Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah n i Velja za vse leto ... $6.00 a Za pol leta.....$3.00 a Za Ne« York celo leto Za inozemstvo celo leto $7.00 H $7.00 J lisfslovenskihdelavcevvAmeriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 largest Slovenian Daily in the United States. ■ Ined every day except Sunday* I • and legal Hofida;* R 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Fobt Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 110. — ŠTEV. 110. NEW YORK, THURSDAY, MAY 11, 1933. — ČETRTEK, 11. MAJA 1933. TELEFON: CHelsea 3—8878 VOLUME XLL — LETNIK XLL EVROPSKE DRŽAVE SE OBOTAVLJAJO S PLACIL01Y AMERIKA IN ANGLIJA STA SE POPOLNOMA SPORAZUMELI GLEDE CARINSKEGA PREMIRJA Združene države ne puste zlata iz dežele za plačilo obresti Liberty bondov. — Evropske države nočejo zadostiti svojim obveznostim. — Vse države naj obljubijo, da ne bodo pred sestankom svetovne gospodarske konference uveljavljale nika-kih trgovskih omejitev. LONDON, Anglija, 10. maja. — Amerika in Anglija sta se danes sporazumeli glede takojšnjega tarifnega premirja. Sedaj čakata, da premirje o-dobri tudi šest drugih držav, ki so zastopane v 01-ganizacijskem odboru svetovne razorožitvene konference. Upati je, da bodo Nemčija, Italija, Francija, Japonska in Belgija odgovorile v ugodnem zmislu. T o bo seveda šele začetek, končni uspeh bo pa dosežen, ko bodo vse države obljubile, da ne bodo pred sestankom svetovne gospodarske konference uveljavljale nikakih nadaljnih trgovskih omejitev. Danes ali jutri bo odpotoval v Ženevo ameriški zastopnik Norman H. Davis, ki bo prisostvoval razpravam razorožitvene konference. Sinoči je Davis temeljito razpravljal z angleškim trgovskim ministrom Walterjem Runcimanom o carinskem premirju. Medtem je izjavil angleški ministrski predsednik MacDonald, da bo angleška vlada poskušala na svetovni gospodarski konferenci doseči splošno znižanje carin. WASHINGTON, D. C., I 0. maja. — Ker Združene države ne dovolijo, da bi bilo poslano zlato iz dežele v druge države za plačilo obresti Liberty bondov, bo ta njihov nastop za nje bumerang, to je avstralsko orožje, ki ga vržeš proti svojemu nasprotniku, pa se ti zopet vrne v roke, ako ni zadelo svojega cilja. Tujci so dolžni Ameriki, bodisi v javnih ali privatnih posojilih, 28 biljonov dolarjev. Skoro ves ta dolg je izplačljiv v zlatu, kakor tudi obresti ameriških Liberty bondov. Obresti, ki morajo tuje države in razne korpora-c ije plačati Združenim državam na leto, znašajo o-koli $ 1,250,000,000, kar mora večinoma biti plačano v zlatu. Nek zelo vpliven finančnik neke tuje države je pred kratkim rekel: "Ako mislijo mogočne Združene države, ki imajo v svojih shrambah tretino vsega zlata na svetu, da je primerno plačati svoje bonde in obresti s papirjem, kako dolgo, mislite, bodo tujci plačevali svoje obveznosti Združenim državam v zlatu?" Jasno je tedaj, da bo zadržanje Združenih držav mnogo vplivalo na odplačilo javnega in privatnega dolga. Kot je sedaj razvidno, bo Evropa zopet odklonila plačati Ameriki svoj I 5. junija zapadli dolg v znesku $144,000,000. Na angleškega finančnega ministra N. Chamber-laina od vseh strani pritiskajo, naj ne plača 1 5. junija Združenim državam angleškega vojnega dolga V decembru je Anglija navzlic temu, da Francija ni hotela plačati, plačala svoj dolg, ker se je hotela izogniti očitanju, da je prelomila pogodbo. Ker pa se je sedaj Amerika pokazala na isti način, nima angleško časopisje nikake bojazni vplivati na javnost, da Anglija v juniju ne plača Ameriki vojnega dolga. Ker tedaj ne bodo lastniki ameriških Liberty Preganjanje socijalistov v Nemčiji NEWY0RŠKI FARMERJI NE BODO STAVKALI Kontrolna oblast je dovolila zvišanje cen. — Farmer ji so hoteli naje« ti gangster je. Albany, N. Y., 10. maja. — Xe-varnocst farmenskega štrajka, ki je imel »bruhniti v petek, je bila tlanes odstranjena. Državna kontrolna oblast j<> namreč .-sklenila določiti minimalne cene za mleko. V Xew Yorku se je eena kvartu mleka takoj povišala od 10 na 11 centov. XadaLjne minimalne cene bodo soglasno z oddaljenostjo in transportnimi stroški objavljene v torek. Alibert J. Wood head iz Iioches-tra, eden izmed farmer.skih voditeljev. j«* rekel, da .se popolnoma strinja s sklepom kontrolne mbla-•sti. Istočasno je porcval farmer je, naj ne proglašajo nikakih štraj-kov. Iz precej zanesljivega vira .se je izvedelo, da .so nameravali farmer-ji z* .slučaj štrajka. najeti gang-sterje. ki bi ščitili njihove interese. STAVKA NA __ŠPANSKEM V mnogih mestih so bile vržene bombe.— Sedem oseb je bilo ubitih. — Mnogo je ranjenih. Madrid* Španska, 10. maja. — Iz več mest naznanjajo poročila, da .so bonube na trgovinah napra-vilp veliko škodo, navzlic temu. d* je vlada objavila, da se je štrajk .s i ml i'k a 1 ist <^v iz j m 4 o vil. Število mrtvih v teh nemirih iznaša .se*lem oseb. nad 50 pa jih j i bilo ranjenih. A" sitari kastilski p restolicr Burgos so bile vržene bombe v tri .samostane in mnogo menihov je bilo ranjenih. Poznejša poročila pravijo, da .se je trtrajk po celi deželi pomirH. O manjših izgredih poročajo iz Se-Mao. Bilbo*. Seville in Burgos. V Badaloni in v Barceloni so štraj-karji bombardirali žeb-zni«ke mostove in poulično železnico. TORNADO ZAHTEVAL DOSTI ŽRTEV Izza meseca marca se je pojavil v južnih državah že sedmi tornado. 250 žrtev v letošnjem letu. Livingston, Tenn., 10. maja. — Tornado, ki je opolnoči pridivjaj preko meje Kentucky in Tennessee. je povzročil silno škodo v Giimiberlaud dolini. Zahteval je 33 človeških žrtev. To je bil v tem kraju že sedmi tornado k/z a meseca marca. V letošnjem letu so zahtevali tornadi in viharji po južnih državah nad 250 človeških žrtev. Povzročena škoda znaša več milijonov dolarjev. Mestece Beaty Swamps je naj-ibolj prizadeto. V.se hiše so poru- ^ šene oziroma odnesene. Ceste »so pokrite z razvalinami, tako da je promet nemogoč. Mod razvalinami so mrtvi in po-j škodovani. Okolica je podobna bo-jw*u. Narodna garda je na poti sem, da bo pomagala pri rotševa-n ju. ZA OMEJITEV PREMOŽENJA * - Washington, D. C., 10. maja. — V poslanski zbornici je k on presni k Lloyd stavil predlogo, da se naj sprejme v ustavo Združenih drža-v postava, po kateri je premoženje vsakega ameriškega državljana omejena na en milijon dolarjev. IZPREMEMBE V AVSTRIJSKEM MINISTRSTVU Fašistično gibanje je naletelo na odločen odpor. Značilna izprememba v prisegi. Dunaj, Avstrija, 10. maja. — Vlada zveznega kancelrja Engel-berta Dolf u-.sa je po dotgotrajni kalbinetni seji sklenila zahtevati novo prisego od vseh uradnikov. Kdor ne bo po novem prisegel, bo brezpogojno odpuučen iz službe. Prisega je v prvi vrsti naperjena proti fa^rstom oziroma Hitlerjevim narodnim socijalistom. Končuje se z besedami: — Nadalje pr sežom. da se ne bom niti v sedanjost^, niti v prihodnosti pridružil tujflzemski organizaciji, ki •zasleduje politične cilje. Da bo Dollfussova vlada še bolj utrjena, so bile potrebne nekatere izpremembe. Finančni mnister. trgovski minister. zunanji minister in minister za javno varnost so resignirali. Zvozi predsednik Miklas je re-s Ignacij o sprejel in minstrom imenoval naslednike. HITLERJEVI PRISTAŠI HOČEJO S0CIJALIZEM POVSEM IZTREBITI V PATERSONU BO ŠTRAJK Paterson, N. J., 10. maja. — Dva tisoč članov A.ssoeiated Silk Workers' Union in nad 2000 ne-organiai ranili delavcev bo 17. maja zastrajkalo. ako do tedaj tovarnarji ne sprejmojo njihovih zahtev. Delavci, katerih organizacija je zvezana z American Federation of Laibor..zahtevajo osem ur dela na dan in 40 ur na- teden. 1'nijski voditelji pravijo, da se tla j delajo delavci po HO do 70 ur na teden in zaslužijo povprečno jx> $10 na teden. ŽENO JE DAL NAPRODAJ 8t. Louis, Mo., 10. maja. — Mrs. Frank P. Paippas toži svojega ino-ža na ločitev zakona, ker jo je postavil naprodaj za $1000. ZEPPELIN JE ODLETEL V JUŽNO AMERIKO Frirdrichshaf en, Švica, 10. maja.—(ira*f Zeppelin, pod vodstvom kapitaija dr. Hugona Eckenerja. je na prvem potni adansktm poletu v Južno Ameriko. Z zrakoplovom se pelje 11 potnikov. bondov dobili z zlatom izplačanih obresti, tudi tuji dolžniki Ameriki ne bodo plačali v zlatu. Ako Združene države vztrajajo na svojem stali-šču, tedaj ima Francija pri svojem dolgu $4,000,-000,000 vojnega dolga pravico zahtevati 80 odstotkov popusta, ker je francoski frank toliko izgubil na svoji vrednosti. Ker tedaj Amerika noče plačati svojih obveznosti v zlatu, je po mnenju svetovnih finančnikov nov dokaz, da more prihodnja gospodarska'konferenca v Londonu konecno rešiti denarno zmešnjavo. GANDHIJEVA . MOČ PEŠA K njemu Je bil poklican zdravnik. — Nahaja se v raskošni vili neke vdove. -— Leži na verandi med blazinami. Poona, Indija, 10. maja. — Ker se je liri Mahatma Uandhiju po dveh dnevih, posta pojavila velika slabost, je bil iz Homtbaja pokli- ean odličen zdravnik. (Jandlii. ki tehta samo 93 funtov. leži med bi aid 11 ami 11a mra-mornati verandi razkošne vile. ki je last vdove po bogatem trgovcu. Lady Vital i da-; Tbaekersev. (■handi vživa samo vodo. Pri lijem so vedno Lady Thaekersev. Sarojini Xaklu in nek strežaj. Drugi dan p«ksta se je (•handija polotila velika lakota, toda popil je samo nekaj vode. Toda .svojim prijateljem je priznal, da je zelo lačen. (Mianili je rekel, da je prostovoljno razglasil. da za en mesec •preneha njegova kampanja nepokorščine do indijske vlade, visled česar je bil v zaporu 16 mesecev. Rekel pa je. da je takoj pripravljen vrniti se v ječo. ako v tem času ne pride do sporazuma med vlado in vseindiAskim kongresom glede političnih problemov. Dunaj, Avstrija, 10. maj*. — Prejšnji predsednik vseindijskega kongres* V. .J. Patel !n bivSi župan v Kalkuti t'andra Bose sta objavila v sanatoriju. v katerem n^iaja Patri, naslednjo skupno izjavo : — Prepričana ava. da je Mahatma Cianilhi kot polit-ični voditelj zgrešil svojo pot. Čas je prišel za radikalno ropremerabo vse-indijskoga kongresa na novih načelih in novih metodah. Xesodelo-vanja ne kače opustiti, toda neso-delovanje mora biti »premen jen o v bolj bojevito in boji za svobodo morajo b&viti na vseh frontah« BERLIN, Nemčija, 10. maja. — Nazijska vlada je zaplenila premoženje socijalistične stranke in vseh njenih podružnic. To je drugi važni korak v Hitlerjevi "revoluciji" in ima namen iztrebiti v Nemčiji socijalizem. Ta drafttiena z:-.'plennba je uničila zadnjo moč socijalistov v njihovem nasprotstvu proti Hitlerjevi vi ajdi izven jetniTikih taborov, kjer je zaprtih več sto komunistov in socijalistov. Vlada je tudi odpravila socija-listično "armado" Iteichsbanner, ki je bila. sliv na fašistični armadi. Ustavljeni so vsi socijalistx-ni listi. katerih je v Xemieiiji 135. Vlada je izjavila, da je bila za-plonuba odrejena, ker hoče varovati delavce pred korupcijo, katero je zadnje čase vladna preiskava dognala. Zaplenjeno premoženje je vredno več milijonov mark. Berlin, Nemčija, 10. maja. — Po celi Xemčiji znašajo na javnih trgih na "ikulturni oltar" knjige židovskih in komunističnih pisateljev. da bodo sežgane vpričo ljudstva. Xa kjer je padlo okoli 100 Japoncev in l->00 Kitajcev. Japonci se-| daj pritiskajo na Lwaneow. kjer se je končala japonska ofenziva prejšnjejra tedna. ADVERTISE in "GLAS NAP.ODA' HERRIOT SKUŠA VREČI KABINET Pariz, Francija, 10. maja.—Uiv-ši ministrski prei- \ Lil m nW YORK, THTJSSDAY, MAY 11, 1933. THE LARGEST SLOVENE DAILY 4b U. B. A. Glas Naroda" OwmH and Published by ■LOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Oorpo*atk»o) Place of buetaeee lit, Tma. tbe corporation lid addram of •bore offlcen: •f Manhattan New York City. N. X. GLAS NARODA (Voice of the People) I—oed Itwt Day Except 8 and ay and Holiday" it celo leto Telia aa Kanbdo ............... IfcpdVlCtrf........ Ib letw •••»«•»•(•• riko ta WOO 98j00 fieo fca New York aa celo leco......f7.0C Za pol leta.................... $3.00 Za Inozemstvo aa celo leto ...... $7.30 Za pol leta....................SOJO Subscription Yearly $0.00 Advertisement on Agreement "Qhw Naroda" labaja yaakl dan lxTaemUl nedelj tn praznikov. Ooplat brea podplaa In oeebnoetl ee ne prtoWuJejo. Denar naj se blagovoli •flHUaQ po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae ton tudi prejftnje blrallHe naznani, da hitreje ne f demo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18lh Street. New York. N. X, Telephone: CHel*ea 8—3878 BREZ KOMENTARJA! Predsednik jugoslovanske narodne skupščine in voditelj jugoslovanske bavna i'oh ova enodejaikka "Surovina", v kateri nastopajo naši priznani igralci: Mws Kaplja ter Mr. KerS-niam' in Mr. Vojska. Da .se bo po programu razvila prisrčna zafba/va, je umevno .samo po sobi. Iz .slovensko dvorane ko n«* bo iii-11«'o poslovil spočit, lačen ali žejen. Začetek bo točno ob šestih zvečer. Nasvideuje torej! Prijatelj. Trafford, Pa. Cen j. uredništvo! Ker je to prvi dopis v tem letu. upam. da bo gotovo natisnjeno teli par vrstic v Glas Naroda. ■Ojdelu ne bom poročal, ker je itak pod ničlo. Upam. da bo bolje pod novim predsednikom Mr. Rooseveltom. Toda šlo bo tržko. ker nas je Mr. Hoover * svojimi obljubami preveč potisnil v močvirje. Da si ca/s kratimo. obdelujemo vrtove. Dosti slabo je. ker ni drugega dela. Žalfcbog. pomagati si ne moremo, in moraano čakati, da bo bolje. VeJifca noč je za nami. in a.r tejra nimamo, ker nas ni dosti Slovencev, pač pa samo par družiti. Tn vam pošiljam malo vsoto za zaostalo naročnino filas Naroda. Drugič kaj več. Joseph K., naročnik. Chicago, 111. Ko pošiljam naročnino za list CJlas Naroda, .se vam zahvalim za potrpljenje in rodno dostavljanje Ihsta. Pri tej priliki naj dostavim še par vrst k*, da si ravno sem bolj sposoben žagati in tesati les. kakor pa pisati. Tukaj je vedno devolj a ko vrstnih novic, veselih in žalostnih. Zadnjih je,na j več, smešne pa vse prokaša.jo, Naj jih navedem par glede svetovne razstave. Agenti so pridno na delu. da sleparijo ljudi. Ne toliko v bližini, pač pa v bolj oddaljenih krajih. Sem je dospel nekdo iz daljne Californije z vsemi dokumenti, da je kupil zemljišče na kraju, kjer se bo vršila razstava. Upal je. da bo lahko dal zemljišče v najem za art-iri mesece za vsoto deset do dvajset tisoč dolar---^____ j<»v. Ko je dospel sem, izprevi-del. da je osleparjen. Ker ravno pišem, naj posvetim par vrstic v spomin moje pokojne soproge Frančiške Kem, ki je preminula pred letom dni: Zvesta žena in dobra mati si bila; po Tvoji smrti v naši l>iši več sreče ni. Do smrti Ti ostanem vdan. ko bo moj grob poleg Tvojega.*izkopan. Joe Kem. soprog; Joseph iue Kern, hči. Detroit, Mich. Rcuka so poročila iz našega mesta Detroit, kakor so tudi redk? uovk-e. Dasiravno .so se suliaci na vse preteke upirali, dobimo pivo 11. maja. Upajmo, da je 3.2 odstotno pivo samo začetek povratka* k boljšim čas um. ■Naj vaiu tem potoni poročam, da priredi pevski »bor "Slavce" pevski koncert v nedeljo 14. maja ob ;J. uri popoldne v Delavskem Domu. 437 Livernors. Ivoncert ima sledeči program: 1—»Jaklratisko morje (A. Il-atd-rich), moški zbor "Slavec"; 2— Pod oknom (A. I laid rich), imwiki abor "Slavec"; 3—A'a tujih tleh, duet, Mr. F. Snider; 4—Divja rožica. dnet. Mr.s. A. Kotor; 5—— Karzstanek. kvartet "Slavee"; 16— Občutki. mo:.ki zbor 44e*»m.i. različne kva-rtete. sole, duete. moški in mešani uibor. Zbor "Slavee" se trudi. da bo kolikor mogoče izpopolnil bogati program. Na »videnje! Poročevalec. da, na katerega sem -brl nad dvajset let na-ročen, pa mi res ni mogoče. KaAcorhitro bom kaj zaslužil, bom poslal. Yča*i grem k dobremu rojaku Mr. Miku Andokšeku na Kansas Street, kjer čitam t J las Nanrda. Najbolj mi ugaja Petrova kolona. Oh, če bi bil Peter tukaj, bi imel dosti gradiya. posobno sedaj, odkar prodajajo dobro pivo. Saloni so polni moških in žensk, ki pijejo pri bari in kade cigarete. Ž Tiske šo bolj nego moški. Tukaj bom še kake tri tetine, nakar .se bom odpravil proti \~zhodu. V Clove-Jaiidu in Minni^oti imam dosti znancev, katerim sem pisal, pa se mi nilič * ne oglasi ker vedo. tla nimam denarja. Dokler sem imel denar, smo bili seveda veliki prija telji. No, pa saj je vedno tako. Vreme ni več tako kot je bilo pred leti. Skoro vedno piha severni ali pa za pad u i veter in tudi sol nee se malokda j prikaže. Sol lična. Kalifornija bo kmalu .severnemu tečaju podobna. Zdi se mi. da se vreme ravna po narodih, ki so v zadnjih letih precej ponoreli. Pozdra v! Frank Zaje. 23?» Minna Street. San Francisco. Ual. San Francisco, Oal. Tukaj v San Franciscu še vedno ni nič z delom, in mislim, da tudi tako kmalu ne bo. Kdor dela. skoro nič no zasluži. Zdi se mi. da je po drugih državah istotako. Kmn-ht bo tri leta. ko nisem zaslužil še nobenega centa. Vsak dan hodim ■za dolom, pa nič in nič. Rad bi obnovil naročnino na Glas Naro- IZVEŽBANE StVALKE dobe delo na moških slamnikih. Samo "Box machine". Uarlou Bat Co., 632 Broadway,*N. V. C. (3 x) DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE. DA JIH NE MOREMO NAVESTI ..... Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena. nručiu f AMttltalH DOLARJIH Za lapladllo $5.00 morate poslati — $ 5.75 •« " $10.00 " r " ........$10.85 , M '» $184)0 " •• .......41®.— $20.00 " " .......J21— . " " $40.00 " » ........$41.25 ^ $50.00 » ^ .......JM.50 rmmaxk dOM ▼ staram kraj« ttptottto t «H»rJ«b. NuJba nakaiUa terriujemo po Cable Letter za pristojbino $L— SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY "Glai Naroda" jo**, K. x. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolar« jev brex vsake izjave, v kako svrlio je denar name-i njen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot ato dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno posiljatvijo. «. mmm mtm m^m amm ^mm mm mmm s B MM MM an ^ mm m mmm ^^___ I DECLARATION FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No. ............................ 1« aent bf me for the purpose of----— and is not intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 8th, 1033, the executive order of March 10th. 1033 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) ID BOIfO TOČNO IN HITRO IZVR&EU VSAKO POSlLJATOT SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gk* Naroda" USPEHI MODERNE KIRURGIJE Na kongrmiti nemških kirurgov v Berlimi. ki sr vrši t«> dni. jo pora-čnj intnl dniffim j»r->f. iz Kic la o vnašanju kp\mtl] skupin. Pi,-Irj? znanih štirih skupin .->«» katero tlrup^. ki pa H^lj te»>r»»-li»"'iH*«ra pomena. \avzo«"nnst posebnih asrhitininov, ki nznaotije'n vrst«* krvi. se da ^ lahkoto ugotoviti 7. znanimi }x><.topki. tak« l»riun»rov transfuzije z iz\Tstnini uspeh run. <> operativnem ohravnavanju n ka j«» «rovori 1 prof. Koeni«? i Wuerzhuryra in j»- »avraeal pred vsem v obein-Mtvu utr>no nuionje. da te ojx«raoijr in dol in držal napis: — Brezposelni zahtevamo pet dolarjev tedenske podpore v "jotovrni! — Na policijski po-•stoji so tjcn prci.skali in našli pri njem $1080 zašitih v .srajci, in dve baiK-u-i knjižici, ki izkazujeta skupno bilanco $:jr>no v dveh bankah v Derrverju. Colo. Martinčič. r"v-no oblečen, jc povedal policiji, da njegov čikaški naslov je 141 So. ILUsted St.. star je 4!» let. rojen v Avstriji (!). že tri leta brez dela. sem je prišel v zadnjem januarju. j<* član "Tneiuploved councila" (komunistična organizacija) in 11 ena r. ki ^'a ima. jc zaslužil prejšnja leta v eoloradskih premnjrtjv-nikih. kjer so bile nekt»č dobre plače in med vojno celo služili po ifcJO dncvn«>. Ko :-.c j<- otlprav-l.i.tl iz Denverja v Chicago, je imel okroK" $7rl- vedli pred sodnika (!. Melntvra na obtožbo "nedostojnejra obnaš.«-nja". Sodnik jra oUsodil v plačilo $200. Martinčič se je hotel pogajati, da bi mu siulnik znižal kazen. t«Kl:i sodnik jc dejal, tla ga lahko pošlje v zapor in tedaj je plačal. Siulnik je rekel : — Vsakdo. ki nosi toliko denarja pri .sebi in zahteva podporo v gotovini, bi moral biti poslan tja. odkoder .i*' prišel. ODDAM MODERNO STANOVANJE ti sob. parna kurjava in gorka voda. — Vprašajte: MBS. RFPN1K. 144 KOXALL STKEET, KIIMJK-WOOI), N. Y. (2 ALI STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI. NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE. TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Im svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unij«*. Premožen« nad $1,500,000.00. — Za vstaiiovitcv novega društva zadostuje S odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:--OLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čiU umo val« (S»n»t«o, pa« pu val Slovenci ▼ okolici. I QMK2JI OGLASE SO ZMEXHE O karah in drugih stvareh 1'rav ni«"- me ui srsMu povedati, da se na avtonicubile in tru«*k w' toliko razutiieiu k<> zajet* na bo«ben. I*i' uajbolj;i volji ne ločini dveh kar, katerega i/d elk a sta. ee ni-inata spredaj napisano. Edino! • Forda pi^znani p<> zuuai>j(«*ti. toda le .stari izdelek. No veji« Fonda pa ne razlikujem od Nardia. med l'ly-monthoni in Au1>urnom ue vidim nobene razlike ter ne ločim Lin-colna od Cbevroleta. To ugotovilo naj vam bo doka«/, da .sem v tem pojrledu velik nevMlnež. iu ni mi žal. Imam namreč miko čudno slutnjo. ki me že več let preganja, namreč, da bo nekega- lepega dne avtiunobrl usodepoln zame. Se večji ne ved nt« sem pa glede motorjev, sparlq>li»gov. zavor, ba-t< rij in dru«je ropotije, ki oskrbuje avtomobil s primernim premikanjem, da pride tja. kamor je namenjen. če ga medpotiflna ne iusta-vi oko postave in odvede voeača pred sodnika, ki pravi s pomembnim irhiKom: — Zaenkrat naj bo deset dolarjev, prihodnjič boš pa ob lajseiis. V splošnem je a vtnmcW)»l precej 'komplicirana stvar. Dokler ^re. je rs<* dobro, ko oa začne Hiranja*i neumnosti, .re treba že velike izkušnje in spretnosti, ee hočeš dognati napako. V dokaz, naj vam bo sledeča res-ničoa z«ro<11)a : Lani hcm lope«a poietneara večera vozil z mojim prijateljem Frankom Mah-letom iz Albany proti zapndn. .Solnee je /. '■ bajalo. ecstrj lepa in položna. Kakih petdeset milj izven trlavne^a ni est a newv orAke države, odkoder se je Franklin D. Roosevelt preselil v \Vi?.sliingli)n. snu* .se ustavili in pol»'rvo, kar ti izkaže niti človek. Dobrote, ki jih je pej-pravrla \ ta namen j*nspa Re-za smo pridno zalivali s californij-čjmoni. par let staro kapljo, kije baUain z.a želodec in -rcc. Xjjt't je Matija s prvo karo oil-norel n.nprej z neko Poljačko. mi. pa polagoma za njim: v<«ili nismo več kot .štiride.set milj na uro. s»*del sem pole«: FVanka«, ki je mali.br^cden možak, l.e rexlkokdaj rcce ka-tero. ko jo pa reče, zaleže za vse. Ker tudi jaz nisem posobno •robo/dalo. sva molčala. Besedo so imele ženske na zadnjib .sedežih. Frank je torej molčal in •»ledal uei»remično naprej. O čem je premišljeval, ivsem vedel, ("e bi ga pretlobro ne ])oznal. bi .sk«»ro domneval, Ja je hotel reči: — Presneti Z^ajra. ž- s]iet bo par tednov visel na meni. Ker lni pa poznam, vem. da mu je r->c nekaj drugega rojilo po glavi. Pogledam v smer. kamor j** imel uprt pogled. Naenkrat .s- mi je zazdelo, da se prednji kouee ka re .sumljivo ziblje .seiniirtja. — Californijean je pa salamen-Jsko močan. — j«1 bila moja prva misel, nakar scin za mižal v pri je t-m tn ugodju. I'o par minutah sp»»t pogledam. Tedaj hi bil skoro prisegel, da se kara res ziblje. — Kttj gleda.«— .se oglasi Frank. — Premočno vino imaš. — odvrnem. — Nisem dust i pil. toda vse mi miglja pred očmi. — Kara se zi'blje. — doslavi. — Oudno. Zjutraj sem vso pregledal. Najbrž, bo steering wheel narobe. — Močno vino inis«. Frank, — ponovim smeje. — saj nisi skoro nič pil. na je tudi tobe udarilo, da orba vidiva strahove. To je bil ves najin pogovor. Malo zadrcmljem in spet pogledam: prednji konec kare je zanaiialo vedno bolj na stran. — Pa že vsaj ni nalil californrjčana v tank? — sem se prec^r&šil. Pri prvi gazolinski postaji je Frank ustavil. Nasproti naan pride desetletni fant. misleč, da hočemo kuprti gazolin. — Kje je oče— ga vpraša Frani k. — Ga ni doma. — odvrne fantek. — Kje je torej kdo. ki ve kaj o karah .' — Jaz vem vse. — pravi fantič fiotmozHi vestno. % Frank ga pomilovalno pogleda in reče: — No. če vse veš, pa povej. kaj je wrong / mojo liaro. Fant se pa še bolj same«a.vestno odreže: — Fiat ima« na zadnjem desnem kolesu. Frank pogleda, se pritne«* gla-i vo in vaklikne: — V» ga hudiča, saj je rets! tllAI NABODr MEW TORS, THUMDAY, KAY 11,1933. THE LARGEST SLOVENE DAILY in 17. 