15!>. Številka.
Trst, v petek, 20. avgusta 1898.
IVČaj XXIII.
„E&laoat"
izhaja rtviiknit ti i« dan, raznn nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop.
Narn^nfiiH znnSa :
Obe izdan j i na leto . . . gld. 21 •— Za mirim večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta. četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino ^e plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno »e prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. S70.
4 nvč.
V edinosti je moft
Oflul
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upnivništro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo lil tiskarna se nahajata v ulici 1'arintia Stv, 12. t 'pni v niši vo, od-priiruištvn in sprejemanje inaerator
v ulici Molili piccolo Hv. 11. nadstr.
.'L-----■ ■ -r
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.	Lastnik konsorcij lista „Edinosti".	Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Novejše vesti.
lil 25. Njegovo Veličanstvo eosar je odpotoval nocoj na Dunaj.	.•*'>.
Kadar 25. Došla sta . planeš v eleli nje go-nernlni inspektor vojaštva, general konjice, princ NVindiseligrpetz in namestnik v Dalmaciji, general topništva-pl. David.
It udi lil pest a 'Ji'). Današnja konferenca med avstrijskimi in ogerskimi ministri je trajala do .'5. lire popoludne. Potem so se zbrali avsrijski ministri na stanu grofa Thuna, kjer so se posvetovali. /večer so bili na obedu pri ministru baronu Fejervarvju. Avstrijski ministri so se odpeljali na Dunaj /večer ob 10. uri 40 m.
Budimpešta 25. Konference med ministri so so završile danes pcpolttdne. Ministri so se zjedi-nili o nekaterih točkah, ki se predlože v odobrenje ministerskima svetoma na Dunaju in v Budimpešti. Oba ministerska sveta se skličetu v kratkem. Sodi se, da ista popolnoma pritrdita preliminarijcm, kakor so bili določeni na pogajanjih v Budimpešti. Potem bosta oba ministerska predsednika mogla staviti svoje predloge cesarju. Zdi se, da so avstrijski ministri pri poznal i kakor opravičeno zahtevo ogerskih ministrov glede formalnega postopka z načrtom za pogodbo, da bodo torej skoro sklican državni zbor avstrijski za »zadnji poskus«.
Ministerski predsednik grof Tinin bode moral torej gledati na to, da se ves ministerski svet izjavi solidarnim žnjim. Odločitev je odvisna sedaj od sklepov min iste rskega sveta na Dunaju, kajti ogerski ministerski svet seje že izrekel sodlidarnim z baronom Banfty-em.
Budimpeštu 25. Kaže, da so se na konferencah v Budimpešti odobrile vse zahteve < )gerske. Avstrijski parlament bode sklican v mesecu sep-
PODLISTEK,	23
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
Ali saj nisem pesnik, da vam jo dostojno, opišem, toda pravim vam, v cerkvi niste videli lepšega angelja. Živeli smo tiho, v samoti, jaz sem hodil po vojaški službi, mati in sestra sti delali doma. Jaz nisem niti popival, niti kockal, in ker me niso videli na veselem pijančevanju, prisili so mi drugi nadevek: »Svetnik Danilo«. Briga mi! Živel sem veselo se s svojo zlatolaso sestro in materjo. Bili smo srečni, presrečni. Najedenkrat je prišla zapoved moji četi, da krene k beneški moji. Ženske som moral pustiti v Gorici. Mati že tako ni mogla iz hiše radi trganja; pa kaj naj delajo ženske v vojaškem taboru ? Nekako težko mi jo bilo; ko je nekega jutra sezval bobnar mojo kompanijo na pot, kakor da bi bil tolkel po mojem srcu. Mati jokala, sestra jokala, jokal sem — pri moji sablji — tudi jaz. Odšel sem. Tri mesece smo čakali Benečane ob meji, slednjič smo se vrnili v Gorico. Kako sem bil srečen! Ali ko sem prišel tja, kako se je vso čudno spremenilo. Mati se ni mogla niti makniti, a Karlota, moja rudeča, polna, vesela Karlota — bleda, suha, nevesela, samo v zemljo je gledala pred menoj. Gledal sem dan,
tembru. Presenetilo jo tu, da so se konferenco pretrgale nepričakovano. Ogcrska vlada je nameravala, da hi se udeležili konferenc tudi voditelji liberalne stranke, da bi se dala tako avstrijskim ministrom prilika za točno obveščenje o nazorih, ki vladajo v kompetentnih krogih ogerskih. Od tega namena pa je morala odstopiti ogerska vlada, z ozirom na to, da so avstrijski ministri nepričakovano odpotovali na Dunaj.
Dunaj 25. V noči 22. t. m. so so v Kudolfs-hcimu stopli italijanski in nemški delavci. Pretep se je za vrši l s tem, da so morali Italijani bežati. Hkratu pa se je jeden teh obrnil ter jo sprožil samokres, ki je bil nabasan popolnoma. Na srečo ni zadel nikogar.
Včeraj so našli samokres pri lH-letnem (Vsaro Seveco iz Villafranca. Isti se je izročil deželnemu sodišču.
Dlliiaj 25. Vstrelil sejo v Monakovem okrajni sodnik H. okraja dunajskega, grof Merkel. Storil jo baje to iz strahu pred ovadbo. Neki delavec da mu je namreč žugal z ovadbo, češ, da je Merkel v zabavišču »Benetke na Dunaju« hotel izvršiti zločin proti nravnosti.
Krnkovo 25. V selu Kovatovo so se prigo-dili antisemitski izgredi. Ljudje so napadli neko gostilno, jo oplenili in porušili. Mimo tega je bil zlostavljen lastnik gostilno. Izgrednike so zaprli.
Itilll 25. Monsignoru Fabianiju bode poverjena naloga, da zastopa papežu na jubileju cesarja Frana Josipa in na oficijelnih slavnostih, ki so bodo vršile na Dunaju v meseeu oktobru.
Lvov 25. Mestece Baranov v okraju Tarno-brzeg, je pogorelo popolnoma. 1700 oseb je brez strehe.
Petrogratl 25. Na odkritju spomenika carju Aleksandru II., ki se bode vršilo v Moskvi dne
t. m„ hode zastopal cesarja Frana Josipa avstrijski poslanik v Petrogradu princ Lichtenstcin. Poleg tega pride v Moskvo na to slavnost tudi deputacija 11. avstrijskega 11 lanskega polka, kateri polk za vedno nosi ime pokojnega carja. Po ukazu carjevem se ta deputacija vsprojme na posebno slovesen način.
