NARODA list slovenskih delavcem y Ameriki. TKLSFOM: CHelsea 3—3878 No. 73. — Stev. 73. Entered aa Second Clasi Matter September 21, 1903, »t the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHefeea 3—3871 NEW YORK, SATURDAY, MARCH 28, 19 36 — SOBOTA, 28. MARCA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. HITLER SI JE SVEST ZMAGE PRI SPLOSWM VOLITVAH _ ' """""————— Strahote silne povodnji so slednjič ponehale HOFFMAN JE PREISKAL DOM _HAUPTMANNA Governer Hoffman je bil pet ur v Hauptmannovi hiši. — Les iz podstrešja ni bil porabljen za lestvo. Govorner Harold G. Hoffman jo naznanil. da .jo bil v četrtek z lesnim izvedencem A. Lonevein v Hauptmannovi hiši -v Bronxu, kjer je pet ur na" taneno pregledoval deske v ■podstrešju, ker je l>i!o pri sodni jski obravnavi povdarjeno, da je bil en dro£ lestve, ki je bila pri stavljena k Lindber-gliovi hiši, izdelan iz deske, ki je bila odtrgana s tal v podstrešju Hauptmannove hiše. Lonev jo desko natanrno pregledal in premeril tor slednji"* izjavil, da drog lestve ne prihaja iz Hauptmaimovega podstrešja. Skupno s Hoffmanom so bili v Hauptmannovi hiši tudi generalni pravdnik AVilentz, zastopnik obtožnice Antlionv M. Hauck in lesni izvedenec Arthur J. Koehler, ki je 38 mesecev pred Hauptinannovo aretacijo dognal, da je prišel les. ki jo bil porabljen za lestvo, iz neke trgovine blizu P». Hauptmannove hišo v Bronxu in jo pozneje dognal, da je bil on drog lestve narejen iz deske, ki je bila odtrgana v podstrešju Hauptmannove hiše. Javni obtožitelj Hauck pa o~ čita governer ju, da njegovo postopanje ni nepristransko in naravnost krivično. Rekel je, da bo odloT-no nasprotoval vsaki odgoditvi ifauptmanno-ve usmrtitve. "Resnica je,'* je rekel, "da njegova preiskava ni iu*pri-strainska, temveč je krivična. Vedno je bil v zvezi z obrambo in do sedaj nam ni predložil še ničesar važnega, da bi mogli domnevati, da je Haupt-mann nedolžen, ali pa da je bil še kdo drugi ž njim v zvezi pri zločinu. "Ako namerava dovoliti od-goditev, todaj bom naglo napravil potrebne korake, da to preprečim. Mi-lim, da je o-sramotil sodišča. Upam, da se bo logislatura države New Jersey v interesu javnosti zanimala za njegovo delovanje." MINE POD BELGIJSKIMI CESTAMI STRAŠNA NESREČA Z LETALOM V Mehiki je bilo z aero-planom ubitih 14 oseb. Med njimi je deset evropskih turistov. AMECAMEDA, Mehika, 27. marca. — V največji nesreči v zgodovini mehiške avijatike je izgubilo življenje 14 ljudi, med njimi deset evropskih turistov, ko je acroplau, ki je bil na poletu iz glavnega mesta v Guatemalo, med dvema vulkanoma treščil na tla in se razbil. Aaeroplau je bil last Com-pania Mexicana de Aviaoion. Padel je v sedlu med vulkanoma Popocatepetl in Ixtacciliu" at la. Ubita sta bila dva pilota, radio operator in Amerikanec Adrian Barcher, tehnični svetovalec družbe. Med potniki so bili štirje iiK)ški in šest žensk. Med njimi sta bila nemški princ Schaum-burg - Lippc in njegova žena Elizabeta, šest drugih Nemcev, en Avstrijec in en Madžar. Nemci so prišli kot turisti v Mehiko in je aeroplar najela Hamburg-'America parobro. ovzroča v mnogih krajih vprašanje glede bivališč. Zlasti po mestih je vo da odnesla na tisoč hiš, ali pa jih je tako poškodovala, da v njih ni mogoče stanovati. — Vsled tega je še mnogo tisoč ljudi brez strehe. V kongresu pripravljajo predlogo, po kateri bo zvezna vlada ljudem posodila denar, da si morejo postaviti ali popraviti svoje domove. ITALIJANI SO PRIČELI NOVO OFENZIVO Abesinci in Italijani se pripravljajo za veliko bitko.