Tupy zapušča ta čuvstveni in čutni vrtinec očiščen ln tako rekoč prerojen: po prvem nesrečnem zakonu se oženi z lastno služkinjo, vdanim in zdravim dekletom, vzpostavi porušene tradicije vaškega rodu in začne novo življenje. — Drugi roman »Pan dfichodnl« obsega en zvezek in Je humoreska izza minulih časov, ko so plemenltašl gospodovali nad Chodi. Starokopitni rentier Vlach krene v Prago na svatbo svoje vnukinje. Roman opisuje v vrsti zabavnih poglavij njegove šaljive in pustolovske pripetljaje in doživetja na poti ln v Pragi. Car romana Je zlasti v opisih tedanjega družabnega ozračja na kmetih in v Pragi. — Tretji Vrbov veliki roman »Prokop V • 11 k £« tvorijo zgodbe iz slavnih husltakih časov po smrti Jana žižke. Roman Je obsežna dvodelna zgodovinska freska, ki prikazuje nemirne dogodke v času, ko so se husiti zmagovito bojevali pod knezom Prokopom, t. J. dobo od žižkove smrti preko cerkvenega kongresa v Baslu vse do Prokopove smrti y bitki pri Lipanlh (1. 1434). Gre za opis velike borbe Cehov u tedanjo katoliško Evropo, ki jo Je nenehno podžigal papeškl Rim. Bila je borba Cehov za uveljavljenje demokracije. Njen konec je bil vzlic vsem zmagam tragičen in Je naposled privedel k podjarmljenju, ki ga Je pripravila nesloga v narodu. Letoa v maju bo petstoletnica bitke pri Lipanih. Vrbo nI zamikala samo osebnost Prokopa Velikega, marveč tudi ta jubilejna prilika. Njegov roman Je spisan a posebnim arhaističnim, tedanjo dobo ozna-čujočlm slogom ln hoče biti duhovni spomenik voditelju Prokopu Velikemu, obenem pa živi pouk za sedanjo dobo, ko gre zopet za demokracijo in proti nji. Ad. Ve«*lJ (Praga). Beležtea Masaryk v anekdotah Založba »Orbls« v Pragi Je Izdala kot 9-10 zvezek svoje Zbirke »Veaeli mysl« mično knjižico »T. G. M. Mal« hlstorky o velkfem mužl«. Sestavila sta Jo Ivan Her-ben ln Jožef Mach. Nič se ne čudimo, da se Je o velikem voditelju češKoslovaškega naroda nabrala lepa zbirka anekdot In drobnih zgodb: T. G. Masaryk Je z ene strani preveč Izrazita osebnost, z dru^ strani pa dovolj naraven in z življenjem vedno tesno spojen človek, da se ne bi njegova osebnost zrcalila tudi v drobnih dejstvih, v neznatnih prigodah, v veselih situacijah, v vsem tistem, kar ostaja nekako na robu velikih in resnobnih biografij. •In vendar Je tudi ta drobiž močno značilen, ln skozi marsikatero anekdoto vidimo češkoslovaškega WashIngtona ostreje ali pa nepoBrednejše, kakor azozl to ali ono biografijo. Taineova misel, da so drobna dejstva često značilnejša za neko dobo od velikih zgodovinskih dokumentov, velja tudi o slavnih možeh. Ce bi hoteli karakterlzlrati to reaelo knjižico s primeri lz nje. bi bili morali Ir-pisati dobršno polovico. Nekatere anekdo te je »Jutro« 2e objavilo na drugem me stu. Češko čitajočega čltatelja opozarjamo na to knjižno novost: pripravila mu bo užitek, kakor ga dajejo človeku samo neposredni. človeško topli ln veseli dokumenti o ljudeh, čijlh veličino in resnobo cenimo. — GalrworthyJer ciklus »Sa*a • ki ga »e v prevodu Otona Zupančiča izdajala »Modra ptica«, »e je a pravkar iui£io trs-tto knjiso uvrstil med standardna dela slovenske prevodne literature. Prlbodn'1 mesec bo izdala Slovenska Matica zadnji dve kniigi velikega romana Leva N. Tolsteca »Vojna in mir« v prevodu Vlad trn! rja D®"*-etika. Tudi te prevod pomeni trajno obogatitev naše prevodne književnosti. Sodobni avtorji pri Srp^kj kaJSem s* drujri. Srpeka književna zadruca Izdala četrto serijo svoje pred !estilizirane« obleke. Mornariški klobuk nosimo ob vsakem času dneva, k športnemu koetumiu, kakor k svileni popoldanski obleki. S pomočjo lepih barvnih kontrastov dosežemo najboljše učinka. Navadno je oalav- Po občinskih volitvah Podrobna poročila o naknadnih občinskih volitvah v Sromljah, v Trati in v Slovenji vasi V »Jutru« smo ie poročali o sijajnem uspehu, ki so ga dosegle liste JNS do-sedaj še v vseh občinah, kjer je upravno sodišče v Celju na pritožbe iz klerikalnih vrst razveljavilo občinske volitve z dne 15. oktobra 1933, tako da so se morale volitve ponoviti. Pritožbe naj bi bile dokazale, da so se lanske volitve Izvršile v dotičnih občinah nepravilno m da je bila opozicija ogoljufana. Pri ponovljenih volitvah pa so se vse te tožbe in pritožbe spremenile v veliko blamažo nepoboljšljivih starih strankarjev, ker je bila v prav vseh občinah nacionalna zmaga še mnogo večja od lanske. Iz občin, ki so volitve ponovile na cvetno nedeljo, smo prejeli naslednja podrobna poročila Lepa blasnaža opozicionalcev Slovenja ras pri Ptuju, 27. marca. Pri zadnjih občinskih volitvah eo bili nasprotniki JNS silno razočarani, ker so mogli spraviti samo tri odbornike v občinski odbor. Seveda jim blamaža ni bila po volji; vložili so zato pritožbo, kateri je upravno sodišče ugodilo ter razveliavilo prve volitve. Na cve-tno nedeljo eo se vršile zato nove občinske volitve, ki so presenetile celo pristaš? JNS. Sai take zmage ni nihče pričakoval, tem mani. ker ^so opo-zicionalci govorili, da imajo zmago ze v žepu. Toda volilc.i ee niso pustili ne begati, ne etrahovati. Sli eo na volišče ter jasno in odločno povedali, kaj so m kam spadalo. Ogromna večina ie volila listo JiN>. nasprotnikom pa pokazala hrbet. Dočim ie dobila lista JNS 415 glasov, so dobili opo-zicionalci te 279 glasov, torej veliko manj kot pri prvih volitvah. Ker prej niso bili zadovoljni s tremi odborniki v občinskem odboru, jim bo sedaj lažje, ko eo dobili samo dva. Volilcev v celi občini ie bilo 820. iz česar sledi, da le šlo 80 odstotkov volilcev na volišče. Vea čast naši napredni občini Slovenji vasi! Druga zamera ie hupa od prve Brežice, 28. marca. Ker ie upravno sodišče v Celju zaradi nekega formalnega nedostatka razveljavilo v naši upravni občini občinske volitve i dne 15. oktobra 1933, eo bile v nedeljo, 25. mar-ea ponovne volitve, pri katerih eo morali naši nasprotniki na žalost spoznati, da se vedno drži oni star pregovor, da je draga zamera hujša od prve. Dočim ie lista Jugoslovenske nacionalne stranke z nosilcem tov. Ivanom Bertoletom pri volitvah dne 15. oktobra dobila 133 glasov, nasprotna lista g. Ivana Avšiča pa 99 glasov, je pri ponovnih volitvah izšla lista Jugoslovenske nacionalne stranke e tovarišem Bertoletom e 171 glasovi, dočim je padla lista g. Avšiča na 73 glasov. Zmaga, ki jo je dosegla občinska organizacija JNS v Sromliah, je toliko pomembnejša, ker so Sromlie dolgo Časa valjale za trdno klerikalno trdnjavo, ki pa ie sedai padla s sijajno zmago v roke JNS. Sromeljčani želimo le to, da bi se g. Avšič in tovariši še enkra.t pritožili »oper volitve. Ce bi prišlo do tretjih volitev, smo sigurni, da izgubita gg. Avšič ln Strgar še ono. kar sta pri teh volitvah z veliko inuko rešila. Bafka o klerikalnih Sromljah }• sedal končnoveljavno pokopana. Sromeljčani stopamo v novo dobo, v kateri hočemo v zvezi k ve«mi drugimi nacionalnimi občinami brežiškega sreaa dokazati, da te naš spas le pod okriljem mogočne in vrsedržavne stranke JNS. Huda borba, sijajna zmaga Gorenja vm r Poljanski dolini, V nedeljo dne 25. t. m. eo se vršite za Dado občino Trato ponovne občinske volitve, ker eo bile po upravnem sodišču v Celju prvu volitve (15. oktobra) razveljavljene. Ni.8 manjša, prej še veliko hujša kot jese- i ni (e bila borba za te volitve. Nasprotniki, ' pristaši bivše SLS, eo napeli vse site. da vsaj pri teh volitvah prodro s svojo lieto in tako pokažejo pred javnostjo, kako so bili jeseni >osleparjenii«. No. doživeli eo, kakor ža v nekaterih občinah prej. veliko razočaranje in presenečenje. Nameetu da bi napredovali, kakor so trdno pričakovali, so še nazadovali, dočim je naša stranka JNS doživela lep napredek, skoro 40 klasov. Tako je lista g. župana Je-lovčana dobila 279 glasov, a lista dolgoletnega prejšnjega žunana in bivšega oblastnega poslanca g. Uršiča le 215 glasov, tedaj manj kakor pri lanskih volitvah. Volitev ji? bila nad vse napeta in z veliko pozornostjo so pričakovali izida ne le v naši občini Trati, ampak v celi Poljanski do- 2e pri zadnlem občnem zboru naše stranke za občino Trato. 18. t. m., se je pokazala med mnogoštevilnimi udeleženci velika borbenost. ki ee ie zadnji teden še od dne do dne stopnjevala in dosegla v nedeljo svoj višek s sijajno zmago. Čast in va? priznanje našim zavednim možem in fantom vo-lilcem in vsem drugim, ki so pripomogli k tako sijajni zmagi! Le tako naprej še v drugih občinah 1 dr. Mama Fianjb, Pturt. Kup«* An to«. Ptuiska gora. Vrečko Kari. Maišperk, Korenjak Anton, Sv. Barbara v Hal.. Ranfl Franc, Gorišnica. T oš Tomaž Sv. Andraž v SI. gor., Beranič Fran, Sv. Lovrenc na Dr. p.. Toplak Ivan. Juršinci. Vaida Alojz. Mar-kovci, Smigoc Anton. Sv Vid. Svenšek Franc, Grajena. Budigam Ivan, Zavrč, Urek Anton. Slovenja vas, Fuchs Franc, I!a-tfoznica, Kuharič Ludvik. Ormož, Lah Jo-Sko. Osluševci. Alt Anton. Velika Nedelja, Hojnik Jernej, Sv. Tomaž. Ivan Tomazič. Kog. Jerše Ladislav. Ptuj in Vadnjal Stan?, Ptuj. Po volitvah se j« razvila živahna debita. Na razna vprašanja in želje ie dajal poslanec g. Petovar potrebna pojasnila in navodila. "Predsednik dr. Senčar je zaključil ie-->o ispelo skupščino ob pol 13. in pozval vse prisotne delegate občinskih organizacn. nai še podvoie svoie delo v procvit stranke in razmah njenih idej. Lepo zborovanje v Kresnicah Kresnice. 27. marca. Zborovanje organizacije JNS v občini Kresnice je dokazalo, kako marljiva ie ta organizacija. Naraetla je tudi številčno; lani je imela 56 članov, zdai pa iih štej? 148. Med najbolj vnetimi delavci za prospeh JNS so predsednik g. Lovše Valentin iz Ribč, podpredsednik g. Vrhovnik in tajnik g. škarja. Po poročilih domačih činiteliev je poročal š? g. Saiksida iz Litije o delu cestnega odbora, obširno politično poročilo P3 ie podal tainik sreske organizaciji? JNS g. Turk Loize iz Litije. Razgovor se .e ple-tel tudi okrog vprašanja nove zasadske ce pt-i Sestanka na Zidanem moetj eo sp udeležili tudi številni Kr^sničani. Ob zaključku zborovanja, ki se ie vršilo pri Vehovcu poleg kolodvora, ie bila sprejeta resoluciia. ki uttcneliuje nujnost zgraditve zasav ceste Iz organizacij JNS Sreska skupščina v Ptuju Na cvetno nedeljo te bila v Ptuju v Narodnem domu redna letna skupščina sreske organizacije JNS v Ptuju. Udeležilo se ie je 140 delegatov 31 občinskih organizacij: dve organizaciji sta ee opravičili. Ogromna udeležba t? dokazala, da je povsod veliko zanimanje za razvoj vsedržavne stranke. Skupščino ie vodil predsednik g. dr. Senčar. ki je v uvodu požira vil narodnega poslanca g. Lovra Petovarja, žjpana g. Jer-šeta, tajnika glav. odbora iz Ljubljane g. dr. Zajca, kaikor tudi vse številne zastopnike občinskih organizacij. Zatem je tajnik g. dr. Fermevc jxwočal o delovanju sreske organizacije, ki je v preteklem poslovnem letu izvršila ogromno delo. Njena zasluga je tudi predvsem, da je stranka pri občinskih volitvah izvoievala tako lepe uspehe. Proti volitvam ie bilo sicer vloženih *10 pritožb. toda upravno sodišče ]e ugodilo samo eni pritožbi. Sreska organizacija je sodelovala tudi pri volitvah v Delavsko zbornico, ki eo tudi častno izpadle. Po vsem srezu so se izvršili lansko leto shodi domačega poslanca g. Petovarja. V ptijskem srezu ie sedaj 33 občinskih organizacij: v ptujskem okraju 24. v ormoškem pa 9. Število članstva se je od zadnjih občinskih volitev znatno pomnožilo ter še stalno narašča. Vse občinski? organizacije živahno delujejo ter so tmtdi že vse imele svoje občne zbore. Za poročilom tajnika je narodni poslanec g. Petovar v skoraj dve uri trajajočem govoru opisal delo Narodne skupščine in vlade in poročal posebno obširno o raznih novih zakonih in uredbah, o izvozni m uvozni trgovini ter o kartelih. Razpravljal ie tudi o ozadju raznih organizacij, ki se pojavljajo v zadnjem časj. Poročilo narodnega poslanca, ki je bilo vseskozi stvarno, je bilo sprejeto z burnim aplavzom. O zunamfi in notranji politični situaciji je poročal banovinski tainik g. dr. Zajec, ki je žel za svoja izvajanja istotako toplo zahvalo prisotnih. Na predlog g. dr. Fermev-ca je bila odposlana pozdravna brzojavka predsedniki« stranke in vlade g. Uzunovicu in ministroma gg. dr. Kramerjm in Pueliu, na predlog g. Vadnjala pa te bila soglasno izrečema zaupnic-a narodnemu poslanci g. Petovairju. Pri volitvah )» bil ponovno tovoren »a predsednika g. dr. Senčar Matej, za podpredsednika Rakuša Martin iz Obreža m Peršuh Franc iz Mihovcev. za tajnika ta Ptuj g. dr, Fermevc Ivan, za Ormož Grivec Janko, za blagajnika g. Sestan Dušan. Ptuj. Odborniki so gg.: Zupanič Matevž. Hajdvna. Trčko Franc, Cirkovci, Murkovič Stane. Dornava, Majcen Mirko. 9v. Urban, Vobič Ciril, Leekovec, Sega Andrej, Podlehnik, Šel je po svetu bogve kam *. * Poglejte zgornjo sliko ln potem spodnjo — kaj opazite T Prešerna ni več! Zgodilo se je pevcu, kakor si je sam zapel: »Sel je po svetu bogve kam •— mene in tebe ga je sram.« Nič se ne da pomagati, lepota Ljubljane — »ljubice nebes in sreče« — zahteva tudi take žrtve! Finalna tekma za zimski pokal v nedeljo se odigra zadnja tekma za ZP. Nastopita za tolažilni pokal ponovno Mars in Slovan. Prva tekma je končala neodločeno 1:1. Oba nasprotnika sta se vestno pripravila za to odločilno srečanje, že prva tekma je dokazala, da sta si približno enaka. Dočim je imel Slovan fizično močnejše moštvo, je bilo Marsovo bolj tehnično. V nedeljo bosta oba kluba postavila nekatere nove moči, tako da bo tekma zelo zanimiva in napeta. Tekma se odigra v nedeljo dopoldne ob 9.30 na Igrišču Hermesa. To bo ob praznikih edina tekma v Ljubljani. Akademski slalom pod Jalovcem Pod pokroviteljstvom g. rektorja Aleksandrove univerze dr. Slavlča ss Je vršil 26. t -m. pod Jalovcem III. del tekmovanja za prvenstvo Jug. univerz, slalom akademikov. Akademiki, M po Iteviln, so pod vodstvom univ. docenta dr. Inž. Kllnca prispeli v Planico Se v soboto. V nedeljo so pri rekordnih skokih sodelovali v organizaciji. šele v ponedeljek so se akademiki odpravili proti Tamarju, kamor so Jih spremili rekorderji: Jonsen, Larsen-Uhr-land in Gregor Holl, ki so pa potem gledali slalom le od daleč. Rezultati s0 bili: 1. Dečman 1:00.2, M.2, skupni čas lt 54.4, 2. Novak 59, 69, 1:58, S. Mufiič 1:02, 54 8 2:02.8 (ena vratca podrl, plus 6 sekund), 4. Kožuh 1:02.2, 1:03, 2:05, 2 (ena vratca podrl, plus 6 sek.), 5. Brvar 1:09.4, 1:00.2, 2:09.6, 6. Mikuletič 1:12. 1:06.2, 2:17.2. Izven konkurence Je bil prvi Kavčič 1:03.8, 64.8, 1:58.2. _ Tekmovanja se je udeležilo 16 akademikov, od teh 12 s ljubljanske la trije Slovenci z zagrebške univerze, časi so * ozi-rom na pozni termin in slabih snežnih prilik prav dobri. Smučarsko prvenstvo jugoslovenskih univerz s tekmovanjem v smuku. Kraj hi čas tega tekmovanja ss bosta objavila pravočasno. Slalom za dr. Gulderjev pokal «X TrtVS razpisuj« sa 1. april* slalom tekmo ia pokal dT. Gucklerja. Start ja določen za 11. dopoldne, žrebanje pol ure pred pričetkom tekmovanja v Zeleniški koči. Vsak klufc lahko postavi dve skupini, vsako sestoje&o iz S tekmovalcev in se vpošteva v kvalifikaciji 6as samo 2 voza-čev. Zmagovalec mora plasirati vsaj ©nega tekmovalca na enega izmed prvih treh mest, ki mora imeti najboljši čas dneva, sicer ostane pokal prireditelju. Tekmuje se po pravilih JZSZ. Pravico starta imajo vsi verificirani tekmovalci. — Prijave s prljavnino 10 Din sprejema SKT. Prvo, drugo in tretje plasirani prejmejo krasne plakete. Vršilo se bo tudi damsko tekmovanje ln dobi zmagovalka lepo pozlačeno plaketo, zmagovalec senlorjev pa krasno plaketo. — Razdelitev daril ob 17. v dvorani hotela »Pošte«. tekmah za Gradjanskl Medjlmorec Matija s tem, da ohrani pravico igranja v prvenstvenih tekmah za matični klub Kopriv neica; popravlja se verifikacija igralca Totha Josipa za Panonijo tako. da ima pravico takojšnjega nastopa za vse tekme, ker se je naknadno ugotovilo, da za prejšnji klub (Mura) nad leto dni ni Igral javne tekme; čitata se za Enakost Oman Slavko ln Rosner Milan. Pozivajo se klubi, da pošljejo legitimacije v roku osmih dni za igrače, ki so se prijavili za druge klube, in sicer: Reka za Terana Srečka, Retje za Zupančiča Franca, Bratstvo za Omana Slavka in Kosnerja Milana. — I* seznama verificiranih igralcev se črtata Dohr Rihard, Pa-nonlja ln Kačar Drago, Jadran. Potrjujejo se dopisi: Maribor W-l« od 23. marca. JNS br. K 306 od 21. marca in br. K 344 od 20. marca, Jugoslavija od 26. marca, Laško 144 od 21. marca, Hrastnik od 22. marca, Atletiki od 24. marca, za plsnlk o. o. Trbovlje od 26. marca, zapis-neik o. o. Celje od 26. marca, o. o. Maribor od 20 marca, poročilo g. Vebleta o prvenstveni tekmi Olimp ; Atletiki Ostali dopisi se rešijo pismeno. Kazenskemu odboru s« predlagajo Igralci: Kisel Franc, Tomšič Ivan, oba Jadran, la Bogel Franc, Slovan, zaradi prestopkov na pokalni tekmi Jadran : Slovan 11. marca, Vaš Franjo, Vamplin Stjepan. Hre-bak Mijo ln Filo Franjo, vsi ČSK na osnovi prijave Gradjanskega zaradi prestopkov na tekmi Gradjanskl : ČSK 11. marca. (8eja u. * 28. marca 19S*) Naviočl gg-: Ryb4f, Stanko, Novak, Ls-gar, Setina, Jugovec, Kačar, Buljevlč, Ka-ret, Drufovka, Zupančič, Malovrh, Dorčač, Petrič, Vospernik, Kralj, Skalar. Potrjujeta ss nova odbora: Sloca-LJab-ljana, predsednik g. Borštner Franc, tajnik g. Senčar Leopold in ČSK predsednik g. dr. Jerko Franetovlč, tajnik g- Hotff- mann Evgen. Na prošnjo Mars ss dovoli pradBassa nastop Igračem ttodnika Francu, Hojar-Ju Ivanu in Krančiču Ludovlka v tekmah 1. ln 2. aprila. ______ Vzame se na manj« ostavka f. M •nedrja Franca na mesto člana upravnega odbor*. Na njegovo mesto se kooptlra g. Crnsk Mate. „ ^ . . Potrjujejo •• dopisi: 8k>«a-B«dtanJ od 20. marca, Maribor 10-16 od 1«. marca in 29-16 od 2«. marca, Javornik •» od 1« marca, Hrastnik 49 od 27. maroa, Primorje od 26. marca, JNS 514 od M. marca, Hermes 39 od 21. marca. Na ostalo dopis« sledijo pismene rešitvs. ^^ Prošnji Trbovlje » lzjam«a igralca Radborfika Bdija v tskmah L ta I. aprila se v smislu paragrafa H, točka 17 pods. pravil ne more ugoditi. Dopisi OSK 66 ln M od »4. maroa ta «9 od 26. marca v sadevl sodnikov — odstopijo SZNS s priporočilom za agodno rešitev. Dopis Hermesa S« od SI. marca v zadevi verifikacij« Igralca Zupančiča Borisa se odstopi JNS. Prošnja Trbovlje 17 od t. marca v devi podpore se zaradi pomanjkanja sredstev odkloni. _ Potrdijo se e«n« vstopnicam za prvenstvene tekme na področju o. o. Trfcovlj«, najnižja cena Z Din. — Novak, m. p. Službene objave LNP (8eja p. o. 28. marca 1934) Navsoči gg. fietlna, Novak, Kosirnlk, Mrdjen, Juvan, Kuhar. OdObrijo se prijateljska tekme: Hermes : železničar 1. aprila v Mariboru, Hermes : Maribor 2. aprila v Mariboru, Hermes : Enakost 1. in 2. aprila na Jesenicah, Primorje : Krajišnik 1. in 2. aprila v Banjaluki ln Primorje : Orient 1. in 2. aprila na Sušaku, Atletiki : Maribor 1. aprila v Celju, Trbovlje : Ilirija 1. aprila v Trbovljah, Trbovlje : Olimp 2. aprila v Trbovljah, Amater : Ilirija 2. aprila v Trbovljah, Zagorje : Mars 1. aprila v Zagorju, Zagorje : Litija 2. aprila v Zagorju, Korotan : Celje 1. in 2. aprila v Kranju, OSK : Gradjanskl Bjelovar 1. in 2. aprila v čakovcu; prijavi mednarodnih tekem Domžale : Wulfania - Celovec 1. aprila v Domžalah ln Disk : Wulfania - Celovec 2. aprila v Domžalah se odstopita JNS. Disku se dovoli tekma s pridržkom, da ne igra na lastnem igrišču. Opozarjajo se ob tej priliki klubi, ki igrajo mednarodne tekme, da morajo obenem