B«'llPtke 25. Danes se je vsled hudo vročine vnel petrolej v zalogi mornariške postajo. Hkratu je bilo .'JO.0000 kaset petroleja v ognju. Ogenj j'1 zadobil velikanske dimenzije. Gasilci in vojaki se trudijo, da hi ugasili ogenj, toda zastonj. Ogenj hode nadaljeval, dokler ne bode uničenih vseli 100 tončlat petroleja. Petrolej jo bil last družbe itali-jansko-amerikanske. Škode bode do 250.000 lir.
Kl'OIlIlPl'g 25. Prestolonaslednik Grški in njega soproga sta odpotovala v Moskvo, da se udeležita slavnosti odkritja spomenika pokojnemu carju Aleksandru II.
Kadar 25. V Trilju se še vedno ponavljajo sunki potresa.
Proti naravi!
Boj proti naravi je brezupen boj. Naravi je
Bog doiočil trajnih, nepremičnih ........»v. (Movck
so ne upiraj proti temu, kar je ustvarila in določila narava 1 Tak boj jo pregrešen. In ako si pričel tak boj, bodi uverjen, da bode zlo. Imej proti sebi šo toliko fizično, umetno zasnovano silo, imej proti sebi še toliko oblastnežev ; naj so druži proti tebi šo toliko krivice: nikdar se ti ni treba odreči nadi do zmage, ako veš, da jo tvoja stvar dobra, pravična. Ali proti naravnim od noša jem, ki so se razvili po logiki zgodovinskih dogodkov, ne nadejaj se zmage nikdar. Imej le mogočnih prijateljev na svoji strani, imej le moč in oblast v svojih rokah,
dva, tri dneve, glodal teden dnij, jaz, kakor da bi bil Karloti na potu. Slednjič som rekel sestri ojstro : Govori! a ona v jok. Govori! sem zagrmel jačje, in ona mi je pripovedovala — ah kaj ! Bil vam je tu neki bogat plemič, vražji zapeljivee lepega lica. Ta je prežal na Karloto, ko je šla v cerkev. Pretkana glavica so je razgrela. Vrti se, namigaj, vzdihuj, pa to, pa ono, in ko na vse to trkanje ni bilo odziva, podkupil jo staro deklo, splazil se pod mrak v hišo, ko je mati spala — in — in moja sestra je imela biti mati — a ni imela moža. Mati seveda ni nič vedela o tem. Vdaril sem se s potjo ob čelo, zapodil sem deklo, opasal sabljo in hitel k plemiču. Ctulč so mojemu gnjevu, odgovoril jo ljubeznjivo, da oženi deklico. Prisegel jo in sestra je bila zadovoljna. Naj bode tako, som rekel, in vse sem po tihom povedal materi. Plemič jo hodil v hišo; določili smo dan svatbo. Sila ji! jc bila. Prišel je rok, ali ženina ni bilo. Iskal sem ga, ni ga bilo doma, ni ga bilo v Gorici — pobegnil je v svet — —«.
»Da bi ga puška ubila!« je planil Juriša in segnil po svojem nožu.
»Cer. pol leta mi je umrla sestra žalosti, umrlo tudi dete, a dva meseca potem sem zakopal mater. Po tem sem slišal, da je ta božji grešnik oženil bogato hčer sestre škofa lavautinskoga, s katero je bil zaročen več let. Gnalo me je iz Gorice; pred odhodom sem obiskal na pokopališču tri mile križe; na njih sem se zaklel pred Bogom,
da se maščujem. Onega dno sem si prisil 'na sreo te tri križce, naj me spominjajo osvete — in pri mojem imenu, maščujem se. Dvajset let jih nosim, in nadejam so skoraj prilike«.
»A ta plemič — ta ničvrednež ?« je vprašal knez Martin.
»Jo gospod baron Josip Rabata, vieedom kranjski«, jo odgovoril kapitan.
»Da bi ga ubila strela!« je zagrmel Juriša.
Gosti so obmolknili. Kapitanu je padla solza na brke. Malo so jo zamislil in izpraznil drugo čašo. Nadaljeval je mrko:
»Pustimo to! Moja stvarjo! Vas so ne tiče ! Govorimo o čem drugem. Dit, oče Viktor, kaj ste čuli na Reki o naših senjskih poslih?«
»Mnogo som povpraševal; toda ničesar nisem izvedel, razun da so škof Mark Anton vozi radi teh poslov semtertje«.
»Vso se mi zdi*, je začel knez Posedarič resno, »da niste naredili pametno, ko ste podpisali oni mir z Benečani. Mi Senjani ga držimo, ali pa ga držo oni ? Smejo-li naše ladije slobodno iziti iz luko? Pa kdo se je zajamčil za Benečane? — Senjski škof!<
»Res! Res! je potrdil stari vlastelin Radič.
»Ali kako da ne bi to pismo veljalo, ko sem jo jaz pisal in optima forma in na to udaril pečat , jo dodal notar Srebrnjak.
> Prevari li so nas v zvestobi, gospoda!« jo planil vojvoda Orlovič.	(Pride še).
naj so le hipni, mimoidoči dogodki še tako ugodni tvojim namenom, tvoji Imrbi, ali: ako imai naravo proti sebi, ne ontaneš konečni definitivni /mapi-valee! Zmagoval bodeš umetnimi in nasilnimi sredstvi, k»ta, morda tudi desetletju, ali eehS stoletje — toda konečno te pričakuje vendar polom.
S.ij nam pri|M>veduje zgodovina o mogočnih državah in silnih potentatih, ki so ni hoteli podjarmiti ves svet in so hoteli naravne odnošaje oklepati v tesne svoje ambieije, »veje volje in svojih često genijalnih načrtov in namenov! Saj nam pripoveduje zgodovina, kako se jim je tudi posre-ealo za I »ol j ali manje kratke dobe, da so strahovali svet in se je zdelo, da so si zagotovili svojo svetovno ohlast. Ista zgodovina nam pa pripoveduje tudi, kako žalostno se je n. pr. zrušila velika rimska država a sodobniki sedanjih Italijanov vidimo, kako grozno so degenerirali nje epigoni — in pripoveduje tudi, kako žalostno in nečastno je poginil jeden Napoleon I.