8. A. PROPAGANDA BREZBOŽNIKOV **Revue ile* ileux Monde*" pri-naaa pregled aovjeUke protrver- ske methiaro politike, ki ga je »pisal monsignor M. *D' llerbijrny. Protivefftka propaganda, za katero imajo ko v jet i toliko denarja, nikakor ni omejena na področje Sovjetske zv«r, temveč je neločljiva od raweznega omrežja komun istih'ne internacijonale. Kr-»•amstvo smatrajo v M<*.kvi za najnevarn»*jaepa sovražnika, ker pobija osnove komunističnih naukov: materija! Lstično filozofijo in tturovo razredno nt«trpno*t. llolj-H«-viki hočejo premagati krwan-*ke veroizpovedi s tem, da poskii-iajo pridobiti mlatimo od šolske dece in do v jtokouoleev. V ta namen so povsod ustanovili javne ali tajne zverce. Pionirske krožke (rdeči skavti) in al. organizacije, ki vadijo naraščaj v "aktivnem boju zoper malike". V Moskvi sami vodi .Ja-roviaski "univenzo za brez- božnike", kjer pripravlja apostole \>»-h delov sveta. Angleži in .la-ponei, zamorci in avKtral-ski oto-rani, Indijanci iz Južne Amerike itd. bodo potem širili v domačih deželah moskovske nauke. Slušatelji pz kolonij imajo seveda po- tebna predavanja. Za Evropo in Zedinjene države zadostujejo oz-nanjevalei ste isms. A v boju zoper misijonarje po kolonijah oznanjajo boljševiki pred vsem "naci-jonalno in versko vstajenje izko-rweanih narodov". Po potrebi pod-pirajo tudi poganstvo kot svojega zav«v.mka. Hamburg j*4 pruštvo prijateljev sovjetov", ki j** prevfeelo skupilo vodstvo poli-tične in proti verske komunistične propagande. lahaja tudi tednik **Xedeljnki zagovornik" z napadalnimi članki in odgovori na proti-Terska vprašanja bravcev. Pfnebno čudno obliko ima protiverski boj v Peruju. Tukaj opevajo komunisti nekdanji državni so-cijalizem pod Inki in ga primerjajo s sovjetsko ustavo. "Španski nasilni osvojevalci n pomočjo pobesnelih katoliških menihov ko uničili veliko državo s kultom kolnca in namesto enakosti prinesli krščansko izkoriščanje šibkej-tih". Moskovuki odposlanci podpirajo z denarjem pristaše obnovi-Sve nekdanjega komunizma In-kov. Pri nahujiskanem ljudstvu priljubljeni govornik Mariateji (umrl na j«-ti4d šele M let star lanskega leta) je dokazal, da je bolj-£«• spoštovati solnce kakor Kristusa. a brezvenstvo je najvišja razvojna stopnja. Pisatelj LouU Val-ca»nsel v neki knjigi "Tempos-tad en h* Andes" (Burja v Andih) op<*va nekdanjo državo Inkov in priporoča rojakom obnovitev "sijajnega veličastnega" oboževanja tolnea. V Kvropi so sevedi potrebna druga sredstva. Tu je bila ustanovljena leta 19.10 na Nemikem Mednarodna liga napadalnih brez-f>ožnikov (Kaempfende (jotMosen) ki je ustanovila tečaje za propagandist«* s katoliškim in luteran-skim oddelkom. Dokler ni prišel' Hitler, j» tiskala v 100.000 izvodih Časopis 'VS'eulamr. Kazen tega t »»rod njega glasila je izhajajo na Nemlkem 7 drirgih proti verskih lortov poleg neAtevila letakov, in so se predvajali protiverski filmi. Koiminislični pisatelji in slikarji »o prispevali protiven»ke povesti, petimi, karikature in »lično. Nemški brettbodniki ao prav po moo-k o vse m aglrdu rabili tudi oder, da bi oamaiiti duhovščino obeh glavnih ver o »povedi. Mladina je nato tovarnah in iolah, pri- rejala surove "žive slike" ali prepevala na pohodih sročilo dohiti brerspri-mesni kisik. S tem je dokazal, da ni zrak nobena kemična prvina, kakor so domnevali raziskovalci od Aristotela naprej. A odkritje je zelo razburilo takratno nestrpno javnost. Znanstveniki so očitali Prist-leyu zvezo z vragom. Izgubil ?e župnijo, po dolgem preganjanju pobegnil v Ameriko in je bil u-streljen pri slučajnem prepiru ])') nekem izredno nebrrsdanerfl nasprotniku. Nemški lekarnar Scheele, ki jc rstočasno izločil kisik, ni bil deležen zasluženega zmagoslavja ~ po pre\T-atu v kemiji. Pripravi:aI je neko strupeno zdravilo s stekleno cevko v uitih, slučajni pogoltnil kapljico strupa in umrl. Znameniti Lavoisier je dokazal v svojem pariškem laboratoriju, da je gorljivost posledica zedinjen^a drugih prvin s kisikom. Njegov konec je bil še bolj tragičen. Prišel je poti pu i lot i no. Krvoločni revoluci'ski sodniki so odgovorili njegovemu branilcu, ki je povdarjal velike znanstvene zasluge obsojenca: — To je brez pomena .za revolucijo! NOVA KRMARJA SVETA Znani pariški vseučiliški profesor Andre Siegfried, ki se peča predvsem s psihologijo narodov, jc razvil pred svojim dijaškim poslušalstvom v visoki politični šoli nazorno sliko, kako je Evropa izgubila svoje prvenstvo in nadvlado v svetu. Ko sem bil leta 1897. prvič potoval okrog sveta — je »ačel Siegfried — se mi je zdela politična, gorspodaraka in duševna hegemonija Evrope nekaj naravnega in trajnega: ni mi prišlo na misel, da bi kdaj ute^rnila priti v nevarnost ali pa izginiti. Tembolj sem občutil izprt-menlbo po svetovni vojni. Ne le, da so drugi deli sveta to hegemonijo zametali. marveč je belo pleme samo izgubilo dobršen del svojega ugleda in oblasti. Ali je tu še kaj rošiti! Stvar si moramo predor.iti v zgodovinski zvezi in ne smemo pozabiti, da sega evropska hegemonija samo tri tlo štiri stoletja na«zaj in da pred prerodom — renaissanco — Evropa niti ni bila povsem gospodarica svojega lastnega ozemlja.- Rusija, Turčija, Španija, Sredozemsko 411 or je so bili pod a-zijskim vplivom. Kele po osvojitvi kolonij se je belo pleme povzpelo nad druge narode in omogočilo evropski civilizaciji njen razvoj v svetu. To se je zgodilo tem laže, ker no istočasno zusnula nekatera plemena, ki so bila preje gospodovala. Xa- dan s carinskimi mejami; Kina. Indija, ki so si dajale nekoč svoje fiskalne tarife izdelati po Angležih. imajo danes lastne carin-nke zakone in denarne vrednote so kakor zapahi med »o&ameanimi deželami. Tako vidimo — kakor po smrti Aleksandra Velikega--kako razpada imperij evropske civilizacije v tri velika vplivna področja: stara Evropa z robom Azije in Afrike. mlada Amerika s Tihim oceanom in Vzhodna Aizija. ki se razdeli med Japonsko in Kita jsko — in morebiti Rusijo. Kakšno ulogo more Evropa v .bodoče še zahtevati v neevropskih deželah ? Navado imamo reči, da smo prineslii temnopoltim plemenom duševno in nravno dobro — krščanstvo. V resniei in dejanju pa smo jim prinesli materialistično silo našega bivanja. To je posebno oči t o v ameriškem idealu, ki stremi za socijalinim in gmotnim napredkom. Azijski civilizirani narodi tudi nikakor ne mislijo o nas, da jih nravno prekašamo; dbčudujejo le na« lejavni odpor proti naravnim silam, kjer je popolno nasprotje njihovega lastnega fatalizma. Prometej. ki je iznašel openj. je prava podoba Evrope. Prinesli smo svetu mogočen ferment; naše dejanje, naš materijalizem. Značilno je, kar opažajo misijonarji, kako pravo sovrai'tvo proti krščanstvu ne pri- POBIJANJE PSOV stop Evrope 11a čelo sveta v 16. J liaja od pripadnikov drugih ver stoletju moremo primerjati s pre- marveč od no vernih, ki so se zapi-sel je van jem narodov. Razvoj pa sali niaterijalnemu idealu in »češe je popolnoma razmahnil šele v , jo resnico izven veroizpovedanj. 19. stoletju, ko je industrijska kul-1 Misel, da si mora človek sam po- ima kak5en denar, je Vrgel svojo tura izpremenila naše pojmovanje magati in si priboriti boljši polo-o življenju in dala svetu nov ri-, žaj v življenju, je bHa pijača, s tem. Gospodarstvo je vse ž hi j en je katero so posebno Američani oma I7TID1CMA 7TVI VCfcllP ! s,i obiskali Ljeninov mavzolej na IZlUUl^llVUtNJL |ta način milijoni ljudi. Začetek ____razpadanja Ljeninovegn trupla jj bil viden že pred nekaj leti, toda Pred nekaj dnevi je prijela du- nihče ni mogel dognati, kaj je t>-najska policija svojevrstnega sle- mu vzrok. Zdaj je pozvala moskov-par/a, ki je pripravil mnogo oseb ska vlada poseben kolegij ruskih ob vse imetje, ki so mu ga zaupale, j zdravnikov in kemikov, naj dožc-19. aprila so imeli v odlični dunaj- nej0 pomanjkljivosti, ki vzrok ski Četrti nenavaden prizor. Več . razpadanja mrliča, fceveda bo ru-detektivov je planilo iz skrite ve- ska vlada skušala storiti vse, da se že na mimoidočega elegantnefea i proces razpadanja ustavi, gospoda zrelih let ter mu nai>o\v-1 dalo aretacij *. Aretiranec pa se je I t temu |K>skusu uprl, zaradi česar so • V A tNH ? K morali detektivi najeti avtomobil, V A Z IN U Z* A položiti aretiranca vanj ter se od-' l>eljiiti z njim na stražnico. Tam so aretiranca legitimirali.' Mož je v .16. letu ter je bil poprej konjeniški ritmojsfer. Piše se Robert vitez v Kohen. Njegovi rodi telji so bili ugledni ljudje, eden izmed njegovih najožjih sorodnikov .;e bil admiral v bivši a\stroogrski mornarici. Robert Kohen je že lani imel opravka z dunajsko policijo. Osumili so ga bili goljufij zaradi vsote 40.000 šilingov. Sodna obravnava |w:>ti njemu je bila določena za november, toda obtoženec je pred tem rokom izginil. Nadel .si je lažno ime ter se potikal po Avstriji. Večinoma ie živel v Badnu pri Dunaju, kjer se je izdajal za glavnega delničarja in ravnatelja nekega premogovnika. Ker je imel svetski nastop, lis, I.mil- Ilunich poenotilo, in sicer so pojmi in na-, mili svet in pognali tuja plemena čini zapodne in severne Evrope po.: v stremljenje za uspehom. Lrjudje, vsodi zmagovito prodirali. Njoni ki so bslt tisoče let zadovoljni s kapitalisti 111 tehniki so orjrantzi- svojo usodo, &o vzrojili. Tz Budimpešte javljajo, da bodo v najkrajšem času ubili 800 psov. 800 lastnikov psov namreč kljub ponovnim opominom ni do danes plačalo pasjega davka, zaradi česar je mzuanilo mestno na-čelstvo drastične ukrepe proti vsem lastnikom nsov. Njih ljubljence bodo ubili javno na trgu. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj s malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nndijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse paraike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Kiite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, K. T. radi izven evropska dežele in pasta-! li njihovi gospod«rji in denarni izkoriščevalci. Blagostanje, ki je iz tejra potekalo za Evropo, ji je dovoljevalo, da je izpopolnHa svojo civilizacijo in podvojila svoja kolonijailna prizadevanja. Z industrijo ko prodrle naše vrednote, naši običaji, doli do obleke, v naj-daljnejše dožele. Postali smo model za ves zemeljski planet in se niti zavedali nismo, koliko zavrženega smo z dobrim vred prinesli doodevno manjvrednim plemenom. Tako je bilo do prehoda v 2(>. stoletje. Poslej se je mnogo iz-premenklo. Razmahnilo se je mogočno gibanje proti naši hegemoniji. Dežele, ki so nam marale dajati svoje surovine in živila in niso imeJe niti pravice, da bi jih same predelale ali porabile in so bile dozdevno za vse čase doh>čene v to. da kupujejo »golj naše izdelke, te dežele se sedaj otresajo evropske industrijske nadvlade. Že v 19. stoletju jim je dalo belo pleme v izve nevroi*ikih deželah zgled za to: Združene države, južnoameriške republike, britski dominioni so po vrsti odrasli političnim vajetim evropske celine ; posebno Amerika se je popolnoma osvobodila in že dolgo hodi po svojih lastnih potih. Postala je .središče kulturne privlačnosti, ki se zmagovito kosa z evropsko konkurenco in podreja svojemu vplivu angelško govoreče dominijone vse do Južne Afrike in Avvtradije. Zlas-ti pa so se azijski narodi po stiku z nami prebudili v novo življenje in se poslužujejo metod na- Atzijci. ki so posneli evropski agled zaradi tehnike, ki so se naučili mehanizma, se navadili na udmbnn&t. ki nas pobijajo danrs z našim lastnim orodjem, ki nas v modernem vrvežu nadkriljujejo ■po svoji večji sili — pa 11 una jo en-ega. kar je bistvo Evropejca: individualizma, stvariteljnega duha iznajtlbe. spoštovanja, pred osobnim elementom na lestvici vrednost, ki jc više kakor korist in uspeh. Niti kitajske niti indijske množice ne pnrtnajo tega spoštovanja do duševnega, ki ni vera. pa je vendar sorodno mistiki in v zvezi z grilko tradieijo 111 kilščan-stvom. Potolkel nas je meč, ki smo ga bili Kami dvignili proti temnopoltim plemenom. Doba evropskega političnega gospodstva nad drugimi deli sveta je minila; konec gospodarske hegemonije ni daleč. Skušati moramo, da naše postojanke v konkurenčnem boju z vstajajoč'.m i industrijskimi velesilami ohranimo, v kolikor pač moremo. Kajti narodi z nižjimi živ-Ijenskimi zahtevami, kakor 11. pr. I milic i ali Kitajci, -delajo ceneje, in tehnična organizacija Amerike nadkriljuje našo. Zavedajmo se svoje duševne osobiue in usmerimo svoja prizadevanja tako. da ohranimo skupno evropsko kulturno dobro. Od načina, kako bomo v prihodnjih dvajsetih ali tridesetih letih ute-leševaM Evrc/po in varovali njen ugled, je odvisen naš vpliv v svetu. Tako je tzsenel poaiv francos- še civilizacije, da bi si prklobili j kega znanstvenika, za mir in spo-samostojnost. Po zmedah v 19. ----------* ----* ' - Mi zastopamo vsa paro-brodne družbe. trjf stoletju so prišle k njim v 20. stoletju naše ideje, tako da smo danes priče pravemu protisunku k prerodu. Pred nami nastaja naci-jonalizem, ki ima v prvi vrnti politično . Tako so mu šle na limani ce tudi služkinje in sleparju se je posrečilo sC-asoma iz\*abiti od n;i!i okolu 1(K),<)00 šilingov. Priganja.' Gauss je si»vetla računal za svoje vabljenje žrtev mastno provizijo, ki pa mu jo je Kohen rad plačeval, saj je on itak vse zastonj zaslužil. Kohena «0 prijeli v trenutku, ko je hotel obiskati svojo ženo. Pred pravico je svoje prestopke priznal in zdaj čaka, kakšno kazen mu bodo naložili za njegova nečastna dejan ra. MACDONALD PREVEČ POTUJE Londonski 4'Evening Standard" piše, da jc bil ministrski predsednik Mac Donald lani 207 dni odsoten iz Londona. 