— Prestolonasled-nica odpotovala v Afriko. KARTUM, Angleški Sudan, 27. marca. — Nova italijanska ofenziva, katero podpirajo tanki in artilerija, se je pričela proti Gondarju in proti jezeru Tana, ki je pod angleškim pokroviteljstvom. Dve motorizirani četi prodirate iz zapadne Eritreje, samo nekaj milj od sudanske mejo, v pokrajino Tana jezera, iz katerega izvira Modri Nil in zamaka ves angleški Sudan. Abesinska vojska i»od poveljstvom rasa Geaša so je tudi pričela pomikati iz Gondar-ja, da se spopade z Italijani. RIM, Italija, 27. marca. — Prestolonaslednika Marie Jose se je ob velikem navdušenjem prebivalstvom Napolja odpeljala z ladjo Rdečega križa Ce-sarea v Vzhodno Afriko, kjer bo načelovala bolniškim strežnicam. Do ladje sta jo spremila prestolonaslednik princ Umberto in njegova mati kraljica Elena. Princesa se bo izkrcala v Massaua v Eritreji, od koder bo potovala v Asmaro in pozneje v Mogadiseo v Somaliji. Kralj Viktor Emanuel je z velikim zadovoljstvom pozdravil njeno odločitev, s katero je pokazala solidarnost kraljeve hiše do Mussolinija v njegovi vojni z Abcsini jo. Princesa je sestra belgijskega kralja Alberta, je zelo glasbeno nadarjena in govori tri jezike; l>oleg tega pa je tudi popolnoma izučena v bolniški službi. ANGLEŠKI NAJNOVEJŠI VOJAŠKI STROJI! LONDON, Anglija, 27. marca. — Zavesa, ki je zagrinjala tajnosti angleških uničevalnih strojev v bodoči vojni, je bila odgrnjeua in narodu je bilo pojasnjeno, kako orožje hrani vojaško poveljstvo v svojih skladiščih. Med to orožje spada: bombni aeroplan, ki leti nad 300 milj na uro; top za tanke, 'ki je baje najboljši na svetu, posebna flotila za boj proti sub-marinom in plavajoča baterija proti sovražnim aeropianom. Vlada pa je narod obvestila o tem novem orožju samo toliko, kolikor mu je treba -vedeti glede plačevanja davkov. — Vse drugo ostane še velika tajnost. Vse to je bilo deloma pojasnjeno v debati v parlamentu. MEHIŠKI KONZUL SE MORA ZAGOVARJATI MEXICO CITY, Mehika, 26. marca. — Mehiški konzul v Laredo, Tex., Juan E. Richer je bil odstavljen, ker ga po-ročilo velike porote Webb o-kraja in kongresnik Dies dol-žita, da je razširjal komunistično agitacijo med delavci v Texas in da je bil navzoč pri radikalnem shodu, na katerem je 'bila sramočena ameriška zastava. Vsled teh obdolžb ga je zunanji urad poklical v Mexico, kjer -se bo moral zagovarjati. Zunanji minister Enriqne Saez je že tudi odpotoval v Laredo, da dožene. koliko je resnice na obdolžit vali. Advertise in 'G W Naroda* KRUPP0VIM DELAVCEM V ESSENU JE REKEL, DA BO OSTALA NEMČIJA GOSPODARICA V SVOJI LASTNI HIŠI Zadnji Hitler govor v sedanji volilni kampanji je bil broadcastan po vsej Nemčiji. — Nemški kancler je ponovno poudaril, da ne bo Nemčija trpela nobenega zunanjega vmešavanja. — Goering je izjavil, da ima Nemčija najboljšo armado na svetu. ESSEN, Nemčija, 27. marca. — Danes je govoril nemški kancler Hitler 870,000 Kruppovim de-, lavcem. To je bil njegov zadnji govor v tekoči vo-iilni kampanji. V nedeljo se bo vršilo v Nemčiji splošno