Pa čemu hi iskali izgledov daleč po zgodo-vini. Saj jih vidimo tu, saj jih imamo pred seboj naše ljube sosede — Italijane istrske. Od davnih časov tišče nase ljudstvo kakor v kleščah, od ncke-daj imajo earto bianeo, popolnoma svobodno roko od strani državne oblasti; vse jim gre na roko: vladne tradicije, slepota državnikov, predsodki, oblastneži, vnanja konstelacija. V popolnilo imajo v sebi vsa potrebna sredstva za zatiranje drugih : energijo, železno voljo, brezobzirnost, brezobraznost, hrezčutnost, kruto nrav in ono zavratnost, ki je specijalna lastnost njih krvi, in o kateri no veš nikdar, kje in kednj te čaka za kakim grmom, da te prevari. A k vsemu temu se šc pridružuje njim v prilog nesrečna nrav našega ljudstva: tista dobrosrčnost, pohlevnost, boječnost, spoštovanje do tujstva, pretirana zaupljivost in kratkovidnost. Nrav torej, ki ne vidi lahko, da je sovražnik oni, kateremu poljublja roko. Ta svojstva so ocl nekdaj tlačila k tlom naš narod, in mu ne dajo še danes, da bi krepko razvil svojo peroti ter bi se energičnim činom dvignil iz nečastnega razmerja. Dolga doba njegovega suženjstva mu je polagoma vzgojila vero, da mora tako biti, da so drugi gori, a on spodej, ter da bi se pregrešil hudo, ako bi hotel zdrobiti take odnosaje. Mnogo sc je sicer že obrnilo na boljo, nli šc jc velik odstotek v našem ljudstvu, ki svojimi, gori označenimi slabostmi pomaga vzdrževati laško gospodstvo v deželi.
Na videz so torej dani Italijanom vsi pogoji za trajno gospodstvo in konečno udušenje našega ljudstva. To je tudi resnični njihovi cilj, kateremu žrtvujejo vse: mir, blagor; napredek, svobodo — dušno in gmotno blagostanje prebivalstva v deželi.
A glejte: danes so gospGda bolj oddaljeni od svojega cilja, nego kedaj poprej in overjeni smo, da se bodo oddaljevali bolj in bolj in sleherni dan. Dokaz temu so obupna sredstva, katerih so poslužejo že, da bi vzdržali svoje gospodstvo vsaj dotlej, dokler sc sploh vzdržati da!! Kajti stavili bi, da so uver-jeni tudi oni sami — kolikor jih je razsodnih —, da dolgo ne more trajati več.
Naj ivu i in nerazsodni med njimi pa se no morejo prečnditi, kako da ob takih okolnostih ni itali-janstvo že davno znalo zadati smrtnega udarca našemu življu, ter krivd celo voditelje, češ, da ne razvijajo dovolj energije. O ti ljubi Bog: in kako še znajo in tudi hočejo ti ljubi voditelji! Kaj niso storili vsega minolo leto! Kako so bili uverjeni, da so definitivno štrli naš živelj po tržaški okolici! Kako so na razsvetljavi onega usodnega dne 17. marca 1 Hi>7. pisali celo na transparente: Amen! Hoteli so reči: dovršeno je! A kaj je sledilo potem in do danes? Tako narodno gibanje, kakoršnega morda še ni bilo nikoli !!
Kako naj rešimo to zagonetko v Istri in v tržaški okolici? Kje je vzrok, da Italijani sicer begajo od vspeha do vspeha, ali do glavnega, definitivnoga, toli zaželjenega vspeha, v katerega dosego rabijo poleg dovoljenih tudi uprav peklenska sredstva, ne le, da ne morejo priti, ampak se šc oddaljujejo, ker se naša moralna višina dviga, njihova pa pada?! Glavnega cilja ne morejo doseči: popolnega, definitivnoga strtja našega življa! Umetno moč imajo pač v svojih rokah, ali — in to dejstvo nam pojasnuje vse — naravo imajo proti sebi, naravne odnosaje, kakor so se ustvarili po logiki zgogovinskih dogodkih, kri velike večine prebivalstva, in
bodisi, da ta kri ni še tako topla in sveža, kakor bi želeli mi.
IV»plimo korak dalje! Kaj pomenjajo sedanji dogodki v monarhiji, nego borbo Nemcev 1» r o t i naravni od noša jem, proti krvi — a krv je narava — velike večine prebivalce v m o n a r h i j e ?!
Cim se je v letu l HI M), oziroma 18»>1, uvela v tej državi konstitucija, zahtevala bi narava sama, da pridejo slovanska plemena do veljave, primerne njih številu. Ali Nemci so hoteli vladati in zato so znpričeli borbo — proti naravi. V lovenju po sredstvih v tej borbi so ustvarili deželne in državne volilne rede, ki so pravi monstrum, nezmisel, atentat ne le na pravico, ampak tudi na zdravi razum ! Potem so leta isr>7 razkrojili državo na dvoje, da hi le tem lože nadaljevali boj proti naravi. Niso se brigali za to, da so s tem zasekali državi rano, ki se ni zacelila nikdar več, ni jih pekla vest, da so vedoma odprli vir velikemu zlu, kakor kažejo ravno sedanja pogajanja. Kaj jim je bilo njim, da so ustvarili najnenaravncjc stanje: vsakih K) let ponavljajoče se ljute borbe za gospodarske koristi med deli jedne in iste monarhije?! Kaj je bilo njim, da so omogočili sosedu, da more svobodno posezati v žep njihovih lastnih rojakov?!
Na vse to niso mogli mogli misliti, ker so hoteli upreei naravo v svoj jarin! Ker pa je ta boj uhupen, morajo biti tudi sredstva ubupna. Ker so uvideli naravno nemožnost, da bi vladali v vsej monarhiji, zadovoljiti so se hoteli s polovico; a ker jc tudi v tej jodni polovici njih gospodstvo nenaravno in bi se ne moglo vzdržati, ako je ta polovica pri moči in dobrem zdravju, pa so bih brezsrčni in izdajski dovolj, «1 a so jo storili oljne m o g 1 o, p r c p u s t i v s i j o kakor p r e d tn e t za svobodno i z m o z g o v a n j e od stani one druge polovice! Ker niso mogli gospodovati zdravemu državnemu organizmu, pa so ga zastrupili vedoma in hotč. Tako so oni in jedino oni krivi, da smo sedaj v tej težki krizi in se mora ta polovica obupno boriti za svoje gospodarske koristi, ker jej ona druga polovica hoče kar diktirati krute pogoje, ko jc postala dovolj močna v to po krivdi nemške gospodstvaželjnosti. Kos, drago stane nnšo monarhijo ta boj za nemško hegemonijo, ki ni dru-zega, nego boj — proti n a r a v i 1
No, ker nam analogije iz zgodovine pričajo, da je navadno doživel žalosten konec oni, ki je hotel npregati naravne odnošajc v kavdiniško zagato svojo gospodstvaželjnosti, smo uverjeni popolnoma, da slednjič pride črni petek tudi onim nemškim skupinam, ki so postav-ljajona pot naravnemu razvoju. In ko pridemo v Avstriji do normalnih, zdravih, naravnih odnošajev, potom bodemo mogli nekoliko drugače govoriti z madjarsko dolgohrkato gospodo.