74 dni. ko jc heloval, mu ne računajo v ta "dopust". Tudi 38 dni. ki jih je ipo vlednih opravkih prebil v Parizu, Ženevi in Lausanui, mu ne štejejo v zlo. List. kritizira posebno obilna MacDonaldova potovanja po ev ro^jski celini in mu zamerja zlasti dejstvo, da potuje ministrski predsednik najrajši z letalom. Od leta lf»29, ko je prevrsel vlado, je Mae-Dtmald prevozil po zraku nad 3."» t;soč km, večinoma na odprtem sedežu poleg pilota. LJENINOVO TRUPLO RAZPADA Ruska vlada je zaprla L;oninov mavzolej na Rdečem trgu. Stro-kovnjaki so namreč ugotovili, da kaže Ljenintrvo truplo znake razpadanja. Kakor znano, so ga svoj-čas balzamirali in položili v stekleno rakev pred Kremljem, da lbi ga liodile množice gledait. Vsako leto Slovansko Delavsko Podporno Društvo, Ink. (Blotenlan Worklnfmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. -i ODIOR - Pr^MdMlk: MIHAEL PIRN'S T, PtMlprv«l>rne (za Temia^ W. Ya. hi Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stuiar MINNESOTA: Chlsholui, Fnuib an(ls, J. KoprltSek Midway, John 2ust Moon Run, Frank PodmllSek I Pittsburgh in t so okolico, Vlncenl Arfa Pittsburgh. J. Pojrafar Presto, F. B. Demshsr Readng, J. Peril Ire Steel ton, A. Hren Turtle Creek. J. SkerlJ. Fr. Sculfref West Newton, Joseph Jot an WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank Skok ShelKiygan, Leo Majean WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Dlamoudrllle, Joe Rolich Vsak sastopnlk lzoa potrdilo xa sro-to, katero je prejel. Zastopnike rej* kom toplo priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA" "OtAB H Al ODA" row TOM, THUMPAT, MAT U, Itft. I Pri naročilih za več kot $1 — damo V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMAN JKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SLICNE VSEBINE —m.vim ..... POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZUE KNJIGARNA "GLAS SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 Wert 18th Street. New York ZEMLJEVIDI MOLITVENKI : IGRE : -W-----—------V, I ,.;r .......... ......................................................... MOLITVENIKI • VKTA (.'KA v platno ve«............... M v fino usnje ve? ..........l.si » najfinejše usnje vez l.M « najfinejše usnje trda rn .....................................l.M K KUBI ZA DLSO ▼ platno Tex.......— v fino usnje ve* ........... v najfinejše usnje vez Obrtno knJic«TwMT« ......... I 'm"h( m i um rM v u. .............. Pravil* t« olike _______________ Tailiitiir motnje na alkoholski Uei ................................ Trste In revolucija (Pitamle) ..23« .13« ...JI -.75 -JI l.M l.8f RAJKII GLASOVI » platno vea. _____ v usnje vez ......... v fino usnje vez v najfinejše usnje KV|*KU SRCA v tmitiralio usnje v hsnje ve/......... v fino usnje ve*, v najt nej«•(•»1 trdo \f. aun ........................S,— SsAm tin« .........................................t| Sadje v co>pMliiij»l\u ...................„75 I Hteiiik mieln4rea Jezika trdo vez.....................................1JM tuD-IriMiu ....................................I l ied v filu/ufijo tVeber) 13« 1'IJehn J»lsreet', fn.n se* ......... Umi Bog*. s mir ljudem, fiua ni nw jflii«J*» *es .........-.........— /\i»il/rf |M-W*ki. % pUliio ---------— fius —..........—.—........... \ lease. najfinejis ..... —.— Angleški molitveniki: (ia mladino) IhJUt« l'rm»erI;«M»fci v Iwnii'V pliiiiil«-" ?w«mi . v U*l«» k«*t *«-mihi ............ 1__ I.M l.M JM L— l.M Vriikl *t»«en»ki »piMiinik; rblr-ka i>i»em. listin In vlt| za zasebnike in Irgoiro ...............1.25 \ riikl vertedrž ..............................3« 1WHm knjižim ..............................M Zbirk« ilomarih zdravil .....„..............M Zdravilna zelfcča .................................It Zel In plevel, fcluvar naravnega zdraviM t a ..................................131 Xgsdoilua I mrl nosi I pri Sloven- riU. IlrvatUi in Srbih ............I.M Zdraije mladine ..........1.25 Zdratje in bolezen v domači hlii, 'i aveska ............................1.20 /godni ina Srbov. Hrvatorin Slovencev Oletik) II. zvezek ............. „................30 1'rorokovaliie karle — I * nI o Me......................... fin« rezano .......................— lie) af lies ven: fino rexaiM* ...................... V IIKllI«* 1-MIIIM .................... v bijfniej-«. ii*nj* rt-zsno ..«. i ZA nI »It ASI.K, Kej sf Ileal en: T «vl< l reFaiiu ...------ ...Jt .1.1« ...J« ...3§ .. .35 __7t .1.29 .1.SS .131 13« l.M •l.M Is mudi i nega sveta, trdo vea.....IjM Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ....................................IJd Igralke, brottrauo ..............................M Igralce ______________________.____________75 Jagiije.............................................3« •Iznko in Metka (u otroke) .............SI Jernat Zmagovai, Med plazovi ....—M Jutri (Strug) trdo ves ................71 J ur* Mrvi spisi: PuiNilna izdaja vseh 10 zvezkov, IC|MI vezanih _________________________1«.— zvesek: !»r. Zober — Tugomer broširano ................................... .71 Juan iMucriJa ; Povest i iz Apsnskccs življenj.i _____________________________________M Kako se sem jaz likal (Aleaoveci I. zrezek ......R Kak** sem »c Jaz M kal f AleAureek IT. av. _____________M Kako sem se las likal kt ______________5^— Kalkaortko-Tursk* vojska ................M llalkanskn vojaka, s sdkaiul .........25 Iloj in /masa. povest .........................M Itlajenjna Velikega vojvode ............M lto>. (rsmnn) ...................................35 llurska vojaka ................................... Heat in dnevnik ..................................M Čarovnica .........................................35 Cvetina Boro t rajska .......................«S Cvetke ...............................—...........31 Čebelica ...............................................JI Crtire is ilvljenja na kmetih ........35 Drobiš, in rasne povesti — Spisal ktltansid ______________________M Dekle Klt/a .......................................4« Dalmatinske povesti ....................35 Dolga roka............................................3« Do Obrida in BHoljn .......................7« Doli z orožjem -__________________________JI Dva sliki: — Njiva; Starka ........(Metko) ............................31 Devica Orleanska ............................3« Duhovni bo) _____________________.31 Dedek Jo pravil; Marlsfca la ikra. telički _____________________________41 Elizabeta ........................................J5 Fabljota ali eckev v Katakombah.....45 Fraa Baron Tre tik...............................35 Filozofska zgodba --------------------------M Kra Dlsvolo ________________________________51 lioispodarira sveta ---------------------------41 Gostilne v stari LJubljani ...............31 (irska MytnlogiJa ...........................1— GRUNT, roman ............................13« Gusarji ........................... ....................75 (insar v oblakih ___________________________M Hadii Mural (Tolstoj) ...............M Hči papeža, ves.................................1— ■lektorjev meč __________________________31 lledvika ..........................................-41 Hudi tasi. Blag« dale. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ....................„41 Huda Brezdaa (1L a«.) ------------JI Humorske, Grvteske Ia Satir« , vezano l^»v na ženo Irinuiui ....... I .url Ter ................................ Marjetica ........................ Materina žrtev ...............— Moje življenje_________ Mali l-ord ......................... Miljonsr lirez denarja ........ Maron. krščanski dečrk Iz nana ........................................ .Mladih zanikerneiov lastni iiva- lopls --------------------------------- Mlinarjev Janez ............. Musolino ........................................... Mrtvi Goslač ______________________________ Mali Klatež .................................... Mesija ________________________________________ Malenkosti (Ivan Albrccbt) _____ Mladim snem. Zbirka iK»ve*ti za slovi'iislcs uilmliuo ..................... .\listerija, ruuuu ............—............ Možje ................................................ Ka različnih patih _________________________ Notarjev nos, humoreska ............... Narod, ki Umira ...»........................ Naša vas. II. del. I povesti --------- Nova Erotika, trdo ves ..—---------- Nafta leta. trda vez .............—------ broširana ................................... Na Indijskih otokih.................... Naši ljudje.................................. Nekaj iz rnske zgodovina--------- Na krvavih poljanah. Trpljenje In strabole z bojnih imhodov blvle-g:i slovenskega |iolka —. Ob 51 letnici Dr. Janeza K. Kraka Onkraj pragozda . Odkritje Aaserlke, trdo veaano mehko vezaes Praprečanove zgodbo Pasti in zaakl ------ Pater Kajetan----------- Pingvinski otok ----------------- Povest s sedmih obeienih . Pravica kladiva ------------------ Pabkki la Bala (Albrecbt) Pariški zlatar --------------------- Prihajač, povest ..—........... *«iigal«c.................—----— Povesil, pesmi v prosi (Baudelaire) trdo vesano .........................-.....L< Prt ic mrtl Intfijanrl Precanjanjo Jev .41 .41 .31 j-St. !HL (U Andrejev) Cm® as- A«, i »oslov. Tok IP Vidmar, 82 str. broil. ---------------------------------35 lih ..JI —75 ..3« ...4« ...25 ,...71 .3« ...ti ...25 1.— 131 ....4« ..35 ...4« ,jN -71 -ti ..JI ...M ....M ►•••tt Pa strani klobuk _ Plat iv ena---------— Pri si rim ____________ Pral baftjl ---------- Patria, povest Is Iraka } be _____________________ Prva IjtifecMB —„ Pa gorah la daliaah Pal litra vipavca — Poslednji Mehikanec Pravljice H. Majar Predtrianl, Praftern In idki v graamiaaa Prigedbe čebelice Maja, trda vea L— Ptice selivke, trda vsa_______________..7« Robinzon ...........................................M Robinzon Crusoe...................................II Revolurija na Portugalskem ..........3« Rdc+a In beta vrtalea, potmi ........3« Rdeča megla ..._______........................—.....7« Rdeča kokarda...............................1 JI Heržant Dlaiola. vez. l.M Slovenski ialjivec .............................M Slav enak i Robinzon, trd. vez. --------„...75 Stric Tomova koča .........................Si Sueški invalid.....................................J5 Skozi širno Imlijo ............................31 Sanjska knjiga, uiula .........................M Sanjska knjiga, velika —.........JI Sanjska knjiga. (Arabska) .........UI Spomini JueosUranskeaa dobre-voljca. 1511—1H18 ................1J5 Sredorimcl. trd. vez. __________________.31 bro*. —.............................—......,.M Str a note vojne .......... Stirl smrti, 4. zv___________________________H Smrt pred lii£* _____________________________35 Stanley v Afriki ..............................H Spomin zuanega potovalen __________13« Stritarjeva Anthologlja. bro* ________3« Slsto Šesto, |N>veat iz Ahrmev _______.3« Sin medvedjega lovca, rutoplsnl roman ................... .......................3« Student naj bo. V, zv. .—...............35 Sveta Notbnrgn .................................J%5 Spis je, male iwrcMl .............................15 Stezosledec...........................................JI Šopek Samotarke .............................3« Sveta noč .........................................3« N vet lobe in sence__________________________131 Slike (lleško) ..................................3« Spake, humoreska, trda vez........—30 SHAKESPE vKEVA DEIJI: Macbbet. trdo rez...............................M brečiruno .....................................7« Olliele ...................................H Sen Kresne noči ______________________.71 Splošna Knjižnica= 6l. 1. (Ivsu Albrecbt) Ranjena gruda. Izvirna povest. 