ljudsko glasovanje, in nemški narod bo odločil, če se strinja s Hitlerjevo politiko ali ne, posebno pa, če odobrava njegovo zadnjo potezo —• okupacijo demilitariziranega Porenja. Hitler je poudarjal, da zahteva Nemčija popolno enakopravnost z drugimi državami, da ne bo trpela nobenega ponižanja in nobenega vmešavanja od zunaj. Njegov govor je bil broadcastan po vsej Nemčiji. — Svetovnega miru ne bo, — je vzkliknil Hitler — dokler ne bodo vse države enakopravne. Vbodo- če ne sme biti nobene razlike med zmagalci in premaganci, med častivrednimi in brezčastnimi. Nato je ponovno kritiziral štirinajst Wilsonovih točk, ki so začasno zapečatile usodo Nemčije. — Narodno-socijalistična Nemčija ima bolj pristno demokracijo kot je bila demokracija weimar-ske republike. — Pomisliti pa -morate, da sem jaz bas tako brez moči kot je katerikoli izmed vas. —• Moja moč počiva v moči mojega naroda. Jaz sem zastopnik naroda. Njegova »misel je moja misel, njegova moč je moja moč. — Mnogi ljudje mislijo, da smo se prenaglili pri izvedbi našega programa. Po mojem mnenju-4:a domneva ni pravilna. Zob je treba naenkrat izdreti. — Jaz nisem od nikogar odvisen. Jaz nimam nobenih vrednostnih papirjev, nobenih akcij. V bankah nimam nobenega denarja. Po teh besedah mu je začela množica navdušeno ploskati. — Ce so drugi narodi do zob obrožujejo, — je nadaljeval, — bom skrbel za to, da bo naša nadvlada v naši zemlji zaščitena. Nemčija stremi po miru, toda mi ne bomo nikdar dopustili, da bi nam kdo sto-nil na t;lnik. Vsilili so nam diktirani mir, ki je vseboval poniževalne pogoje. Med temi pogoji je bila tudi demilitarizacija ozemlja, ki je znatno večje nego Belgija. — Kaj hočemo mi Nemci od ostalega sveta? Nič popolnoma nič. Hočemo le, da nas puste v miru. Mi bomo spoštovali meje naših sosedov, odločno pa prepovedujemo sosedom, da bi se vmešavali v naše zadeve. Po govoru, ki je trajal 77 minut, je pozval Hitler nemške delavce, naj oddajo v nedeljo svoj glas za narodni socijalizem. KARLSRUHE, Nemčija, 27. marca. — V iem govoru je rekel zračni minister general 1h i man Wilhelm Goering, da je sedanja nemška Vf. H ska najmočnejša v zgodovini človeštva. Dalje je rekel Goering, da bo nemška armada nepremagljiva, dokler ima za svojega voditelja Hitlerja. , . - •» -------—-------■ .. »—- i i m m rs C.&Š - i i yr 7 • J599 New York, Saturday, March 28, 1 936 THE L AUG EST SLOVENE DAILY TN U. 8. 'M. "Glas Naroda" {A Corporation) Owned and Published by BL6VENIC PUBLISHING COMPANY Auk Bakaer, President I-u Benedik, Treas. Place of bostnees of tike corporation and addresses of above officers: Jlf 18th Street, Ht—ugh of Manhattan. New York City, N. I. GLAS NARODA (Voice of the People) Xwery Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja za Ameriko in Kanado ..................... $6.00 Za pol leta....................$3.00 Za Četrt leta ..................