DOPISI.
V Bolj unci, dne 19. avgusta 1895. (Izv. dopis.) Kakor povsod, kjer bivajo zvesti, svojemu skrbnemu očetu in predobremu vladarju, presvitlemu cesarju Francu Jožefu I., v vsej ljubezni in naj-globočjem spoštovanju udani Avstrijci, slavili smo, na predvečer, t. j. 17. t. m., tudi mi tu v Bo-ljunci svojo cesarsko slavnost v veseli spomin roj-stvenega dneva Njeg. Veličanstva in v proslavo petdesetletne blagoslovljeno vlado Njegove.
Na prijazno povabilo dotičnoga, po inicijativi tukajšnjega gosp. učitelja Anžlovarja v to ustanovljenega odbora odzvala sc je največim veseljem večina velmožev iz Brega, tako, da je bila na tej slavnosti v Boljuuci zbrana vsa elita brežanska. Zastopani so bili: čestita duhovščina, ugledno uči-toljstvo, slavna e. kr. žandarmerija, e. kr. finančna straža in c. kr. mornarica, velestovani gg. občinski odborniki in svetovalci ter mnogi veleoenjeni gg. posestniki, trgovci, gostilničarji in poljedelci.
Navzoče častite gospe in gospodičine zastopale so naj vrednejše tudi nežni spol, tako, da lahko rečem, da je bila ta slavnost za naše skromne razmere v resnici velekrasna manifestacija naših vsikdar najlojalnejših čutstev do Njeg. c. in kr. apostoskega Veličanstva, našega najmilostnejšega Gospoda kralja in cesarja, Franca Jožefa I. in prevzvišene dinastije. V Čim povoljnejši vspeh slavnosti bil je kraj iste, t. j. dvorišče in stanovanje imenovanega učitelja, lepo odičen z zastavami, cesarskimi, slovenskimi in istrskimi, z maji, venci in cveticami ter
čarobno razsvetljen z balončki in svečami. Nad slavnostnim prostorom visela je na maji, med zastavami in venei, podoba Nj. Veličanstva in na dveh oknih prej omenjenega stanovanja bila sta videti dva krasna transparenta, jeden s podobo Nj. Veličanstva, skoraj v naravni velikosti, drugi pa z napisom »Zivio Franc Jožef I.«, z eesarsko krouo, vojnimi insignijami in cesarskimi zastavami ter letnicama 1H IH—1898. Za prireditev teh transparentov imata največo zaslugo e. kr. pomorska vajenca, Matevž in Zobec. Poleg tega bile so razsvitljeno večinom tudi druge zasebne hiše.
Po začetku slavnosti, naznanjenem se streli iz topičev, razložil jo g. učitelj Anžlovar s kratkimi a jedrnatimi besedami pravi pomen slavnostnega večera ter je konečno povabil pričujoče k trikratnemu »Zivio in Slava »-vzkliku presvitlemu cesarju, čemur so sc isti navdušeno odzvali. Domača godba je na to zasvirala cesarsko himno in umetalni in bengalični ognji ter mogočni streli iz topičev so poveličevali slovesni tre note k in tudi potem ves večer, do zgodaj zjutraj, razveseljevali slavitelje in drugo občinstvo, ki je štelo na stotine,
(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
K položaju. Pišejo nam z Dunaja: V resnih političnih krogih sodijo tako-le: Z odpravo jezikovnih naredeb ne bi bilo doseženo druzega, nego k večemu — v najugodnejein slučaju — kratko premirje, ki bi pa bilo vendar nekoliko predrago plačano po pogubnem razrahljanju monarhiške in državne avtoritete. To jc ravno hrezprimerna kratkovidnost; ako se verjame, da so jezikovne naredbe vzrok krizi, sredi katere se nahajamo; iste so v skrajnem slučaju le slučajni povod krizi, začetek, ne pa gonilni motiv. Z odpravo jezikovnih naredeb ne bi bilo torej doseženo ničesar, kar bi moglo značiti kako zboljšanje položaja. Pač pa bi v drugi smeri nastopilo jako resno in nevarno poslabšanje. (1eški narod bi bil užaljen in ogorčen in njega razmerje do ukupne države bi se skalilo izdatno.
Neki avstrijski minister, grof Buol-Sohauen-stein, jc rekel svojedobno, da v avstrijski politiki mora biti odločilni moment — zemljepisje, zemljepisje pa prepoveduje najodločneje, da bi češki narod gnali v protidržavno smer. Pred kratkim je krožila po listih vest o svojedobnom izreku Bismareka, da bi bil rad vzel nemške pokrajine avstrijske, ako bi bil Dunaj tam, kjer je Praga, a Praga tam, kjer je Dunaj. Onih t> milijonov Cehov pa da no moreta rabiti on in nemška država. V nemški državi bi bili zagvozda v mesu, za nas pa so Čehi nepre-koračljiv obrambeni zid. Dokler se drže onih f> ni i l i j o n o v O e h o v n a 0 e-š k e m i n M o r a v s k e m, se bode držala tudi A v s t r i j a. Ako hi sc izpodkopal ta obrambeni zid ali razdrobil, potem bi nas preplul pan-germanizem, potom bi bila pot odprta iz B c r o 1 i n a n a D u n a j in potem bi došcl tre-notek, ko bi morali reči: Finis Avstriae. .faz sem sam Nemec, ali to pravim mirno in določno: kakor so so obrnile stvari od leta 1806 sem, in še bolj od 187U.-1H71., Avstrija absolutno ne more pogrešati češkega življa. To je nase najmočneje predzidje proti paugermauizmu, kakor jc Galicija predzidje proti panslavizmu. Mi potrebujemo zadovoljenega in vsled tega dinastiji in državi zvestega češtva, a iz tega izhaja, da z dinastiškega in avstrijskega stališča se nekatere stvari morajo zgoditi, druge stvari pa se ne morejo zgoditi, ker se ne smejo. To je resnica, katere se pa ne upajo izgovoriti ljudje sosebno na Dunaju ia v nemških krogih. To vam pravi mož, ki ni pripadal nikoli kaki stranki, ampak je bil vedno le črno-rumen.