101 str.. brlsksno ....................................35 St. 3. (1 v ti n lto/.iunn) ..Teataosent ljudska draiua v 4 dej., bro«. 103 strani ... ..............................35 St. 4. (Cvetko Uular) ..Poletno klnaje, Izbraue jiesml, 184 str., broAlrano ........—......................31 At. d. (Novak) I.Jnohsumnost ...-M St. 7. Andersonove pripovedka. Za slureusko tulsdino priredila ITtva, 111 strani, broi.................JI St. H Akt štev. 113 ___________________.75 Stev. I. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi ssJskm aaHje, 347 atraaL bro«...........7« St. 10. i Iran Albreht). ..AnireJ Ternone, relljefua karikatura tn mtnnlostL 55 str^ bruA..........25 6t. 11. (Pavel Gollai Peterčkovo poslednje sanje, buiifet povest Št. 14. (lir. Kari Kuglifi) Denar, narodno-gosisMlarski spia pošlo, venll dr. Albiu OgrU, 236 str.. St. 15. Edmomi In Jntes do Gon- court, Iteuec Mauiierin ...................41 At. 10. (Janka Življenja, peamL 112 str., h ros. ______________.45 fit. 17. (Prosper Marimec) Verne da*e v vlcah, povest, p revel Ilir-Ko Pretaar. 80 etra. ----------------M St. 19. 4 tierbart Hanptiaan) Po-toptjeni svoa, dram. hajka v petih dajanjih, poslovenil Aaton Fantek. 124 strank brufi.----JI St. 20. (Jul. Zejrer) f)«aspa(i la HeMaraaakL Japonski rotaaa, la česčine prevel dr. Fran Brada«. 154 atraaL broL _____________45 §L 21. (Frilulia Žolna) Dvanajst kratkoiaaalh zgodbic, 1L. 73 str. broa.______________________„..j| It. 22. (Toistoj) Kreutserjeva aonata | / m it. 23. (Sopbokiesi Antigona, tal-aa igra, poslov. C. dolar. «0 str. brottraao ___________ ftt. 24. St. 'SI. (Fran Erjsvec) Brezposelnost in problemi skrbstva sn hwi»«MlU«. M str., hroi. __________Jft fit 29. Tarzan sin opic. trdo vez....1.2« St. 31. Roka roko ............................J5 St. :tj. Živeti _____________________________35 St. (fsaj sa I ustij Krlsp) Vojna s Jugnrto, poslov. An t. Dokler, 121 rraul. bro«. ..................J« St. 30. (Ksaver Me5ko) Ustki. 144 straul .........................................15 St. 37. Domače Hvali ....................JI St. 38. Tarzan In svet ..................1,— Štev. 39. La D shemi ...................34 St. 47. Misterij duše ..................1— Stev. 48. JTarzanave iivali ............3« Stev. 49. Tarzanov sin. trd rez ....1.2« St. 50. Siika De Graje ................1.2« St. 51. Slov. balado In romance.....8n St. 54. V metežu ...........................1.— St. r.5. Namišljeni balnik ................JI St. AO. To ln onkraj Sotle...............31 St. 58. Glad (Hamsun) ..................3« St. 39. (Doatojevakl) Zapiski Is mrtvega doma, I. del...............—1.— St. 00. ilHsriojevskf) Zapiski is .autvega doma, II. del ..................1.— St. 01. (tiolar) Bratje In sestre.....75 St. 0-J. Idijat, I. del (I>ostojevkl .90 St. 62. Idi jot, II del .....................•« St. 64. Idljct. 111. del --------------------Jl St. (W. Idijat, IV. del --------------1« Vsi 4 deli -............................ 5.85 St. 00. Kamela, skozi uho šivan- ko, veseloigra ..................................45 Slavonski pisatelji II. si.: Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero I Perica. Črtice --------------------------------------------231 Tigrovi zobje...........................—------J-— Tik za ir*:nto .................................... Tati«, (Bevk), trd. vea. --------------------15 Tri indijanske povesti .....................J« Tunel, soc. roman ............................1.2« Trenutki oddlhn ............................Ji Turki pred Dunajem ............—........JI Tri legende o razpelu, trd. ves.....35 Tisoč in,ena not (Rape) ve«, mala izdaja ............... ..1.31 -Mi ..1.51 ..3.75 1.21 ..1.31 ..1.25 ....J5 Tisoč in ena not: I. zrezek ................... II. svezek................ III. svezek____________________ 3 KNJIGE SKUPAJ .. t grabi jeni milijonar ..... V krempljih inkvizicije .... V robstvu (MatiCl*) ----------- V gorskem zakotju ........— V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ............................ 2. del............................. OBA SKUPAJ _____________ ....JI .....M ..1.60 Veliki ink visitor -------------------------- * V«ra (Waldova), broš. ......35 Vojska na Solkanu, s slikami .........25 Vrtnar, (Rablndranath Tagore), trdo vesano M broSlrano ——..............................JI Volk spokornlk la drug« pavesti....!.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomlr an poganstva .........35 2. ST. Hudo brez dno .........................55 3. zv. Veoete povesti _______________________35 4. zv. Povesti In stike .......................35 5. zv. Stodent naj bo. — Na* vsak- danji kruh ________________________u SPISI ZA MLADINO (GANG L) 3. zv. trdo vezauo. Vsebuje l'J povesti .................................................30 4. zv. trdo vezauo. Vsebuje 9. po- ...................i-.............................3« 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .........50 B. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- veatl ......_____________...........................3q IGRE Beneški trgovec, Igrokas v 5. dejanj .6« Cyran de Bergerac. Berlina komedija v iMfliU dejanjih. Trdo rezano .—...........................................|.70 Bdela, draina v 4. dej......................60 Gospa z morja, 5. dej........................75 Lokalna železnica, 3. dej..................50 Marta, Semenj * Kicbuiondu, 4. dejuuja ...............................................30 Ob vojski. Igrokaz v fitirih slikah .....30 Tončkove sajne r.a Miklavšev večer, Mladinska igra 9 petjem v 3. dejanjih .........................................60 K. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). rez..................45 Revizor, 5. dejanj, tri'a-Vezana .......75 Za križ In svobodo, Igrokaž r 5. dejanjih .............................................35 Ljudski oder: 4. 7.v. Tihotaper, D. dejanj .............60 5. zv. I*o 12 letih, 4. dejanja ...........60 Zbirka ljudskih luers 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sauje .....................................60 13. snopič. Vesfalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ....................JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška .deklica, Materin blagoslov .............30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža..............................Jo 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ........................30 PESMI in POEZUE Akropol Is In Piramide ......................8« broširano .......................................80 Azazel, trdo vez.................................1.— BAlado in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda rez ..............40 Kraguljtki (Utva) ...............................65 trdo vezano ..............................80 TKB LARGEST SLOVENE DAILY hi U. 8. A. KAZNE PESMI S 8PBEMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foesler) ........................H Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) četvero In petero raznih glasov ......»,49 Jaz bi rad rudečlh roi, iuoftkl zbor s bariton solom in priredbo za dvosjiev.......................................J| V pepelnitnl noti (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor In orkester Izdala Glasbena Matica _____..~~7I Dve pesmi (Prelovec), sa molki s bor In bsriton solo .................38 PESMARICA GLASBENE MATICRt 1. Tesmarira. uredil Hubad ___231 2. Koro&ke slovenske narodna pesnil (SrikarSlč) 1. 2., In B. sv. skuuaj ...............................L« MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne ......,11 St. la. Sto ruti*, Srbine tufnl .....U St. 10. Na planine.............................II St. 1L Zvečer ...............................»..15 St. 1 J. Vasovalec .............................11 Št. 13. Podoknira ...............II Slartek, zbirka šolskih pesmi — (Medved) ......................................J| Lira, srednješolska, 1. in 2. svezek po .51 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen Ženski nil možkl zbor. 15 [K'Hinlc. iPregel) ......1.-* Mešani in moški zbori (AljaS) -—i o. zvezek: Psalm 1US; TI veselo iMij: \a dan: Jjivua noč ....._____»41 B. »vežek: opomin k veselju; Svo-tu noč; Stražniki: Hvalite Gospoda; občutki; tieslo ...................tt T. zvezek: .Slavček; Zaostali ptič; l>oiuortxhia iskrica; Pri svadbl; Pri mrtra.škciu sprevodu; Geslo ,41 S. zrezek: Ti osrečiti jo liotl (mešan zbor); Prijatelji ln senca (meSau zbor* ; Stoji, solnčice stoj; Kmefski lilši .........................41 CERKVENE PESMI Domači glasi, Cerkveno i«eaml za mesau zbor ...........-.......................L-« 12. Tantum Krgo (1'reinrl) ............31 Mašne pesmi za me»an zbor — (Sattner) ........................................31 12 Pange il.ngua Tantum Ergo Go* nitori. (Foersteri ..........................34 12 I'ange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Gerhlč) ................................JI Hvalite Gospoda v njegovih svet-nlkib. -() pesmi na čast svetnikom ( Premrl i ..............................„.4| 10 obhajilnih in 2 v fastpresv. Sr. cu Jeziisovrmu < (irnm) ...............51 Missa in honorem St. Juscphl — (Pogachnik) .....................................4« Kjrie .....................................................M K 8ret emu Ke.šnjemu trlesn — (Foersteri ................................... Sv. Nikolaj ......................................... trdo veaano aoossssossooossssssoosss 1JS (E. L. Bnlwer) r, L del. atr^ Vojni, mir ali iioganstvo, L V pusti v je &la. III. sv.______ Valentin Vodnika izbrani spisi Vodnik *vojeani aaradu ............ Vodnikova pratika 1. 1*27 Vodnikova pratika L 192S Vodniki Ia preporokl Zmiael onsrti Zadajo dnevi nesretnega krklja Za krubem, povest Zadnja kacfka vojska Zadnja pravda, vea. Zgodovina a Zasaj la Življenje slav. trpiaa, lsbranl AleSovac, 3. sv. skopaj Zlat okopi -Ženini aafto Moje obzorje. (CangI) ....................1.25 Narcis (Gruden), broA. .....................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez.....35 Slutne (Albreht), broš.....................30 Pohorska pot1 ;Glasen. broS. ..........30 Oton Zr^-uolč: . Sto ugank................................. NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju n citrah. 4 zrezki ................ Buri pride in, Loračnlca ............ NOTE za TAMBURICE 134 ....21 Vijolica. Pesmi za mladost .50 ..60 ZvonCkI. Zbirka pesulj za sloven-rto mladino. Trdo vezano ......... Ziatorog, pravljice, trda ves .JO ..60 -73 .7« Znamenje Mirih (Doyle) Zgodoviaske Z ognjem la ZMin ia kasen: I. In II. PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koraCnica: 10 svezkov. Vsak zvezek po .........30 t mladinskih pesmi (Adamič) J« NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi < Prelovec ) ------—---------------------.M fiest narodnih pesmi (Prelovec) JI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR . Slovenski akordi (Adamič): I. svesek ....—....---------——....75 11. svezek____—________________________7i Pomladanski adasevl, II. av........45 AmerUka slovenska lira(Holmar) 1— Orlovske himno (Vodopivec) ______130 1« asoAkih in mežanih zborov — (Adamič) ...■■.,..—...—..—.»......45 MOŠKI ZBOR Trije moSkl zbori (Pavčlč) Izdala Glasbeha Matica ..... Narodna nagrobnim (Pavčlč) Gorski odmevi (Labarear 2. av. Slovenske narodne pesmi sa taasba- raSki zbor in petje (Itajuk) ....1.31 Bom šel na planlnre. Poilpurl slov. narodnih pesmi (Itajuk) — I.-j Na Gorenjskem je fletno ................1.-4 RAZGLEDNICE Nevryorske, Različne, dnčat .............41 Velikonočne, božične in novoletne ducat .............................................„„4| Iz raznih slovenskih krajev, ducat .44 Narodna noša, ducat .........................,«f posamezne ih> .............................33 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mol nlm papirju s platnenimi pregibi .......................................—.....7 JI P okraj nI ročni zemljevidi: Dravska Banovina ..........................JI Slovenske Gorice, dravsko ptoj. sko polje ......................................J| Ljubljanske in mariborsko oblasti 34 Pohorje. Kozjak .....................34 Prekmurje in Medumnrje — ......SI Canada -................................41 Združenih držav, veliki ________—.41 Mali ..........................................I« f NaH kimal DVOGLASNO: tssoosooooeooso1 ......4« ______J5 ____43 ,.3« Nova Evropa _____ Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Ariz« Colorado, Kansas, Kentucky la Tennessee. Oklahoma, Indiana. Montana. Mississippi, Washing* ton, Wyoming, vsaki po ...