$1.50 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.5C Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobCujejo. Densr naj se blagovoli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da *e nam tudi preJSnJe bivališče naznani, da hitreje najdemo ' naslovnika "Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemSl nedelj in praznikov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelse-a 3—3878 IGRAČE AMERIŠKIH MILIJONARK Nedarvno se je v Floridi smrtno ponesrečil pri igranju "princ" SeTgej Mdivani. Konj mu je s kopitom preklal pola erepmjo. Po senzacijah stremeče časopisje je izšlo v posebnih izdajali. <*1emu znamenit mož POROČILO IZ POPLAVLJENEGA ^ OZEMLJA Napisal I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. je bilo toliko pisanja o njem? Ali je bil pokojnik H Kakšne so bile njegove zasluge za narod? Ali je bil sploh 'koristen član človeške družbe? Ne. niti to niti ono ni bil. Sergej Mdivani in njegov brat Aleks, ki je postal lani žrtev avtomobilske nezgode v Španiji, <*ta bila igrački ameriških milijonark. Želja ameriških dolarskih princes, da bi se solnčile ob strani kakšnega evropskega princa ali grofa, je vzbudila v treh bratih Mdivani "princevsko" zavest. Sprva niso bili prav posebno izbirčni ti princi iz daljne ruske Georgije. Začel je najstarejši brat David, ki je pri neki filmski k oni pa ni j i služil po dvajset dolarjev na teden ter se poročil z znano filmsko igralko. Mlajša dva sta sklenila slediti njegovemu vzgledu. Saj so bili bratje vendar v Rusiji rojeni. Začasa carjev je bilo v Rusiji knezov, velikih knezov, grofov, princev in druge slične golazni na pretek. K-o so se pojavili boJjševiki, so začeli bežati iz Rusije in marsikdo je v naglici pozabil dokumente, ki mu izpričujejo visoko poko-lenje. Sicer pa dokumenti niso potrebni. V Parizu jo 'vsepol-lio ruskih pleiničev, ki proti primerni napitnini z veseljem prisežejo, da se po žilju tega ali onega pretaka višnjeva kri. In tako so postali bratje Mdivani j i " princi". *i izberi nevest pa "princi" niso vpoštevali višnjeve krvi in visokega pokolenja. Poglavitno je bilo, da so imele omeni mestna zgodovina: čevljev! Normalna višina je okoli 20 čevljev. V (mnogih bankah je voda pa7)irnat denar močila, in zdaj ga sušijo na solncu ali pa v pečeh, kolikor ni bilo preveč pokvarjenega. Nekaj nenavadnega je bil tudi pogled na nekatere železniške vlake in vozove poulične železnice, katerim solarno strehe molele iznad vode, in iz katerih so se potniki koma i pravočasno rešili. Obe reki, Mo-n on gain'1 a in Allegheny, sta po dirali pred seboj vse, kar jim je bilo na poti: mostove, tovarne, hiše in druga poslopja ter ostavL|jali za seboj grozno raz-dejajijo in opustošenje. Železniška in avtobusna služiba je bila par dni popolnoma prekinjena. Pošto in druge nujne potrebščine pa so prinašali in odnašali zrakoplovi, "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši-j I jamo. mesta pod vodo. P<> nekaterih ulicah je bilo vode 14 čevljev visoko, in oij premnogih nižjih hiš so štrleli le zakajeni dimniki iz vode. Ljudje so si ko maj oteli golo življenj«',, nekateri pa so tudi utonili ali se draga ep ponesrečili. Brez doma in strehe je ostalo V tem mestu blizu 10,000 duš (in tudi teles, kajpakda). Mo- gočni sharpsburški most, kate-ki so neprestano brneli nad na- ri ;je bil nedavno popravljen in šimi ylavami, kakor čebele, kadar rojijo, da več ni bilo varno nahajati se zunaj. Edino zvezo, potniško kakor tudi občevalno s zunanjim svetom, smo imeli le potom zrakoplovov, Zeppelinov in balonov, kajti hrzojav, telefon in radio so odpovedali, ker so bile vse mestne elektrarne pod vodo. predelan, se je od veli'kega pritiska