V listu »Information« čitamo oziroin na bodoče vedenje desnice: Kakor precej gotovo smemo smatrati, da bi ministerstvo Cklumetzkv ali mini-sterstvo Gautsch, ako bi z odpravo jezikovnih naredeb izvelo kapitulacijo pred levico, naletelo na najodločnejo opozicijo Jugoslovanov in C e h o v. Toda povoda dovolj imamo za domnevanje, da bi tudi Poljaki ne ponovili pogreške, ki so jo storili svojedobno svojim vstopom v koalicijsko lopo, ampak da ostanejo na strani svojih sobojevnikov na desni. Dvomljivo bi bilo vedenje jednega dela katoliške
ljudske stranke nemške — jednega dela, kajti povsem gotovo je, da dr. Ebenehoch in Stajarci sploh
—	in naj čutijo še tako nemški — ne hi šli na lim Chlumetzkcga. Ministerstvo Chlumctzkv ali Gautseh, ali ministerstvo s kakim generalom na čelu, torej že v naprej ne 1 >i moglo računati na večino v državnem zboru. Drugo vprašanje pa je, ako bi ministerstvo Thun-Kaizl samo stopilo do desnice z zahtevo, naj z ozirom na težavni položaj dovoli v odpravo jezikovnih naredeb, iz patrijoti-škc požrtvovalnosti, raili ljubega miru. Desnica bi v tem slučaju najbrže prepustila češkemu klubu, naj odloči, ter bi ostala s o 1 i d a r n a m e d se b o j i n z češ k i m klube m.
Konference v Budimpešti so zaključene in avstrijski ministri so že zopet na Dunaju. Ker so se obojestranski ministri dogovorili, da bodo varovali strogo tajnost, dokler se ne izreče krona o storjenih sklepih, se seveda ne ve nič pozitivnega. Čujemo le toliko, da so gospodje ministri tovariši jako uljudno občevali med seboj, da so se trudili, da pride do sporazumi jenja vsaj glede na formalno postopanje in da so v tem odnehali — avstrijski ministri. Državni zbor se torej skliče, da v zadnjič pove, ali se hoče lotiti pogodbe ali ne. Za poslednji in
—	recimo hitro — verjetneji slučaj pa je baje baron Banftv privolil, da se v Avstriji reši stvar na podlagi § 14. O pogajanjih v meritornem pogledu ne vedo današnja poročila ničesar povedati.
Z Balkana. Mora že biti res, da se od izvestne strani dela na zvezo med Turčijo in Grško proti Rusiji. Tako poročajo iz Aten. Mi smo uverjeni, da ti poskusi ostanejo le poskusi, ker ni verjetno, da hi prestalonaslednišku dvojica Grška potovala v Moskvo prav v isti hip, ko Grška sklepa zvezo proti Rusiji.
Milan grozi in rožlja sabljo. Njegovo glasilo »Male novine« se balmtijo, da Srbija je dovolj močna, da odbije ruske spletke, ker se opira na bližnjo velesilo, katera je bila vedno prijateljica neodvisnosti in napredka Srbije. Kakor nalašč v ilustracijo te baharije prinašajo »Narodni listv« pismo iz Prage, ki pravi, da se antidinastiško gibanje v Srbiji vedno bolj širi, da !je narod zgubil vsako zaupanje v kralja, da sedanji zistem nima nobene stranko za seboj. »Narodni listv*: svare avstrijske politike, naj se ne dado zavesti, da bi hoteli braniti »istem balkanske politike, ki jej le odvzame simpatije tamošnjih narodov. Milan si je del v glavo, da mora on imeti prvenstvo nad vsem narodom srbskim in je nastopil proti knezu Črnogorskemu, ki vživa simpatije ne le vseh Srbov, ampak vsega slovenskega sveta, in kateremu je izvršiti veliko nalogo.
Domače vesti.
Socijalni demokratje tržaški zahajajo včasih res v čudne družbe. Tako smo kar strmeli, ko smo čitali v »Naši Slogi«, da gg. dr. Krstio in — Kristan ukupno prirejata shode tam v Matuljah v Istri. Krstić, ta slepi hlapec oligarhije, buržoazije, bogatinov in nositeljev kolonskega zistema v Istri — sistema torej, ki znači direktno za ta ja van je jednakosti vseh ljudij — ter sodrug Kristan, vodja socijalne demokracije, one stranke, ki hi hotela — ako jej smemo verjeti — izvajati jednakost ljudij do skrajnih in zadnjih posledic: kako se strinja to?! Res čudnih tovarišev dovajajo naše razmere na jedno iu isto posteljo! Kdo iz te dvojico je položil na žrtvenik svoj »Saorifizio del intclletto» ? I kdo? gospod Krstić gotovo ne, ker nikdo ne more dati od sebe, česar — nima! O Kristan, Kristan! V družbi z jednim Krstićem, z človekom, ki služi stranki, naslanjajoči svoj obstanek na ubožtvo in nevednost ljudstva!!! Politični nasprotniki smo ali kaj tacega vam gotovo nismo privoščili.
Ali naše strmenjo je trajalo dalje, ko smo čitali v »Naši Slogi« ono poročilo. S Kastavščine jo došlo mnogo ljudij, ki so se hoteli udeležiti napovedanega javnega shoda, ali gledali so začudeno, ko so jim bodala orožnikov zabranila vstop. A vladnega komisarja — nikjer! Istega komisarja, katerega ne pogrešamo Slovenci uiti na nedolžnih zborih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. Še le ob 7. uri zvečer, ko je bil že pretep med pristaši obeli strank, se je pripeljal počasi v Matulje gosp. vladni komisar. »Naša Sloga« opaža k temu povsem umestno:
>Iz tega zaključujemo, da bi izvestni krogi hoteli sedaj poskusiti, da bi škodili narodni stvari s tem, da trpe v okraju socijalistiško propagando ter jej gredo na roko, ali pa se nočejo zameriti dru. Krstiću, ker so kompromitirani žnjim, pa mu puščajo, da dela, kar hoče. Tertium non datur. No, čemo videti, kdo zmaga: ali eksperimenti teh izvestnih krogov, ali žilavost in značaj našega naroda !«
Je H to prav? Pišejo nam: Minoli teden sem odposlal dve brzojavki naenkrat. Piva je bila laška, namenjena v Furlanijo, druga slovenska. Gospod uradnik je molče vsprejel laško, a ne tako slovensko, kajti ta poslednja je reveža »grozno« razburila. Vprašal me je uprav surovo: »Koša že kvešta robo, mi no kapifto?«
Ker je bil ta uradnik skoraj gotovo oni, ki je bil že opisan v cenjeni »Edinosti«, namreč oni debeli, zdi se mi umestno stvar objaviti ter s tem še enkrat opozoriti slavno poštno in brzojavno vodstvo na tega gospoda uradnika.
Po mojem menenju ni tako postopanje pravo, a kamo-li častno za c. kr. urade. Ti rej s ki.