——JI Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin. Weal Virginia, Ohio, Now York — Virginia. OMo, New Xark m vsa* ki po----------------------46 NaroČilom je pritožiti denar, bodisi v gotovini. Money Order all postne znamke po 1 ali 3 centa. C« pošljete gotovino, re kom andiraJ tO pismo. Ne naročajte knjig, katerih m c ceniku. Knjiga pošiljamo poštnina proata "GLAS NARODA" i n« O. U MMM T "Ot H ITASQOr THS LABGZIT 8LOYB29B DJJLT ta U. S. M, TUTANKAMNOVA KLETEV OTOA ?A rASriC; MATERINSTVO telo poznati, m* roke. ki bi M'gla v njegovo — a v za iln i i zapuščcnosti. \ poslednjem obupu iuu >*o zasve- Kadar s« zatopiš v materinstvo. 1h> in zataval v ltedo in greli iu zlo-"•i nenadoma v kraljestvu najrc.-*- jčin. nečast bo prinesel hiši in vasi. nienejšc realnosti in hkrati v kri'ln ne W» našel oče-a. ki l>i ga lio-I n stv n na j*krivuu»i nejiih snuj. V •'»in m bojih m toku in ob vrvra-n mm izviru ki vari. tam kjer se snuje človeška u^oda iu bodočnost ti* rud a iu NVetn. Vsi na-i {Misli, ki niso usmerjeni v bodočnost, s<« jalovo prizadeva ni«- ali prazna igra. z;:kaj v.se j<- nagnjeim kak »r ločje zii tokom.'ki liili v b. dočuo>t. Materinstvo, vsa materina misel in skrb, \se njeno flrio j«* samo del » in >krb za ImkI n-ihh. Mati. skloni*. V pariškem ameriškemu klubu j.» imel Tom TVrris. vi an znamenite i kspedieije lorda Carnarvon a. predavanje. v katerem j«* navedel svojevrstno pojasnilo za skrivnostno Miirt. ki je" zadela lorda Cararvo-lia in 7 drugih članov ekspedicije po odkritju Tutankamnovega groba. vzela še večjo mero, še bridkejšo1 Terris pripovedu :c. da je bil nav-kujKi, zanj. za dete. za bodočno>-. ko Nt« Konrad Carter in Car ln prav j**, tla prazujemo mat«'- h«won. smrtno bleda od ra*hurje riuski dan v dobi. ko so bude v »ja stopila po 17 letili brezuspeš naravi mlade klice. ko vse živo lir- uega tkanja prvič v popolno sta-sti in vse sili v i*vet. zakaj v mate- roegiptsko kraljevsko grobnico. -rali pozdravljamo nežno cvetje čin- drugimi stvarmi, ki so jih na JANKO KAČ: GRUNT jro*lov — pri nji. — N"«'. svet nima bogastva iu zakladov, da bi materine *anje uresničil. a tudi nima moči. da bi jih uničil. Ali nl-o vse pe-mi naših pesnikov daljni odmev tistih |H*Miii. ki mu je j«' prepevala mati. ali nisi slik«* naših slikarjev, na mul zibko to j«* človeitvo, kipi naših kiparjev daljni odsev in sklonjeno nad svojo usodo. Taki medel poKiietek listih sanj. ki jih tila tolažba in luč, da ji' nekje !. i.- odpuščanj«* zanj in milost in bla- vtakega mesa iu duha. ki je prrkli-.^' v je hila ludi alabaster na i«» i/ njih in vse še nerojeno člo- vaza. na kateri s«, odkrili nasled- veštvo bodočih dni. svet«-st je v tem Inaterinem delu. tla preti njim raz »rožena ol*trmi kri ie bočiln njena domišljija nad zibko. tistih jiodob, s katerimi je ob- lika, in cinizem ali obup, ki more | lji:dovala dneve in noči svojemu o-prokleti ljubieo in ženo. žensko in t reku Kdo ve. kaj >e pretaka v moža, svet in Boga— pred materjo j t i-tih trajnih trenutkih iz oči v *e ustavi s svetim strahom iu spo-št t va njem kakor preti nedotakljivim čudom. Mati in thie. \j «.*, objema tak > tesnega, kakor je objemala mati • v«»je nerojene*: n«' / rokami, nedn in u-tnienmi. — z \s«« notri no svo- oči. iz duše v dušo. iz bitja v bitje.' Ali niso naporni iskalcev novih oblik na svetu, prizadevanja junaških preoblikovala v. borbe upornikov .ra nov red med ljudmi — ali niso i«oskns. udejstvovati na zemlji vsaj majhen del tega. kar je ljulwve materino are« prisodili ,|« | | l|«n i * lil ti i ■ i n v ni v ' ' . ga t.-l..^, , VS,U, svojim toplin, in | SV||j'm1l uH>ogl MMlt^U. ko se H' a vi m M-drom Ua je poljubljala j ^ . |;| 1>alc >0 na,n .-.klanjal. m » tij« nu a m prežemala devef i .. , , • , 1 1 matere Prešerne, Kreke m Cankar- je. tla I c nam bodo no\ ill, morda ve"-i L. - , , 'V jih mož. r,tsio. dokler s" m Itx-ilo nje. devet iu« >ecev. pojila ga dobesedno h svo-;«» krvjo, v »i j i. sredi nje. iz Ali se je rct> ločili.' Da. giblje se }•«. svoj«', ne zajema ve' iz nje, hodi sioja jwita — in vendar, jaz sem doživel in videl tole. Itil je deseli brat, l nemirom v srcu. ki ga »e Materin .vtrali. njeot> trpljenje, njene *-krbi in bolečine — velja (»troku. ,7uto jih sprejtm^.a vtlano u> ponižno kakor zrak in luč, kakor nekaj, kar je zvezano z bitjem na Poziv! Izdajanje lista je t zveii s velikimi stroški. Mno go jih jet ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato nai pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N M ] z;»el jeuidki Ko mina r i jat pri jugoslovanskem generalnem konzulatu v New Yorku je dobil od ministrstva vocijalue polivke in narod- Ltvar^malo drugačna. Stari Egip-nega zdravja v Beogradu več iger in muzikalij. ■ fanj ni.HO zadovoljili,>amo zV- Igre in muzikalije na razpolago vsem jugoslovanskim drauia>-) ^^ kletvijo, temveč s.» skrbeli ."kiin in pevskim dru*t\om v Ztlruženih državah. Zamorejo jih kupiti ; t|,di y drugimi sretlstvi. tla ne hi all si jill izposoditi. nihče brez ka/ni motil croloiev« mi- nihče brez kazni motil grobnega mi Igre so po petdeset centov. Kdor hoče igro kupiti naj pošlje pet-j n| njihovih vladarjev. Lord Carnarvon .se jc bržkone zastrupil pri tri al po svetil, tla je izginil za leta t/e,1,| ii fla mopnif. bi rada pre- ii; leta l»re* sledu in tiru. In nazad- I----------" ----— —-- ..je pride gh„. da i« tb^eti b,,t v • IGROKAZI IN MUZIKALIJE Hamburgu umrl. Zah.Ni v hiši. tudi za ejint. ki je pozabil d«mi in «lru-žintr. pretrgal vm- zveze iu hr«nlil in blodil h«»gvet|i kod. Imgevedi ka-ko. Oče in brat žalujeta, a se sea-"M.ma spravita s t"i«. kar «»«■ ne 1(4 prt dmg.ičiti. \e tako mati. Kadar .»c \ rue i "e. kadar se rrue sin dnino v, najdeta luater v solzah — '.11 vedno iu vedno: *'N*e. ni umrl. «>-:b. Ži*-Ijetije htiče svojo pravico, najhujša žah»st uitH-a uplahuiti v bledejii. bla-g spiunin. Z n«*preslano mislijo na preteklost—iu vsak. tinti naj dražji mrlič je preteklost — ni mogoče živeti iu vriiti ptuslov, ki jih zahtev« življenj«- <*( tebe. Žalovala sta. *aj ž.iuj"ta, a premagala sta hi ne moreta prenašati vet'-ue iijv-ri^nosti mrtveca, ki >e vrača v ma tet inih lM"M>dah v limo, vets njun luo-f-ki zdravi na« v življenju, preko katere moraš, ako hočeš sv »l>od-110 dihati iu detati in se ohraniti. Ali glejte; pride drugi glas: **ži-\i!" — In rt* j«- živel, in mati »e to kljub pismu čutila, vedela j«> k n\ nji m srcem res n its > preko priče van j.1 in vv verjetnosti. Tti .-en. ti'»ž i vel iu presiinjen veni, da materina »kirpiic*>t z otrokom ni prerezana vse življ«-nje. Misterij? Dfhtvo. In ko s*hu doživel in videl ti*, mi je bilo popolnoma jasn >. da je pisala gospa tie Sevigne svtiji daleč omoaeni hčeri: Hčerka, hčerka, kaj je to. mene bole tvoje |Mm!" ln res je bila taeas njena hči hud'» Iftdua na pljučih. m nji napis: "S hitrimi perutmi naj ! »iiirt (bdeti vsakogar, ki bi / zlo-.♦•in-ko r«»ko ropal v faraonovem grobu.*' Člani ckapediciV st» se malo prestrašeni snotrlcdali. ko so slišali to kletev, 'lord Carnarvon pa se je nasmehnil in prižgal žvepbmk >, da hi v njenem si«ju ogledal drugo j alubasterno vazo, ki je bila tako čudovito fino izdelana, da je plamen •ijal sk 'zi njo. Lord jo je poduhal iu tlejal. da diši kakor [10 rožah, ! k^ir •" ugotovil potem tudi Ter ri«. Čudovito je bilo. kak » je mogli. posoda polnih 3700 let (»hraniti te vonj. Lord Carnarvon je hotel i uganiti v.rrok vonja in je segel 7. '■elo roko v vazo. V naslednjem tre-j 1 nitkn jo je izvlekel z boletrtnim j v/klikom iž nje. Xa kazalcu t:«y bilo : nekoliko kapljic krvi. Lord je ra- ' umetnika, ko se v mraku porajajo I nieo izsesal in *e ni brisal več za-! i'1 ra>sblinjajo kot neotipne noen" njo. Tudi Terri.s je vtaknil previd- j senee. O --plosno.sti doživetja pri no roko v vazo in je začutil na nje- j takih dekadenčnih ,spi-.ih sploh ni nem dnu kakor igle tenke konice. I govora. Čustva posameznika ima- i f„ . , 5 , , . , jo vrednost za celoto «anio takrat, j rr, tedne po tem dog nlku jc lord kadar sp venePm stila ce! tednih pa je umrlo me mani nego ......t • • , .... ' ntz romanov, ki pa nikomur lie pu 1.) drugih članov ekirpediciic. — ^v j 1 _ . . . .. J ... . 1 »'ajo vt sa o veličini sodobne sol- Ljurlstvo je govorilo, da jih je a-, wmike novrlc kakor tudi pom],a dela t ara nova kletev in to mnenje;^ (Vda]je bo]j v mrtvilo j ,,. jK»1eni v svetovno jav-' t^kQ ^^ [z prp(>bili^ riost. Po tem. kar pripovetluje Ter- sov. nobeilH jj ne more po. S .slovensko književnostjo &e je po vojni ugodilo približno isto kot MATERINSKI DAN Ko ti je že vsako čustvo zagre- J matere ter poveličujemo materin-ujeno dr» slehernega, ti ostane spo-' stvo. Pomen materinskega due je. s književnostjo vweli evropskih j min na mater še vedno le]>. materi- da priznamo tudi materam, kar jt tležel: o-bogatila je jio^isod z no-1 na ljubezen svetla in večno živa ;' njihovega, ter tla skušamo popravi-vimi idejami v toliki merL da obilice vit is o v ni mogla absorbirati. Pripovedovalce je zimotilo bogastvo tvarine, kajti nobena pisateljska mera ni dovolj velika in pregledna, da bi mogla .sprejeti v se v.se bogastvo novih človeških doživetij. Onesposobila pa je pisatelje tudi modernistična šola. ki jc nastala desetletja pred vojno. Ta k oz v ana francoska dekadenca v literaturi sicer še ne )iomenja i::/.padanja, prav gotovo ]ia predstavlja iskanje novih oblik. Ampak za pri pove d o Vii J ca povojnih let, ko je potrebno, tla .se v slovstvo beleži sodobnost, dokadenea res pomenja zastoj. Za pripovedovalca vojnih od i seja d je potrebna vse je minljivo, .samo mati bo ime-1 ti največje krivice. Na ta tla« mora la v človeškem M-eu vedno oltar, {prodretispoznanje, da so doslej nm-V>ako leto posvečamo materam tere le dajale, se žrtvovale brez priznanja. da so žrtvovale največ i i najmanj odločale v življenju. Nihče jih ni vprašal v svetovni vojni, čf sine poslati njihove sinove v vojno vihro, nihče jim ni celil dan. >'i jih ne morejo nikdar preboleti, nihče tolažil in jim ne priznal prvenstvene pravice do lastnih rok. Matere so vedno tiho trpele, vse s-» vdano prenašale, tla nikdar nihče m vedel za njihovo trpljenie. nihče jim ni nudil zaščite ter so jim ved- dau. Z lepimi in visokimi besedami se jim hočemo oddolžiti. Toda naš 1 čaščenje mater je prečešče le prazen videz. Takšen materinski dan sani ua sebi nič ne pomeni, če ga praznujemo zaradi tega. da v.se o-stale dni lahki zopet porabljamo matere. Pomen materinskega dne je globlji. Ne gre le zato. da proslavljamo zovo Mic.rko. Težko 11111 je. toda odrekali vse pravice, razen, da grunt ga veže nase. Kaj bi dekla smejo roditi, liodih' otroke '.a na jrruutu! Fantka pa vzame kjdru«e. Kakor tla plačujejo s tem sebi. ko bo shodil ter odpla- j življenju sam * obvezen davek. Ce-jeklena ra/ahorMcMt. Brez umerje-j čana nezakonska mati odstavi. Ta J^-.,. s,„„!.' niti vzgajati svojih ko se zgodi. To in vame Mietko Ljr^k. ali so jih pa vzgajale, kakor in s Tončkom raste samo eno leto s„ drugi, po* načelih, ki so jim mlajši zakonski sin danez. Živije- nega ravnotežja j- dobra, povojna novela nemogoča. Pisatelj, ki ne zna kontrolirati .svojih čustev, ne bo uspel s pripovedovanjem, ki ga kot sodobnika kliče. Ce i-» snov blodnja, pripovedovanje te snovi ne sme bifi. Citatelj se mogoče čudi Baudelairjevini lilodnjam. mogoče z zanimanjem čita fanta-zrje raaibolelega duha j>isatclja. to-iam. kot vsak ut-ner čitatelj, postaviti na nje in .slediti fantazijam ris, ni nobeueera razlojra. v 11'ejjove besede dvomili. tla bi V» j'1 Kdo razt-n np* — matere — bi presanjal v-^* tiste sanje, ki jih je preganjala mati. ko je imnila dete v sel«Kdt» bi izmeril vse njeno hreiienenjeKdo bi izpe4 vse ti*te pewini. ki jih je prepevala njena duša. ko ga je dojila in zibala, pe-xto^Hla, spremljala tiru prvi |H>to-jrlavi kt*rak. prvi (KOikun v saiao-Mtojnovf * Ves .svet runi a Ix^wttva in zakladov, da bi uiAfH ureMniči-ti na enem satmui človeku, kar mu je priželel« in priw>tlila mati. Ah ne. Ta prvorojence, ki mn je ona prinodila hišo in gruut in lejHi in b«i|fatii «bMiiM»;o iifv«Ntn — m«*ral bo }m> Mve^u. v zm dni izpo soditi, uaj pošlje .VI centov i money order 1 nakar um bo denar (usti money order vrnjen, kakorhitro bt> igro nepoškodovano vrnil. Knjig -so iiore in vezane. Notese dobe samo na posodo in sicer za petnajst tlni. Za vsako muziknlijo je treba poslati money order zfi o(i centov. Denar vam bo vrnjen, ko ]>o petnajstih dneh pošljete umzikalijo nazaj. Naročila je treba poslati na na.siov : Koval Yugoslav Consul at General. 