s prijavami tekem priložiti tudi dovolilnice političnih oblasti, sicer se jim tekme v bodoče ne "bodo odobrile. — Zaradi prepozno došlih prijav se naknadno odobrijo prijateljske tekme: Gradjanskl : Ptuj 25. marca v čakovcu, Hrastnik : KSK 25. marca v Krškem (?), Amater : Zagorje 25. marca v Zagorju, Sloga : Retje 25. marca v Zagorju, Ilirija II. : Disk 25. marca v Ljubljani. — Odobri se prva poskusna tekma Svoboda-Tržič : 'Ilirija 2. aprila v Tržiču. Verificirajo se s pravico takojšnjega nastopa (paragraf 18. »uputstva«) za Primorje Klopčič Stane; za Mars Ban Viktor; s pravico nastopa 7. aprila 1934 za Primorje Puterle Franc, Zornada Josip; za Jadran Lipovšek Janez; za Muro škodnik Franc, Krančič Ludvik, Hojer Ivan; za Zagorje Juvan Vitomir; za Korotan-Kranj Keller Štefan, Srakar Drago; za Maribor Jan Davorin, Panič Rudolf, Kočar Franc, Starman Vladimir; za Rudar Zakušek Anton; s pravico nastopa 28. junija in 28. septembra za Trbovlje Zupančič Franc; za Korotan-Kranj Teran Srečko; s pravico takojšnjega nastopa samo v prijateljskih Upravni odbor LNP teli vsom k«x». irojhn članom, vesel« velikonočno przzni- ^Tuml omuftkl tečaj SPD (od StsnMfcv« koče do Vogla). Tečaj traja od 8. do 1«. aprila. Udeležiti se ga morejo vsi oni smučarji, ki želijo spoznati najlepšo predel« smučarskega sveta in ispopolniti smučarsko znanje v visokogorski tehniki. Hrane ne bo treba nositi s seboj. Koč« so vs« oskrbovane, na poti pa spremlja vodnik, ki bo na željo nosil tudi oprtnik« hi odvisne stvari. Udeleženci nad vzamejo s seboj dva para lahkega volnenega perila, vazelino, čutaro in maže za vlažen sneg (Medium) event. kože (tjuln). Pogoj za udeležbo Je obvladanj« plužnih ofbratov. Program tečaja Je: 8. aprila na Staničevi koči, 9. aprila vežbanje v okolici Kredarice in izlet v Gor. Krmo, 10. aprila preko Kredarice - Velepolje - Hribernlco - Debeli vrh - planina v Lazu - koča za Jezerom 11. aprila Izlet na Vratlca ali na Kal- 12 aprila Lanševica - Bogatin - Planina na Kraju 12. aprila pod škrbino na Vogel 13 aprila izlet na Rodico ali na šijo. Zad nji dan Je rezerviran za slabo vreme. — Odhod iz Mojstrane v nedeljo dne 8. aprila ob 6. uri zjutraj. Nosači so na razpolago. Enotna cena za tečaj Je 460 Din. TeCaj vodi saveznl učitelj g. Kveder Janez. — Prijave sprejema pisarna SPD v LJubljani, Masarvkova cesta, palača GraflKe an g Bitenc Janez, Staničeva koča. Korošica nas vabi. Smučarji, pomnit«, da je Kocbekov dom na Korošici odprt ta ostane popolnoma oskrbovan vso P^™1*-dansko smuško sezono tja čez blnkosti. Oskrba Je dObra in poceni, a tereni pravi smučarski raj! Kako pridemo na Koroei-co' Iz Celja vozi vsak dan ob 16.40 mestni avtobus do Luč ob Savinji. Od tu pa krenemo peš po markirani poti mimo Planin-škove kmetije, kjer lahko prenočimo ta nas postrežejo z mlekom in čajem. Od Vo-dol dalje začne planinska goličava, nas na vodi dobra zimska markacija prav do Kocbekovega doma na Korošici pod Ojstrico Rabimo 5 in pol ur iz Luč. kjer smo svojo prtljago izročili nosačem Z železnico Be lahko peljemo tudi do šmart-nesa ob Paki. dalje pa s poštnim avtobusom vsak dan ob 8.37. a ob 10.2o smo že v Lučah Na Korošico hodimo poleti tudi iz Kamnika čez Presedljaj. Sedaj, ob sne ga, pa J« ta dohod te*av«a ta a«var««. — Dne 8. aprila se otvori na Korošici stalna umuika šola pod vodstvom eaveznega smuškega učitelja. Tečajnina znaša 26 dinarjev. Za tečajnike bo oskrba cenejša Prijavite se Savinjski podružnici SPD v Celju! Erjavčeva koča na Vrilfcu bo v«ltfc<» nočne praznike odprta ia oskrbovana. — Snežne razmere prav ugodne, smuka 1» "rstiia Službene objave ljubljanskega podsaveza JS2S. Po odredbi tehničnega referenta za hazeno morata linija in Atena postaviti v nedeljo 1. IV. ob 10.30 na igrišču Ilirije kompletni prvi družini v svrii« izbirnega treninga za sestavo podsaveane družine. V garderobi morajo biti igralke najkasneje ob 10.15 — Seja u. o. dne 2S. HI Prisotni: dr Bradač, Jelenčeva, Sturz, Baitesar, Svetličeva. Ruplova, Karba, Kušar. Stepiš-nik, Jane, Schnellerjeva. Jurman. Odsotna opravičeno dr Adlešičeva. Podsavez sporoča vsem interesentom da bo v slučaju zadostnih prijav organiziral posebni tečaj za hazenske sodniške kandidate Prijave se pošiljajo na naslov podsaveza. kavarna Evropa, najkasneje do 10 rv Pri podsa-vezu se je osnoval odbor za delegiranj« sodnikov, v katerega so bili delegirani: Jelenčeva, Stepišnik in Kušar. Prošnje za delegiranje sodnikov morajo pošiljati klubi še vedno na naslov podsaveza čita se za Ateno s pravico takojšnjega nastopa atl. Bydlo Sonja. Vsi člani upravnega odbora in vsi savezni sodniki se pozivajo, da pošljejo tajništvu najkasneje do srede 4 IV. po eno sliko in 10 Din v gotovini v rrrho izstavitve legitimacij. Ilirija v Trbovljah. Po dolgem pr«*l«d-ku gostuje v Trbovljah na velikonočno n«>-deljo eno najboljših ln na.isimpatičnejših moštev dravske banovine, to je enajstori-ca SK Ilirije. Kakor doznavamo, bo Ilirija nastopila s kompletnim I. moštvom. — Prijateljem športa na zelenem polju »• bo nudilo za »pirhe« dovolj športnega užitka. SK Trbovlje Je trenutno v dobri formi. Pričakujemo ono borbenost, ki rmo jo imeli priliko videti že večkrat, posebno če Igra s tujim ln močnejšim gostom. Kot predtekma nastopita rezervni moštvi Do-brna : Trbovlje ob 14. Končno še opo-zar' Jamo športno publiko, da je po sklepa OO. odslej naprej najnižja vstopnina za vs« Jame tekme 3 Din. ASK Primorje nah*roatt<-tsk» »efeel». Danes ob 15. obvezen trening vseh eross-coimtTyjašev na igrišču. SK Ilirija (hazenska. s«kcij»). Po odr«A-bi podsaveza morajo biti jutra ob 10.16 na našem igrišču: Ivica, Ela, Darinka, Omanova, Vida. Elza, Nada, Nika, Joža. Odsotne bodo klican« na odgovor pred pod-saveznl u. o. Istočasno naj pridejo na igrišč« tudi vse ostale igralke zaradi treninga. — Plenarna seja upravnega odbora bo v torek 8. t. m. ob 20. v damskl sobi kavarn« Emone. TSK Slovan. Na velikonočno nedeljo ©to 8.30 morajo biti v gostilni pri Beliču Mola L ln n., Marchlotti L, Grm, Uhan, Gal-l®, Jovanovič, Vidic, Kobal, Thuma, Kola-rič, Jankovič in Sluga. Stranski sodnik C&-glar, reditelji Znidarčič, Jerančlč in Sinček IL Opremo preskrbi gospodar. — Na praznik v ponedeljek ob 15.30 na Igrišču Korotana na Rakovniku: Gv&rdjančič, Pere, Dečman, fiavs, Batič, Smrekar, 2ni-darčič, Jerančič, Sinček n., Ceglar, Bri-celj, Schlegl, Bčgel, Paznik in Ferkov. Stranski sodnik Zemljič; opremo zr r©-cervno moštvo preskrbe igralci sami pri gospodarju. Kapetan rezerve skrbi za to, da bo oprema pravočasno na Rakovniku. SK Reka. Na igrišču Ilirije naj bodo jutri ob 9.30: Remškar, Petrovčič, KorH, duha, Cuč, Kokalj, Rofenane, Učo, La»-nik, Jaka ln Erjavc. Opremo dvignit« pri gospodarju še danes. MK Ilirija razpisuj« svoj redni letni oft>-čnl zbor z običajnim dnevnim redom za 19. aprila ob 19. v restavraciji »Zvezda«. tSK Hermes (nogometna sekcija). Vsi Igrači, ki so v postavi za Maribor, morajo biti jutri Ob 7. na glavnem kolodvoru. SK Mars. Jutri Ob 9.30 bo pokalna tekma s Slovanom na igrišču Hermesa. Ob 9. morajo biti na igrišču: Zavrl I, in IL, Pogačar I. ln n., Dolinar, Krašovec, Klln-genstein, Humar n., Burger, Ban, Zupane, Vrhovec, Jenko, 2igon. Reditelji: Drobec L ln II., Vrhovec IL, stranski sodnik g, Strah. Ob 13.30 morajo biti na glavnem kolodvoru igralci, določeni za tekmo v Zagorju. Javiti se morajo g. Novaku. SK Slavija. V ponedeljek I. t, m. oto 930 trening tekma med lastnima moštvoma A ln B na igrišču Ilirije. Na prostora bodite oto 9. Točno in vsi! Ob deževnem vremenu tekma odpad©. T8K Slovan. V nedeljo 26. marc« s« j« vriil klubov občni zbor ob veliki udeležbi aktivnega članstva. Kluto je n* tem ctoč-nem zbora spremenil svoj naziv t »SK Slovan LJubljana-Moste, ker gradi svoje lgri&k« v Mostah in ker Je Ekoro polovico članstva i» tega okraja. Za zasluge kluba sta bila soglasno imenovana u častna člaaa gg. Dorčec ia Ton« Bucik. Z aklamacijo je bil izvoljen za klubovega predsednika znani prijatelj športa in Javni delavec g. dr. Perko Milan, za podpredsednika pa Ivo Dorčec ln Krašič «vaa. V odbor Juvan Franjo, Poznik Alojz, Stojan Stanko, Fuček Franjo, Jean Maks, Smoljan Tone, Kernc Rihard, Felber Henrik, Pavlič Franc, Grm Ivan, Allč Alojzij in Plev-nlk Slavko. Izvoljeni so poleg Imenovanih še štirje namestniki odbornikov ln i revi-zorji. _ oskrbovane jftmhAce kote Kodrtto* dom na Korošici bo odprt ln oskrbovan od 28. marca, Frischaufov dom n* Okrešlju pa od 29. marca dalje. Na Korošici j« nad 3 metre snega. Iz Luč do Vodol vodi letna, naprej pa obnovljena zimska markacija do Kocbekovega doma. Stalno so oskrbovan« tele postojanke: Piskernikovo zavetišč© v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh, kjer Je še poldrug meter za smuko idealnega snega. Nadalje je stalno oskrbovana tudi Celjska koča nad Celjem. Vremensko poročilo JZSS Bohinj — Bohinjska Bistrica, 80. marca: +1. megleno, na hribih jasno, smuka ide- alr'Bled. 90. marca: +5. lepo. jamo. mirno. Kranjska gora. 30. marca: +2. ia®no. barometer stoji, mirno. 40 cm srenja, smuka ugodna. Vršič 'n Tamar 250 cm snega. Skalaški dom na Voglu. 29. marca: —1, zmjevec. pretežno iasno. smuka prav dobra. izgledi m praznike izborni. Stanifeva koža pod Triglavom. 29. marca: —6. mirno, lepo solnčno. eolnat sneg. v senci pršič smuk« prav dobra. Vremensko poročilo s Kote: —6, srenj, smuka prav dobra. ©spodarstv® Jugoslavija v luči mednarodne statistike V življenju narodov m redno snov* opaža, dn t dobah dobre konjunkture tako gospodaril kakor politiki a pretiranim optimizmom gledajo na razvoj narodnega gospodarstva in narodnega blagostanja in da taki dobri konjunktari sledeči padec Sele polagoma prenese irtr-eznvenje in pravičnejše gledani« na realne gospodarske možnosti. Tudi v na« državi, ki je od uedinjenla gospodarsko precei napredovala, smo v dobi poleta izgubili pravo mero za presojo razvojih možnosti. Pričeli smo se obnašati, kakor ds bi bili bogat narod, ki si lahko dovoli mnreikak luksuz. Nismo dovoli upoštevali. da ie povečano blagostanje. ki ee kaze v dobrih letih, v precejšnji men navidezno in da ie treba vedno misliti tudi na to. da lahko pridejo tudi elaba leta. Iztre&njenie iz prejšnjih sanj prihaja polasoma tudi v naše gospodarske in politične kroge, ki ori-č^niajo bolj realno presojati stanje^ v katerem ee nahajamo in praktične možnosti. ki so nam dane. Zavedati s? moramo, da naravno bogastvo, ki leži v naši zemlji, ne zadošča. Treba ie to naravno bogastvo izkoristiti a trdim delom, z vztrajnim prizadevanjem in odrekanjem, kajti le tako bomo lahko sebi in potomcem zajamčili boljšo bodočnost. Namen statističnih Številk, ki jih bomo v naslednjem navedli, je ta. da si ustvarimo pravo sliko o tem. kako daleč smo dejansko v razvoju našega gospodarstva m narodnega blagostanja. Spoznati moramo, da emio navzlic napredku po vojni še vedno zelo zaostali v primeri z drugimi narodi in da moramo temu stanju primerno urediti tudi naše gospoda reko in politično življenje. Zavedati se moramo, da smo v rodbini evropskih narodov Se vedno med reveži in da zaradi tega ne moremo v naših težnjah enostavno posnemati druge naprednejše narode. Marsikaj bi seveda radi uredili po vzorcu naprednejših d rž? v. toda vsako tako stremljenje re običaino zvezano z javnimi finančnimi žrtvami; naše finančne možnosti pa so zaradi zaostalosti gospodarskega razvoja pn nas še sila omejen«. Res ie sicer, da so nagemu narodj dane velike možnosti za razvoj. toda napredek se v gospodarskih »tvs-reh ne da doseči preko noči brez intenzivnega dela. štednje in odrekanja, ki so pogoj za ustvaritev narodnega kapitala in za napredek narodne«ga blagostanja. I. Oboe* rnnanje trgovine. V naslednji tabeli prikazujemo ki kažejo obe as izvoza posamezne ki odpade povprečno na posameznega prebivalca. Številke smo posneli iz statističnega letopisa nemškega državnega statističnega urada (»Statietieches Jahrbuch ffir das Dt-utsche Reic-h« 1933). pri čemer smo podatke v nemških markah preračunali v dinarje po tečaju 19 Din = 1 marka. Vrednost izvoza, ki odpade povprečno na enega prebivalca, je leta 1932. znašala v posameznih evropskih državah: Din Danska 4541 Belgiia-Luksombunr 3896 Nizozemska 33S2 Švica 2907 Norveška 2850 Švedska 2261 Anglija 2204 Irska Nemčiia Finska Francija Češkoslovaška Avstrija Estonska Letonska Italija Litavska Grčija Španija Rumunija Madžarska Bolgarija Poljska Port igalska Jugoslavija Rusija Albanija Kakor nam kaže gonna 1671 1520 1444 1178 1102 798 760 665 627 494 475 437 399 323 304 304 285 133 57 primerjava. so številke, države. na prvih mestih predvsem manjše gospodarsko zalo razvite države, ne samo industrijske. temveč tudi agrarno - industrijske, kakor so Danska in Nizozemska. Naša država je v tabeli skoro na koncu m ima povprečno na prebivalca le nasproti Rusiji m Albaniji večji izvoz. Številka, ki je ta navedena (namreč 285 Din na prebivalca) ,e po naši statistiki Se manjša, ker v statistiki nemškega statističnega urada ni za leto 1932 še upoštevana devalvacija dinarja. Ki je nastopila šele proti koncu leta. Dejansko ip odpadlo pri nas na 'prebivalca v letu 1932 218 Din izvoza. Tudi ostale vzhodnoevropske države imam relativno večji izvoz nego naša država, tako tudi Rumunija. Madžarska. Poljska in liolgarila-II. povprečni obtok bankovcev na prebivalca. Za gospodarski razvoj posamezne države je do gotove mere značilna tudi višina denarnega obtoka, ki odpade povprečno na prebivalca. Gospodarsko visoko razvite države imaio vedno večji denarni obtok, neoo gospodarsko mani razvite države. Naslednja tabela nam kaže, koliko ie znašal obtok bankovcev povprečno na prebivalca v januarju tekočega leta (preračjnan enotno na švicarske franke). Podatke o viSinl obtoka bankovcev smo posneli lz mesečni? statistične revije, ki io izdaja čeposlovaška Narodna banka (>Zpržvv Mrodnf benky če-ekoelovenskč« unor 1934). švic. frankov 1. One, ki so s« pri združenjih le prijavili, da do 3. aprila sporoče Zvezi, ali »e bodo udeležili celotnega potovanja Skoplje—Solun—Dubrovnik. Oni udeleženci, ki se nameravajo udeležiti tudi potovanja preko Soluna—Dubrovnika, naj do 15. aprila t 1. nakažejo na račun zakupa ladjo: Za II. razred 1000 Din, z* III. razred 500 Din po položnici, ki jo prejmejo po naročilu od Zveze. Vsi udeleženci, ki s« udeleže celotnega potovanja, Skoplje—Solun—Dubrovnik, naj do 13. aprila pošljejo Zvezi tudi dovoljenje pristojne upravne oblasti (srezkega načel-stva) za potovanje: in po tri fotografije: 6X9 v svrho skupnega potnega lista. 2. Zveza sprejema prijave za potovanje po Južni Srbiji in za udeležbo na kongresu v Skoplju tudi do 13. aprila. Tem udeležencem ni potrebno dovoljenje pristojne upravne oblasti za potovanje m slik za skupni potni list Zveza prosi vse, Id se nameravajo udeležiti potovanja po skupini I., II. ali III., da to v prijavi sporoče; udeležence pod sku" •avafii monopolov v Beopado glede dobave 8000 kubičnih metrov hlodov; 25. aprila pa glede dobave motvoza. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj »prejema do S. aprila ponudbe glede dobave 1000 komadov trioglatih pil. 50 komadov lopat za gramoz, raznega orodja, 200 kg cinkovega belila, 300 kg raznih suhih barv ter 4000 kg tračnlkov. _ Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. aprila ponudbe glede dobave 1600 kg vijakov z maticami. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 12. aprila ponudbe glede dobave 400 kilogramov tračnikov, do 19. aprila pa glede dobave 4000 kg bencina. — Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 27. aprila ponudbe glede dobave instrumentov ln orodja za meteorološko službo. — Vršile se bodo naslednje licitacije: 31. marca pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave govejega mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra 1934. 11. aprila pa glede dobave 1000 kg kave, 1500 kg kavinih konzerv, 500 kg cikorlje, 300 kg praženega ječmena, 1700 kg kisa, 150 kg Caia, 590 kilogramov paprike in 8.^9 kg suhih sliv. Položaj na naših borzah r_________Tudi pretekli teden te bil devizni promet pino L pa, da do določenega roka vpošljejo I na ljubljanski borzi slab in je znašal le 1.11 z gora i omenjeni znesek, dovoljenje za po- miliiona Din nasproti 1.40. 1.07. 1.80 in 2.50 ..........—T>- 1 miijjona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz se v teku tedna niso bistveno spre-miniali. Tudi na efektn-m tržišču ni bilo zabeležiti snrdaretva W pri tem iskati pota za njen napredek. V gfcfli imuUJBi tn Je tCarM T*^ »lilo notiralo 52.50 — 53. 8»/» Blainm> posojila pa m le mudilo po 57. Blagovna tržiKa VINO + Tinake trtffi« r iravsk) baaavtei (29. t m.) Kakor f bilo pričakovati, je viaeka kapčija pričela ▼ mesecu maroa »okoli ko oživljati. Po naeh postajah v vinorodnih krajih *e nalagajo manjfta količine ia prevažajo v razne oddaljene kraj*. Maojl« partije se pa prevažajo e tovornimi arvti, kar je vsekakor mnoco udobnajša, k«r are blago direktno ia prodajalčeve kleti v kupčevo. Vsak kupec ee namreč, če le moeo&a. izogne sitnostim, ki mu lih povzročala nakladanje in razkladam** na ieleanid, kaj»i če se ne vrši vse točno po predpisih, sledi koi občjtna kazen. Vina so »e od Jeseni znatno popravila, nagubila so mnogo kislin*, osobito koder se le pravilno i njimi r»tna-lo. tako da bodo tvorila povsem prijetno poletno pijačo, zlasti dolenjski cviflteL Največ cvička le doslej prodanega v krčko-kortanje-viškem okraju, tako de so nefcater* vari popolnoma izroracnjene. Zato so priieti kupci bolj pridno posečati novomefiki okrM (Trško goro. Sv. Peter, Belo eerker Hd.). kier je tudi prilično dovoli cvička svoje x*eitxw vrste. Vinske zaloge se krči to istotafeo po haloških. ljutomerskih ki po SVovemdrfh f-ricah sploh. Zda) fe Se prav ugoden čaa m nakup vina po zmerni eflnd. ker vinogradnik nujno potrebuje denar m bi si s prodale rad prihranil pomladno pretalkanje. Naved-na namizna vina ee trgujejo od 4 do 5, srednja od 5 do 6. sortirana močnejša pa od 6 do 8 Din za liter. Izredne kakcrvosti pa ee dražje. W # Iz ljubljanskega sokolskega okrožja Okrožno načelnlštvo kot nov tehnični Francija Švica Nizozemska Švedska Španija Italija Avstrija Danska Nemčija Belgija CeŠkoslovnSka Rumunija Madžarska Grčija Jugoslavffa Bolgarija Poljska 898 370 239 86 84 84 83 74 68 61 51 36 27 21 19 18 Gornja primerjava nam kaže, da ie Jugoslavija tjdi v pogledu višine obtoka bankovcev. med državami, ki so na mestu. Maniši obtok imata Bolgarija in Potiska in seveda tudi Albanija, kjer pa so Sele po vojni pričeli uvajati v promet bankovce. (Nadalje-vanje sledi.) Gibanje carinskih dohodkov v preteklem koledarskem letu so skupni carinski dohodki naše države (brez dohodkov na račun d rtičih oblastev) ponovno nekoliko nazadovali na 621.1 milijona Din nasproti 741.7 milijona Din v letu 19f. 1931 in 1930.): Zagreb 159.3 miliiona Din (182 3 263.9. 357.7). Beograd 123.7 (15J.5; 240.1 311.7). Ljubljana 67.3 (81.3. llfi.ll. 151.2) Metk o vi? 47.6 (42.8. 62.1. 55.6). Maribor 39 4 (39 5 92.8. 115.7). Novi Sad 2/.6 (43 0 71 a 79.7). Snšak 26.7 (25.0. 35.8. 40.5)' Skopi i e 21.1 (20.4. 33.5. 44.1) Subotka 90 2 (30 6. 40.9. 59.7). Jesenice 17.1 (13.6. 22 0. 