zibal in tresel kakor travna bilka v vetru, kar so se oh njem nastavljale cele izruvane liise, in lesovje in železje razdejanih tovarn in drugih po-slopi j. Očividci pravijo, da je plavala po Allegheny reki lesena hiša s porčem, na katerem je sta- Večina trgovskega dela mes- katfre so brlele celo i>o naj \ 1 f HRLNDISI, Italija, 26. marca. — Grški rusilec Condourio-4 tU je sprejel truplo bivšega gTČkega ministrskega predeed-aiika in voditelja grSkih repu-l Mikaaeev Etentberioaa Vem ire- VENEELOS NA ZADNJI POTI Parizu in je odplnl na Kreto v spremstvu rušilca Psara. Ve-niselosovo truplo spremljajo njegova žena, otroci, sorodniki in odposlanstvo grškega psrla kio® Igggj T izgnanstvu X nafinta. ta je bila pod vodo. Ko sem gledal po ulicah. Liberty in Penn Avenue, 5. in 6. cesta, Diamond in Wood ulica in mnoge drago, sem mislil, da nisem v Pittsburghu, ampak da se nahajam — v Ben a tkali. Voda je stala 3 do 8 čevljev visoko, in ves promet po mestu, v kolikor je bilo najbolj nujno potrebno, se je vršil v čolnih in za si'lo yl desk zvezanih splavili. Nekateri so prenašali ljudi «tn-po-ramo, kjer ni bila voda pregloboka. Na Diamond ulici blizu Warner gledišča smo stali tik ob vodi. Od Wood tflico xje pridr-sel po vodi čolni ček s tremi o-seba«mi, in čim so izstopile, je bil čol nič zaseden že od drugih treh ljudi. Neka mlada devica bi rada šla notri, ali čoln ni mogel nest i več nego 3 osebe. Stala je ob meni in me je prosila, če bi jo blagovolil prenesti na drugo stran — za dolar! Jaz sem se seveda opravičil in jo uljudno zahvalil za to čast, kajti nisem imel gumijevih hlačna sebi, zraven tega pa še nizke Čevlje in votle -podplate, votla pa je bila 4 čevlje visoka. Vsekakor ni bilo vredno, da bi se radi še tako lepega in nežnega^ bremena ves zmočil in morda še prehladU. Voda je segala skoro do Gim-bels department trgovino, do Warner Theatra na 5. Ave., in gori do 32. ceste po Penn in Liberty Avenue. Po mnogih nebotičnili trgovskih in hotelskih stavbah na teh ulicah je drla voda v notranje prostore skozi okna prvih nadstropij; premnogi ljtwlje po teh hotelih so bili iznenada ujeti in odrezani od suhe celine. V velikem in modernem 20-nadstrop-nem hotelu Roosevelt se je znašlo brez zadostne hrane preko 500 gostov in uslužbencev, do-čim so spodaj v zidove poslopja butali valovi 10 čevljev visokega vodovja in svirali svojo zmagoslavno pesem . . . V veliki Rosenbaum department trgovini, kot mi je pravila neka blagajničarka, ki je tam zarposlena, se je dvigala voda skoro do balkony floora. Najhuje pa je bil prizadet Loews* Penn Theatre, ki je najlepše in najfinejše gledališče v celem mestu. Razkošni oder, kulise in dragi muzikal-ni instrumenti so bili popolnoma uničeni, in škoda znaša, kot mi je povedal eden gledaliških ravnateljev, preko miljon dolarjev. Vzelo *h> par mesecev, predno bo y*e popravljeno. boljših restavrantih in hotelih; le tmaloikjje so imeli plinsko razsvetljavo ali celo svojo lastno elektriko. Jaz nisem opazil v sredo zvečer, ko je bila katastrofa na svojem višku, drugega poslopja elekt£čno razsvetljenega, nego Union Station Pennsylvania železnice in pa Nixon Theatre. To je bilo edino gledališče v mestu, ki ni prekinilo svojih predstav (na odru.) .Tako nerodno je bilo radi pomanjkanja moči za javne