1M!> Broadway, New York ( it v. ... SEZNAM IGER ... Številka vloge inveutara : Naslov igre—line pisatelja : I. V Kraljevstvu Palčkov, igra—Josip Ribičič.......... Kraljica Palčkov, 11. del............................ II. V Kraljevstvu Palčkov, inuzika—Ivan Oerbee........ Otroški oder. 12 iger—Marica tlregoričeva........... Školjka, drama v 10 dejanjih—Dr. Alojz Kraigher.... Tončkove Sanje na Miklavžev Večer, igra v 3 dejanjih s slikami—Fr. llojec............................. Ob Vojski, igri v 4 slikah—Dr. Janez Ev. Krek...... llumor na odru, komičen prizor—Pavel Kazberger, 7 raznih deklamaeij Dolina Solz. \ i«.rre v 1 dejanju—K. Gangl........4 do ."1 oaeb Martin Krpan, drama v ."> dejanjih—Fran Govekar, ... 20— 6 Knodejanke. 5 iger v 1 dejanju—uredil France Bevk. Anarhist, igra v 2 dejanjih—-laka .Stoka............ 10- Naši Dijaki, igra v 2 dejanjih—Dr. Pavel Strmšek.... It- Sin. drama v 4 dejanjih—E. Gangl.................. 7— Pogodb«, komedija v 3 dejanjih—Dr. Ivo Česnik.... 2— 3 Koka Božja, igra v 5 dejanjih—Joiek Vole.......... . 2 Illapec Jernej in njegova pravica, v 1 dejanju s G slikami—Ivan Caukar ...................... dotiku bodečih konic v al a bas tern i vazi. nje potoka skozi celo pokol jen jc. Tri leta manj kot sto let star gnin-tar "Matija še vedno ne umrje, ubije ga veLb v hlevu. Polona gre še le leta za. njim. Gospodinja Mica, ki je sicer pristala na sprejem Tončka v družino, tujega še vedno po strani gleda : Janez ima povsod prednost. Med polbratom 1 pase razvije prava bratska ljubezen, ki se preizkusi posobno pri Nežiki. katera pa ima sa-mo Tončka rada. Vojna preseka mirno življenje na gruntu. Tonče. ponosen topni-čar, prrde v rusko ujetništvo, točna poročila pa povedo, da je padel. Maše se berejo za njega. Ne-žik;> tuguje, gruntarji zmagajo in osrečijo $ njo Janeza, ki je še do- jil- vtepali v mladosti. Da j«- materinstvo svetost, je z-.' stara — fraza. Kajti svetit bi bila le tedaj, če bi Ijinl'e priznavali to tiidi v praksi. Dokler je pa materam dt.voljeno le rotliti, ne tla bi bile vsaj primitivno zaščitene, je materinstvo v praksi samo — "kazen za greli". Dekle, ki obeta postati mati, gledano« z "«-mi moralistov zviška. Pravimo, da je "padlo". Toda materinstvo mora '»iti svetost. Novorojenček, ki ga rodi "padla"' mati. ne nosi na sebi '.namenja "greha". Človeško bitje je. enako VMMn ostalim". "Padle" matere pa rode češče skrivaj, postanejo deto-morilke v skrbi za vsakdanji kruh. Takšne revne mlad" matere mečejo i/, služb in seveda celo zaradi morale! Nezaščitene .so in jih smatrajo. sevc. za "manjvredna". iv.Sw- magati. Pripnrstont in razumevanje orlpovedovanjn vredne snovi bi« mogoče šel- doprinesla- to ter bo ustvarila svojo literarno šolo. Tuja Šola na ni sposobna crftdelati domačo snov. Pisatelj Janko Kač je v svojem nju svojih grunta rakih pravu letošnjem romanu ••Grunt** prijel • Joti skrajnega sredstva: arzenika nia. j>a mora po par mesecih na laško fronto. Tu shira ter po dol- (j- gib letih muk ter bolnišnice ?a ! ' a . ,'., . .. .1-1 I11 koliko je revnih zakonikih i mater. Oreh bi bil. če hi ne imele iotrok. Greh pa ni. tla propada;o o- trt«ci in starši v najhujši bedi. S> tudi matere, iti žive od mih>ščine. Žive iz dneva v dan kopicami pošljejo domov umrt. Spočne pa se vendar še nov potomec, o čemur vdova Mica nič ne ve. Razburja j-» ! poročilo, da ie Tonče .še živ. Po I dolg'h letih je »pet prišlo pismo' V/, I»usije 1 dve drugi prejšnji pis-mi sta mu bili pr**streženi meti svojci). To mater, Mico spravlja v obupno togoto. Da hi tuje seme dobilo njen grunt! V opravičeva- otr-k in nihče niti ne ve za nje. Kdo more potem takem trditi, da je materinstvo priznano za svetost Saj se še ne zavedamo, tla je prav tako zločin kakor umor. če dopuščamo počasno umiranje. In kdor mo- ža najbolj domačo in mogoče tudi I za podgane nastrže snahi Nežiki.,1'*' taJitL ""itrto "t,ok lLnm> za~ ---------- ------ i -1—1 1-r . .... 'radi bede in slabih higijeuskih raz- 12. 18. 37. 44. JI7. fIK. 105. 10f». 111. 112. 113. 115. 20— 7—10 ...........................24— 3 11 S. Divji Lovec, igra s petjem v 4 dejanjih—F. S. Finžj^ar 17— d 120. Kakršen Gospod — Tak Sluga, igra v 1 dejanju—priredil V. V...................................... 6—2 123. C-udežne Gosli, igraš petjem v 3 dcjaujili—Ernest Tiran 8— 3 124. Ali vino ali voda.', igra v 1 dejanju—Anton iMcdved.. ii— \ 120. Stari iu Mladi, igra v 4 dejanjih—Anton Medved____ 9— 3 132. Trije Tički. rgra v 1 dejanju—Jaka Stoka........... 7— 1 133. Lati zdravnika, igra v 2 dejanjih—Jaka Stoka........ 7— 2 13.*«. Povodni Mož, igra v 3 dejanjih—J os »p Korban........ 9— 3 137 Prešeren, miaterija slovenstva v 1 dejanju—-Iv© Sever 7— 1 139. Kodo!juh iz Amerike, ve&ela igra s petjem v 3 dejanjih —Kudolf Do4x>višek.* muzrtra od Ciril Prejjelja____ 12— 4 141. Luinpacivagabond ili Zanikrna trojica, čarobna igra v 0 slikali—Ivan Nepom.uk Xestrov.................21—10 j43. Kjer ljubezen, tam Bog; igra v 1 dejanju—F*. Milčinski po priči Leva Tolatega........................... t>— 2 144. Talija — (o sta dva . . .. šala v 1 dejanju—Belly-u. pre vel Valo Bratjna............................. "1— 2 Številka MUZIKALIJE in veni ara : Naslor parlitnre—Inte komponista : fi. Breza in Kupa življenja—Marij Kogoj. Ave Marija—-Ja k ohns < tal us. # f 32. Album xh mlftde pevce—Krnil Adamič. 3.1. Slovenske u arm] ae pesmi—-Mat. H11 bad. 'M't. Dvanajst pesmi—Aston I^ajovte. •»* 4T>. Iti jugoslovanskih narodnih pesmi (1 in 2)—Emil Aaamič. 4«. Jugoslovanske nart>d»e >pea(i»H—Oakar I)ev. 47. Pet veselih jieami—Emil Adamič. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite narr _*L in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. Zaročila »prejema: "GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York, N. Y. najbolj poznano snov. Izbral si je j Le zdrava uarava reši mlado go kmečki ro«l nekje v Sa vinjaki do- j spodinjo, .•splavi jen ]>a je - dini po lini. tam kjer devica Marija prične z obiranjem hmelja. Ni to roman. v katerem se razvijajo močni karakterji. Značaji so res kreme tomec Kolencev. V*sodni dvorani mati Mica z zagovarjanjem t»vo-iih pravic preseneča sotlnike. Kmetje jo razumejo. Toda odkri- li it i. toda predstavljajo zgolj tipe. 1 tje. da je s strujiom pokončala kakršne je rodila in zoblikovala j svoj zarod, konča tudi njo v blaz-■zeuilja. na katero >0 navezani z: niči. Tonče se pa vrn - iz Kusi> življenjem in smrtjo. To je povest j in začne se novo življenje, ki 0 grudi, o gruntu, ki je več kot j po vojnih grozotah na novo razvi-pol stoletja vftzal na se Kolen če v ; ja v miren tok do današnjega tln«». roti. potomce puntarja Adama Ko- j Kakor so dogodki nenavadni, se 1 en ca. dokler ni ta roti z vojno, vendar vse razvije pt»l silim tra-( malone izumrl ter ga je nadome-. dicijo gruntarskega življenja. stilo precej novo «en»<*. ; Najbolj "lementsmo življ«*nje Povest začne, v zgodnjih devet-j staja v novi luči veličastno. Moj-dcselih letih, pisatelj pa mimogre- sters-ko pert« pisateljevo, ki pozna de seže še naizaj v tltibo celjskih grofov, ko s-1- je ustanovil Kolencev grunt ter začel razvijati svojo tradk-ijo. Matija in Polona gospodarita. Sin Tona. že 40 let star. ric je spečal z Balantovo kuharico v CVlju. Jeziki acnrfva>veljske doline ga opletajo. Tona in kuharica pri Balantu se tožarita. Polona je užaljena radi sramote. Matija pa modruje in izmodrifje tako. « spoštovanje do mater sta brez pomena če se :ie /.a v za menit« za njihove pravice. Lep«» besede s » prepoeeni. da bi lahko / njimi poplačali o-gromne žrtve mater, da hi popravil neštete krivice, s katerimi jih na-•rrajamo za !<>. da so nam tlaie življenje. Materinski dan je torej memento, tla s.' drznemo ter zavemo, kaj sum dolžni materam in vsej človeški družbi. Naša kultura se bo pokazala v tem. kak > se bomo oddolžili njim. izraz in najbolj globoki čut na zemljo vezanega človeka, posredno prinese to vel i čas tje na dan. Pri t/.ražanju in opisovanju "i pisatelj dovoli veliko pmstosti. Ne vpraša. č-* je be-seda slovničua in slovenska, le gruntarska mora j^j žrtvujejo zaradi bodočega živ-biti. V teiu je smisel, ki tla čutiti. I lilija, ki Lzvi-šnjejo najsvetejši da se pisatelj še sam poslužuje ge- j Jjri,.odni zakon. Saj smo dolžni spo-sla, katerega je zapi&a! na prvo štovati in ljubiti matere ne le za-stran: — Prvo je grunt, za iijim!to. ker so nam rr«Tez Jerneje vili itlej o pravici. Slo vernike či t atelje v Ameriki mora knjiga "(irunt** p«»šebno zanimati. Osvežuje nam spomine na slovensko življenje. Poglavja iz vojne »hibe .so umetniško nnjgoče manj vredna, ker .služijo bolj kot kronika dogodkov in poleg te^a zaostajajo po .splošni intimnosti, ki cliči delo. vendar pa morajo Č4-tatelje v tujini zanimati ravno toliko. ako ue ie bolj. A. Kobal. za svetost in če bomo zaščitili ma-tere. se bo to odrazilo tudi v vse človeški družbi, kajti matere so prave nositeljicc življenja. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Sptsal Janko Kač) kar jih je izšlo po avetov* ni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena A... \ ODI* HEW YOEK. THUB8DAT, HAT 11.1833. THS LARGEST SLOVTJf? DAILY in U. 8. A. ■ DED3GINA fiOMAF IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NAHODA" PRIREDIL I. B IG — Moti« .se. stric Artur; dr. liernd starega očeta ni prav nič nadlegoval. Jaz sam sem smatral za svojo dokžnost, da sem ga brez vednosti dr. Iiemda obvestil o tej iznajdbi in stari oče se je takoj za njo tako zelo zanimal, da je napronil dr. Bernda, da mu o tem poroča.. Sam tega gotovo ne bil bil storil, da bi očeta v njegovi boiezni mučil s takimi stvarmi. Artur Mertens e>e resno obrne k Henriku. — J>ragi mladenič, ne vem. da bi te bil prosil, da ri o tem go-vorii. za to prepusti to dr. Berndu. Henrik se ugrizne v ustnice, toda molči, medtem ko mladi inžinir mirno in ocTločno roče: — Besedam go^ptnla Henrika nimam ničesar pridati. g<»pcxl ravnatelj. — Kavno zaradi twga sem prišel sem. da mi ratzložite svojo iznajdbo. isieer je moj tast pripravljen, kot mi je sam rekel, da kupi to iznajdbo. toda praNtl me je. da naj še jaz prej povem ^vojo sodbo. — Ti laieš. da sam sebi verjame«, — si miali Henrik. Dobro jc vedel, da njegov^stari oče Artkirja zelo spoštuje kot trgovea. toda v tolmičnib vprašanjih mu ni prisojal niti najmanjše spostVbnottti. Tudi dr. Bernd si ni mogel misliti, da bi se pri nakupu iznajdbe oziral na Merteuaovo mnenj«« in sodbo, toda to misel je prihranil za sebe. — Ako želite, vam bom iznajdbo ratzložil na način, da jo more razumeti tudi neveččak. Mertens se buduje nad tem odgovorom. Mladi inžinir mu je, kot že mnogokrat poprej, ka:zal premalo podložnosfi in to ga je znova raztogotilo. Težko mu je bilo misliti na to, da bo ta mla