Štajerska odvetniška zbornica. Na shodu slovenskih odvetnikov in notarjev je naznanil dr. Srnec, da so slovenski odvetniki na Sp. Štajerskem vložili prošnjo na vlado, naj ustanovi za celjsko in mariborsko okrožje posebno odvetniško zbornico. Nemški odvetniki na Sp. Štajerskem, katere še vedno redi slovenski kmet, dasi so njegovi najsrditejši sovražniki, so seveda hitro skovali pro-tipetieijo. Pravosodno ministerstvo je obe peticiji odstopilo štajerski odvetniški zbornici, da izreče o njih svoje mnenje. To se zgodi na izrednem občnem zboru, kateri je sklican na nedeljo dne 28, t. m. O tem ni dvoma, da so izreče zbornica proti peticiji slovenskih odvetnikov in isto tako ni dvoma, da bodo morali slovenski odvetniki na Štajerskem vzlie temu tudi v prihodnje delovati z vsemi silami in s podvojeno eneržijo na zmago svoje pravične zahteve. Oglasili so se o pravem času, odnehati pa ne smejo za nobeno ceno. »Slov. Narod«.
Iz Brd nam pišejo: Velik šum so zagnali naši furlanski sosedje v Korminu pred proslavljanjem rojstnega dne našega presvitlega cesarja. Pričakovali smo izrednih dokazov o navdušenju do vladarja. Kormina, ležečega pod goro, ni mogoče videti od nas; obrnili smo se torej na Korminsko goro, misleči, da ni previsoka za korminski patri-jotizem. Zaman! Na naših gričih smo videli kresov. V dokaz, kako udani so Urici vladarski hiši, za katero so bili vsak čas pripravljeni preliti svojo kri, le na Korminski gori je bih) vse temno. Seveda, Korminci niso praznovali sedaj obletnico sleparske zmage nad Slovenci, katere so se tako veselili dne 22. marca 18(J7. Morda pa je bilo v Korminu svetleje, nego na gori. Zalibog, ne mnogo. Brici, ki so bili 17. t. m. doli, videli so le na vsaki 30. ali 40 hiši po par lučic. Čudno 1 Ob Verze-gnassijovi zmagi je bilo v Korminu in na gori po noči tako svetlo kakor po dnevi. Pa kaj se ne izmisli laška zagrizenost, ko hoče dražiti in izzivati mirno slovensko ljudstvo.
Za društvo »Avstrija« v Korminu, v katero je vpisanih nad 400 udov, mislimo, ni bilo ravno nemogoče, da bi proslavilo na primernem kraju rojstni dan presvitlega vladarja. Ali stara stvar je, da, ko gre za to, da hi žalili nas, so vsi jednaki v laškem taboru: vsi so naoijonalci in irredentovci.
Koliko smo bili žaljeni in izzivani mi Slovenci ob lanskih volitvah! Ti zagriženi Lahi so nam hoteli kar pot zagraditi v Kormin. Ali čujte in strmite! Leto je rainolo od takrat in vršilo so so občinske volitve v Korminu. Nastali ste dve stranki. Kaj so si umislili naoijonalci ? Hajd, v Brda k slovenskemu kmetu po pomoč! Hajd po slovensko paro, da bi glasovala žnjimi in pripomogla do zmage »naoijonalni« ideji. In ti naši možje so res šli na volišče ; kakih 300 jih je bilo. Obljubljena jim je bila dobra odškodnina za zgubljeni dan. Ali — nič. Obljubljali so tudi, da hitro popravijo pot v Vipolže, ako pridejo oni do večine. Toda naši so šli lepo na led. Oni drugi so pač v večini, ali za cesto se niti zmenijo ne. Čujemo, da hočejo občine po Brdih tožiti Korminsko občino. No, o tem pa naj bodo uverjeni Furlani v Korminu, da Brijcev ne zavedejo nikdar več na led.
• Bris k i.
Razpored veselice v Karkovljalt prihodnjo nedeljo bode nastopni: 1. Kmoeh: »Lev silni«,
sokolska koračnica, izvaja godba. 2. <». Dr. Ipavic: »Savska«, izvaja možki zbor in čveterospev. .'>. V. Parma: »Pozdrav gorenjski«, valček, izvaja godb«.. 1. a) M. Vilhar: »Po jezeru«, b) Narodna: Slovensko dekle«, e) J. Škroup: Kje dom je moj! Izvaja mešan zbor. ;"). G. Maseagni : Intermezzo iz opere »Cavalleria rustieana , izvaja godba. »>. II. Volarič : »Slovan na dan!« izvaja mešan zbor s samospevom in dvospevom soprana, alta in spremljc-vanjem zbora. 7. H. Ražcm : Zora«, mazurka, izvaja godba. S. Gj. Eisenhuth: Hrvati«, veliki možki zbor s samospevom baritona, osmerospeva ter spremljevanjein godbe, glasovira in harmonija. t>. F. Majcen: »Slovenec sem , veliki venec narodnih pesnij, izvaja godba, 10, Iv. Ameriški: »Srce je odkrila«, veseloigra s petjem v enem dejanju. 11. Strauss: » Vrlina«, brzopolka, izvaja godba. Ples pod lopo do polunoči, na vrtu slobodna zabava, Opomnja! Slavno občinstvo opozarjamo, da se prične izvajanje veseličnega sporeda točno ob označeni uri.
Za cerkvico sv. Cirila In Metoda v Pa-drMll so darovali nadalje : Hanka > Slavij a« po nje zastopniku Hinku Gibertiju 2") gld., N. N. iz Trsta in Junaka stari in mladi po 1 gld.; Vladi, abiturijent .'5 gld.; Josip Ilamovc iz Cirknice .*><» nvč., grbast Feč 50 nč.; čisti dohodek od piva, iztočenega na Jan slavnosti v PadriČah, daroval g. Josip Urbančič 10 gl.; N. N. 1 gld.; Miha Žager 40 nč.; Ivan Nabcrgoj 5 gld.; Štefan Siškovič v Herpeljah doposlal v veseli družbi Sežancev nabrano 3 gld. 7f) nč. (darovali : Andrej Hribar 1 gld., Prcgel, Bekar, Štolfa S. in Štolfa D. po f>0 nč. Drugi ostalo).
Brzojavni proiuct z Zahodno Indijo. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Omejitve v brzojavnem prometu z vsemi postajami Zahodne Indije in po vseh dotičnih progah so se preklicale.
Nezvest kuhar. Gosp. Giraldi je lastnik in ob jednem vodja lepe jadrenico, imenom »sv. Cecilija«.