naprave kot so mnogonadstropni hoteli, bolnišnice in drage podobne institucije, ker niso obratovala dvigala (elevators.) Pisec teh vrstic ki je uslužbenec enega največjih zdravilišč v mestu, vam lahko pove. kako so bolnikom hrano pošiljali do 10. nadstropja. Stvo-rila se je procesija po stopnicah do najvišjega nadstropja, in tace (travs) s hrano naložene so romale iz roke v roko •kakor v stari domovini strešna opefca, kadar hišo krijejo. Grozili so nam tudi, da bomo zdajzdaj brez pitne vode, ali to se k sreči vendar ni zgodilo. Vendar so bili nekateri višje ležeči distrikti nekaj dni brez vode, da jo so morali do vaza ti v sodih in čel »rili. Najbolj hudo je bilo prizadeto mesto Shrapsburg, ki je ta-korekoč pittsburško predmestje. Bilo je skoro dve tretjini Mesto ni imelo tri dni nobene«]., žena z malini detetom v na-druge razsvetljave nego sveče, ročju in milo klicala na pomoč. Radi razburjenih valov so jo le z velikim naporom rešili. V pittburghškem okrožju (Alleghenv County) je ostalo l>rez strehe preko 100,000 oseb, Čez 00 je mrtvih, okoli 40 se jih pogreša. 500 pa je ponesrečenih na. razne načine radi povodnji. Vse mestne bolnišnice so polne. Na stotine naroda jo bilo zbranega pri vhodu mesto javne mrtvašnice, opazujoč, kako so uro za uro prinašali vedno nove mrtve žrtve strašne katastrofe, dokler ni l>ilo doseženo iste vilo 40. nekaj več moških nego žensk. Kir 7ii bilo elektriko, so sveče metale na njihove blede, upadle obraze svojo medlo trepetajočo svetlobo -kot — v zadnji pozdrav. En mogoče identificirati, po druge so prišli svojci. Imeli smo tudi več požarov in eksplozij, in najstrašnejši me dnjimi je bil, ko je pogorela oljna rafinerija (čistilnica) "Weverlv Oil Works", kjer je bil tudi pisec teh vrstic Svoječasno več let uposlen. lOksplodirale so najprvo peči in parni kotli, ko je voda pridrla do njih. potem pa so sli s strašnim pokom v presledikih drug za drugim tanki, katerih je bilo 25 po številu; in mnogi med njimi so vsebovali po 50,000 ga-lon ga sol i na in drugega olja. Na tisoče in tisoče ljudstva je prihitelo gledat strašen in obenem veličasten prizor, ko so pol milje visofci plameni, pomešani s črnim dimom, švigali proti nočnemu nebu ter razsvetljevali velik del mesta — na mesto elektrike. Gorelo je neprestano tri dni in tri noči, dokler ni pogorelo olje do zadnje kaplje in vse, kar je bilo zgorlji-vega; jeklo, železo, kamenje, o-peka in beton pa se je stopilo kakor »maslo na solncu. Ivom-panija je bila zavarovana za polno škodo; nekaj rojakov je izgubilo zaslužek. Zdaj, ko to pišem, je na delu na desettisoče delavcev, ki čistijo in popravljajo škodo, katera znaša samo v mestu več nego 25 milijonov dolarjev. Stotine in na stotine ognjegasnih sesalk je bilo noč in dan na delu do današnjega dneva pri črpanju vode iz spodnjih prostorov prizadetili trgovskih poslopij. Še bo dolgo, ko bo mesto zopet prišlo v stari tek normalnega, morda še lepšega in boljšega življenja kot prej. Tn slednjemu bo za vedno v živem spominu ostala ta največja katastrofa v zgodovini me-ta. Sta riši bodo pravili svojim otrokom in babice in d<*dje svojim vnukom o tej strašni šibi. Naši v Ameriki Po dolgi bolezni je preminul v Cleveland« dobro poznani rojak Mike Tomšič v visoki starosti S2 let. Stanoval je pri hčerki. Pokojni je bil doma iz va-i Jama, fara Žužemberk na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1807. *■ Dne 2'.