25.3). Med carinarnicami, ki beležijo izjemno večje carinske dohodke. M naforei omeniti carinarnico v Metkoviču, ki je prižla leni po višini carinskih dohodkov že na četrto n** sto. tekoj za Zagrebom. Beogradom in Liut»-ljano. Tudi carinarnica ne Jesenicah »e Imela lani večje dohodke. Dohodki mariborske carinarnice eo ostali na predlanski viiim. nazadovali pa eo dohodki ljubljanske carinarnice. Poleg carin so carinarnice lani pobrale 8e 276.3 miliiona Din (predlanskem 381.2) na račun drugih oblastev. Tako je bilo lam pobrano od carinarnice 164.1 milijona Din davka na pošlo rni promet (predlanskim iofJ.O) in 8.5 milijona Din luksuznega aavRt (1.0). Nadalje so carinarnice pobrale 35.4 milijona Din trošarin (76.8) in 41.4 milijona Din monopolekih taks (89.7). Na račun kaldrmine eo carinarnice lani pobrala Se 14.8 miliiona Din (predlanskim 16.4). Carinski dohodki carinami« r dravski banovini (Ljubljana. Maribor. Jesenice, Rakek Dravograd. Gor. Radgona) so lani znašali 126.1 miliiona Din ali 20.3 •/• vseh ea-riiiskih dohodkor; predlanskim je bilo preko carinarnic v dravski banovini pobranih 136.9 miliiona Din (18.5 •/• vseh carinskih dohodkov), leta 1931. 237.4 miliiona Din (90 4%) leta 1929. 299.5 milijona Din (19.9 °/o) in lata 1928. 826.3 milijona Din (21.4 %>). Povprečno poberejo torej carinarnice v dravski banovini okro* 20 '/• vseh carin. Poleg gornjih čistih carinskih dohodkov eo carinarnice v Sloveniji lani pobrale Se 45 2 miliiona Din na račun drugih oblastev (poslovni in luksizni davek, trošarine, mo-nopolske takse) in 2.7 milijona Din na račun občin (kaldrmana, občinska trošarina). prvem članku razpravlja univ. prof. dr. inž. organ ni takoj naletelo na potrebno razu-KrAl o modernih cestiščih in nam nazorno ... —- — prikaTjje problem modernega cestnega prometa, ki nujno zahteva kvalitativno izboljšanje cestišč. Članek je izredno zanimiv in se pri čitanju nehote vprašamo, kal bo z našimi cestami. Inž. Franjo Fine razpravlja o motornih vagonih v žeilezniškem prometu. Že sam naslov. Se boli pa vsebina članka dokazuHa aktualnost tega vprašanja. 0 pogledih na elektrifikacijsko zakonodajo razpravlja nazorno in zelo poučno banski sekretar g. Franc Šink. ki že e svojim prvim člankom dokazuje temeljito poznavanje naše gospodarske zakonodaje. Članek »Radio v gospodareč luči« je prispeval univ. prof. inž. M. Osana. čigar Ime jamči za kvaliteto. Nato slede kratke, toda pou-čne beležke. Prva številka revije nam kaže. da je društvo »Napredek« 'jpravičeno nositi svoie ime. pričakovati sme torej od javnosti, da bo rada posegla po tej reviji, ki ima namen, seznaniti naSo javnost s perečimi tehničnimi in gospodarskimi problemi. Revija le mesečnik fn Stan« na leto 60 Din. za dijake 40 Din. Uprava jn uredništvo sta v Ljubljani. Beethovnova ulica St. 10. pritličje, levo Gospodarske vesti — Prepoved Urjenja hmdjsklh nasadov v Češkoslovaški. Te dni je bila v Češkoslovaški izdana uredbe, a katero »e prepoveduje Širjenje hmeljskih nasadov. Ti »t smejo na novo urediti le, če se opusti enaka povrSina starih nasadov. Za tekoče leto --------. . - ^ ._, ,__. računajo, da bo s hmeljem zasajeih 10.800 le tedaj, če bodo same točno tepohijevale ha. Leta 1931. je površina hmeljskih nasa- obveznosti nasproti okrožju, bodo lahko dov znaSala 12.424 ha. naslednje leto je računale na njegovo P0™0^ *! padla na 9843 ha, lani pa se je povečala pravočasno za naš Izlet ln pripravljajte se na 10 752 ha. V strokovnih krogih računa- | nanj, da bomo brez strahu polagali račune mevanje s strani društev, toda z vztrajnim delom si Je ustvarilo položaj, ki mu omogoča uspešno Izvrševanje postavljenih nalog. Popoln uspeh bo mogoč seveda šele s pozitivnim sodelovanjem vseh društev. Da more zadostiti vsem zahtevam, je pritegnilo načelniStvo k sodelovanju večje število tehnično Izobraženih bratov in sester, ki predvsem nadzorujejo podrejene edlnlce ter jim pomagajo pri tečajih in v vaditeljskih urah. Na ta način hoče okrožno načelništvo pravilno usmeriti in poglobiti delo v druStvih. Poleg te glavne nalog« pa ee vr»e tw» že priprave za okrožni »let, ki ne bo samo predpriprava za pokrajinska »leta v Sarajevu ln Zagrebu, ampak predvsem slika dela v okrožju. Zato se morajo ve« edlnlce v polni meri zavedati svoje dolftnoeti in to tudi z resnim delom dokazati. Predvsem morajo znati vel oddelki vaje fte v teku meseca, da ne bodo naleteli člani tehničnega odbora pri pregledu na nepotrebne zapreke. Rasten predvidenega okrožnega »leta bo priredilo okrožje tudi tajni pešizlet v maju, za katerega bodo točnejša navodila fle laSla. V okrožnem tehničnem odbore Je bOa sestavljena posebna komisija aa. druitveoe prednjaške Izpite, ki se bodo vršili po rasnih edlnlcah tn pokazali usposobljenost bratov ln sester, ki so c uspehom posečall okrožne tečaja Vse bratske edlnlce naj se točno ravnajo po poslanih okrožnicah, ker Kongres skega trgovstva Ljubljana, 30. marca. Kakor smo že poročali, se bo dne 12. in 13. maja vršil v Skoplju kongres jugoslov. trgovstva, na katerem bo osnovana Centrala zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Odbor za pripravo kongresa je poslal sedaj Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani tale navodila in pojasnila glede prevoznih stroškov. Stroški so porazdeljeni v tri sku- pine: I. Stroški za potovanje na kongres v Skoplje in iz Skopija preko Soluna In Aten. Krfa in Drača v Dubrovnik bi znašali tja in nazaj: iz Ljubljane odhod in povratek: Vlak II razr in parobrod I. razr. Din 2.520; vlak II. razr in parobrod II. razr. Din 2.226: Vlak III razr. in parobrod III razr. i.AOO; Vlak III. razr. in parobrod IV razr. Din 1.500; Vlak III. razr. in parobrod IV. a razr. Din 1.400. Te prevozne cene veljajo za celotno potovanje tja in nazaj. II. Stroški za potovanle Iz Ljubljane v Skoplie in nato izlet Gradsko—Prilep—Bi-tolj—Ohrid—Gostivar—Tetovo—Skoplje tja In nazaj znašajo: iz Ljubljane odhod in povratek. Vlak II. razr. 752 Din; vlak III. razr. 550.— Din. ni. Za one, ki se ne žele udeležiti potovanja Solun—Dubrovnik ali potovanja Skoplje— Prilep—Bitol j—Ohrid—Gostivar—Tetovo— Skoplje, pa bi se udeležili le kongresa v Skoplju, znašajo prevozni stroški: iz Ljubljane — odhod in povratek: Vlak II. razr. 482 Din; vlak IH. razr. 140 Din. Udeleženci iz dravske banovine imajo na železnici do Ljubljane 50 odstotni popust. Prehrana na ladji stane dnevno 70 Din. Zveza trgovskih združenj vabi vse tr-govstvo, da se ob teh ugodnostih v čim večjem številu udeleži te velike manifestacije jugoslovenskega trgovstva. Zveza prosi vse gg. trgovce in druge: jo, d« ae bo glede na uredbo letos povrSi na nasadov lahko povečala m največ 60 ha. _ Izvajanje uredbe o maksimiranju obrestne mera Savez denarnih in zavarovalnih aavodov kraljevine Jugoslavije je skupaj z banovinskim združenjem denarnih zavodov v Zagrebu predložil trgovinskemu ministrstvu predstavko, ka vsebuje razne predloge gleae izvajanja uredbe o maksimiranju obrestne mere. Ti predlogi se nanašajo predvsem na posojila in vloge v tuji valuti in na razne vzporedne pristojbine, ki se po sedanji uredbi vračune v maksimalni oorestni meri. = Akcija za gojitev Južnega sadja v Dalmaciji. Na iniciativo beograjske Trgovske zbornice je kmetijski oddelek te zbornice naročil v Kaliforniji 2000 sadik oranževih in ljmonovih dreves * namenom, da služijo kot podlaga za razvoj kulture južnega sadja v Dalmaciji. Te sadike so prispele 11 t m. v Dubrovnik in so bile razdeljene na razne drevesnice v Korčulj, na Hvaru, v Boki Kotorski ta v Dubrovniku. Beograjska zbornica smatra, da bi se x intenzivnejšo gojitvijo južnega sadja v Dalmaciji lahko znatno zmanjšala gospodarska pasivnost te pokrajine. Naš uvoz limon in pomaranč je zelo velik in je lani znašal preko 20 miliionov dinarjev. Vrhu tega smo lani uvozili še raznega drugega južnega sadja za 22 milijonov dinarjev* Načrt gre za tem, da s« v banovinskih in privatnih drevesnicah v nekaj letih vzgoji vsaj 100.000 limonovih in oranževih dreves. = Združenje trgoveev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje sklicuje za 10. april svojo 11. redno letno skupščino, ki ee bo vršila ob 8. dopoldne v dvorani Narodnega doma v Celju z običainim dnevnim redom. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Alojzije Dermotove, posestnice in usn jarke v Železnikih nad škof jo Loko (poravnalni upravnik Ni ko 2umer, župan v Železnikih; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Skctji Loki 30 aprila ob 9., prijavni rok do 25. aprila). = Visoke diridende »latih rudnikov. Južnoafriški zlaiti rudniki eo l?tos znatno dvignili svoie dividende. kar priča, da 6e nro-dukcija zlata danes dobro rentira. Družba General Mining ie dvignila dividendo od !0 na 20 °/o, družba Anglo - American Corporation of South Africa txa od 28 na 484/». Družba Rand Min^s Ltd. izplačuje dividendo kar v višini 135 = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 5. aprila pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave 100 tisoč kg trinitrotoloula, 9. aprila glede dobave 100 000 kg kalijevega solltra. 12. aprila glede dobave 200 000 kg amonijevega solltra. 13. aprila pa glede dobave 40 tisoč kg smole; 16. aprila pri upravi dr- vztrajnega dela! Lepa bilanca sokolskega dela na Gorenjskem Dolge zimske mesece Je porabilo gorenjsko Sokolstvo v polni meri v svoj prid. Po društvih so se vršila poleg redne telovadbe predavanja, telovadne akademije, proslava državnega ln kraljevega praznika, gledališke predstave, godbeni in pevski koncerti, prednjaški tečaji, zbori, sestanki ln glavne skupščine. Poleg vsega tega notranjega, tehničnega, prosvetnega in organizacijskega dela pa je večina društev intenzivno gojila zimski šport, pred vsem smučanje ln sankanje, ter je priredila celo vrsto tekem v teh panogah zimskega športa. Da se vse to ogromno delo v druStvih pravilno goji in da «e dajo društvom prave smernice in pravo gradivo za nadaljnje delo, Je tudi župna uprava in tehnično vodstvo pridno na delu. V teku zimskih mesecev Je priredila ž upa celo vrsto prednja-ških ln prosvetnih tečajev. Zbirala Je gradivo ter pri Številnih tehničnih ta upravnih sejah dajala društvom nove smernice ln storila, kar Je bilo v njenih močeh, da se je delo v novih sokolskih edlnlcah poglobilo, za kar sta v največji meri skrbela župni prosvetar br. Jaka fipicar ta župni prednjak br. Franjo Rakar. Tudi župa sama kot taka Je *ek> mnogo storila za razvoj zimskega športa a pomočjo župnega smuškega odseka. 2upa je priredila v Mojstrani smuške tekme članstva in naraščaja, katerih se Je udeležilo 312 tekmovalcev in tekmovalk. Pri tekmah za savezno smuško prvenstvo v Bohinjski Bistrici pa so tekmovalci z Gorenjskega dosegli večino prvih mest. Tehnično vodstvo župe odločno stremi za tem, da se prepogosti ln slabo pripravljeni javni nastopi čim bolj omeje. Zato je župni tehnični odsek izdal pravilnik, da ima vsaka skupina društev prirediti v 1 letu samo en skupni javni nastop, pri katerem mora nastopiti določeno minimalno število telovadcev in telovadk. Pri vseh takih nastopih mora sodelovati godba na pihala. V primeru, da ima kako druStvo proslavo pomembne obletnice, da otvori dom, ali razvije prapor, ima župni načelnik pooblastilo, da dovoli lahko udeležbo vseh društev brez ozira na skupine in okrožja društev pri takih izjemnih slučajih. Zupno vodstvo se pripravlja na to, da se v teku let zgradi na sedežu župe sokolski stadion, na katerem se bodo leto za letom vršile tekme. Javni nastopi in igre. 2upa je priredila 18 marca svoj tretji župni prosvetni dan na Jesenicah. Po pestrosti sporeda in po prijavah sodelujočih je bila to ena največjih pevskih in glasbenih prireditev kar jih je bilo kdaj te vrste na Gorenjskem. Dne 16. in 17. Junija pa bo župni zlet članstva, naraščaja ln dece tekmami v Kranju. Občni zbor mariborsko župe V mariborskem Narodnena doeaa aa Je vrfil v nedeljo, 25. marca občni zboc sokolske župe, ki ga je odlično vodil župni »taro- 6ta %. dr. Mirko Gorišck. Udeležili »o ae ga tudi zastopniki Seveza SKJ br. Križ ter zastopnik načelstva SKJ br. Lubej. Starosta Je pozdravil najvišjega zaščitnika jugoslovenskega Sokolstva Nj. Vel. kralja. Nato je podal obširno poročilo s poudarkom, da )e mariborska sokolska župa lani dopolnila 20. leto obstoja. Baš to jubilarno leto pa Je bik) izpostavljeno strupenemu napadu pastirskega lista jugoslovenskih Škofov, na katerega pa je Sokolstvo od govorilo kot ee spodobi, % resnim in Se intenzivnejšim delom in požrtvovalnostjo za neomahljivo sokolsko delo. Župna uprava »i je prizadevala, da čimbolje izvrši svoje naloge, ki pa so zahtevale od članov mnogo požrtvovalnosti. Obširno poročilo Je podal nato *upnd tajnik br. Dojčinovič. Posli tajn»tva stalno naraSčajo. O tehničnem delu župe )e podrobno poročal načelnik br. Mačus. Posebno razveseljiv }e razvoj smučarske sekcije. Načelnik je naglasil, da kljub vsej intenzivnosti tehnično delo še v marsikaterem pogledu ne zadovoljuje, ker Se vedno pri-man :Vuje izvežbanih predniakov. Zato bo župa tudi v bodoče organizirala posebne prednjaške tečaje. Skrbno sestavljeno poročilo je podal tudi župni prosvetar br. Lindt-ner. Župa je priredila v teku leta 543 pro-pa?andnih poučnih in drugih izletov ter nad 1.400 drugih eokolskih prireditev, akademij, predstav itd. Sodelovala je pri v»eh večjih aokolskih in splošno narodnih prireditvah. Zelo zanimiv pregled o gibanju članstva je podala s. Nek Prinčeva. Župa šteje skupno 18.153 pripadnike, od teh je 6(90 delavoev, 1.260 kmetov, 1.066 obrtnikov, 482 trgov-oev, 1.168 učiteljev m profesorjev, 1.642 državnih nameščencev, 162 pripadnikov svobodnih poklicev, 323 dijakov, 818 privatnih nameščencev, 650 zasebnikov itd. O podanih poročilih m Je lazvfle fNrfma vet ur trajajoča debata, v kateri Je bilo stavljenih tudi mnogo vpolteranja vrednih predlogov. Med drughni je brk) sklenjeno, da se TyrSev sklad preosnuje v Tvršev socialni sklad, iz katerega se bodo delile podpore potrebnim članom. V ta sklad bodo morali vsi člani plačevati obvezne prispevke. Letofaji župni zlet »e bo vršil v Ptuju 10. junija. Z malimi irpremembami je bila izvoljena v celoti dosedanja župna uprava • starosto dr. Goriškom in načelnikom br. Mačusom na čelu. Po razpravi je pozdravil zborovalce v Imenu Saveza SKJ br. Lacko Križ, ki je izrazil mariborski župi pohvalo ln priznanje aa njeno vzorno delovanje. — Občni zbor Je trajal od 9.30 do 15 ter fe kljub Cesto temperamentni debati gospodovala prav sokolska disciplina. Sokolsko druttvo Oradae v Beli Krajini. V nedeljo 11. t m. nas je posetil dramat-ski odsek bratskega Sokolskega društva v Semiču in uprizoril pri nas burko »Maksi«. Vrli Semičani so nas zadovoljili v najvišji meri in so se igralci izkazali za cele umetnike, vse pa je nadknljeval nesrečni ženin Nace, ki je svojo komično vlogo odigral tako izborno, kakor da imamo pred seboj poklicnega igralca. Isto tako dobro so igrali lovec Lojze, pastir Orehek in orožniki. Živahna Katica, ljubka deklica je delala svojemu očetu Srebrn j akovemu atu mnogo preglavic, nam pa z lepo skupno igro mnogo veselja in užitka. Kuharica Mina je bila pravi tip skopulje, in so se nam kar cedile sline, ko nam je tako živo naštevala svoje prihranke od onega v hranilnici do onega v pompadurci. Vso prireditev je oživljal tamburaški zbor bratov Semičanov, ki igra naravnost krasno, za njihov uspeh jamči dejstvo, da igrajo na sremske tambure, ki so neprimerno težje kakor Farkašove in so zato pri nas le redke. Pohvala gre tudi režiserju. Težko nam je bilo slovo od vrlih sesteT in bratov, a upamo, da se še večkrat vidimo. Zaenkrat srčna hvala! V ponedeljek 19. t m. je gostoval dramski odsek gradaškega Sokola v Semiču z rusko dramo »Spavaj moja deklica«. Vezi med bratskimi sokolskimi društvi v Beli Krajini so torej prav prisrčne in je le želeti, da take ostanejo. Dravinjsko sokolsko okrožje Je sklicalo marca sestanek tehničnih delavcev v Konjicah. Posamezni delegati so poročali o stanju svojih edinic. Izvoljeni so bili za okrožnega načelnika Nardin Nande, za namestnika Hmelak Julij, za okrožno načel-nico Križmaničeva Milka, za namestnico Požegova Mira. Okrožni zlet bo v Zrečah 3. ali 10. Junija. Po zboru so delegatje predelovali v telovadnici za letošnje nastope obvezne vaje. > JUTRO« it, H — 18 Sobota, n. m. 1*84 Bol za stratosfero Pomen ruskih poskusov - Zanimiv! podatki šel« sedaj objavljajo sovjetski H»ti podrobnejše tehnične podatke o organizaciji prvega ruskega balonskega vzleta v stratosfero. Iz teh podatkov je razvidno, da so bili organizatorji tega poleta navezani samo nase in na zmogljivost domače industrije, kajti iz umljivih razlogov niso dobili natančnejših podatkov o tem, kako je prof. Piccard tehnično pripravi svoje podvige. Razen tega pa so hoteli Rusi pokazati, da zmorejo tudi sami, iz lastnih sredstev takšen polet, ne glede na to, da so hoteli preizkusiti tudi nekatere svoje nove načine in postopke, ki so jih hoteli ohraniti seveda zase. Uspehi so pokazali v polni meri, da so bili na pravi poti. Prvi ruski stratosfemi balon je bil velikan s 24.340 m8 prostornine in 36 m premera. Pri takšnem obsegu je bilo skoraj najtežje rešiti problem, kako bi balonskemu plašču dali čim manjšo težo, kajti od tega je bilo v prvi vrsti odvisno, kako daleč se bo orjak povzpel v stratosfero« višine. Blago za plašč, kakšnih 5000 m, je bilo treba izgotoviti doma in bilo je nekaj dvoma o tem, da-li bo zadostno lahKO m da-li bo utegnilo pod vplivom ultraviolet-nih žarkov preprečiti uhajanje vodikovega plina- Po mnogih poskusih se je vendarle posrečilo izdelati blago, ki je bilo dosti lažje in obenem bolj gosto od tistega. ki ga je uporabljal prof. Piccard. Vrhu tega so si zanj omislili prevleko, ki je dajala absolutno jamstvo za njegovo nepro-dušnost. Zanimivo je, da sta izumili to prevleko dve ruski inženjerki iz novo vrstnega domačega gumastega tvoriva. Pet m dvajset plasti tega tvoriva so namazali na blago, a vendar je njih skupna debelina znašala komaj 3 stotmke milimetra! Gondolo so izdelali po načinu Piccardo* ve gondole kot veliko kroglo iz aluminijastih pločevin in so pri tem uporabili 5000 zakovic. Pri tej priliki so prvič uporab^ dodatno pripravo, ki naj bi ublažila katastrofalne sunke v primeru prehitrega padanje. Preizkusili so najprvo celo vrsto prožnih kovinskih vzmetnih sistemov, ki se pa niso posebno obnesli. Tu je opazo Tanje nekega inženjerja čisto slučajno potrdilo staro resnico, da so najgenialne^i pripomočki obenem tudi najpreprosteiši. Pri »puščanju padal z registrirnimi aparati je ugotovili, da so ostali nepoškodovani instrumenti na padalu, ki je imelo za improvizirano gondolo dve navadni vrbo vi košari. Na tej podlagi je potem skonstruiral blaži!ec sunkov iz vrbovega šibja, ki se je pri padcu na tla postopno loiralo od spodaj navzgor in prejelo tako najhujši sunek nase. S to preprosto napravo so konstrukterji podali jamstvo, da «e letalcem v gondoli pri padcu na tla ne bo nič zgodbo in da bodo ostali dragoceni regi-atrirru instrumenti celi, dočim to « pri obeh Piccardovih poletih, kakor znano, delom« poškodovali. N« pr«v tako umen način »o Rusi r«8ffl vprašanj«, kako bi letale« obvarovali silnega mraza, ki vlada v stratosferi Piccard je to vprašanje rešil tako, da Je prvič gondolo prebarval pol belo pol črno. Posebna vrtilna naprava naj bi gondolo obračal« proti soncu s črno pobarvanim delom tako, da bi t« del srkal toplotne žarke in ogreval notranjost gondole. Toda vrtilna naprava Je med poletom odpovedala hi posledica Je bik ta. da ata Piccard in n}«-gov spremljevalec trpela zdaj »radi stra- hotnega mraza, »daj zaradi strahota« vro- čin«. Drugič Je Picoard gondolo prebarval enakomerno sivo z uspehom, da je v njej med poletom vladal mraz — 15 stop Celzija. Rusi »o zagrabili stvar * druge strani. Površino gondole so prekrili z 10 mm debelo klobučevino in to »o prevlekli s platnom, ki so ga pobarvali svetlo modro. Rezultat je bil ta, da so med vožnjo imeli v gondoli znosno toploto 15 do 30 6top. C. Gondola pa je bila navzlic tem ukrepom lažja od Piccardove. Na stotine in stotine poskusov so izvršili, da najdejo pravo vrsto vrvi, ki bi vezala gondolo ob plašč in bi v stratosfer-nem mrazu ne postala krhka ter se pretrgala. Kako težka je bila stvar s temi vrvmi, je razvidno tz tega, da se je ena med njimi med poskusom pretrgala ln so potem napravili kakšnih sto poskusov ob različnih temperaturah, da doženejo, katera kritična temperatura« Jo je napravili krhko. Nazadnje pa se je izkazalo, da je bila vrv že prej sama poškodovana. Tudi vse merilne in navigacijske Instrumente bo izdelali Rusi pod nadzorstvom strokovnjakov sami, vsakega so preizkusili neštetokrat in »e je izkazalo, da »o izvrstni. Tako pripravljen m opremljen a« J« moral vzlet posrečiti, kakor vemo, da se je posrečil. Balon je dosegel rekordno višino nad 19.000 m in znanstveno gradivo, ki ga j« zbrala ekspedicija, je bilo nad vse veliko. Dosilej sicer še nI popolnoma obdelano, a kar je obdelanega, je nad vse zadovoljivo. Tako so ugotovili, da znaša zračna temperatura tik pred vstopom v stratosfero okrog 62 stop pod ničlo, v njej p« do vlito« 19.000 m varita* med 53 la 56 atop. pod ničlo in j« torej nekaj višja-Drugič so dognali, d« postaja rrak s raato-čo razdaljo od zemeljske površin« čedalja bolj suh, v ostalem pa se njegova sestav« ne spremeni bistveno v primeri z nizkimi ozračnimi plastmi. Nadalje so dognali, da postaja kozmično žarkovje z rastočo višino čedalje silnejše. tako da znaš« njegov« kinetična energija v najvišji doseženi plasti nekoliko milijard voltov. Nad vse važni so tudi podatki o meteoroloških razmero, h v stratosferi, ki ima odločilen vpliv na vremenske prilike v naši ozračni plasti. Ce čitamo o uspehih prvega ruskega stratosfernega vzleta, se moramo le čuditi, da se je drugi vzlet navzlic doseženi rekordni višini preko 22.000 m končal tako tragično. Pri tem vzletu ao brle priprav« vendar prav tako skrbno premišljen« ln oprema je bila še bolj popolna nego pr! prvem poskusu. Sovjetske oblasti ne dado zadovoljive razlage o vzrokih katastrof«. Iz njihovih sumljivih navedb in iz pripovedovanja nekaterih očividcev, d« so tik pred tragičnim padcem zaslišali dve močni detonaciji, pa bi bilo sklepati, da pri tem vzletu ni šlo zgolj za športne in znanstvene uspehe, temveč da eo se vršili med vzletom tudi še neki skrivnostni poskusi vojaškega značaja. Oblasti o tem molče. Pač pa izjavljajo, da se bodo poskusi a stratosfemimi vzleti nadaljevali, in sicer periodično v raznih letnih časih. Zdaj iščejo novih tehničnih m organizatornih načinov, obenem pa se vršijo tudi poskusi z novimi tipi stratosfernih letal, med njim' celo takšnih brez propelerjev ln a pogonom po raketnem principu. Na]mla]Sl evropski prestolonaslednik Krvav! dež Znanost proti praznoverju — Naravni pojavi, ki so jih nekdaj smatrali za čudeže in šibo božjo Iz gornjcitalskih alpskih krajev ao poročali te dni o velikem strahu, ki se je lotil praznovernega ljudstva zaradi pojava krvavega dežja in celo krvavega snega. Poučeni ljudje so imeli veliko dela, preden so prestrašeno ljudstvo prepričali, da gre za povsem preproste pojave, kakršnih poznamo mnogo iz zgodovine človeštva in ki jim je vzrok večinoma pesek iz daljnih puščav ali neke vrste alge. Takšni pojavi prav nič ne škodijo in seveda se manj napovedujejo nesreče, kakor mislijo babje- verni ljudi. V tem primeru Je Slo nedvomno za pesek, ki ga je vihar v Sahari dvignil v zrak in ga v oblaku prenesel v Italijo, kjer so »e peščena zrna primešala deževnim kapljam in padla n« tla. Pesek Je rdečkaste barve ln tako »e pojasnjuje tudi barv« dežja. Takšna romanja velikih mas peska na Gospodje! Moderni vzorci blaga za spomladanske obleke •o dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana Socialna prireditev ▼ Parizu ^TtTsrebrni most so korakale vse najodličnejše francoske zverinice, Idi so z vstopnino te prireditve omogočile podporno akcijo »a slromažn« otroke " Velika noč v Atenah i •<::>>:••: ' . > t Belgijski prestolonaslednik Baudouln s svojo sestrico Charlotto v svojem avta Novo vojno orožje Angleška vojna mornarica preizkuša brezžično nano razstrelilno ladja Londonski »sti poročajo, d« ja «ngleik« admiraliteta preizkušala te dni novo oroi-j« vojne mornarice, ki a« )e cbne«lo zelo dobro. Gre m Mmo 10 tonsko ladjico, M J« napolnjena z najhujšimi razstrelivi in ki se da z brezžičnimi valovi uravnati v pravo »mer. Ladjico spuste z žerjavi z matične ladj« v vodo in Jo usmerijo proti sovražnemu brodu. Zaman bi skušal ta pobegniti, kajti razstrelilni čoln ima silno močne električne motorje, ki mu dajejo dosti večjo brzino, nego jo imajo vse dosedanie Io d je. V primeru, da bi se skuša! sovražni brod izogniti v drugo cmer, stopi na matSAol ladji v delo posebna brezžična po«taja, ki obrne tudi razstrelilni čoln v to »mer. Oe bi le zgrešil svoj cilj. tedaj ga lahko t brezžičnimi valovi potegnejo nazaj. Poskusi «o pokazali, d« Je r«z«tr*ttW čoln, ki figurira med novimi gradnjami ▼ kategoriji »ostalih malih ladij«, eno najučinkovitejših pomorskih orožij. Izumil ga j« ravnatelj gradbenega oddelka angleik« vojne mornarice, »iT W. John, tn pod njegovim nadzorstvom bodo še v teku tega leta zgradili celo vrsto takšnih čolnov. daljave mnogo stotin kilometrov niso nič posebnega, saj vemo za primere, da je prah in pepel iz vulkanov na Sundskih otokih v ogromnih oblakih prispel celo do Evrope in povzročal tu krasne, krvavo rdeče zarje. Neredko nastane krvavi dež in še češče krvavi sneg pod vplivom majhnih, enosta* ničnih alg, ki vsebujejo poleg rastlinskega zelenila še neko rdečilo. Krvavo rdečo barvo dajejo vodi, ki jo potem zračni vrtinci vč»-si prenesejo drugam, tudi neke male, rdeče vodne bolhe. V posameznih primerih se je zgodilo, da so veliki roji čebel ali metuljev na prvem poletu izločevali rd';če kapljice, ki so za nekoliko sekund padale kot majhen »krvavi dež« — ki pa nima > krvjo seveda isto tako nič opraviti. Zanimivejše, a veliko bolj redk« ao neke druge vrste »dežja«, ki ae pojavljajo včasi med hudimi, vrtinčastimi viharji. Lansko leto Je Florido n. pr. obiskal divji tornado. Medtem ko ao zbesnele zračne mase krenil« na morje, je neki farmar več ato milj daleč sedel pred svojo hiSo. Hipoma je treščila na njegovo glavo prazna konservna škatla in na streho ter okoli njega so začeli padati vsakovrstni predmeti, jajčne lupine, deske, žeblji, kosoi lesa itd. Podoben »dež« ao opazovali ob istem času tudi v mnogih drugih krajih. A to ni bil noben čudež — kajti tedaj bi bil« konserv-n« škatle vsaj polne — temveč tornado J« bil v Floridi dvignil vsakovrstne lahke predmet« v zrak in jih odložil nekje v veliki daljavi spet na zemljo. Nekai podobnega ae je zgodilo n« dveh, treh krajih ob halandski obali, na Frigijskem in v Severni Angliji. Med hudim viharjem so začel« nekoč na tla deževati celo ribe, prave rib«, v Indiii pa žab«. Tu pa to m ae Je zgodilo da ao Južnoameriški viharji prinesli čez Ocean velike roje metuljev, v zrnih toče so n«*M eksotične komarje itd. K takšnim čudežem iz neba ln zraka spada tudi zadnji krvavi dež ▼ Gornji Italiji. Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v knzu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol caše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova.« voda se dobi v vseh lekarnah, drogenjah m špecerijskih trgovinah. Ljudje se čutijo mlajše Augiesiu znanstvenik prof. dr. Hali ugotavlja, da se je pojmovanje starosti v zadnjih »to letih temeljito spremenilo. Goethejev Faust je štel kakšnih 55 let, ko je sklenil pogodbo s hudičem, da bi ga rešil neznosnega bremena starosti ln ga napravil za 30 let mlajšega. Tudi Tolstoj govori v »Ani Rarenini« o petdesetletnem »starcu«, ki ga pa ne smatra več za posebno ostarelega. Danes pa se čuti človek s 55 leti, ki se Krepi s športom, v najboljših letih. Se šestdesetletni ter pet in šest-desetletnl možje delajo danes vrsto v uradih ln stoje krepko na tenisCu. Pojmovanje starosti pa se je spremenilo zlasti v ženskih vrstah. 6e Balzac se je moral boriti za tridesetletno žensko, ki so jo smatrali v njegovem času že za prezre-lo. V takšni starostni dobi se Je morala oblačiti že kot matrona ln njenega življenja J® bilo približno konec. Danes Je to že vse drugače. Človeštvo Je šlo skozi šolo športnega udejstvovanja in je ženski odprlo pot v Javno življenje, obenem pa se J« že preoej osvobodilo bedastih predsodkov in sramežljivosti, ki so v prejšnjih desetletjih imel« tako veliko vlogo. Ciganka z mrtvaško glavo V neki hiSi na madridski periferij- ao našli pred kratkim vdovo po znanem politiku, go. Belconejevo, mrtvo v njeni postelji. Zdravnik je ugotovil arčno kap. Pokopali ao jo in stvar bi bila a tem urejena, da ni neka soseda povedala, da je bila po-kojnaca v zadnjem času zelo nervozna in da ae je često pritoževala nad neko »ciganko z mrtvaško glavo«, ki jo stalno zasleduje. Soseda J« natančnej« opisala to ciganko, za katero so ae začele oblasti zanimati. Te dni ao Jo izsledile. Je to visoka in zelo mršava ženska z upadlim, temnim obrazom, ki res spominja na mrtvaško glavo. Sprva je tajila, da bi imela a pokojnico kdaj sploh kaj opravka. Potem pa je počasi priznala, da ima njeno smrt na čuden način na vesti. Obiskala jo je in ji dopovedala, da jo bo nesreča toliko časa zasledovala, dokler ne najde duša njenega pokojnega moža odrešenja. Neke noči se je ciganka preoblekla v »strah« in je stopila v vdovi-no spalnico. Vdova ae je zbudila, zagledala prikazen, se skušala dvigniti in padla mrtva nazaj. Nato je ciganka pograbila nekaj kosov njenega dragocenega lišpa m Izginila. Končno je priznala, da je na sličen način spravila že tri ženske na oni svet... Naročite — čitafte »LJUBLJANSKI ZVON« Nov uspeh televizije Kako J« televizija v »aon^lb ietlfc napredovala, nam kaž« najbolje poaku« v Londonu, da bi ■ tem modernim pripomočkom pozdravili neko zborovanj«. Delničarji družb« Baird T«l«viaioo IMair ted »o ae zbrali v Film Houseu, dočim >« predsednik družbe Harry Gret* otvoril zborovanje lz Kristaln« palače. Med pozdravnim nagovorom ga niso v Film Hoo-seu samo slišali, temveč tudi videli. Prenos ee je Izvršil s ultrakratkimi valovi lz študija družbe, ki J« v Južnem stolpu Kristalne palač«. Valovi za prenos «lUw so merili 6 m, za preno« zvoka pa 6.26 m. Sprejem s takšnimi valovi ne pozna nobenih motenj, ker se ultrakratki žarki Sirijo premočrtno kakor svetlobni žarki to mogoč sprejem samo v obsegu istih ra»-dalj. V tem primeru Je bil to obseg londonskega mesta. Ultrakratki žarki m f visokem ozračju tudi n« reflektirajo tafc« kor drugi brezžični valovi. Kateri spol je „šibkl spol441 Ameriški zdravnik dr. E. V. AH«a. ki vodi bolnišnico v Rochestru (Minneaota), se že dolgo trudi, da bi dognal, kat«ri j« šibki spol, moški ali ženske? Doslej J« izvršila klinika nad 300.000 zadevnih preiskav. Prišli so do zaključka, da je treba smatrati za šibki spol moške, ne pa ženske. V vseh bolezenskih primerih, s katerimi je imela opravka imenovana bolnišnica, se Je namreč vedno nanovo potrdilo, da so žensk« med operacijo in po r& mnogo odpornejše od moških. Dr. AJlen podkrepljuje svoje ugotovitve fte » lzreo-no statistično pripombo, da kaže vsako mesto ameriških Zedinjenih držaT več vdov kakor vdovcev. Velika noč na Grškem, kakor v pravoslavnih deželah sploh, najvišji praznik v letu in Grk ga praznuj« še dandanes z vso vnemo in a stoletja starimi običaji, ki mu jih predpisuje cerkev. Velikonočni teden je tudi njemu teden žalosti, ki se pa v njegovi južni domovini očituje bistveno drugače nego pri nas severnjakih. Pri nas tišina, tihe maše, obnemitev zvonov, pn Grkih neprestano zvonjenje, hrup in trušč na ulicah, veliko prodajanje in kupovanje, ki se proti koncu tedna še stopnjuje. Trgovine so še na veliko soboto odprte brez izjeme do polnoči, šele čez velikonočno nedeljo do torka zvečer ostanejo zaprte. Prodajalne in stojnice so do vrha napolnjene z vsemi mogočimi dobrotami, pred zidovi staroatenskega grobišča Dipilona se pa gnetejo velikanske črede ovac. Posamezne črede se razlikuTeio po svoii barvi. Ni hiše, ki bi si za veliki praznik ne privoščila velikonočnega iagnieta. ki ga v soboto zakolje družinski gospodar lastnoročno. V nedeljo zgodai ziutraj denejo jagnjeta iz kože in ga očisti io, nato ga namažejo z oljem in ga na prostem n« ražnju speče jo nad žarečim ogliem. Ob dveh popoldne »e zbere vsa družina k prazniški pojedini. pn kateri ne sme manikati steklenica najple-meniteišega grškega vina. To ie v kratkem posvetna stran grškega praznovanja dneva vstajenja. Cerkveno •tran pa označujejo zanimive ceremonije, ki ao združene z velikim pompom. Kristusa polož« v grob v petek zvečer in ob tej priliki »e vršijo svečane procesije. V Atenah je posebno na glasu procesija iz Me-tropolitanske cerkve, glavne cerkve v grški prestolnici. Od tu gre po Metropolitan; ski ulici proti Trgu ustave, ki ga obhodi, da se vrne potem nazaj. Ogromna množica ljudi napolni prostrani trg že davno pred pričetkom procesije, balkoni vseh hiš. ki dovoljujejo razgled na trg, se šibijo pod težo ljudi, vsa okna so zasedena, vojašk' kordon zapira na obeh straneh pot. po kateri bo šel svečani obhod. Na balkonih najlepšega atenskega hotela »Grande Bre-tagne« se zbere elegantni atenski svet. člani" bivše kraljeve hiše. visoki vojaški in upravni dostojanstveniki, diplomatski zbor itd. Nešteto ljudi ima prižgane sveče v roki. da je trg podoben gorečemu morju, a donebesni hrup in grobna tiš;na se vrstita približno do devetih, ko prispe procesija na trg. Hipoma se oglasijo zadržani, turobni zvoki godbe, ki stopa procesiji na čelu. Za godbo gre vojaštvo v sivi uniformi, za nJim »evzoni«, telesna straža državnega predsednika v svojem slikovitem kroju: bela krila in rdeče srajce. Nato visoka duhovščina v polnem ornfltu, patriarh z vsemi škofi, nižia duhovščina, veliki zbor dijaštva s krasnimi prapori, končno člani vlade (ki jim kakšno leto stopa na čelu sam predsednik republike), aktivni m umirovljeni državniki in politiki. Neposredno za njimi se gnete in preriva brez reda množica navadnih Zemljanov. Vojaštvo skuša vzdržati v tem prerivanju nekaj reda. Ko je procesija obhodila trg m s« počasi vrnila v cerkev, godba odkoraka, množica ae razteče domov in v ja™e lokale, vsa okna postanejo temna — prične se žalovanje. , .. Naslednji dan, v soboto okrog polnoči, se na isto tako pompozen način praznuje vstajenje. Vsaka župnija ima svoio posebno svečanost, toda glavna ae vrši na velikem trgu pred Metropolitansko cerkvijo. V globoki temi s« je zbrala tudi ogromna množica in posluša molitve, ki jih govori patriarh na posebnem odru pred cerkvijo. Opolnoči zapoje jo zvonovi, duhovnik zavpije: »Krist je vstal!« in v istem hipu zago-rijo vsepovsod plameni neštetih sveč. Vse gre v cerkev, k veliki službi božji. Velika stena a svetimi podobami, ikonostaa loči vernike od pravega svetišča, ki obsega altar, daritven« žrtve, sveto orodje itd. Stena se sveti v zlatem sijaju, podobe Od-rešenika. Matere božje in Janez« Krstnika žarijo še posebe med drugimi. Stoječi ljudje — v grških cerkvah sedijo lahko samo škofje in duhovni — se neprestano križalo pri odpevaniu liturgičnih molitev Služba božja traia dve do tri ure ln se konča a slavnostni obhajilom. Ploščat okrogel hleb posebno belega ln mehkega kruha predstavlja Odrešenikovo telo. Duhovnik ga razdeli a »sveto »ulico« po prastarem obredu na več kosov. Nekoliko kosov rabi primešanih vinu, ki predstavlja Kristusovo kri. ta obhajanje vernikov, ki ga izvrši duhovnik z žlico iz keliha. Nato se vrne duhovnik k altarju, očisti kelih in govori, vernikom neviden, zaključne molitve. Končno stopi spet pred ikonostas in odpusti vernike z besedami: »Blagoslov Gospodov in Njegovo usmiljenje pridi nad vas po Njegovi milosti in ljubezni do ljudi.«« Ljudj« ostavljajo cerkev, vsak Prott svojemu domu z gorečo svečo v roki; ta sveča jim baje prinaša srečo v»e leto do naslednje Velike noči.__ "Zoro vedo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. M>t" Odobrena od hlgljenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radičeva (Duga) ulica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 03 ANEKDOTA Masaryk s« J« vozU lz graščine Lany v Prago z vlakom. Ko Je čakal na samotni postaji, Je zagledal v kotu tujca. Tipičnega detektiva s trdim klobukom, kratkim suknjičem ln usnjenimi gamažaml na nogah. Predsednik j« nagovoril moža: greste domov. Meni s« n« bo tukaj nič »godilo.« »Prosim, oprostit«, jaa potujem domov ▼ Ruzinje,« mu Je odvrnil nagovorjenem^ »Tako govore vsi,« Je zamahnil predsednik z roko. »Gospod predsednik, jaz sem Jos«f Svoboda lz Ruzinja, po poklicu mesar in grem domov na obed,« »e je opravičeval oni. »Dobro, dobro, saj vem, naučili so ▼««, da morate tako govoriti. Prosim vaa, 1« pojdite, meni se ne bo tu nič zgodilo!« In mož s trdim klobukom ni Imel več poguma, da bi se upiral predsednikovim besedam. Izgubil se J« s postaje. Tako se je zgodilo, da J« SvObodova tona v Ruzinju zaman čakala ta dan pri kosilu svojega moža, ki Je odšel v Lany, da bi kupil kravo in od koder se J« hotel vrniti domov na obed. VSAK DAN ENA »Ali ja ta prostor nezaseden, gospodična?« (»Ldfe«) Brifte se modem® T. J. BREZ VODE, BREZ MILA, BREZ ČOPIČA, In dolgega zoprnega mllenja. s RAZVITE-KREMO Majhna količina kreme, ki »e t hipu razmaže po obrazu zadošča takoj za brezhibno britje, a koža postane idealno mehka in sveža. M do M ▼ vseh boljSlh parfumerijah. Jugoslavijo MILOVANOVIČ I Knez Mihajlova 39 3076 Glavno zastopstvo za lf BEOGRAD, Telefon br. 21-124. PREVZEM ©BRATA« Podpisana R. ln M. Matz si usojata naznaniti p. t. občinstvu Maribora in okolice, kakor tudi cen j. gostom iz Ptuja, da sta z današnjim dnem 1. aprila prevzela lokalitete »ZAJTRKOVALNICE« (preje Briiuer), MARIBOR, Aleksandrova cesta 17 Za točenje dobrega vina in piva, likerjev kakor tudi za zalogo prvovrstnih delikates bova kar najbolje poskrbela in prosiva p. t. občinstvo, da naju tudi v naprej počasti z dosedanjim zaupanjem. R. in MARIJA MATZ, zajtrkovalnica in delikatesna trgovina. Obenem naznanjam vsem podjetjem, poslovnim ljudem In trgovcem kakor tudi p. t. občinstvu, da sem z današnjim dnem atalno otvoril svoje starovpeljano SFEDICIJSKO PODJETJE »EXPRESS« V MARIBORU, Tržaška cesta 71, podružnica Ptuj. Naročila za vse prevoze v tu in inozemstvo sprejemam po dogovoru v moji poslovalnici Maribor, Aleksandrova c. 17 (zajtrkovalnica) ali v svoji pisarni telefon 20-30, s prošnjo, da daste mojemu podjetju vse svoje zaupanje in ko obenem vljudno opozarjam p. t. stranke še na krito zavarovalnino vseh transportov, se priporočam z odi. spoštovanjem 8163 R. MATZ, avto-podjetje Maribor-Ptuj. Taninski ITANJEV LES kupujemo po najviijl ceni proti takojšnjemu plačilu. Ponudit« na po*tnl predal 1 0*Je. Tovarna PUHIŠTVA !. I. NAGLAS, Ta?Jažki trg št. 6 priporoča svojo veliko aalogo vrstnega pohištva po najnfžllh cenah. Tekstilna tovarna v Sloveniji Išče korespondeiita sa prodalo zmožnega dispozicij, perfektnega slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, stenografije in strojepisja. — Samo prvovrstne moči naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spri-čeval ter potrdilo o neoporečnem dosedanjem življenju na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stalno mesto«. POCENI — KRIZI PRIMERNO ZA MALO DENARJA NOVO OBLEKO! ako prinesete staro v naše sprejemaliftče za barvanje in snaženje, VOSNJAKOVA ULICA 4 (prejšnja cesta na Gorenjski kolodvor). V KROJAČNICO PBEZELJ kjer ee prevzema za TOVARNO VVAGNER, RADOVLJICA. Vsa oblačila se lepo popravijo in elegantno zlikajo. 