  • Pesnici, ko sta hote- Snrov napad na vojaka Xekoliko dobre volje se je vračala proti domu petorica fantov od Sv. Duha. ki so napravili izlet s kolesi na Smarjetno goro. Ciui je prišla .skupina do Zabnice. je navalilo nanjo več neznanih pretepače v. ki so si oči vidno želeli boja. Izletniki so se brž razkropili. na kraju napada je ostalo samo kolo mornariškega narednika Lojzeta Tonje. ki s«« ga rokomavhi stolkli. Karibito kolo je pozneje spravil na svojem domu Metod Ol/aik. doč*m so krenili Svetodu-šani v znano (Vgnarjevo gostilno. Ko so hoteli domov, jih je vnovična pa- Ha gruča fantov. «»lam v IWuk>cu« I "»ris v Havre 20. maja: C"iiif Crande v Genoa Bi emen v Kremen eri Ita'iin v Cherbourg 25. maja: C«»nte di Savoia v Genoa 26. maja: Majrstic v Cherlxinrf « a i . , . vesoak. sem sa pn !]a prekora;4ti me>jo. Orožnikom ^ V tem podjetju pridobil vendarle nekaj j stfa S(, leskimiraIa kot IeMia trj?rtV_ raruanevaiija o tehničnih vprašanjih Na vsak način pa razumen- ker nfcita imeU v redu t ° Z ™oJ nocak Henrik. | nih ,Lstov s<> ju arotiraH 0r(4ni.| Kalf Bernd kc mirno prikloni. — Ali želite takoj .sl«ati mojo razlago? — Gflrtovo. zato nem prišel sem. Dr. Berml prin«>»e vse rrdbe in jih s Ilenrikovo pomočjo raajrrne ored MerleOiom. In pri tem pravi z odločnim jrlasoni: — Predno prnman. moram še pripomniti, da ravno Henrik popolnoma razume mojo iznajdbo in celo tako dobro, da mi je pn izdelovanju mnogo pripomogel. Zato morem reči, da je skupno z menoj izdelal to iz^jtlbo. Henrik od ve.se! ja za rdi. — Toda^ gospod doktor, nikar ne pretiravajte mojega .sodelovanja: pomagal vam samo k svojim ročnim delom pri nrtbixtve-nih Mtvareh in sem &amo ni raoprede prr»drl v vase misli, da sem in<4?el prehoditi, tla je vaša iznajdba zelo velikega pomena. »II. VTdar,C. bi tak° ako n,° vi ne bi ( id^je bil obsojen na 3 leti" robi- bili tako spretno pri tem podpirali. x . - , » » -- .. ... . , . ' . . „ . • je. Iz zapora pa je prijel v bolrns- .S pot ulj enim po-l^lom motri Mertcns enkrat dr. Bernda, enkrat nk.0 radi (>peraeije na rvki. Ko j,. jo je budo .skupil Tonja. ki s«» tudi »«> branil, kar pa je «ra vendar je ž«* nekaj časa bolehal. , . . - - .»« -t . , . , . Wlnn*t««nka v Havre po rokah z vilami m mu natrgali ; aprila popoldne je taval okn»^r v«e.».i,m v uoui .gne več mišic. Se veil a je ranjenec mo- jrorenjske»jra kolodvora, kjer .se jc ral v bolnico. J» . kom in organom obmejne poli«ije i nist-a hotela povetlati niti imen. J*ele na ktniiii^arijatu sta priznala, i da se pišeta Gavrilo P -trovk' in I Venče&Iav Hlavek. Nadzornik Pa-| v let »v je pri zaslišanju znal Petroviča k<» starega znanca, ki pra je ime4a policija že lani v ro-; kali. lzro«%ile .so ^a .ji avstrijske ob-j lahti po aretaciji v l»a«rda.steinu in j sicer radi prevare 2f)0.0fK) Din. ki jo-je izvršil v naši državi z obvez-| nw*ami vojne šktMle. Petroviča so |>f)«lali lani iz Maribora v Zajrreb. pomenkoval s tovariši o vsem nio-jročem. naposle-d pa se jo p<»>litvil in (kdšel na solnee za skladišče ko-I(Mlvt«ra. kjer .se jc vlegel na več-ji zaboj. Med tem. ko se jc tak<» .soln- Havre Tragična smrt mladega šoferja j Dne 23. aprila se je okrojr 23. j ire pripetila na časti blizu Sv. .v,, ^ p^iajali inim.. i.j.-a p,^,-, v Slovenskih frorieah smr- ; m,.zni znaiu.i. ki .so -a ogovarjali, prilik a- , tna nesreča, ki si je izbrala za z.r-1 a jim jt. Janez samo kratko (h1j?0. takoj spo- te v 3fHetneo3 šoferja Antona Fi- varjal. Okro- 16.30 «ta zopet st«»- :ra. 7n»ni>a . i______ i - .» I _ " * pila k njemu dva znanca, da se po. scherja. zajnusleiie^a pri avti«l>i?.s- rem podjetniku L unin^erju v | nion ta z njim> pa jilna jMm>z ni Mariboru. V pomem nwlHjskem | vts-. ()r. Bernd in Henrik si trvnutek pogledata v oči. Henrik n» reče besede, dr. Berml pa prične > svojo razlago. Mertcns pazno pc>slušfi in jrhvla na rr^be, tod« že naprej je bil odločen, da j^raja v.se raizlične stvari pri iznajdbi. Henrik se je zopet prijel svojega dela. toda večkrat zvodavo potrleda svojega strica. Dobro ga je li^žal v bolnišnici, je razodol nekaterim bolnikom svojo veliko .skrivnost. da je sin netkdanjega vla-dar-. ja C'rne gore kralja Nikite ter tla se nahaja po nedolžucm v zaporu. 1 Prepričal jc celo .strežnike, tla so j mu verjeli in * pomočjo nekaterih i » ... m -- . - bolnikov se mu je posrečilo pred i oblast J,? preppl,'an' Ja b° "rajal samo da P<>kaže sv°i° j dnevi pobegniti iz bolnišnice naj \t f i » ** ^ , , „ i lobodo. Eden tnl bolnikov Venče- Molče piliva Merte,rs, ,la dr. I^rnd .skonča. Na-to pa se mu | sJav Sla vek. ki mu je pomagal pri obraz zresni m s snm nikom poto ee po rr^ii. be{?ll -z bollliihlic.,, je .spremljai r, 7 (lratri m pripclja- ste ,e prem slilu kako vehke ^ote bi .stalo, ako bi hoteli to vašo la do Ljutomera, odkoder sta od- iznajdbo postaviti po vseh roveli ? » - .. ...... , u T, . , n , , , ________sla pea proti meji, ki sta io .sku- llenriK in tir. Iteirnd se vKled te"-a zaniel irve«ra \T>rašania . - t _ * i „ , , , muh ijnrnB \pidSkaiya »e-a-• sala opetovano za.man prekoračiti. neta. Zopet se naglo spogledala. o ■ ts t •• • • ji i T V.. , , "ri Sv. Juriju ju je za.dela UKoda, - Da. g^pod ravnatelj; celo zelo natančno sem vse preračunal , da .sta padla orožnikx)m v roke. ter ntnn \-se tt> predložil gospodu Kodenbcrgu. Mert enaovo okroglo {rimo spreleti rdtičica- - «aj pravilu, mojega bolnega taista ne bi bili smeli s tem nadlegovati, saj ne prej. dokler o tem niste prej govorili z menoj. Dobro je. da mi > naročil, da si naj iznajdbo ogledam in imj nato povem svoje mnenje. Kot trjrovhki vodja Rodcnbergovega podjetja bi vam bil takoj povedal, da je uvedba vaše iznajdbe zaradi velikih stronkov nemogoča. S tem je Mertens nameraval dvoje: dr. Bernda je hotel neko-'iko ponižati in mu ubiti v glavo prepričanje, da se ima le njemu zahvaliti, ako bo Rodenberjr kupil iznajdbo in jo vpeljal v svojih rudnikih. S tem je hotel Merten.s doseči, da bi dr. Bernd čutil do njega hvaležnost za svoj u.speh. Dobro je vedel, d^ ni mog -l ničesar opraviti, ko je enkrat stari Rodenber^ iznajdbo odobril in se odločil, tla jo kupi. Toda dr. Bernd je moral spoznati, kak vpliv ima Mer-len-s in da bo samo njemu v prid. ako bo ž njim deloval roko v roki Henrik jezen poskoči. — Kako moreš kaj t-a.kcya reči. stric Artur. ko je .stari oče iznajdbo ie kupil in je že napravil na«"rt 7a izpeljavo* Pogled poln j«ie švigne \nza pobarvanih naočnikov, pogled, i^ katerega je Henrik ran-idel. da je ta mož njegov najlj-utejši sovražnik. In ta pogled je videl tudi dr. Bernd. — Premlad »i «e in n'-zrel. da bi mogel tukaj vmes govoriti. Iraifi Henrik, in na tvojo mnenje se nikdo ne ozira. Tvoje prijateljstvo do dr. Bernda te je zapeljalo, da si s to stvarjo kar padel Se« tftarega oeeta. — Sotiha starega očeta je odi no merodajna iu tudi za tebe, — pri vi Henrik jeaio. — Prodira, gospml Henrik, ne prepirajte zaradi mene z gospodom stricem. Mirno bom čakal, da vaš stari oče oopolnoma okreva in bo v>*e mogel še errkrat popolnoma mirno presoditi. Prepustim po-poln«»ma vaši volji. ?oKpod ravnatelj, da predložit* gospodu Rodeu-berrt v*« aVoje pomisleke glefle moje Lznajdibe. Mtrtewsje i zp rev id el. da j<* »H predaleč. Ako je hrtel dr. Bernd.i naprariti xa wvoje orodje in ga spraviti na svojo stran, je moral p-> jt ust iti. Zato pravi smeje: — Kaj «m ni tr*'ba takoj čez cilj streljati, gosprnl doktor, kot moj nečjfck Henrik. Moja do>žnt«it je, da kot trgovski vodja podjetja preprečim nepotrebne rzdatke. — To imenuješ nepotrebne rzdafke v.a stvar, od katere je. od-\i»no *»m» dobro in slabo, življenje in wlravje naših delavcev? O, hvala Bogu. da je *tari oče v tej točki drugačnega mišljenja kot ti. — Saj vendar pravim. dn*ri Henrik, da še nisi zrel, da bi tukai rme« goeowl. Tvoja želja. OKTečevati ljudi, gre predaleč in zdi.se mi. da ai atar*«nu očetu zelo prigovarjal, da je bih takoj pripravljen to iimajd&o kopiti in vpeljati v avojem podjetju. (Dalj« prihodnjič.) Petrovič ie šele dane« na policiji izdal svoj "incognito" ter svečano zatrjeval, da je pravi "princ". Pripovedoval je. da ima v Ameriki velikansko farmo in krasne vile v Kaliforniji. V našo državo da je prišel leta 1J*25. pa je takoj po prvih dveh mesecih bivanja zapravil 200.000 Din. Ta denar mu je potem vrnil sam naš finančni in "ni-ster in sicer ravno v brtiih obveznicah vojne škode, radi katerih je bil lani obsojen v Zagrebu na tri leta robi je. Njegov tovariš Sla vek se iredaja za strojnega inženerja. V policijski razvidnici so ugoto rili, da ima tudi on številne pred-kaizni. Petrovič je prebrisan pu- večeru se je šofer vračal na motornem kolesu « Maribora v Katl-«_"ono. kjer je stanoval s svojo družino. Spotoma se ie ustavil tudi pri Sv. Lenartu, odkoder je zdir-jal na motorju ob tričetrt na. 23. uro. Ivo ie šofer Fischer pri vozil d«> odcepa c«*ste k Sv. Benediktu, je zavod i v kažipot, ki so «ra nt*-znani zlikovci izruvali iz /emlje in položili na cesto. To oviro je Fischer opyril šele v zadnjem trenutku in zavozil z usodno brzino vanj, se prevrnil ter obležal mrtev in .st> ga v ponedeljek zgotlaj zjutraj našli ljudje, ki so šli mimo. Truplo so spraviH v mrtv£«šni-co na pok«>palii?ču pri Sv. Trojici. Smrtim ponesrečeni šofer je zapustil ženo in nepreskrbljenega otroka. s katerima sočuvstvujejo \>»i. ki so ga poznali nesrečneža. V kIu-žbi je bil zelo vesten in marljiv ter je že dolga leta opravljal naporno in odgovorno službo šoferja na progi Miriiior-Gornja Radgona. Na kraj smrtne nesreče se je podala komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Truplo btslo najbr-že prepeljali v Gornjo Radgono in ga tam pokopali. Popolna zanemarjenost je pravilni izraz za mož.' in žene, ki vsled I« manjkanja življenja in moči so le polovica kar bi morali biti. Nuga-Tone Je predpis zdravnika uperijalista. ki po menja bolj&e zdravje, več mori in vt>. življenja tiKot-erim motom In imam nad štirideset ali |«et In Sliridetiet let .starim VaS lekarnar vam proda steklenlc-o d«- volj za en mesec zdravila NUGA-TOXK tablete za en dolar in prave so jamfen.— ne jemljite nadomestila—vi ste opravičeni do naJtaoljSega.. imata opravka z mrtvacem. I Divji preriči v Gorjancih j V ponedeljek po v »liki noči j«' šel biva župan občine Brusnice, j poses t n *k Franc < i am-oda iz (iabr-| ja. s puško na Ciorjanee. Blizu J studenca "iiospiMlična". kjer ima | novomeška podružnica SPI) svo-J jo zasilno kočo. v Koprivnikn je« zasle«lil tiazvothiv j«es Muki dve! gnezdi divjih pre.š:č< v. Divja .svi-J lija .se je zaganjala v psa in ^a J odganjala od svojih mladičev, mod tem se je (iatzvodu posrečilo vj^'tf tri majhne divje pnjxke žive. četrtega pa j ' ustrelil. Ostala svinjska družina s starima prasi-cama vred se je potem izgubila dalje v goščavo. lovec pa se je 7. doblj enim plenom vrnil domov, i kjer so potem Imeli imenih n pri-t boljšek k velikonočnim jedilom. } Enega mladega pujska še redijo in je v ".det i zelo krotak; gre kakor mlati psiček za človekom. Zl::Mi pozna 0Jazvodov«*pa sina Ti- j neta, ki nrešička oskrbuje. Raz-j ume se. da so pri CJazvodovih mla-! di divji pujski imeli mnogo rado-1 vednili jrledalccv. 27. maja: lie d»- Franc« v tv< turni* v 1 r*t A<|ibh 6. luni'«: L»vbOian v Cherbourg 7. i«if»«i» ■ v ni»r«miir| P^'inp-iria v ChfrlKiii'i P |.»f»{«>; 1 a'ai »i t# v Hnt^a » »(»Mili« V I ■• v Itrnnrn 9 l.mt'j- oiri»»r>d-. m v Minn. -A.iska v Cht-rhniir* VELIK POLETNI IZLET V STARO DOMOVINO na stavnem Cunardovem ekspresnem pa miku AQUITANIA 5. JULIJA NaSi ude!*žen<-i tega iztetii bodo itne i Izbrane kabine z moderno opremo, hrano p«> njihovem okusu in nisii* druge |M»sebne prednosti. ZMERNE C* E X E POD OSEBNIM SPREMSTVOM Pišite po ilustrirano knjižit «, z vsemi drugimi pojLisni'i. LEOZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 SeconJ Ave. New York. N. Y. CUNARD LINE 10. Jin; Ja: l*i>i» t Havr* H. junija: 1 "n-» li j.In.k v Havr« Alajenllc v Ciierbourg N*-«r V»A v Cherbourg A«|uitaiiia v Clierbouic 15. junija: Coni«- di &ivoi« v Grnoa 1«. Junija: £ur»i« v Kremen friiuland v Havre Kot«er«iaro v lioulofn* 17. Junija: liritiini« v Oubh lie .If Fiance v Havr« Z0. junija: l«»- «:ras.se v Havr* 21. Junija: V ulranta v Trni Al Inert Italtin v eh«rbour| M..tihattan v Havr« t 23. junija: i »I \ m pit- v CberlK.urg M.netoiik« v Havre \ int t m v lU>ul<'Bn* J 24. junija: Cliamphiin v Havr« l!«-x v Om« l;rem**n v Hrem»-n 27. junija: l.evi.Lihan v Cherbourj 28 junija: lleren«arta v Ch*rbf>nr| Hamburg Cberbourg 29. junija: Conir t: ran de v Genoa. 30. Junija: &lajestic v Cherliour* Slaten«lam v Iluulucri« I. julija: Palis v Havr« I.af:»\ •*!»«» / l.evr« 3. julija* Kup.pa v Bremen 5. Julija: Kainmia v Tr>t Arn 28. lulila: Veendam v Roiilnene l'e de Franre v Havre 29 lulila: Viilrant* v Tr»l AnuOania v Cherbourg CENA DR. KERNOVECa BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (BNGUSH SLOVENE REA.IM) BI»D« mm* Naročile ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA* SI« West Utb »Iren Nt« Vark cm I ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRfiE LETOS S SLEDEČIMI PARNIECI: "ILE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAJA Potem še izlet dne I 7. JUNIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 AQUITANIA preko CherLourga---------5. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi iu preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE D AXES NA: Slovenic Publishing Company "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. _____** . k s. -