\. marca je bil v Toledo, Ohio, povožen (»d avtomobila rojak John Mazgon. Nahaja se v Saint Vincent bolnišnici. * Iz Rock Springs, Wyo.f se poroča: Po par dnevi bolezni je u-mrl Martin Hribernik, star 5G let. Doma je bil nekje na Spodnjem Xtjwjers>kem. Zapušča dva vnuka. Edini sin, katerega je imel, je bil pred letom ubit v rovu. Pokojni je prišel pred letim i iz države Minnesota. Tam ima še živo ženo, -ki se nahaja že nad 24 let v državnem zavodu blaznih v Will-mar, Minn. * Pri Central Coke and Coal Co. v Rock Springs, Wyo., se je 2o. marca ponesrečil John S pes, star 53 let. Utrgal se je plaz kamenja ter ga podsul. — Ril je takoj mrtev. Njegov partner John Volfan, doma pri Skofji Loki je dobil precej težke poškodbe. Pokojni John Spes, je bil doma nekje oil Ahaci je. Zapušča ženo ter hčer iz prvega zakona, katera je poročena. * IZ POPLAVLJENE PENNSYLVANIJE Peter Zgaga Pogled na mesto Crafton, ki je odaljen par milj-v Pittsbur gha, PennsyIvanija. V New Yorku in drugih večjih me-stih imajo na voliščih posebne stroje, ki natančno registrirajo število volilcev ter pokažejo, koliko glasov je bilo oddanih za tega ali onega kandidata. Glede teh strojev zavlada po vsakih volitvah dvojno mnenje. Nekateri so prepričani, da so stroji izboma naprava, do-čiin zatrjujejo drugi, da so varljivi in zanič. Stroje zagovarjajo kandidati, ki so zmagali. Stroje obsojajo kandidati, ki so propadli. * V Philadelphiji je ženska streljala petkrat na nekega moškega, pa ga je samo enkrat zadela. Njen zagovornik se bo najbrž solzil, ko bo govoril porotnikom : — Oprostite jo, gospodje porotniki. Saj ni kriva, saj ni pokvarjena, saj ni zlobna. — Petkrat je morala streljati, da ga je enkrat zadela. Samo to pomislite! £e bi imela v sebi res kaka zločinska nagnenja in gotovo mero izvežbanosti, bi že v vprvič zadela. Tako se je pa morala »petkrat potruditi. To je že višek požrtvovalnosti. Kaj takega bi človek ženski ne prisodil. Prosim vas, gospodje porotniki, recite, da ni kriva I ★ K zdravniku je prišla precej zgovorna ženica ter mu začela tožiti svoje gorje. — O h. gospod zdravnik, strašno sem nesrečna. Le pomislite, moj mož je kar naenkrat izgubil sluh. Prav nobene stvari več ne sliši. Kar naenkrat je izgubil sluh. Sinoči sem ves večer govorila vanj, pa ni razumel oziroma slišal nobene besede. Ali ni to nekaj strašnega ? Sama ne vem, od česa mu je prišlo. Tako je pripovedovala nestrpnemu zdravniku več kot pol n re. Slednjič ji je vendarle segel v besedo in rekel: — Gospa, le pomirite se. Tisto, kar ima vaš mož, ni nobena bolezen. Tisto je dar božji. * Alkohol ima res čudne učinke na človeško telo in na pamet. Zadnjič sem v pod ulični železnici opazoval dva možaka, ki stil se ga nekje preko mere nalezla. • Oba sta dremala in se blaženo smehljala. Naenkrat se prvi zdrzne, za-čiuluno pogleda naokrog, zgrabi svo|jega tovariša za ramo in ga vpraša: — Hej, koliko je ura? Tovariš potegne iz žepa škat- ljico žveplenk, pogleda nanjo in pravi: — Zdi se mi, da je četrtek. — Hvala lepa, — zajeclja prvi,—potemtakem pa moram na prihodnji postaji izstopiti. ★ Rojak je rekel lekarnarju: — Pred tremi tedni sem bil pri vas in •sem rekel, da me muči revmatizem. Rekli ste mi. da imate dober obliž za odpravo revmatizma. — Da spominjam se, — je odvrnil lekarnar. — Ali je ob-li-ž odstranil revmatizem T — Seveda ga je. Zdaj mi pa dajte kako sredstvo, s katerim bewn obliž odstranil. Pred tremi leti sta se ločila. Po treh letih pa dobi ona o-troka. Ko je on izvedel, ji je pisal: — Zelo sem vesel, da je nebo blagoslovilo najino ločitev. M G L 'A 3 NARODA" New York, Saturday, March 28, 1936 THE LARGEST SLOVENE "DAILY IN V. 9. 