2S93 »TKi.BU.NA« F. Batjel, Ljufežjsuta. &art«vžka Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko. rred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgračnih vozič kov, stolic, holen-derjev, malin dvo-kolea, tricikljev. a in strojev, motorjev in dvo-koles v prostori!: domaČe tovarne Pomag&ft® vsi s c b 11 a t i SELNOST Ko bodo mogli denarni zavodi zopet iz novih vlog dajati posojila za stavbe, bo dobilo delo mnogo brezposelnih, oživeli bodo trgovina, obrt in industrija in kmetovalci bodo mogli prodajati svoje pridelke. Zato mora na dan ves denar, ki leži skrit in ki bo dal dela onim, ki bi radi delali, pa ne dobe dela, dokler denarni zavodi ne morejo deliti novih kreditov. Ako se razmahne gradbena delavnost, bo pomagano vsenni gospodarstvu l Nalagajte denar T KONJSKA STRUNA A M (Rosshaa r) J f » * *** ** Zimo za žimnlce (madrace) najbolj«« kvalitet«, vsaks vrrts ln v vsaki množini dobite vedno pri tvrdkl FRANC J E S E, tovarna Žime, Stražišče pr! Kranja. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Oene nizke 1 pom&d ? Lopi pomladni dnevi prihajajo! Vzemite avtomobil iz garaže in t m izbcrtte pravilno poletno vrsto MOBILOILA ' za motor, gonilo in diferencijal po MOBILOIL 4 kazalu priporočil, nabavite sodček 50 kg aH originalno ročico 20 litrov poletnega MOBILOILA za motor. Tako ste preskrbljeni za vso sezono (Sodček 50 kg M o b i 1 o i 1 a naročite pri naših trgovcih in mi Vam ga dostavimo. S plombo!), uporabljajte za mazanje šasije MOBIL-GREASE in MOBILUBRICANT, ker boste s tem preprečili neprijetno škripanje, kot primes gorivu uporabljajte UPPER CY-L1NDER LUBRICANT, da si zasigurate pravilno mazanje ventilov in gornjega dela cilindrov, ker za najoenejtt Jaznfil popolno ■tgvrnoat MOBILOIL STANDARD-VACUUM O I L C O M P A N Y OF J U G O S L A V I A, INC. FOTOAMATERJI! Svt>že film« in ploSčt, ter strok orno 1zdelaro det Vam nudi edino »Fototehnika", Prešernova 9 (▼ veži poleg glavne poite) ki Ima že od obstoja najsoildnejis ome pri pnu ustnam Ma- gu ln delu. VAŽNO: Ugodili smo večkrat Izraženi MJI ta potrebi, ter smo priključili naši trgovini Posredovalnico ln kom. logo rabi j. aparatov in vseh sestavnih delov (stativov, te«, obiektivov) itd., ki so vsakomur brezobvezno vedno na ogled. Za vse, česar ne rabite so interesenti, zato se v vsaki prodajni in kupni potrebi zglasite pri nas. Predmete bomo brezplačno razstavljali. Po pošti obratno. 3199 MODEL BABY limuzina, 4 sedeži, l vrat, teža Y izpod 700 kg, poraba bencina ca. 7 1 na 100 km s kompletno opremo Din 45.000.— franko naše skladišče. Najnovejši modeli prispejo v nekaj dneh. rOfRDSON tovorna šasija, 2-tonska Dfei 52.006.-— AMERICAN MOTORS LTD., Ljubljana, Tvrfera • Id Vam nudi ugodno obrestovan je in popolno varnost ter izplačuje brez vseh omejitev vsako vlogo, katero sedaj vložite. 8119 e Teste TRGOVCI SO NAM VZGLED Kako •• da brez Škode za napredek šteditt. Reklama na stenskih Is tiskovinah izginja, ker nima stika z občinstvom. »Jutrovi« oglasi pa so o& čitateljev naročeni ln kupljeni in so zato stalna ln najboljša vez med trgoroem ln odjemalcem. kg Din 7.—, 10.—, čohano 16.—, 24.—, 32.—, belo čohano, gosje s puhom kg Din 36.—. 48.—, 64.—, 84.—, beli puh 150—. Blazine polnjene 40 X 50 Din 10.—, 60 X 80 Din 27.—, 35— Pernice polnjene 120X180 Din 00.—, 135.— z rožnato ali modro angino. Vzorci brezplačno. Naročila preko 350.— Dm pošljemo franko. Posteljne odeje, prvovrstne, poceni v veliki izbiri Odprema po povzetju. Ne odgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar. 267 PCSTELJINA" H. Weiss, ZagreS, t&sa Zelo ugodna naložitev kapital Visokoaktuelen kemično-tehnični univerzalni izdelek nemške provenijence v obrambne svrhe (v obrambo proti ognju in plinom) nudimo v izdelovanje v Jugoslaviji. Zelo lukrativno podjetje _ Ponudbe samo resnih interesentov pod »Univer- salschutz« na »Propaganda« d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5. 3 J 36 VINARNA IN EUFET Cankarjevo nabrežje 5 nudi prvovrstna dalmatinska vina nove pošiljke iz lastnih vinogradov. Maslinovo olje, prošek, troplnovec in razno drugo žganje. Se priporoča vsem cenj. gostom in želi vesele praznike 292« I. A. SUNARA. na večer hi ob dragem prostem času Vam^fetnjemo, da čitate naslednje romane, ki Vam bodo s svojo napeto, prav kinematografsko vsebino razgreli domišljijo In Vam nudili prijetnega odmora duha v fantastičnih osebah in krajih sveta. V zalogi so naslednji »Jutrovi« romani Pater Kajetan . . . brofi. Zvestoba do groba . . » Onkraj pragozda ... > Misterija..... * Roman zadnjega cesarja Habsburžana . . . Roman treh src » * Rdeča megla ... * Hektorjev meč . ■ ■ Lov na ženo ...» Ugrabljeni milijoni . . Milijonar brez denarja železna cesta .... Rdeča kokarda ... Zlati panter . . . • V krempljih inkvizicije Seržant Diavolo . . . Možje...... Gusar v oblakih . . . Belfegor..... Potopis do Bitolja ln Ohrida..... * Zgodovina gostiln v stari Ljubljani .... * Tarzan I. in H. del vsak po » Blagajna Velikega vojvode > Lucifer...... * Tigrovi zobje .... > Papežinja Fausta . . * Din 20.- » 80.- » 20.- » 20.- Gromofone Tenis rekete najugodnejše kupite v strokovni trgovini » > > > > > » > > » > > > > > > » > > > » > » » > » > > > » 80.- 30.-20.-20.-20.-30.-20.-30.-30.-20.-40.-40.-30.-20.-20.- > 10.— » » > » » » 10.-20.-10.-20.-20.-80. Knjige so brofiirane. Kdor želi prejeti vezano knjigo, naj nakaže za vsako knjigo Din 8.— več. Knjige razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani pottnlnt prosto proti predplačilu l/.nosov. Iznose nakažite po poStni položnici, Id Jo dobite v vsakem poštnem uradu, na fttev 11.842. Na zadnjo stran srednjega dela položnice napifilte naslov romana, ki ga želite. In pa svoj točen naslov Rcdiooparote Nogometne žoge * ŽpMfana ?«*«}/? (foanjai Miklošičeva cesta 20 OGLEJTE SI NAŠO VELIKO ZALOGO ALI PA ZAHTEVAJTE KATALOGE! Zakaj jokate? Starll mi nočejo naročiti vzorcev od Stermeckega, čeravno gre glas po vsej državi, da je pri njem ogromna izbira, dobro blago in nizke cene. Vzorce volne, svile, delena, cefirja in drugih modernih tkanin za ženske obleke pošilja TJGOVSCI-DOM trrmrrM i^pnAPaiiA-r-OBia Celje St. 20. poStnine p r o s t o. Cenik z več tlsofi slikami zastonj. „ „„ _________o - __======= sobota, 31. HL 1934 »JUTRO« St. 74 ,_= --=----------------------========================================= CENE MALIM OGLASOM P« 60 par za besedo, Dm 2.— davRa za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 8.— za Šifro ali dajanje naslovov phuiajo oni, ki iščejo širnih. Najmanjfti znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi la tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši enesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. V«i ostali oglas) se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oslasne^oddelka ^Jutg. JJfo J . y Inamkah. Vm pristojbin« sa mai« oglase )e ptatett prt preda* oziroma jih je vposlati v pismu obenem i naročilom, aH pa po ooštni položnici na čekovni račun. Ljubljana Stev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vm naročila in vprašanja, tSčoda ee mafih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni e^delek „Jixtra", Ljablfana. Politehnični institut v Jugoslovanska sekcija Višjm tehnična iola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽENJERJEV IN INŽENJERJEV ▼ «l«ktro - strojnem in stavbno - arhitektonskem odseku. Za ysa pojasnila ip brezplačen program pouka se obrnite na naalov: Institut Polvtechniaue 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e) 94 Sluibodopi rieaeaa i Uin davts 2 Uln u Sil to ali dajanje aa alova 5 Dm Najmanjši znesek 17 Din. Pisarniško moč fK> moinosti jjnikef i aradnik«, popo.nom« tmoi-nega nemie in slovenske korespondence, etrojep.sja ln nemške stenografije, sprejmem aa dež-eli. Ce>nj. pen udi) & da oglae. oddelek »Jutra« pod »Uradnik«. 9301-1 Kuharico ■ vettetnimi dobrimi čevaii, ki opravlja v s« b&oa dela, »prejme lekarna Wf'a, Zenica, Bosna. 9442-1 Šiviljo na deželo ki M bila pomoč gospo-dicjH ln pri vrtnem delu. sprejmem pod ugodnimi pogoji po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sloven-•ke gorice«. 9596-1 Stavbni tehnik ■ večletno p r a k a o, dobi službo. Ponudbe z navedbo referenc in honorarnih zahtev na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samostojne moč«. 9472-1 Prodajalko sprejmem za v ode; vo podružnice t okolici Maribora. Potrebno 10.000 Din karvcij« t gotovini aH v knjižicah. Ponudbe s sliko na ogas-ni oddelek Jutra pod značko *-. junij 1934« 9438-1 Dekle enafa« in polteno, vajen« navadne kuhe in vse-h nih del, sprejmem v boljšo hiS-o k triletnemu otroku t Tacen pod Šmarno poro. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojno dekle«. 9743-1 V lesno trgovino sprejmem moč s kavcijo — lahko tudi začetnik. Ponudbe na o-glasni odde'ek »Jut-m« pod šifro »Trgovsko naobražen«. 9547-1 Stavbni polir t najmanj osemletno samostojno poiirsk-o prakso, dobi 'mesto. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stavbni vodja«. 9606-1 Trgovski pomočnik vojaščine popolnoma prost, dobro izvežban v manu-fa.k turni, špecerijski, galanterijski in železni stroki, ____ prvovrsten prodajalec, ki j ogi" odd. »Jutra« pod Korespondentinjo in knjigovodinjo spretno, vešča slovenske in nemške stenografije, vajeno vseh pisarniških del, sprejmemo za takojšen nastop. Ponudbe z navedbo plače je nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod značko: »Vestna«. 9737-1 Več udeležencev lz vseh krajev rabimo na novem dobrem podjetju. Verziranl, vpeljani trgovci Imajo kot udeleženci na podjetju prednost, tudi brez denarja. — Ponudbe na Pomočnika (-co) izurjenega v trgov;nd mešanega blaga, veščega samostojnega vodstva podružnice, sprejmem. Kavcija predpogoj. Ponudbe poslati oa ogasni oddelek »Jutra« pod »Agilen 100« 906-3-1 Prodajalka zmožna kavcije 10—15.000 Din, drwbi takoj službo t trg. meš. blaga. Takojšnje ponudbe poslati na v>s'asfli oddelek »Jutra« pod »Prodaja ka«. 96iS6-l Gda. za vsa dela 1 10—20.000 Din gotovine sprejmem takoj. Poeudbe na okrasni oddelek Jutra pod »April«. 9822-1 Sobarico Nemko, čedno, sprejmem, pismene ponudbe v nemščini na naslov: Ga. Raj-kovič. Suboti-e«., Knez Miha j lova 7. 9820-1 Žagar išfte službe r.a veeeeljan- ki. Je izvt-žban v rezanju rdega in mehkega 1-es«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9692-2 Hotelsko službo za sezono želi sobarica, prvovrstna moč. Govori perfektno francoski, sr-bohrvatskl, nemški ln italijanski Jezik. Poseduje večletna prvorazredna izpričevala. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Na Bled«. 9768-2 Prodajalka daljšo prakso v trgovini z mešanim blagom želim službe. Vodila sem samostojno tudi dalj časa podružnico. — Ponudbe pod šifro »Stalna služba« na ogl. odd. »Jutra«. 9786 2 ima veselje samostojno voditi pod*užnico, dobi takoj mesto. Samo pismene ponudbe s prepisi spričeval in navedbo dosedanjega službovanja je poslati na naslov: Alojzij R e m i c. Dravo-grad. 9384-1 Potnika za dravsko banovino, Gorski Kotor in Medjimurj«, dobro vpeljanega — proti proviziji sprejme industrija parila in splošne konfekcij«. Upoštevajo se tudi potniki 1 drug:mi zastopstvi. Avtopril-ika prednost. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra eksistenca«. 9389-1 2 mlajši prodajalki z večletno prakso v delikatesni trgovini, z dobrimi spričevali. Išče večje podjetje. Pismene ponudbe pod »Prodajalka« na ogl. odd. »Jutra«. 8770-1 Pletiljo veWo t izdelovanju puloverjev, sprejmem takoj. — Samo mlado in skromno dekle naj pošlje ponudbo i navedbo starosti in plačilnih pogojev na naslov: Veršec. Švearova 1. Zagreb Stanovanie in hrana v hiši 9598-1 Jrarskega pomočnika samostio jnega, za n esl jiivegs in zmožnega, z vsem orodjem sprejme Ivan Levičnik, urar, K ra n j-Jesenice. 9592-1 Ljuba Jurkovič: (Ilustrira! V. Maad) 42 Nekega dne so napravili Izlet v Ledeno morje. Blsernik je hotel pokazati dragima gostoma kraljestvo Pingvinov. Vkrcali so ee na slavnostno ladjo, ki so jo vlekli brkati delfini. Lili je imeia krasno korav-dno ogrlico, ki jo je bila dobila od Bisernl-ka v dar, šarik pa lepo okovano piplco In mehur mornarskega tobaka. »Udeležba«. 9756-1 Iščem šoferja za vožnjo potnika; potrebna kavplja 5 do 6000 dinarjev. Nastop s 15. aprilom. Ponudbe na agl. odd. »Jutra« pod »Dlnamo«. 9774-1 Mlada dama simpatična, dokaj energična, preko srednje velika naj pošlje ponudbo s sliko ln vsemi podatki pod šifro »Veletrgo-vec« na ogl. odd. »Jutra«. Lahko Je tudi začetnica v pisarniških poslih. 9834-1 Trgovski pomočnik meSane stroke, dober že--ezninar. m'ad in pošten, ki bi deVil tudi izven trgovine. išče m "sto samo za oskrbo. — Ponudbe na or^d. oddelek »Ju.tra r rvnd Brezposelni«. 9760-2 Šoferja ki posodi 25.000 Din nrotl Jamstvu in 5 odst. sprejmem v stalno službo. — Hrana in stanovanje ter 400 Din mesečno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, Maribor, podpod »Takojšen nastop«. 9863-1 Pomožni tkalski mojster in perfekten vlagate1!j osnov za tkainiioo pisanih tkanin, dobi takoj mesto, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Ljubljani pod »Bunt-we>berei«. 9854-1 Dobro dekle ki »na vsa hišna dela in kuhati meščansko kuho — sprejmem v dobro hišo k dvema osebama.. Naslp-v v oglasnem oddelka »Jutra« 9593-1 Natakarico na obračun, za gostilno v Josipdolu išče Uprava ye-leposestva Jnsipdol. pošta Ribnica na Pohorju. Potrebna kavcija 6000 Din. Kuhinja priipada natakarici Samo ponudbe z dobrimi spričevali o post-režljivosti, poštenosti in nravnost™ se bodo upoštevale. 9583-1 Služkinjo (d-ekle za vse1) stiaSno (n pridno, sprejmem k dvema majhnima otrokoma. Vprašati: Samec. Maribor, Zrini-skega trg 7/11. 98.77-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova o Djn. Najmanjši znesek 17 Din Trg. učenca primemo So-lsko izobrazbo sprejme takoj Klan Janko, trg. z mešanim . blagom, Prevalje. 9134-44 Strokovnjak za Izdelovanje masla dolgoletnimi spričevali, ki je ileiai e kulturami — dobi stalno namestenje. fonudbe s prepisu spiiče-va.i pod »Bod'U«>uosi 1JK>4« 11« og.atai oddelek »Jutra« SJ61.1-1 Vajenca poitenih staršev, za kle-l>arsko stroko sprejme VVostner, Moste, Zaloška cesta 21. 9474-44 Služinčad Za takoj potrebujem kti-ba-rice, sobarice, uatatari-ee, začetuiice, deJueu za vse. One, k.i žele siuibo, naj pridejo osebno v za-vod; služb je dovolj na razpolago. Za preno&išče je preskrbljeno. Zji pisjne-na pojasnila prkožite Din 2 v z.namkah. — Služinski zavod, (jajeva ulita 27 — Zagreb. 9381-1 Kot vajenka v boljšo kuhinjo brezplačno za 6—12 mesecev bi šlo 20 let staro dekle, boljSih staršem, ki govori slovensko in nem-■ko. Nastopi lahko takoj. Kose Štefka, Marenherg 9560-44 Fotografa za potovanje, t; je dober agent in ima kolo, Ln ki je ie delal kot fotograf aa potovanju, sprejme takoj Foto Ki-eser, Marjbor, Gregorčičeva Uuica 20. 9662-1 Dimnikarskega poslovodjo ueo^eaijeoega, poštenega in kavoije zmožneg« iščem. Nastop takoj ali .6 IV 1934, Plača po dogovoru. Oenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcije smožen«. 9693-1 Prodajalko in vajenko papirne stroke, sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro uPa.pirna stroka«. 9Š>49-1 Lesni manipulant kateri iahko položi 10.000 Din a.li več gotovine, dobi za takojšen nastop stalno si u &t"0. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Popolna varnost«. 9671-1 Fotograf, vajenca sprejmem breg'es. oddelek »Jutra« pod »Trafika 4000«. 9731- 5 43 Njegovo veličanstvo Pingvo VI., kralj morskih biserov, srebrnih valov In kristal nega ledu, jih je pričakal z godbo., zasta- vami in velikim številom svojega ljudstva ki je z ruticann In zastavicami pozdravljalo Izletnike. Prvorazredni penzion na Prtmorjn nudi izobra ženi gospodični lepega vedenja io prijetne zunanjo »ti. vešč; srbohrvaškega in nemškega jezika, stalno in dobro mesto kot se: virka za jedilnico in sa Ion. Ponudhe s sliko je poslati pod šifro »Jadran 333« na oglasni oddelek . »Jutra«. 9609-1 Krepkega dečka primerno Šolsko iz-oibraz bo in poštenih staršev, kM učenca sprejme Mihael Oma.hen v Višnji gori. 9869-44 Službe išče tieseda 50 para, daveB Din. za šilro ail dajanje naslova 3 Din. Naj-manj& znesek 12 Din Ključavničar mlinar m šofer — vajen električnih iineta.lacdj, teh nično izobražen, z znanjem perfektne nemščine eli čimprej službo. Dopise na naslov: ZupaneJt, D'>m Žale. 9412-2 Pisarniška moč vešč« vseh pisarniških del večletno prakso, z znanjem nemške stenografije m strojepisja, kakor tudi srbohrvaščine in madžar ičine, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prima moč« 9610-2 Gospodinja s»TO0fto;na, d^b-a knhnri-že'i mesta k samostojnemu gospodu ali vdovcu s par otroc;, a!-t pa na 7flndarmerij?-ko sfnnico. — Nfls'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9090-2 Majer ail kravar 33 let st«.r. teli stopiti t službo takoj. Sposoben je tudi za d-uga dela. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 9663-2 Mizar z obrtnim listom, i*č-e s!it- bo delovodje. Naslov pov« osrlaeni oddelek »Jut-a«. 9778-2 ■esed& l^ltn davek 2 Din :a Slfro aH dajanje na ;lova 1 Din. Najmanjši znesek l1 Oin Zastopništvo aH komisijsko sk'.adWe išče 3gikn in soliden zastopnik. ki pride za čas velesejma v Ljubi;ono. — Pisati na naslov: Markovič, Beograd, Riga ferra u-1. 5 96^3 Dva zastCHmfka dobro Tp«i.ena. sprs.metno roti fiksni plači in proviziji. Pismene ponudb« na naslov: Commerce d. d.. Ljubljana. 9755-5 Iščemo zastopnike mehanične delavnice, trgovine z železnino ln podobno v vseh večjih mestih dravske banovine. Zavod za pokroma-nje »Unltas«, Selenbur-gova 7 J. 9803-5 5000 Din dam tistemu, ki ml preskrbi službo k tramvaju, mitnici, policiji ali kaj slično. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tramvaj«. 6838-2 V zdravilišču trgovski hiši ali večjem gospodinjstvu iščem službo. Izvežbana sem za gospodinjstvo ln gospodarstvo, Izobražena, marljiva ln tudi za vodilna mesta sposobna. Najboljša spričevala so na razpolago. Dopisi naj še naslovijo na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Dobre reference«. 9850-2 Kdo bl zidal eno- ali dvonadstropno hišo (cca 250 m:l za v'oin« knjižic«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š;fro »Solidna stavba«. 9735-3 Dnevno 100 Din tiorej mesečno 3000 Din zaslužka z našo največjo iznajdbo t-eM stoletja. Vsak 'ahko kupi. ker stane samo 20 Din. Zmožne in spretne n.kviziterje angažiramo. — Ponudbe pod »Internationa'« na oglasni oddelek »Jutra« 9795-3 75 % popusta imajo potniki ln krofi-njarjl pri dobro ldočem biagu. Izredna prilika, ker je razprodaja! Za odgovor, ki sledi poštno-obratno. Je priložiti 1 dinar 50 par ter poslati ponudbo osi. odd. »Jutra« t>od »75 odst. oo-pusta!