Neko jutro je imel izpolniti neka plačila; podal se je zato v svojo kabino po denar, katerega jo spravil tja prejšnji večer. Ne malo pa je bi! presenečen, ko je videl, da obeh bankovcev po 10 gl. ni več. Po izdatnem preiskovanju jel je sumiti na svojega kuharja 18-letnega Ivana Ruzzier iz Pirana, kateremu je bilo mogoče izvršiti tatvino; tim več se mu je utrjala ta sumnja, ko jo oni večer kuhar odšel, ne da bi se bil več vrnil. Ko so ga aretirali, našli so pri njem še ves denar. Na včerajšnji razpravi je priznal svojo krivdo. Oziraje se na mladost obtoženca, obsodilo ga jo sodišče na J tedne zapora.
Nesrečna družina. Z Opčin nam pišejo: Prav nesrečna je hiša kmeta Antona Sošiča Lukovega na Opčinah št. 19. Pred 14 dnevi odveden je bil oče in gospodar v bolnišnico, bolan na umu ; njegov stareji sin Vineenc ječi v zaporu, kakor žrtva iz vrste onih, ki so bili zaprti radi volilnih izgredov. Dne 22. t, ni. so odveli tudi njegovo hči Ivanko težko bolano v bolnišnico. Doma je ostala v hudi bedi mati s petimi otroci v dobi od 1 do 10 let. Da postane hoda še veča, povila je nesrečna mati dne 21. t. m. šo dvojčke. Dobrosrčni ljudje so nabrali že malo svoto v podporo nesrečnici. A s tem seveda ni še rešena bodo. Zato bodo vsaki mali dar dobro došel, ki vsaj za nekaj olajša nesrečo tužni družini.
Padel z okna. 45-lotui udovoo Josip C., prej strojevodja pri Llovdu, ni mogel spati, bodisi vsled vročine, bodisi vsled tega, ker ni bil še vajen v novem stanovanju. Vstal je torej in se naslonil na okno, kjer ga je prijetna nočna sapica objela v svojem hladnem naročaju, da je mirno zaspal. Zbudil se je še-le — na tleh pod oknom vsled silnega sunka. Josip C. seje namreč v spanju vspel preveč na okno ter iz istega, nahajajočega se v drugem nadstropju, je padel na cesto. Vzdignil se je sicer, iu imel je še toliko moči, da se je privlekel do postelje nazaj, ali o vsakem koraku so mu škripale zdrobljeno kosti. Še le ob jutranjem svitu je poklical na pomoč. Zdravnik je konstatoval, da se je nesrečnež pobil na več krajih ter si zlomil rebro.
Pretep s krvavim zvršetkom. Včeraj proti ti. uri zvečer je bil JJOletui kovač Mihael Zapin na poti proti domu. Došlega do ulice Capitelli prijel je nekdo za ramena. Ohrnivši se zagledal je nekega svojega prijatelja, (»tiletnega zidarja Valentina Modesto, kateri je meni nič tebi nič začel
udrihati p«> kovaču. Ta, no Initli Ion, so jo hranil odločno, da, tako, da je zidarju naenkrat zasvital nož v rokah, katerega jo zasadil Zapinn v prsa, na kar se je isti preeej zgrudil na tla,
Istotako je žugal .Modesto z nožem ljudem, ki so hoteli miriti, ter je mahal hesno okolo selu-. Kar naenkrat so se mu zapletle noge ter je padel tako nesrečno na tla, da si je zlomil desno nogo. (>ha nasprotnika sta našla tešila za svoje boleeine na zdravniški postaji. Znpin je ovadil stvar policiji.
Padel v morje je osemletni deček Henrik Koiter včeraj zjutraj, ko se je igral z drugimi dečki na ohali morja. Rešil ga je Anton Slen, stanujoči v uliei Olmo št. t'» ter spremil otroka z mokrimi hlačami domov.
Koledar.
Danes v petek -iti. avgusta: Cefirto, papež; Samuel, prerok. Jutri v soboto 27. avgusta: Jožef Kal., »p.; Natalija.
Šolnini: Izhod oh 5. uri 2 min. Zahod ,7. - O
Lunin: Izhod oh 4. uri — min. Zahod „ 11. „ 12
Ta je .'J;'), teden. Danes je 21)7. dan tega leta, imamo torej Se 128 dni.
Različne vesti.
Umor v norišnici. — V nekem predmestju herolinskem nahaja so privaten zavod za umobolne. Lastnik jo odpotoval ter ostavil pacijente v varstvu svojega nadzornika. Med pacijente spadal je neki invalid iz Berolina. Dne t. m. jc postal ta invalid jako nemiren. Navadno sredstvo, kloralhi-drat, ni pomagalo v tem slučaju. Čuvar je svetoval, da se pozove zdravnik, a nadzornik je odločil, da umiri sam neinirneža. On je res umiril norca, a izbil mu jo pri tem nekoliko reber. Storivši to je sklenil znebiti se bolnika, ker se je bal, da pride v ječo. V ta namen jc dal bolniku jako močno dozo kloralhidrata, vsled česar jo norec drugi dan umrl. Po/v *ani zdravnik jc že hotel napisati osmrt-uieo, ali čuvar mu je povedal, na kak način je ubil nadzornik norca. Će sc na preiskavi uresničijo ču-varjeve izpovedbe, pride nadzornik v preiskovalni zapor.
Prijetna vožnja na železnici. — Vožnja v daljavo od 1(52 kilometrov pod vagonom je na vsaki način nekaj izrednega in nič posebno prijetnega. No, to dni jc vendar doživel neki železniški delavec v Londonu tako vožnjo. Mož jc ravno maaal zavornice brzovlaka, ki je bil pripravljen, da odpotuje. V svojem delu ni opazil, da jo že na času, ko ima odriniti vlak. Prepozno jo opazit, da bo je isti že jel premikati; cla bi odskočil, ni bilo več mogoče; ni mu ostalo druzega nego da se jo, opirajo se nogami in tilnikom, zvezal s pasom pod vagonom. K nesreči ustavil se je brzovlak, pod katerim je visel ubožec, še-le v Grautham, 1(52 kilometrov od zadnje staeije. — Kako so sc začudili potniki, ko so zapazili človeka, ki sc je splazil izpod vagona bolj mrtev nego živ ter jel pripovedovati svoje nenavadno potovanje,
Kako proganjajo Poljake na Ruskem? Poljski listi prinašajo med drugim i to najnovojo vest: Ruska vlada je odredila, da se samo onim Poljakom smo izdajati dovoljenje za izvrševanje lekarniškega obtrta, kise obvežejo, da bode na svojih lekili rabili samo nemško napise. »Dzionnik Poznanjski« je doznal, da so vsaki lekarnar mora pismeno obvezati prej, nego zaprosi za dotično dovoljenje, da bosta firma i vse notranje urejonjo lekarne samo nemška. Kdor opusti to, bode kaznovan tudi z globo od KM) mark. Živela nemška svoboda!