« 9815-3 Iščemo potnike za prodajo naših Švedskih ivrvnema'trkov za mleko, takor tud: b"Zr>pari-lnikov za kino. D-užba »T^hna«, L:ti'bl"a:ia, Mestni trtr ?5. 9679-5 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali da516-7 Gospodična s primerno izobrazbo, snažna in prijazna va j ena samostojnega gospodinjstva in ročnih d«l. išče službo gospodinje pri samostojnem stare:?pm gospodu — event. vdovcu. Ponudbe na og'fls.ni odde'ek Jutra pod »Čedna in poštena«. 9596-2 Jeseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Čehova šoferska šola Tyr*er» cest« 86. Redni te%*j prične 3. aprili. — Zahtevajte prospekt. 8687-4 Akademičarka vestno in poceni instruir«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Siguren uspeh«. 9695-4 Brivski pomočnik star 21 let, perfekten v moški stroki, buiii S-r.uceir in neko.iko vešč onduiira-a, ki govori nemško in hrvaško, išče dobro stalno službo v Mariboru ali kje v okolici. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. — Cenjene ponudbe prosi na naslov: Tašič Joško, brivski pomočnik, Mislinje. 9400-2 Nemško k onverza c; jo in pouk nudi izobražena gospa po 10 Din za uro. Poprej Poljanska cesta, sedaj Gledališka u!. 16, pritličje — pri g. št. Rebek. Lekcije in konverzaclio i* Italijanščine, francoščine daje gospodična po 8 Din na uro. Dopise pod »Tudi na d-om« na og.asni ndde-ek »Jutra«. 9763-4 Natakar Slovenec, ni a d in poSten, izučea v poznani stari restavraciji, išče 6lužbo v mestu ali, tudi izven. Svo-ječasn-o bil nameščen v hotelu Bellevue v Ljubljani in kolodvorski restavraciji na Jesenicah. Cenjene ponudbe prosi na: Srebrna* Slavko, pri Gabronu, Zagreb, Meduličev« 18/a. 9579-2 šofer-mehanik išče n takoj luecto t za se bili hiši aLi trgvvini — event. a«un onomu, ki m: preskrbi tako mesto, nagrado. Ponudbe na og.as uddeiek »Jutra« pud sitro »Verlfiselich - Auto« na og.. uddeiek »Jutra«. 9597-2 500 Din nagrade dam onemu, ki mii preskrbi stalno službo sluge ali kaj sl.ičnega. Nasov v oglasnem oddelku »Jutra« 9529-2 šofer-mehanik vojaščine prost, želi namestitve. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Šofer« 9368-2 Fotografski pomočnik verzi-ran v vseh fotograf skib posiih. išče za po sle-nje kot pomočnik ali poslovodja, oziroma v foto-t.rgovini — kadarkoli in kjerkoli. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 9577-2 Vsestransko samostojen moški ninuguieui! ca..ad-iščiiik, navijač, eksprdlent, kleto-t in hišni elektrik, pnusi za kako s:amo službo — tudi kot s uga ali delavec. — Ponudbe u« yg:as. oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstno verziran«. 9657-2 Dekle ki zna kuhati in vsa go sp-idinjska dela opravljati išče s 15. aprilom ali 1 majem službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pi.-d »Zdrava«. 9631-ž Frizerka z večletno prakso, vešča vseh v to stroko spadajo čih del išče mesto za ta koj ali pozneje — najraje v Ljubljani Ponudbe na >g«s >dd-plek »Jutra« pod »Dobra moč 1200« 8690-2 Mlajši natakar želi službo — najraje v restavraciji aH bufetu Na stop majnika Cen j. d-opise n« oglasni oddeVfc Jutra pod šifro »Spreten 8« 9600-2 Po«tna pomočnica nastopi takoj! Pridna in zanesljiva. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. B769-2 Mlad fotograf prvo/rsten, pertekten vseh delih, z nie.strskim izpitu-; . ki je bil za sen v prvovrstnih ateljejih — išče nunieščenje. Ponudbe na nasl/v: L-gradič. B.-0 grad. /jOri Klemausov« 10 9645-2 Manufakturist vojaščine prus*. išče me sto v boljši trgovini Ljubljani ali oa deželi za takoj. Ponudbe po«!ii«, smolo, katran, štorje. tičnlke. vijake, ti-oo, m rele, lopat«, mo-tike, kra-m;-^. rovn:<*, grablj« itd. poceni priporoča te-leinir.« Ko-utnv. Sp. S!ška, Medvedova 28. 9"03-6 Švedske posnemalnfke z« Blek 't prodajamo na obroksl Sprejmemo potnik«! Vega Separato«, L'ubijina, poštni predal 307. 9179^ Vafflna jajca čistokrvnih Legborn kokoS! in več Leghorn petelinov prod« T a i e k. Ljubljana, Jurčkova pot St. 56. 92BS-6 Starinska avba !er«. agodno naprodaj. — Nas'ov v oglasnem oddellcfl »Jutra«. 8936-6 Gonilnih Jermenov raznih Sirto, vW-jo mmo-žino prod« Franc Požar. Dravlje 66. »467-6 Ugodno naprodaj 15 šivalnih stroje* od 300 Din dalje, več ple-tilnih. krznarskih, specialnih, pisalnih. ln druelh. Glasbila: Klavir, Tton- ne. cltre. gltaro, harmoniko. gramofone, radio, telefonske, fotoaparate, kolesa, otroške vozičke, pohištvo: — Jedilnice, spalnice (tudi na knjl žice), kompletno kavar- SkJoptJkoo I BMW motor (projekcijski aparat) aa ' S0» ocm OHV s proda za i>olovicno ce- v n«.i>o-.i*e5ii »vni.*« poos-no. Ponudbe sprejema ni tudi prosi kn;;t** {rod« ogl. odd. »Jutra« pod Pih er, Maribor, Triaik« šilro »Skloptlkon«. j it. S9. 0814-6 Statvo za lrdelavo perzijskih preprog, 2.20 m dolgo, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 9835-6 Avto-ftmnzlno 6 sedežno, zamenjajn prodam za tovorni Chevrolet tipa 31—S3. Ka-slov v ogl. oci-d. »Jutra«. B7T1-1« Dvo*©dežen »Forde Nizke vrtnice | prodam »i«,« ~ 10 komadov 60 Din, v štirisedeitio »taratino. *«-novih krasnih barvah, »o* P°T« »f asnj od^kiek Spargelnove sadike. 100 kom. 80 Din. Breskve, cepljene, marelice ln razne aelenjadne ln cvetlične sadike razpošilja po povzetju Je-mec Ivan, vrtnarstvo. Maribor. »J utr« «. »601-JS Modele za betonske cevi dobre ohranjene kvpha takoj. Naslov v og asrnem I nl5k0 kopalno, pisarni-oddelku »Jihtra«. 9041-7 | jj-e opreme, posamezne dele pohištva, preproge, Enovprežno kočijo I otomane lahko v dobrem s-anju . »PROMET« kupi Ivan Janeiič. Zgoše posredovalnica ra na*up št 48. pošta Begunje pri In prodajo dobro ohrm-Lescah »518-7 njenih predmetov v 1 Ljubljani. Napoleonov _ , . , i trg 7 (nasproti KrISev- Bukovih drv | nlške cerkve. 9329-« zdravih, več vagonov proti JST1 tv-Skf1kp.r- Ogntegasni ap^ti nudbe na oglasni oddelek najsigumejSi, J™^^ »Jutra« pod »Suha drva«, izdelka so vedno ra za-K 97-^0-7 I logi. Iščejo ee topni ta. "_ Vprašanj« n« oglas, odds- . , _ -j,lek »Jutra« pod »Opnj«- Stare bakrene žice ^ e^t« m-i-t 5 mm močne, kupim 180 m.. Ponudbe hišnici na Poljanski cesti št. 17. 975S-7 Zbirko antlk pohištvo, posode, »like, pe-_, . . , . i dobice, narodne noše, xbir- Frlgidaire I ko metalnega denarja in v z« rfadoled, kupi T. For- papirju, knjige, orodje, voj-nezz«, VIČ. 9794-7 ne trofej« in 70 komadov rogov divjačine itd. proda Klemene Anton, Kranj 87 9653-6 Aparat za vulkanlzlranje kupim. Ponudbe na podruž- ye{ voskih SOdOV ni »Jutra« v Ma-nbomlj 400—«001, n*prod«j. — pod šifro »V dobrem st«; p<>ilve ^ T ^tiini Vanju«. 5KSK.-« lu^ec AleieivčeT* e. 14, |Sp. Šiška. &65S-6 Pletarske izdelke i stole, kompletne garniture, zlbeljke za otroke. lutke za Izložbe, atojala za cvetlice, priporoča ceni. občinstvu po zmerni ceni TJčakar Prane, pletarstvo D. M. | v Polju pri Ljubi lani. 9844-6 ' Pohištvo Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek li Din. Hrastovo spalnico novo, modern-os ugodno prod« Anton Ourak, mizar, Polže* H. 70 — pri Celju. 6680-12 Tovorni avto 2 ln pol do 3 ton 1 pim na obroke ali nllno knjižico. Obširne ponudbe z najnižjo o«-»800-6 no na ogl. odd. »Jut!*«, Maribor pcxi Tovorni«. 0806-1« Grand garaža Bremec, C«Q» M prtpcar-O'*« 1 Beroo^nsk« s-j«.'«, pfwvTT.atik«, r.i»m >w4 deli, Serrioe, nočo« »MT-l« Poftovorrt avto »a«wnk« p« dam. De1 -ica prilotnoBt. — Anton G'as. j«-n« ■na, Stnd-enci-Mariboc. Avtofets « M iS sedn«. ki*l*L Totee ponodbe » o«)rtH>e n« podrttfci4«« Jartr« M«riiwmi pod »2« takojšnjo S88H-10 2 črešnjevl spalnici prodam oa hranilne knjižice Me®tn« hranilnice ljubljanske. — Ivan Krimanc, Bevke, pošta Vrbnika. o-m-it Jedilnico debro eferanjeno prodam. Kapiteljska »Wca it. 7/1. M41-18 Spalnica hi Jedilnica naprodaj. Tavčarjeva l/I, vrata S. 9674-12 Javorjevo spalnico (m aha goni poivtir.) po naj-niitji ceni proda mizar K u-her v Mokromogu. 9708-12 Hrastovo Jedilnico moderno, radi odpelo vanj« -prodam. Naslonr v oglač. oddelku »Jutra«. »719-12 Lepo pohištvo razno, in slik« ugodno M prodaj. Domobranska Gesta 1. 8711-12 Besed« 1 Din. davek 2 Dta, za šifro ali dajanje naslova 5 Dtn. Najmanj« znesek 17 Din Kostanjev tanfes*! ▼ eber* ts <:4>«l>w staloo la j*af» pro« pi ;%«<»: H«di, N-ce^ a »16 Kostanjev tes tanio, ob^j-Ml t« »•• obeljen, n*.j*«oij« proAt-ste. ako pom>diie » ejt. oddelek »Jn»ra« pod »Oe- loJecn« dofcava«. S Hrastov tes okrogli, od era mii neorej, amsnknnekft d'nwo«iJ, te hrastove K- Obmn. Maribor, Lc*k« tA-it. 15. 960»48 71 Beseda 1 Din. davek 2 Din, I BoinlŠkl VOZ za Šifro ali dajanje na l«itek, dobro ohranje«, slova 5 Din. Najmanjši kupim. Ponudbe 1 n*ved-znesek 17 Din. bo cen« n« oglasni odde- .. I -!ek »J uitra« pod »Bolnii- KUJlge I ški voz«. 9683-6 umetniške v sukah in be- Stelaže a« teieaninsko «<4 Ipeoe- sedi, ter erotično literatu- odd^ek »Jutra« pod ^ro hg.^ »Estet«. I da Stanko Florjaočič, že- fiv. Petra cesta leznin«, 35. »677-6 Novo banjo ia!io p>rost«i rov doliavlja najsolidnej« K Vodnik Naroča se v Podutiku it 25. D L;ub jana VU sli » -rgovin-.,1-k -•« n« Starem '•gu -telefon 28-45. 9406-6 Semenski oves zamenjani tudi za pieoioo. Oddam pisarniške lokate prodam pa »stota m pisarniško opravo Ivan 0 g r I n G'nherjev« | desno, nabrežje S. 9501-6 Perzijsko preprogo „ epo. ugodno prodam. Na-I slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9601-6 daje W. Pavlakovič. Za greb. Svačictv trg it. 12 9564 Motorna kolesa nova. aiigieiki motorji Blajikbum »Tige<-« vn-lice e ektričn* ,azsvet..ava itd. razproda.amo pod tovarni ško ceno Izrabite to Beseda 1 Dtn. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dln_ Bančne vkvg« kapojemo i« prodajaaa* na.kuantmej«. Narodi« i» province izvršujemo r>aj«a-nes»,jlveie. Za odgovor prosimo priJotrlti 3 Din v »neai-kah. Poslovni zavod 4. d-, Zagreb. Praška nlie« VIL •0-1« Družabnika s k«piia» zelo ugijd«. Ponudb« n« poštni predal 84, Ljubljani« 9118-1« Vložno knjigo Lj-ntolja tiske kreditne ba»-ke vzamem kot po 10.000 Din, na prvo »e-sto. Ponudbe d« »flaani oddelek »Jutra« pod ifr« »Vrednost 80.000«. 961W« Prve hrv. štedionlce kaplmo terjatve v tekočem računa ali v:og«. — Ponudbe n« [»slov: »Propaganda« d. d.. Zagreb. J«-:ač čev t-g 5, pod značk-o »M. 4.065«. 9160-1« Otroški voziček g'.jbok telo dobro ohr«~ njen. pwU Aliačič. Zrinj- fedw Jafu d. , 0. skeja 17.^ ' l Ma'.:l,or. rat-t.-nbaoho-va .ulic« 14. 6^-10 Trgovsko opravo pult in stelaže za železni- j Maj j potniški aVtO no Specerijo M počen. , dobr<.^ajU kn,r; pr-prodam. - If'0t«in gto 9639-10 uj'idno naprodaj raz.očn« _______ okna, vrata, peči io trami. Tvrševa c. 9''II 9824-6 Kuhinjsko posodo majlirano in pieinjen-u najbo.;:š<- »akovut-M pr< rf.roča 'e«-en- ž»lrtn;n« K "itnv Sika M^1v-do-i« 28 9731 « 150 m' linoleja 3 mm debelega ZLW počen! naproda-. Vprašanja na ogl odd. tra« pod »LlnoleJ«. 9808-8 Avto znamke Fiat 5(® A, • 4 vrati, v brezhibnem stanju zelo ugodno prodam protJ gotovin; ali hranilni knjigi dobrega denarnega za voda P-nudbe n« p'>druž »Ju- | nico »Jutra« v Oelju pod značko »56«. 4652-10 Starinsko avbo predam 5 j H n Nas''" |>ove ddei^k »J'i1 ra«. Agilnega potnika na provizijo sprejme »Zavod za pokromame. ■Unltas« ^elenburgova 7 J. Sprejemalo se ponudbe tudi onih. kateri že potujejo v sorodni stroki. 9802-5 A vtom at-gra mofon skoro nov velika pasja es 16°01 f,n0 t7^^81118 na" -g flsni prodal Nizka cena Po-9 28 Din 12 rv 3? D^n 14 I tvo 34 D;r nad I bril jen tnf prstan in prave Tsnkov'? -s-pV^nn klepar peri« prodam. — Ma^bor. stvo Rimska ceste it 1» Gkvnl tt« M. 180. 9800 6 1 »56-« Štirisedežen avto popolnom« v dobrem stanju. prodam a'-i zamen a m za vino Ponudb na ogl. >dde!ek »Jutr«« pod šifro »10.000 Din«. 9423-10 Avtopodjetie doblčkanosno. prodam zaradi Izselitve. Pišite po Informacije na ogl. odd. »Jutra«, Maribor pod »Gotovina ta vlož. knjižica«. 0664-10 Hranilno knjižico Zadružne gospodarske banke. »« 18.200 Din prodani. Ponudbe n« og'as. oddelek • Jutra« pod »Zadružna«. »609-1« Hranilne vloge vnovčite aJi kupit« najbolj« pn St Pratnik. Zagreb Varšavska iz 6 —* telefon 2S-33. Zapišk« naslov aa 6iučai pogreb«. »0O«-1« Hranilne vloge Unio-i banke »00.000 Dta. Poooriln-ice D-amlje 4000. p/w«o:ilnice Zdol« 9000 io Mestne posoji-lnio« Kranj 100.000. p r o'd a ta 70 % gotovine Oder. Zagr*h. Varšavska 6. »304-1« Mlad trgovec tW« družabnioo 1 15—W tisoč Din gotovine zaradi poveča nia trgovin« ta di odda zaradi vo;aWins takoj trgov ta« zanesljivi prodajalki. Pozmeiš? lestev n! tzključ-en«. Resne rwmidbe po«l«it| n« oddelek »Jutra« pod Ilire »Mlad«. Gumasta obutev Platnene 6evlje i prešitim gumastim podplatom znamke »U3V« izdeluje ln «elo počeno prodaja „R EKORD" PRVA. JUGOSLi. TOVARNA GUME J. G. čuljfcovič, Lesk ovac. Zahtevajte ponudbo! Pekarno • m 1000 »* m* podan za 100.000 Dia. V fotortad potrebno <6.000 Pta. ostaio p* po dogovor*- — Bokal, il odvode. 963119 Lokal za trgovino i&6em.. Pomidl>e n* oglasai oddelek »Jutra« pod iifro »Prometu* točka«. 9812-19 Lokal na. Sfs r-ero trgu oddam takoj aH por-vej«. Naslov v j-^iasnem. oddelku »Jutra« ?631-<19 Družabnika s 16.000 Din, i« ra-rpe^avo Ciaodioekega gospodinjskega patentiranega predmeta sprejmem. Ponudbe na po-Arutaico »Jntra« v Celju »od mačko »Patent«. 9060-16 Hranilno knjižico Mmtoe brandiDioe t Maribora, i vlogo 40.000 Din, prodim »a j-viš jemu ponud-n ku. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vloga «0<. 9591-16 Kupim knjižico Zaoiutn« gospodarske banka. sa znesek okrog 30.000 Eta. Nasior t oglasnem oiMkn. »Jutra«. 9070-16 Družabnika n tobro voeljao »brat: hKoi - restavracijo a 35 opremljenimi eobcmii, i ve-Utto poletno teraso, spre j-meap.. Potreben k*pit«l Din 7 S.000. Strokoma izobrazba ni potrebna. Pismene ro«H»dt>e n« »Publicitas«, Beograd, oošt. pr« 60 — pod kr. 12.9». 960-2-16 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din.. Najmanjši znesek 1? Din. Krasen vrt priprav tc ie- vrtnarja, I udobnim stanovanjem, t Smartnem pri Litiji ugod-uo odd«. m v najem. Ponudbe na nasiov: I. Raz-boršek, Trži«. 9556-17 Mesarijo prekajevalnlco na bivšem Štajerskem, v ndustrljskem kraju se zaradi selitve takoj proda s celim Inventarjem. Potreben kapital 70.000 dinarjev, — najemnina nizka. Samo pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko- »670«. 9851-19 Damo 100.000 Din »i todi več *» dobro r«a«jbf*TK> stvar. OMirne eoTKuibe oa Daslo-v: Pers-ioc*. LJnbijaoa, pp. 307. 9673-16 Drttžabnico • kapitalom 16.000 Dte lite mlad trgovec za radii povečanja trgevine; ienri-lerr o! takJj-uč-etia. Resne pootrdbe posati s rf;ko na oglasni oddelek »Jutra« »od *Dru2abaica 100«. 9537-16 Z a jam 70—30.000 ita prošlrenje trgovačkog •preduzeča potrebuj em. Dozvoljavam lntabulacl-jlu besteretnlh nekretnl-iaa. Ponudbe pod »Žalam« na ogl. odd. »Ju-16ra«. 9728-1« Kupim knjižice kateregakoli zavoda t poljubni višini ter plačam najvišjo ceno. Ponudbe z navedbo zavoda, meska ln cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Vsaka vloga«. 9784-16 300.000 Din posojila proti dobrini obrestim ižče t »va.ro* t Ljubljani, proti rfcnjiibi oa prvo mesto. Vrednost nepremičnin K® 1,800.000. Ponudbe na o«!, oddelek »Jutra« pod Šifro ►PoeojHo »«. 9740-16 Družabni a s kapitalom, *a rtmek« govioo 166«® T svrho povečanj* tagorfne, katera im* jel-o veliko d-obHli stalnih odjemnJ.oeT. Zelo velik uspeh zagotovljen. Kapi »e tudii več diobrega viša. Osebe, ki bi sodelovale pri prodaj« imajo prednost Ponudbe pod »Vinska tngo-Tioa« n*' 0®lafjn( oddelek »7117-16 Trgovino bre« konkurene«, oddam v naje^m. Nae-lov pri podnri-nicl »Jutra« t Oelju. 9i43-17 Gostilno ln mesnico dfl.m v najem c 1. majem pod ugodnimi poboji, sposobnemu Mk^nekemu paru, v prometnem meutu Be'e Krajšne. Naeiov t o^la«. oddelku »Jutra«. W&i-17 Gostilno z mesarijo na na j prometne.® toiM v prijaznem trgn na štajerskem oddam v na jein. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prometna«. 9394-17 Trgovino i nveSanim b!a?-im, Aobro ■t-peljam.0 i dobro (»or-ti rano «v-f>go v manufaktun, galanteriji ic Ipeoeriji — oddam v najem. Taikoj potrebno 50.000 Din. oetalo v enem letu. — Dow« na o?!a6. oddelek »Jurtra« pod »Zlata jamo«. 9457-17 Pekarno ln sodavičarstvo ngodno v caj«m v Kr»t».njevici n* Krki. -Kržičmk Av?ust. gostiliri čar in mesar. 9619-17 Gostilno v todustrllskem kraju na Gorenjskem oddam v najem — četrt leta brezplačno — osebi, ki ml posodi znesek 30.000 do 40.000 Din. Event. prodam tudi hišo. Na slov v ogl. odd. »Jutra«. 6871-17 Velik lokal erent. e eikladit&em rxMwm v AleVcandrovi ulici v Ce-!u. NnflloTr pri podruftiici Juitra« v Celjn. 9649-19 20.000 Dta posojMa it&ea. n* ih>voagrajeno hi-io. Dcpiae aa ^-giaftiu od-AeJei »Jutra« pod inaiko »•VtaiHib* aa prvo me*to«. 6*796-16 Družabnika n dejmiko in otroško feon-ieioijo iifee iniiba i o. %■ Naslov T oglasnem oddoiku 9791-16 Hracifoo knjižico ( riogio do 5000 Din rabimo, pro« odfila&iu po 600—1000 Din mesečno. — Con}, ponudbe na. og:6*n>i oddelek »Ju.ti*< pod šifro »Gotov d«o*r«. Kupim vlogo Itestna hrani-lnrice lj-ubljaa-IU, do 12.000 Dim. - Po-radiba n* ogiaea' oddelek tirna** p>>d »Gotov-ina«. 9S28-16 30.000 Din posojila potrebujem za največ 2 leti aa zidavo stanovanjske hiše v manjšem mestu na Dolenjskem. Obresti 10 odst. Vknjižba na prvo mesto. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Rabim takoj« 8821-16 V sredin! Celja oddam po zmerni ceni v najem lep trgovski lokal z Izložbami drugimi pritlkllmml ln stanovanlem. Naslov se Izve v podružnici »Jutra v Celju. 9856-17 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši mesek 17 Din Pisarniške prostore veij« »ii ma.njfte. odda.m takoj v najem aaapnooi glavne poite. Naslov pove iMriseni oddelek »Jir.ra«. 8701-18 Poslovni lokal ca sdravnika aii loboidrav nitka, aa prometnem kraju v Kranja takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9040-19 Loka4 na Bledu n* proiretneai kraju oddam za lototojo »e^ijo. — m oglasma oddelek »J-ottra« pod šifro »Bled«. 9077-19 Majhno posestvo . Več »to h8 % t tu-tMjLM, m kuiu- stanovanjakUi, goatll- Mi, vuiai «v*k — nlšklh, trgovaklh ln olLTOf hi*« aU * obrtnih * Mub..i i ln u.jr m u»touu>v, pootvk. drugod, proti prevzemu t:odam, o*iro- gotovino proda Beall- Teodor fiu.-er, lirei- tetna pisarna Grašek ie »i. 9. Begu.n,e pri Oerk- Ljubljana, Kasarvkova niei. »400-20 | št. 12. 0781-20 Kdor hoče prodat! Mihi naprodaj i>n ie- hišo, parcelo ali poee-eiu iki i. Poaudbi. tfro res hitro »i- ugod- a oc.acai i4<3»4ok Juua n0i naj prijavi prodajo po«! i.fro »Jiitc«. Reaiitetnl pisarni Gr»- šek Jože, Ljubljana. — Masarykova 12. 8782-JO Hiša » »ajhnim v LjiLO-jam o*prvd*j P">ri gotovini. Nift.ov t ogas. vodiku »Ju.u*«. Stavbne parcele kjer je vodovod ia e.t-k-trik*, T biiikn Duoajake ce*te v Stoiioali naprodaj _ vadi « aii fi^rmo, prodam v PreSernovi nlici. — VpnaSatiJa n« orla«, oddelek »Jutr*« pod »U?odn« lega«. 9742-30 Vogalno parcelo ttm. rb tr« mrva »ki po- jg.aaa«m odd&lku »Jutra«. I fta)i( prodam. Zelo primer-9614-20 no i* trgovijio, meM.rijo, ------- peka rilo al' »liino. Dwe Novo pritlično hišo ^ Garažo ^d««. Pojasnila da V ho-tela '»S'on«. '9?76-18 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro al! dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na velikonočni ponedeljek ; godbo idruiena »«fc«va ? (fo&iilm Kramar n* De-en =.ki e««ti it. 6. P^po-nočata *e Toi>e to Mici K-jo.__9620-^8 Na veselico s plesom r mM)* ta ponedeljek v firtiloo »Dalmacija«. C en.j. obdinebv« nudim dalma.ti.n-eka in deaertna vin*, žganje in olivno olj«, ter ie-liin v»em odjemalcem vogel e praznike. Priporo-5a. ee Ivmi Laean. 9624-18 Gostilna »Jadran« pri Sokolekea domu, 8p, 3!£ka, teli veean veoele velikonočne praan;ke ter ee priporoča ia obilen obisk. Topijo »e piiet.na štajerska, dolonjeka, dalmatinska vina,; dobra domača kuhinja, gorka, mnz-iedila vedno na ra«po-l«m>. Lepi bali neki pro--,ori. «76-18 z vrtom, pripravno za obrtnik*, prodam z* 28.000 Din t Ktmgiu it. 170. 9006-20 t>od »Bodočnost eigu.-na«. 9C67S0 Hišo z vrtom pripravno ia -»^KkoJnw* aH obrtnflka. prodam ▼ okoMei L.'uVJai»e. Ponndbe n* oprlaaai oddelek »Jutra« Hišo v Ljubljani v ceni do 220.000 Din ku pim pro« plačilu v goto ^ ________________ vini. Piemene ponudbe na ' wfr(> ogla*, oddelek »Jutr*« pod 1 07?9-SO Šifro »Plačilo Mukoj«. Novo vilo Hišo (vHo) parcelo I ^Sn, ^ ob tramvaju kupim. Po- TlvoUja, Informacije v nudbe n* trafiki, glavni kolodvor. EUM1G 5 •ELEKTRONSKI SUPER AUTOMAT TIPA Zahtevajte predvajanje in prospekte od: o« REG. ZADRUGA Z O. Z. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. TEL. 31-90 VaJov! JO — 1000 m. Avtomatična regulacija fadingov, avtomatična regulacija glasu. Skala z imeni postal Indikator postaj. Najmodernejše elektronke kot visokofrekventne pentode, binode, 7-vat-na pen t oda. Regulator oa motnje. Izredno nizka cena. Jutr*« pod iifro »Sončna lega«. 9524-20 Parceio prVpr*vn>o i* zidavo W6e, 9800-20 ;-r~r —— | Stanovanj« Lepo prltflcno hišo g^. m *w»ofcn*, - na Vlfu, novo. 3 sobe, Boin* dolin* VI/41. - ^ I kuhinja, pralnica, v- *>9**1 prodam a* kr*JU. ufc gftdn, ln Eeienjadnl --- i-- — ^ a« - j- « pvc«b. Solnčna parcela lmi U^/ - — ss«; as vaj*. Rotoan, Beobhovno- | —-----------| ^ ^ »701-21 va 9. »519-20 Palačo Enodružinska hiša Soto^ "^jf* aorva, » voMkim vrbom na- lin 700m« veliko^ parcelo I ^ od4tm D roda j " »raven tramvajske I prodam v eentrn Ljnbl.^ne I „ J. -»68K-J1 r>oM«. poceni Doetaje v ~Dravl>h Jt." 156 I Ponudbe r» oglasn-i ^^^ I ^^^kT^fl^L ^ ' »573-20 lek »Jutr*« pod »PriloJ- 967S-20 I ' ~~ — | Dvosob. stanovanje eolnčoo, «rač«o, • priti-"dam poeeai. — nI. li, Pot t Rotno do«no. «728-81 Več parcel Dua* jski eeeti v Bri- ____Za vrtnarijo |k! Mim. ^^ nT* naprodaj. Naelov pove I pripraven večji kom- rr'^.. oilaeni oddelek »Jiit-a«. pleks v območju Ljub- I aooeaov* 9572-20 I Mane, poceni tudi za knjižice proda Realltet- , , na pisarna Gra?ek Jože. DvOSOb. Stanovanje Masarykova 12. 9783-20 „ kuhinjo, prirtiklinami, s p«wr BODra vpn,^™ | -----| ^j^trik*, vodovod, oddam V Dalmatinovi ulici oddam v pritličju za majev termin prostore, pripravne za eno ali dve pisarni. Povprašati pri dr. A. Smole, odvetnik, Dalmatinova 5. 9360-19 Vložno knjižico Kmetake posojilnice v Uubljanl prodam. Vsota 6500 Din. Ponudbe pod »5500« na ogl-^odd. »Jutra«. 9836-16 Kupim vlogo Mestne hranUnlce ljubljanske po 15.000 Din na mesečno odplačevanje po 1000 Din proti garanciji. Ponudbe na ogl odd. »Jutra«, Ma-rlbor pod »Takole Za praznike cojbolbel* in rdeča vina &e« ulico 1 Din oeneje nudi Podgrajske klet, Mestnj trg 18. 7946-18 Vsi po vtno aa -pelikonočne prainiko v v;moven- vrt; obsojane SOJI Odda Realltetna pl- vs^nm ta livHno I ^ ^^ I ^ ^ naprodaj. Njive obsejane, travnikom n rejo lah- I Sova 12. vtov o. gozdovi noizs«k*ni, ta lep ko treh g'av Sivin«, * . , zasajen vinograd — vse v | ^^ pripadajočim oro- | PetSOb. StanOvanle bižini Trebnjega na Dolenjskem. Pojasnil* daje Nace Bukovec, botel. Trebnje. 9586-20 ObkeiJ 4 odraslih oseb 1AČ« I aH 4 sobno stanovanje ■ kopalnico aa 1. maj. Ponudbe pod »3 do 4 sobno stanovanje« na ogl. odd. »Jutra«. |le Sfr«mi>«oo 9747-21* j omM. ( elektriko ta »ep-vhodom a stopnjta, «* 260 Stanovanja Iščejo stranke potom Realltet- j-J 51 (koncu Pod:imb*r-ne pisarne Grašek. Ma- 9627-28 arykova 12. Hišni po- bfeSno posredovanje P«^™ 9779-21a majhno, oddaja T vlM Mirju. Nopot T oglaanem , , oddelko »Jutra«. 9729-38 Stanovanje I Opremljeno sobo nudbe^M^ oglam^oddeJek veUko, lepo s posebnim »Juto*« pod »Točna«. vhodom °ddam tekoj ^ 9817-®/* eni ali dvema osebama Korytkova ul. 18. ^ Stanovanje »—teobno. • ko^aiirloo ta 1 vkoi kom (orlom, »čem sa v_ **koj. Ponudbe na oglasni strogo separirano^ KO-oddeiek »Jutr*« p»d iifro palnlco, kloeet, vse pod »4 «di*eW«. 98i6-21/* enim ključem v novi ______hiši, solnčna lega od ^ . . _____1 I dam mirni osebi takoj. Dvosob. stanovanje vprtk6atl & uvofakova pri tik linami, adravo, ullca ^ 11, pritličje, snažno. lSče sa avgust desno. 9811-23 mirna ln solidna urad- _ Lepo sobo __dve sobi. oprem ljeno ■ balkonom, vbod ls gtopnJlSča, oddam boljiemu gospodu 1. maja. Blstwelsora 901. 9832-23 aa 1—lrn uporabo ta v v»eh too-dj&h, kakor tudi ve« gemastl ttim. materijal izdeluje v prrcmrtnl kakovosti FKVA. JUOOtSU TO VAJO*A OCMS REKORD44 i, G. Ouljkovič, Oenlk aa Eahtevoi Ljubko mladenko piesnenvto, »jubite-ljioo Porode, rifco drsitask« «06«, hrepeoe6o »* »po®u«n.vm Pesnice, L*pot«, Ljubemu, ki bt mi nadomestil* v-ee cvet... ta j*« aji v»e . .. ii6em. Opis * sliko n* ogl. oddelek »Jutr*« pod iifro »Pomladni id«*H«. »«>6-84 *M Dopisovati p* doskretno prijat«ij- djem ta iivino ngodno. n«" komfortne, oddam s 1. prodaj. T. J., Ljubljana, ^^ T Zamikorl ni. 16'! poštni predal 79. " 9706-20 po imenu eem. 9733-21 _ . n.r(,.1fl , Vogalno hišo I Stanovanje Stavone parteie eoonadstropno, komfortno, • ^ kabinet* ta oe^*'ib ugodno naprodaj. Lnforma- ograjen vrt, delno kaji- pritiklin za 960 Din meeeč-oijo daje Jože Ro4anc, m- žice, prodam. Mos.te-Ljub- n<> n4 p0l:aaski ce-___Trata. DO- I (Ndjfion I .a .tjt »7j9-21 zare-ki mojster, Trata, po- 1 «ta St. Vid nad Ljubljano 9612-20 Ciglarjev* 16. 87-18-S0 sta M. 17/1. rteseda 1 Din davek 2 Din /a Slfro al! dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 n n Hišo z gostilno uospodarskim poslopjem ta 40 johi zemlje prodam *li ■ d lam v najem blizu Kamnika. Pojasni a daje Ha^b-Domiiale, Industrijska „ . .« i Kupim hišo Rentabilno niso v Ljubljani aii v oko- prednoet bufet ali goet«- nci. cena do 160.000 dl- na na prometu, kupim. — narjev, nekaj gotovine Ponudbe s točnim opisom nekaj knjižica Mestne oeno n* podrui. Jutra hranilnice. Naslov v ogl. Mariboru pod »Denar«. Qdd. »Jutra«. 9751-20 »654-20 _ , . ,x , Nova hiša Trgovsko hišo trlstanovanjska. vlsoko- prav lepo, ie novo, »e pritlična., tik Ljubljane. I ^ ^Solnčno«. davka prosto, v lepem m eiektrlka, vodovod, par- prometnem ,kraju Sp._ \ Setl. kopalnica, vse mo- | Dv stanOVanje it. lž. 9476-20 Brivski lokal dobro vpeljan, v cenim Ljubi ja&e takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. »605-19 Lep lokal na Bledu na na j prometno ji em kraju r centru letovišč* oddam tokoi za delikateso. Naslov v /vtrlasnem oddelku Jutra 8 9594-19 Krasen vinotoč buffet naprodaj na naj-prometnejšl točki v LJubljani, krasna lega, lep Inventar ln lokal, poleg tudi krasno zrač iio stanovanje. Zelo pripravno za samostojno natakarico ali za poro-čence. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zlata Jama 100«. 9718-19 Na Bledu prodam ob jezeru ta v biiitaa stavbiSča z* "rile. Vprašanj* na »glas. odde-'ek »Jutra« pod »Bled 34« 9586-20 jereke ugodno prodom za ,lerno izdelano, napro . 50.000 Din. Letno prav lep daj oziroma se oddajo | oddam takoj aih_ pozneje zaslužek. Naslov t oglas. L,tanovanJa. Vselitev ta- " oddelka »Jutra.«. »o59-20 | kcj _ MlšvelJ, Moste. Ljubljanska 37. »736-20 »Weekend« Dvosobno leseno vilo e po-pwliBO opremo prodam. Lena lega 750 m m. v. v Ka ravankflh. Sprejmem tudi knjižico Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe na o°-'as. oddelek »Jutra« pod »Weekend«. 8923-20 Stavbne parcele v Rotoi dolini pri fflevni cesti prodam po 5(T Din. oziroma 70 Din z* m«. — Ponndbe na o^rlas. oddelek »Jutra« pod »Ugodnost«. 9100-20 Hiša z gostilno blov za 8 konjev, velik* šuipa z* vozove, veliko dvori«« ta drug; stranski prostori, sredi mest* Maribor* aa prodaj. Cena 340.000 Din. Maribor, Puškinov* ol. 4/U. Mesnico ln prodajalno suhomes-natega blaga v strogem centru prodam zarndl preobremenjenosti. Pojasnila ln na ogled Kralllce Marije ul. 27. Zagreb. 9707-19 Qun%Asti pribor pr&ftce vse vrste zaklopnic in trakov za cepljenje vinske trte izdeluje v prvovrstni kakovosti z jamstvom prva jugosl. tovarna gume J. O. čuljkovi6, Leskovac. Cenik na zahtevo! Enonadstropno hišo prodam v centru Kamnika Naslov v o«r'asnem oddelku »Jutr*«. 9121-2° Dve hiši vrtom in dvema njiva ma po ugodni ceni naprodaj v občimi Zg. Slška. —" Prevzame se vknjiieni dolg, ostalo se plača 1. ko 6 hranilnimi knjižicami Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Usodna prilik*«. 9390-20 »Weekend« Dvosobna lesena rila s popolno opremo naprodaj. — Lepa lega 750 m m. v. v Karavankah. Sprejme tudi knjižica Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe na oglasni oddelek »J»trn pod »Weekend«. 8933-20 Parcela ob Streli&ki ulici naproda Pojasnila na Strmi poti 6. 9749-20 I Solnčno stanovanje 5—6sobno, v sBrogem centru most* oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutr*« pod »Komfortno«. »788-21 Trisob. stanovanje lepo, t NWni banske uprave oddam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« " - " - 9787-21 ertro t intoligentom-geDtle-maaom ieAi v takonu ra»-oč*r*n* dam*. Cenj. dopise po mo-iuoeta v neju-ščini n* oglajni oddelek »Jutra« pod Mfro »Marv«. niška rodbina 3 odraslih oeeb. Ponudb« ■ ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Primerno«. MB-Ua Dvosob. stanovanje s prltlkllnaml (po motnosti kopalnica) Iščem za maj ali avgust. Sem __Separirano sobo stalen 'ln'dob« plačnik. I opremljena oddam v Ponudbe pod »Tri ose- centru mesta takoj ali . . . ... • IE nn nt^iri ceni. — be« na ogl. odd. »Jutra«. 9816-21a LftmifiifL.-- Beseda 50 par. davek 2 DId za šifro ali aajunje na *lova 3 Dir Nuimanjš) enesek 12 nin. Na Taboru s 15. po nizki ceni. Prednost Imajo gospodje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 9629-23 Separirano sobo I prazno *U opremTjeo© odr dam takoj aii pozneje. N*-pove oglasni oddelek | »Jutra«. «343-23 oddam opremljeno sobo s . . , _ __,__ posebnim vbodom. Naslon 3 lepe SOinCne SOOe og.asnem oddelku Jutr* T pritličju, s čakalnico, »492-28 I predsobo, t »M brez vrt*, Ttvako obrt pripravno (t* zobozdravnika, oairom* dentist* ie urejena), za pi-sarao aii atano^-anje oddam a 1. m* jem v Gledališki u-llci it. 4. Pojasnil* daje Maselj T IH. nadstr, »645-28 Mirno sobo u*6oo m jodčjoo, oddam s L aprilom v centru me st*. Naslov pore oglasni ■ddelek »Jutr*«. »563-23 VI' Naslov t oglasnem oddelku »Jutr*«. »807-31 h tanovanje Dvosob. stanovanje e kuhinjo, oddam s 1. majem. Po-iav« ee o* K*rlov-iki cesti 28. 9613-21 3 lepe solnčne sobe v pritličju, a čakalnico ta predsobo, t ali bre« vrta,____ ul vsako obrt pripravno I Beseda ] Dln. davek 2 Din (za zobozdravnik*, ozirom* za 61IrQ ^ dajanje na dent^t* ie urejeno), u j 5 Dln Najmanjfcl [>:sarao *li stnnov*n,e od- 1 dam s 1. majem v Gledališki ulici 4. — Pojasnji* daje Maselj t UL nastr. 9452-28 Trisob. stanovanje Beseda 1 Dln. davek 2 Dln za šifro ali dajanje na 9t>&4-20 I sl°va 5 Dln. Najmanjši I solnčno, t centra mesta znesek 17 Dln. I oddam. Naslov v ogiasneim . _ ,.v , . oddelku »Jutra«. »(S30-21 Hiša z gostilno Boljše stanovanje na zeio iepem in promet- treh sob to kuhinje, z to- I nyOSOb. StanOVanje nem kiaju v Novem me- do ta električno razsvet- ^ .,.,,. 1 ^, „ . 'Z st? - Kandij*, zelo ugod- lj*vo, v leoem kraju na a • A no naprodaj. Informacije Gorenjskem oddam v na ^^ pr- Jarc, Novo mesto, jem mirni in čisti stranki. I odde.ek »jutra«. Tr*ddnova a. 16. 9670-20 Dopise oa oglaeni oddelek »jutra« pod »Bližina koio Dvosob. stanovanje TronvM»MM»t»«MM»MMIM»MMMM»M GUMA ZA KOLESA ZA IZVOSCKE. Zavarujete rt «voj izdatek, ako nabavite M REKORD" gume za kolesa za izvoščke pri PRVI JUGOSL. TOVARNI GUME J. G. Čuljkovic, Leskovac. i SLAVIJ A< JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA --« . ...... ■ n^nnak« nlica 12. telefon Slev. 2176. 2276. iiiiPPf Podružnice: LJIBIJAK1, nlica 1», telefon žtev. 2176. 2276. Beograd. Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split Klavir črn, »leganten komad, železne konstrukcije, s krasnim glasom, se izredno poceni proda. — Cerkvena ulica 21. vrata 13. 9848-26 Živali tieseda 1 Din daveK 2 Uiu za Slfro ali dajanje na glova 5 Din Najman.o znesek 17 Din Pse volčja k e fciBtiokrvoe, 2 meetc-a »tare [>o 200 Din in ptico za 100 i>in proda Uprava KoatriTnlška-Slatiiia. poim Podplat. 9578-27 Dobrmane lepe ln distokrvne, »dlik-o-vanih e;ariev, poceni proda Novak, elektrarna, Retnje, pošta Križe n« G-o-Gor«i>kem. 9587-27 Pse dobre fnvaje. \ irske cv-ftarie, 6 tednov e;are, i rodovnikom pr-odem. Kap> teli&ka ttiic« 7/L 9643-27 Kanarček na Ime »Hansi« Je ute-kel 13 Gosposvetske ceste v smeri proti Kersnikovi ulici. Pošten najditelj se prosi, da ga proti nagradi odda Go-sposvetska c. 811. Dor-nlk. 9773-27 Motorje ia 6oiJ>e iunanj« » notranje, propeler, lahke Dies-iov« moto-j« za pogmi froinov d »tabi en pogon 'urb:ne na veter ta razsvetljavo n« imetjih, nama kani* in osuševanje. pogon m H nor ud drugih strojev. Motor j; na v po; m plin »5'IUKMIZING«. B t-ograd. Brenkova lž. 9052-29 Skoda elektromotor •ia vrtilni tok $80/220. K* 10. obr. skoraj nov, Kalorifer ta proizvajanje vr-očege trak« in zračno kurjenje, 40 metrov cevi premer 20—50 om. proda m ■>. Ponudbe na ogla«: oddelek jutra« pod šifro »Terma« 96S7-29 Pletilne stroje in entelmošino kupim. — Kati Zibret. Zida mi m.net. 9683-29 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na ulova 5 Diu Najmanjši znesek 17 Din Aktovka Je bila v sredo v vlaka Maribor — Ljubljana zamenjana. — Poznana oseba se poziva, da aktovko vrne. Mestni trg št. 12 9872-28 Beseda 1 D!n da""k 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek ■ Din Javna dražba Dne 12. aprila 1934 ob 9. ori ae bojo prodajali v Ljutomera 5t. % In 116 na javil; dražbi naslednji predmeti: Več vir.fke po »ode v različni velikosti, vino, re iličttf pohištvo — kakor fotelji, oK-mane. to-fe. psiha. kredenca, omare, mize. stoli, postelje, og^e-tala. testeoei, stenske pod<>be. pendel u"a i"d.. nad? 1 je ielezna b:«gojna. lovska puške, raina ob'e-ka itd. Ta dražba _ »e tU vej k način vršila. 9439-32 Beseda 1 Din davek 2 Dtn za šifro ali daianie na slova 5 Diu Najmanjš' znesek 17 Din Semenski krompir rorenjski »Rožnik« najro dovit.nejSi '»n popolnoma tdrav. dobavlja Km-tijek« okrajna zad-ug3 v Ktmjn 9t»74-33 Deutz motor 30 PS. skoro nov, na oglje poceni proda Fa.ni Laufer. Ljubljana. Gregorčičeva 17. 9709-29 Šivalni stroj nalnovejše vrste, pokrit, znamke Dttrkop. novi, Drodam za 3000 Din. — Proda TerezHa Zoreč, Šmartno ob Pakl. Sav. dol. 9818-29 Vesele velikonočne praznike želi tn i-e priporoča Šolar Ivan, avtopromet. Gorje pn Bledu. Vino iaotneg« pridelka, žlahtnih vrst, proda'0 Itr. im več po vnnogradnih cenah Stiš-nik. L:ub!jana, Zaloška. 9^23-33 Pozor! Pozor! Novodošla vina fcta;-erska in dolenjska, M točijo po ielo nizki ceni v restavraciji Rahneta za velikonočne praznike po znižanih cenah D:n 8. 10. 12 in 14. Za obilen obisk ee priporoča in želi vesele praznike Rahne Ivan. Mo-ete pri Ljnb'jani. 97:6-33 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro alt datanje na slova 5 Din Na'mftnjšt znpspk 17 D1n Srebrne krone staro zlato In srebro k o pa je rafinerija dragih kov-'D v LjnMjani. Ilirska ulica Stev 36 — vh^d iz Vidovdaoske r.este (pri go etiloi Možica). 70 Vsakovrstno zlato kupuip po ne:višrib cenah CERNE - iuveHr Ljubljana, Wo!fova nlica 3. Zlato, srebro, n1a'daba: Gizela A. F K r a u e Budapest V Arany Jauos 34 Dopisova nje u srjisk^hrva^k m je ziku (Za 'idgovor 10 Din u markama priložiti). 7111-81 Splošno krovstvo obstoječe Ž+.32 let, ee pri poroča — Križna-r Iva.n. Ljubljana. Hrenova ui. 9. 8627-31 Davčne prijave pridobn>n.a. prometni davek. rentn4na Vam iavrfei st.r>o kovnjašk" Gospodarska pi sarna na M:klošičevi cest' Stev 7. ti nadst.rop;- 8958-31 Izjava Ni res. da sera na opeka ni »Emona« prejel 100» opek več kakor eem jih plačal. Oe sem to rekel, sem bil v zmoti. Zahvaljujem se za odstop od tožbe Fra.nc Selan. Stranska vas št. 7. 9532-31 ki krepi In zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBKNIK Ljubljana VII _______1'HEROLD^ T0*&RWE CUSBII.MARIBOk it IM Opozorilo! Ker eo ee razširile o meni neresnične vesti javljam tem potom, dc bom napram vsakomur s«)d>nijS'ko postopat, ki bo ka stičnega govori-! in razširjal. Dolenc Leopold, mesar v Zagorju ob Savi. 9456-31 Naznanilo Tvrdka Anton Šimenc, trgovina s čopiči ln ičetkaml vljudno naznanja. da je preselila svo^o trgovino z Res- i lpolniu»;. Prihodnjo zimo storimo v tem pogledu zopet vilik kprak nanrei. ko bo odprta nai§irš:m kro-rroin smučarjev na5a prelepa Dolenjka iz idealnimi smuSkimi tereni in ko dobimo prvi f»mučamki dom na dofc-nfekih tleh. Naš naimlai5i emifareki klub SK Polž. ki m'n:ftr<»tvo za tel *no vzgojo naroda že potrdilo njecova pravila. ie namreč pokrenil akcijo za zeraditev smučarskega doma pri Sv. Duhu nad Višnjo iroro. la misel ie bila povsod navdaiseno sprejeta in klub se jj že lahko prepričal, da ima mno-fro prijateljev, ki mu bodo po svojih nai-boljših močeh pomagali organizirati na Dolenjskem emuČarstvo in zgraditi tam se letos prvo smučarsko postojanko. Podprite prvi dolenjski sm ičamki klub. postan:t; njt-eovi člani in pomagajae onim. ki hočno RAZPIS Občina Topolilca pri ftottanju razpisuje mesto OBČINSKEGA DELOVODJE Prošnje je nasloviti na gornji naslov do 21. aprila, kjer se dobe tudi eventueine informacije. 3209 Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Krojači in šivilje! čez kakih osem tednov bom izdal krojno knjigo za damske obleke in perilo. Imela bo poleg teksta preko sto slik ln najrazličnejše kroje. — Ker se bo tiskala le v določenem številu, opozarjam Interesente! lnje) na pravočasno priglasitev. — Alolzij Knafel, krolnl učitelj, Križev-niška ul. št. 2. 9797-30 Pravilna zaščita Vaših gospodarskih interesov in ureditve dolgov ni brez »ZAŠČITE" r. z. z o. z. v Ljubljani, Masarjkova cesta 14-11. Vsak kmečki dolžnik mora postati njen član! 3153 GUŠTIN MILAN Stanlč«va 6, za Bežigradom v LJubljani. drogerija, obl. konc. prodaja strupov, zaloga barv, firneža, lakov in fotograf. potrebščin 3140 želi vesele velikonočne praznike! Velikonočne praznike ellmo vsem tuu/im odjemalcem A.& E. SKABERNŽ LJUBLJANA Premog Karbupaket« drva in kokt nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5 PETROLEJ dvakrat rafini-ran VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem svojim cenjenim odjemalcem STANISLAV ŽNIDARSIČ pekarna 3161 ^iiiLJE, Oatrožno Stev. 78. v tablah ln za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARSEITER Maribor 29 Radi (»termalne, znane za vse bolezni, priporočljive Šmarješke toplice 27° R sprejemajo v predsezoni od 1. maja do 30. junija na 10 dnevno penzijo (3 krat dnevno dobra, domača hrana, kopeli in zdravniški nasveti) za Din 400.—. V glavni sezoni od 1. julija do 31. avgusta na 10 dni Din 500.— za osebo. UPRAVA KOPALIŠČA NOVO MESTO kg Din U& čist bencin 720/730 prodaja Opskrba Zagreb FrankonHnska Od L maja naprej se odda v najem Ittti&otino stanovanje v bližini glavnega kolodvora. Naslov: Aleksandrova cesta 43-L, desno. 