Zadnje vesti.
Dunaj 2(5. Poprejšnji redarstveni predsednik na Dunaju, Fran vitez Stejskal, jo umrl v Kci-chenau-u.
Dunaj 2t>. Njegovo Veličanstvo cesar jo dospel na Dunaj ob f>. uri zjutraj ter so je podal v Sehonbrunn.
Dunaj 2ti. Miuisterski predsednik grof Tinin, finančni minister dr. Kaizl in trgovinski minister dr. Barnreithcr so so povrnili danes na Dunaj.
Dunaj 21». Danes že se snideta ministerska sveta v Budimpešti in na Dunaju, da določita sporazumijenje, doseženo na konferencah v Budimpešti. Tu na Dunaju se snidejo ministri ob 3. uri popoludne pod predsedstvom grofa Thuna. Oni
ministri, ki niso navzoči na Dunaju, pozvani so bili telegrafi eno in so došli vsi. — Jutri ]»ojdeta Thun in Bantfv pred cesarja, da mu sporočita o položaju.
Budimpešta 2»i. Vsi listi potrjajo, da se je na konferenci med avstrijskimi in ogrskimi ministri doseglo s p« »razumljen je. »Ilirlap« pravi, daje oger-sko nnnistorstvo prodrlo se svojimi idejami slonečimi na zakonitosti ; ta pa je moralo v ta namen žrtvovati mnrsikaki dobiček, ki hi ga imelo od Badonijevega načrta, posebno so morali ogrski ministri vsprejeti avstrijske predloge gledfe kvote in sicer da se je po predlogu finančnega ministra dr. Kaizla določila kvota .'lf> za Ogersko.
Budimpešta 2t», Ministerski predsednik baron Banttv in finančni minister dr. Lukacs odpotujeta jutri na Dunaj, da sporočita cesarju <» vspehu konfererenc z avstrijskimi ministri ter o današnjih sklepih ministerskega sveta. Po avdijenciji s cesarjem se bodo nadaljevala pogajanja z avstrijskimi ministri.
Pet rog rad 2«'». Carska dvojica ruska odpotuje jutri v Moskvo na odkritje spomenika carju Aleksandra II. Včeraj je ear vsprejcl nemškega poslanika v posebni avdijenciji.
.Madrid 26. Ministerski svet je sklenil, da jc odposlati admiralu Cervera denarja za španske ujetnike.
Najnoveja trgovinska vest.
Jfew-York 25. avgusfa. (Izvirni brzojav.) Pšenica za avgust 7.'», za september M1/*, za december (»<»3/s. Koruza za september 347s, za december 34s/«. Mast 540.
Najnovejše
ovratnice in ovratnike
po oeni,
sc udobiva edino le pri
Ivanu Zadnik-u,
Trst, ( i>rwt St. H.
TEODOR SIiABANJA
srebrar
ulloa Korelll 12 v GORICI nlica Morel11 12
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji coni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim jo pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preo. p. 11. gospod naročevaleo sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
F I L 1 J A L K A
c. Kr. priv. astrijskega kreditnega zavoda
za trgovino In obrt v Trstu.
Novel za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21/4°/0
» S"///.
30-
V napoleonih na
30-clneviii odkaz 3-mesečui „ ž1)^ 1 » «»/■% 11a pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 2-1. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah.
O k r o i n i oddel.
V vredn. papirjih -J0/«, na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Nakainloe
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Sihinj, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomue, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troskov.
Kupnja In prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku lu/00 provi'/ije. Inkaso vseh vrst pod nujumestnejSlini pogoji. Predujmi. .Tamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija |>o jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, /.lati ali srebrni deuar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijan \T v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
\
Riinione Adriatica fli Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje ¥ vsih kombinacijah.
Glavnica In reserva drosiva dne 31. decembra
(ML
(»lavniea društva ......
Preniijna reserva zavarovanja ua
življenje........ n j
Premij na reserva zavarovanja proti
'»ffnj«.........
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju........
Keserva lia razpolaganje ... „ Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kursor, bilanca (A) . . ,, Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) . . r Reserva specijalnih dobitkov zavarovanja na življenje ... , Občna reserva dobičkov ... ,,
1'nul ravnateljstva : VU Valdirivo it. 2, (v laatnl hl»i).
4,000.000'—
3,32«.34B-!>8
l,63i.248"22
41>.4ur»07 DOO.OOO-—
333.822-42
243.331-83
500.000-— 1,187.164-86
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta 1881.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje mi vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na žlvljenle. Društvena glavnica in reserva dne
31. decembra 1893.....gld. 58,071 .(>73-84
Premije za poterjati v naslednjih
letih......... ,, 30,541.700-64
(»lavniea za zavarovanje živeuja
do 31. decembra 1894...... 169,929.(525-03
Plaćana povračila:
a)	v letu 1894........ 9,737.614-48
b)	od začetka društva do 81.
decembra 1894....... 292,401.706-51
Letni računi, izhaz Posedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Htazione št. 888/1 v lastnej hiši.
GASU SI RISPARMIO TRIESTINA
(Tržaška hranilnica)
■prijemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nvč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, iu to od 9—12. lire opo-ludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opo-
Itidne, Obresti na knjižice......3°/0
Plačuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do HM H) mora se odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld. pa 5 dni. Eakomptuje menjioe domicllirane na tržaškem trgu po..........3*/j
Posojuje na drž. papirje avstro-ogerske do
iooo gid. po ..... :.....4°/0
Višje zneske od 1000 do 5000 gld. po . 5 V/0 Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru.
FILIJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
se peča /. vsemi bančnimi iti menjalnimi posli, kakor:
a)	Vsprejeina uplačila na tekoči račun ter jih obrestuje:
Vrednostne papirje:
po 2*/B°/0 proti 5 dnevni odpovedi
2*/ 0 12
M i H U II	H	'i
„ i]'/4°/o „ 4 mesečni „
, »V/. „ « ,
3V/o „ 1 letni Napoleone:
po 2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi »i 4(i
ti - /a /o n	II	<1
„ 23I4°Io „ 3 mesečni ,,
i. 8 °/o	<5 „
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 23/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 201X10 gld. a eheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna sc za vtniko uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje eonto - correntiste, inkase iu račune na tukajšnjem trgu, meujiue za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.