3114 PRVOVRSTNA IZBRANA VINA letnik 1932 in 1933 LASTEN PRIDELEK ceno naprodaj. JOS. FLICK, FRAM PRI MARIBORU RANILNE VLOGE dobrih denarnih zavodov se sprejmejo kot posojilo ali udeležba pri dobrem podjetju na odplačilo v obrokih ali proti vknjabi po d^ govoru. Ponudbe z navedbo višine vloge na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resna prilika«. ZASTOPNIKA marljivega in agilnega za prodajo električnih aparatov za odstranjevanje kotlovskega kamna, ki je vpeljan pri industrijah, hotelih uradih, hišnih lastnikih itd., sprejmemo za vso Slovenijo. Znatni zaslužek. Ponudbe s curriculum vitae na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28 pod broj »K-2608i. 3183 o. z o. z. BO NA LEPENKA KAMENINASTE CEVI KERAMIKA CEMENT / Več pletilnih strojev St. 8. 10 in 12 -tfrina 80 cir večii na višini stro! fSpnlmaschine) in večio tpnož'"o kupi K Soss M?sm: trg St,. 19 9557 29 Pisalni stroi ln o?sa»no dobo" ohrar.;eno. kop Štefan V^m^h »t. 7. ZAHITFVs JT£ STO T L KERAMTNI KS1L0LIT ASFALT l Z 0 L APNO C E Zahvala. Vsem, ki so se v bolezni ali ob smrti kakorkoli spomnili naše nepozabne mamice, gospe Marije Gomiršek izrekamo svojo najglobljo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo vsem, ki so darovali prekrasne vence in šopke, kakor tudi vsem, ki so po-kojnico spremili na njeni zadnji poti. 3200 Ljubljana, 30. marca 1934. ŽALUJOČI OSTALL pomacitt tudi alrautaMM aketmi Ihidstrul Član« spremna ▼ Lhibljanl w»dni» glavne carinarnice in klubov tajnik b. Janko Gneida, v Višnji eori podpreelsdnik finančne kontrole in klubov tehnični referent e. Franc Dežman. v vač^eh okrotr Sv. Diha pa odbornik g. Ivan Zupančič. Članarina znaša letno za člane 12 Din. za soproge članov in za prebivalce vasi okrai Sv. Duha 6 Din. za dijaki in naraščaj pa 2 Din. Ustanovni člani nlačajo 100 Din. Smrtna žrtev pretena med kopači Ptuj. 30. marca V ptujsko bolnišnico »o pripeljali 26 t. m močno poškodovanega 36!etnega tmiv-ca Ludovika, posestnikovega sina iz Gihine. Imel je močne poškodbe na glavi, ki so izvirale od udarca z motiko. Ker je bil Žmavc še pri zavesti, je izpovedal, da je bil usodnega dne z drugimi kopači zaposljen v vinogradu s kopanjem. Iz neznanega vzroka pa sta ga kar na lepem napadi brata Kosec Franc in Anton iz Senčaka ter ga je eden udaril z motiko po glavi Zmavc se Je dva dni boril s smrtjo in je potem umrl za poškodbami. Vremenski pregled Dobili smo teden dovolj lepega vremena-Ni sicer povsem prijazno, kakor si človek za pomlad želi. nekoliko preveč mrzeče Je. burja se oglaša kar naprej in tudi dež »e je silil. Ali vendarle; onega vlažnega južnega vremena, ko je kar naprej deževalo dan za dnem, je konec in ta teden smo tudi solnca imeli za potrebo Zeleneti in brsteti je pričelo, prava pomlad je v deželi. Vsa ta sprememba se nam je naklonila, ker so nenadoma, precej nepričakovano atlantske depresije obnemogle. 5e pravkar jih je Ocean metal proti kontinentu vsaka dva. tri dni po eno, zdaj pa ne več Zdaj se gibljejo zopet daleč na severu, tam ob Islandiji in mimo Spitzbergov, tako da na naše vreme ne morejo vplivati Ze ob koncu prejšnjega tedna se je čez Velikobritansko otočje, Francijo in srednjo Evropo raztegnil visok zračni tlak od Azorov, razvil se je večji anticiklon, ki je vedno ustvaritelj in varuh mirnega in lepega, v zgodnji spomladi pretežno hladnega vremena. Ta anticiklon je v toku tedna zavzel vso severno Evropo ter se končno spojil z velikim rusko-sibir-skim anticiklonom S tem je nastala barič-na situacija tiste vrste, ki dobavi Evropi pozimi najhujši mraz zakaj nad vso celino m razvije zračni tok od visokega tlaka proti zapadu; vzhodni vetrovi poženo ruski mraz proti Sredozemskemu morju in Atlantskemu oceanu. Na srečo je v Rusiji sami že precej toplo, ali vendar je na severu in t Povolžju še zima, zakaj tamkaj imajo še vedno 5 do 15 stopinj C pod ničlo in tudi v Moskvi in daleč tam okrog do Baltiškega morja je te dni padel nov sneg. Po tem takem je vendarle ostalo še toliko zime. da jo morejo še eksportirati in res se že v široki fronti giblje mrzli zrak čez Ukrajino proti Karpatom. Srednji Evropi_ preti tedaj obnova hladnega vremena, dočim j« imeia sedaj skoro natančno 50 dni za ta letni čas znatno pretoplo vreme Naši kraji so sicer imeli po večini zračni tok od severovzhoda in ob Jadranu Je gospodovala celo prav neprijetna burja, ali vendarle pravega ruskega mraza še nismo bili dobili Ostali smo skoro ves čas v območju sredozemske depresije, ki se je proti sredi tedna celo ojačila in obvladuje sedaj vremensko situacijo celo daleč tja ▼ zapadno in srednjo Evropo. Od vseh strani tišči hladnejši zrak s celine proti toplemu Sredozemskemu morju in njega depre-sijski zračni vrtinec vleče kakor ogromna črpalka nase zlasti zrak od severnoevrop-skega ter ruskega anticiklona. Vzhodni vetrovi se gibljejo tedaj z ojačeno silo proti toplim morskim predelom na jugu Evrope in to pomeni, da se nam obetajo bolj srednje hladni, pa upajmo, da vendarle bolj suhi dnevi. Vremensko poročilo itevilfee za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja 2 stanje barometra, I. temDeratura 4 relativna vlaga v %. 6. smer tn brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. palavine t mm, 8 vrsta padavta. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najn'ijo temperaturo 30. marca Ljubljana 7, 764.5, 5.0, 97, mirno, 10, megla —, —; Ljubljana 13, 752.1, 15.5, 52, SSE2. —, —; Maribor 7, 753.7, 6.0, 85, NI, 1, —; Zagreb 7, 753.7, 7.0, 75, ENE1, 7, —, —; Beograd 7, 753.2, 7.0, 80, ESD6, 5, —, —; Sarajevo 7, 753.5, 6.0, 90, mimo, 9, —, —; Skoplje 7, 756.6, 9.0, 85, El, 10, —, —; Split 7, 750.7, 11.0, 90, mirno, 10. 2.0, t>?"!' Tfflt4»»T T oiImumd od-d e!i a »Jirtr«« 945129 Naznanjamo pretresujočo vest, da nas je naS dobri soprog, sin, brat, stric in svak, gospod ANTON KOŠENINA dimnikarski mojster dne 30 t m nenadoma zapustil. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v ponedeljek,' dne 2. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Hudinji štev. 42 na okoliško pokopališče v Celju. Pokojnika priporočamo v blag spomin. "-'1 -Oaberje, dne 30 marca 1934. žalujoči rodbini Košenina in Tašker. BETONSKE CEVI 23 Sotfdta, si. ur. 1M4 IL tt| w Muka proti krinki Roma« »Ne, velečastiti, to res ne spada semkaj,« »©m rezko d©W hi mu zapičil oči v oči. Mirno je vzdržal moj pogled in odvrnil s takim čudnim poudarkom, da me je kar zona polila: »A, gospod akademski slikar...!?« »Mr. Young ima besedo...« sem se odrezal, čuteč, kako me obhaja nerazložljiva tesnoba. Pogledu tega moža je bilo res težko kljubovati. Mr. Young se je zdrznil, ko je začul svoje ime. Očividno se je bil odločil. Njegove obrvi so se zgrbančile, njegove pesti so bile skrčene. »Velečastiti, naj mi bo še tako mučno, vendar vam moram v oči zadati vprašanje: Odkod imate to iglo, ki ni vaša?« Young je stopil tik pred patra. Nekaj grozečega je bik) v kretnji, s katero je segel po iglo, ki jo je pater še vedno držal v roki. Velečastiti je premeril Younga od nog do glave. Njegove ustnice so se posmehljivo zategnile nizdol. A oči so mu vzplamenele.. Ta človek se ga je hotel dotakniti?... Ta ladJjski detektiv? Patrov obraz je postal tako nedostopen in trd, da se je Young sam za korak odmaknil m vzkliknil: »AH, velečastiti, sami izprevidfte, da...« Dve gubi sta se zarezali v čelo o. GodefroTa, ki je stopil korak naprej in se umaknil Youngu. Nato je dokončal Youngov stavek: »____da naj nihče ne igra detektiva, kdor nosi sam ukradene reči po žepih ...« Patrova dolga, koSčena raka je finih naprej ta pokarala na žep Youngovega telovnika, iz katerega je gledal kos zlate verižice. Young je nehote zgrabil za verižioo in jo izdrl. Na verižici je visela ura. Težka zlata ura z vencem iskrečih se kamnov na pokrovu. IT Od mrt m Je začni rtfcrfk. Obrn« smo s*. Dr. WtaderwaW J« s vsemi znamenji brezmejne osuplosti, strmel na uro v Youagovi roki »Vraga! To Je moja ura! Ukradena ura!.. Kdo.. Kje.. Je tat?.. Mr. Young, kje ste dobili mojo uro?« Young je trepetal. Ura mu je bmgljala v roki sem ter tja. Gledal je zdaj tega, zdaj onega, sam ne vedoč, kaj naj stori. Povsod je videl samo vprašujoče, osuple, ogorčene obraze. »Ali.. .€ je zajecljal. »Ali... to ni moja ura.. m Ves prepaden je bil. »Dovolil sem si že pripomniti, da je moja ta da bl rad redel, kako je prišla v vaše roke?« Dr. \VinderwaId mu Je osorno potegnil uro iz roke in sprožil ponavljalno napravo. »Navita je še,« je rekel dr. Winderwald. To ga Je skoraj najbolj veselilo. »Ali... kaj pomeni vse to?... Kaj pomeni vse to...« Je v obupu zakričal Young in pogledal okoli sebe. Oči so mu plapolale, pesti so se krčevito stiskale in razklepale. »Ali me niste hoteli aretirati?« sem se hudobno oglasil. »Vas?« »Ali pa nemara patra?« sem nadaljeval. Young si je obrisal potno čelo. 2epna rutica mu je vihrala kakor zastava. Bela zastava, ki je prosila za premirje. Toda Mr. Roullier mu je hotel vendarle še zadati udarec. »Prav za prav... prav za prav bi morali aretirati samega sebe, Mr. Young,« je rekel in ga potrepljal po ramenu. Young se je zdrznil, kakor da bi ga bil zbodel z nožem. »Kapitan naj pride,« je hripavo zastokal in se spustil na stolec ob točilniku. Mr. Anstruhter mu ie sočutno podal kozarec whiskyja s sodavico. Young ga je v dolgih požirkih popil. Prekleto ga je bil potreben! Tat nam Je bil kos Nazadnje je kapitan Mormander vzdignil roke, da bi nas pomiril, in vzneseno izpregovor.il: »Gospodje, zaman si belimo glave. Kar odkrito priznajmo: za sdaj nam Ja tat tnd ko«. Zavija » t nevidnost, vso ladjo postavlja n« glavo ta se uneije najemu jalovemu prizadevanju. AH... vrč hodi samo toHko časa na vodo, dokler se ne ubije. Vsaka prenapeta vrv se utrga, in tudi njega bo zadela usoda, še preden priplovemo v pristanišče. Ladja ni bila še nikoli dolgo časa poprišče posameznega hudodelca. Kaj je hotel tat s temi zadnjimi lopovščinami v baru, Je jasno kakor beli dan. Hotel je zasejati med potnike zmedo m neslogo, nezaupanje in sum, zakaj to je tista kalna voda, ki je potrebuje, da more ribariti po miU volji. Hotel nam je vzeti modro in trezno preudarnost. Pa se mu ne "damo speljati na led! Njegov udarec se je ponesrečil. Malopridnež nj dosegel tega, da bi padla na te tri gentlemane le senčica suma. Kako je vprizoril to reč, gospoda, o tem si ne bomo belih glave, zakaj potem bi b:l dosegel to, kar je hotel: nezaupanje, negotovost m dvom. Sprejmimo za dejstvo, da ni med gentlemani, ki so zbrani tukaj v baru, nobenega tatu. Ime vsakega posameznika nam je poroštvo. Vsem je na obrazih zapisano poštenje. Obraz je okno duše. Gospoda, naša okna so čista in jasna. In zato, gospoda, si podajmo roke. Posebno prisrčno podajmo roke žrtvam tega brezvestneža in ostanimo, kar smo bili: poštenjaki med seboj. Molčimo o tem dogodku, ki se bo gotovo kmalu sam od sebe razjasnil. Molčimo o tem, ker smo poštenjaki in ker spoštujemo tudi čast svojega bližnjega, in če vas pogledam, gospoda, se zanesem, da ni med nami nobenega grdega blebetača...« Kapitan je najprej podal roko nam trem, patru, ki Jo je resno tn dostojanstveno sprejel, meni, ki sem bil vesel, da se stvar ni bila bolj nevarno zasukala, in Youngu, ki je bil še vedno bled kakor prt in je krčevito stiskal zobe. Nato so gospodje podaH drug drugemu roko. Bog ml je priča, da se v svojem življenju še ne spominjam takega stiskanja rok. Pozneje so me kar bolele, tolikanj so mi jih bili premleli. Kapitanov govor Je bil pa dosegel svoj namen. Ko sva pozneje z dr. RoulHerjem Se nekoHko hodila po palubi ta kramljala o čudnih dogodkih, sem zagledal v zemljevidni sobici kapitana in prvega krmarja, zatopljena v vnet pogovor. Oba sta bila rdeča v glavo, in videl sem, kako je kapitan n-kajkrat jezno udaril z roko po mizi. NATEČAJ! dobite v a ecajno Ta m aH Izvrstni aparat vsebuje vse prednosti moderne tehnike hi to: dobro optiko, enostavno manipuliranje, splošno dobre rezultate tudi pri začetnikih, posebno pr! uporabi najobčutljivejšega Agfa Isochrom filma. Vaši znanci, ki so ta aparat že nabaviR, vam bodo potrdili dosežene sijajne uspehe. HITITE! Nateeaf traja samo kra- čas. Ag£a-Box kamero št. 24! 94 0031 STO DINARA 24 00703492 0031 24 ■a t- Najdite bankovec po sto dinarjev, ki v svojih številkah vsebuje cifre 2 in 4 tako, da morete sestaviti številko 24. Pojdite s tem bankovcem do kakega fototrgovca, pa Vam ga lw> zamenjal z Agfa-Box » kamero velikosti 6 x 9 cm A BITE 9 BA OPANKE IN OBUTEV EDINE, M izpolnijo vae vaSe zahteve ln ki ae podajo vsaki nogi in ob vsaki priliki. Zato jih zahtevajte v vsaki trgovini s čevlji z gornjim zaščitnim žigom, ki je vtisnjen na vsakem podplatu. MEHANIČNA TOVARNA OPANK IN OBUTVE M. DUMITROV, PANČEVO POMLADITE SI SVOJ tHadto apatat GOSPE! „BALSAMETTE" POMAGA! »Balsamette« mesečni kozmetlkum: prepreči bolečine! Ni več motenj pri delu ln »portu. Edino sredstvo svoje vrste, ki se uporablja kozmetično in samo zunaj. »Balsamette« je higijenskl izdelek, deluje čudovito naglo, a hladi in odpravi zoprni duh. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah, ali v trgovinah, kjer kupujete mesečne obveze. Cena originalne steklenice Din 28.—. Ako zahtevate, poSljemo brezplačno poskusno steklenico »Balsamette« s prospektom in navodilom za uporabo. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Vlgor, Service 10-N, Zagreb, Boškovičeva 44. 3164 RODITELJEM priporočamo za rodbinske ude, ki bo bledih Me, aJabth Kvesv in ki nimajo teka ZA JACENJE KRVI, ŽIVCEV, TEKA Odrasli 3 likerske kupice na dan; deca 3 male iličlce na dan. ENERGIN v lekarnah: steklenica Din 35.— r. g. Br. jrrsrr/88. ■BKBH P E K J H KokoSJe, purje, gosje, račje, navadno, s strojem či&čeno in čobano. Viord se poftiljajo bresplač-no in franko. Dobavlja se v vsaki m noti ni E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 00, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Pri nas M lahko nabavit« najnovejše PHILIPS ELEKTRONKE PROTI TEDENSKEMU ALI MESEČNEMU ODPLAČILU Brez velikih izdatkov Imate NOV APARAT Tehnično posvetovanje brezplačno na razpolago Sprejemanje v popravilo vseh vrst aparatov Suttnetf atta 8 Aleksandrova cesta it. 6 — Palača Dunav Dobro vam hoče lekarnar ali drogerist, ako vam priporoča OLLA TROPIC Za velikonočne praznike si nabavite vina v gostilni Huč, kjer se točijo prvovrstna dolenjska in štajerska vina. Pri odjemu nad 51 se dostavlja na dom. Vabljeni vsi na velikonočne pirhe. Se priporoča TONE HUC, gostilničar GLINCE, Tržaška cesta 10 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želim vsem gostom in prijateljem in znancem ter na veselo svidenje. Tone Huč gostilničar. 3172 B I (glej sliko) UGDONO NA PRODAJ istotako kočije, kalefte In v* vrste vosov. Vsa sanj. čila, tako s« nov« vozila, ln popravila se Izvršujejo v najkrajšem času, naJsolidnejSe in najceneje pod osebnim jamstvom strokovnjaka-lastnika 1895. L ustanovljenega, večkrat odlikovanega podjetja. Interesenti se naprošajo, da si brezobvezno ogledajo zalogo kočij to vseh vrst vozov, kjer se bodo prepričali o res solidni in trpežni Izdelavi ter brezkonkurenčnih cenah le pri POČIVALNIK MIHA, MARIBOR Tržaška cesta 8. 8162 UMIJTE ZOBE JAKO KAKOR UMIVATE ROKE! MILO za ZOBE JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOGO DELJ KO KATERAKOLI DRUGA ZOBNA PASTA POSKUSNA HUIUCA {Posfcustiet 3-- DIN Pomladanski plašči p zadnjo mode ELEGANTNI le od Din 190.— naprej le prt e Drago Gorup 8 Co LJUBLJANA, Miklošičeva 16, prvo nadstropje. «157 Ce si kupec za kolo, knpi le novo 9J C H CHROMIRANO KOLO ki ti ne rjavi in imel ga boš 10 do 20 let Dobiš ga le pri tvrdki IGN. VOK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica, ali v podružnicah v Kranju in Novem mestu. 2968 Pri rcvmatiz bolečinah v kosteh, rfmdanjo, Ishiaso, robobolu, glavobolu navadno priporočajo masažo. Za masato je dobra ALGA KB5 DOBIVA POVSOD. k Br. lAHTrtfc Ali se hočete PROTINA REVMATIZMA temeljito osvoboditi? Tif««W io sbadaaj* t »dih t® pitani odj'«, eiriT«®če®e not« te ironije ic rhadanje po ra-MriJi t»-km, ■iji, cel« to-di »lit* »o pog*>»t» p:«!«d:«« Mfnnatitm« io protim., ki •• &cr«jo o^fttramtj, kw eioer bo.fz-en t«4m bolj naprednj-e. Nudim mm *dr*-**r*>, »eiw> kislino )SD«2M itMjni ic feioč-eraii}« poepe#u.M>4o domače zdravljenje l frtjora, M m ometci fl«iim pe*«te»-mu neravno ii nei-ega dobro- fcronvega., Klre-TiJn-eg«. rr«!?*, k! P* daj. dobra "mnij narav« i* blagor bo!uj>>6ega filOT-PŠtlVA. Pišite ml takoj ln dobili boste popolnoma brezplačno poučno razpravo. Zbiralno mesto za pošto: AVGUST MARZKE, Berlln-Teltow, Hermann Goring-Allee 8, Abt. 285. iani tipe Esterer, skoro nov, s tonskim ležiščem, 65 cm velik oddamo zelo poceni. Ponudbe pod »Gele-genheitskauf 896« na oglasni odd. >Jutra«. 3112 IP&ern dot$ni&om in upni&omJ Za vse ureditve obveznosti na strani upnikov in dolžnikov je ustanovljena »ZAŠČIT A" r. s. z o. z. v LJubljani, Masarykova cesta 14-11. 3153 Na stotine članov! Pristopite še Vi! JAFFA pomaranče sladke ln sočne, v prvovrstni kakovosti, prodaja GOSPODARSKA ZVEZA, LJUBLJANA Tyrševa cesta. GOLAŽ EKSTRAKT Za Din 4. nasiti številno družino »Ekstrakt dražba« Ljubljana Gosposvetska c. S Premog drva in KARBO PAKETI pri IV. SCHUM1 .j Dolenjska cesta Telefon 29-51 Zahtevajte ©d svojega čevljarja da vara opremi raJe čevlje samo a „R E K O R DM najtrpežnejšo gumasto peto. Elastlciteta guml-pets »REKORD« vam omogoča -prijetno hojo, a prihranite pri njeni uporabi 60%. Poskusite ln prepričajte se! Be3SE3E3ESBmBBam VELIKO IZBIRO! 2973 VELIKO IZBIRO! NOGAVIC in ROKAVIC po najnižjih cenah priporoča OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA, Pred Škofijo št. iS NA DEBELO! galanterija in kratko blago NA DROBNO! yvyyyYyvyyyyyyywyyvyyyyyvyyvwwywvyv^ DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA odda potom oiertalne licitacije v zaknp hotel in bar zv. „Pala$" t opremo, na Imetju svojega dolžnika g. Talvl-a Leona, Inž. tu, kateri hotel stoji v Beogradu ▼ ulici Obiličev venac. Ponudbe naj se pošljejo do 12. aprila L L Državni hipotekami banki (oddelek za manipulacije z nepremičninami) v zapečateni kuverti z navedbo, da je ponudba za hotel >Palas«. Pobllžja pojasnila daje bančni oddelek sa manipulacije z nepremičninami vsak delovni dan od 8.% do 12. ure. 8177 SPOLNE + BOLEZNI SIFILIS, KAPAVICO, BELI TOK aamorete lzlečlti brez strupenih Injekcij (vbrizgavanj), brea živega srebra ln salvarzana. tisoči žen ln moških se Imajo zahvaliti za svoje ozdravljenje (trajno) na prlroden način preparatu »EROS — G. 5« BREZ OVIRE V IZVRŠEVANJU POKLICA Sijajna priznanja; tla oči zahvalnlc. »Vlgl-tabl« deluje zajamčeno zanesljivo ln zelo naglo. Učinek Je v lstlnl presenetljiv. Prof. Herry »e Je Izjavil a nJem. da »dela pravo čudo«. Uporaba Je za zdravje neškodljiva. Cena Din 120.—, za posebno močne ln zastarele slučaje Din 200.—. Uspeh zajamčen. V nasprotnem slučaju vrnemo denar. Razpošilja diskretno «amo HavoTkr>va Mhn-af«? prih* Rn**t*rbovii «1 '0 1 I- BREZ BOLEČIN Vas reši kurjih očes in trde kože na podplatih samo BURGIT OBLI2. Prodaja se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. škatlica Din 4.—, 7.—, za podplate Din 5.— Zastopstvo BURGITA v Novem mestu. ZA OP ANKE IN ČEVLJE GUMASTI USNJEN PODPLAT „R E K O R D" Izdeluje v naJboljCi kakovosti ln po ugodni ceni »REKORD« PRVA JUGOSL. TOVARNA GUMB J. G. Culjkovič, Leskovac. Zahtevajte ponudbo! h^. samo teiD&l GLAZblLA . . kep so najpopolnejša in najcenejša. ppavijo tisoče in tisoče mojih šii»anka Violine •dTt™71.-