31. KATARINA SPAR: OD ENAJSTIH ZVEČER — DO 3ESTIH ZJUTRAJ Spredaj na jxxlijumu tri j>e vat-ice. Dve dopetni obli-ki iz krieeee rde<"e svile, tretja nežno rožjista. Ta, ki stoji in jioje, se nima šestnajst let. Dvoje veselili oči, bela roka, ki tlvi-ra dajre. Oster sopran. — Piši mi, mati — i — i — — Jaz — jaz — saj «me poznaš, ne — gospodična, na vaše zdravje! — Pijan obraz se naslanja na grudi natakarico. Skuštrani lasje, kalne oči. Zadaj diskretno sedita oče in hčerka. Dvojo poševnih oči, dve ostre gubi po celem licu. Dve grenki potezi v kotu ust. Svetlo siva suknja in prav take hlače, ki so jim pozna, da so žo dolgo edina "boljša" obleka. Roke trde, žulja ve, lože na mizi. Hčerka — dve debeli ustnici, dve zarezi v kotih ust — vse kakor pri očetu. Obleka iz navadnega barhanta, na svetlih, gladko počesanih laseh temno modra beretka. Včasih se pogledata in se mizah, prisede k temu ali onemu, izpregovori dve, tri besede. Kmalu za njo se dvigne ta ali oni in odide skozi vrata na hodnik. — Ne pla—či— mi—i—i — poje dajre in oster sopran na podiju. V loži za vrat mi jo prisedel trenji. Učenka se je izrla v očeta, oče se ji je komaj vidno nasmehnil. Brez šuma je vstala in pri-j sodla k tretjemu v ložo. Tretji ji daje čašo. Oče gleda svoje roke. Včasih vztrepetajo mišice njegovega obraza. Zapre oči in grenki zarezi v kotih ust se 'poglobita. Potem pogleda proti tej ali oni mizi. Včasih so ozro s pritajeno skrbjo proti loži za vratmi. Tudi hčerka išče z očmi, na njenih licih je smehljali, ki pravi: — Vse je dobro, oče. Drug dmgemu pošiljata hvaležen pogled. Za očetovskim hrbtom sede dobro oblečeni meščan je. Dvojo oči, topeč i h so sreče, je zapičenih v soseda. Ta dviga ča-šo, vpije. Usta razteguje v pohoten smeh, roka ravno tako pohotno išče roko soseda. Človek je oblečen v lepo sivo oble- ko, nežne, skoraj ženske roke, hrepeneč pogled, uprt v soseda — tipičen _ obraz nepravega moškega. Šepečeta, nasmihata se, vstajata. Prinesli so jima plašče. Hčerka sedi spet pri očetu. Pripoveduje mu. Oče jo hvaležno gleda. Nato .molčita, stisnjena drug k drugemu. Ko je prisedel v ložo za vratmi poti, hčerka ravno tako neslišno vstane in gre proti loži. Od vrat iji nekdo namignje s prstom. Smukne Skozi pol odprta vrata. Dve, tri minute — Zo ,ie nazaj, njen pogled se sreča z očetovim, prikima in prisede k petemu. Naslanja se na njegovo ramo in jemlje čašo. Po polnoči se lokal polni. Dva gospoda naročata pesem. — Mene glej, mala, meni se smehljaj! — prosi nekdo iz pr-vc ložo. — No smem, — »moram glodati tistega, ki naroči pesem — razlaga šestnajstletna pevaeica. — Ti — ti si me prevaril! — vpije "ona" nad pristojno oblečenim tujcem in ga hoče udariti. — Kaj boš! — jo odvrne ta. Ona" mu pokaže jezik, sune ne dvignejo pogleda do koščenega lica, do žalostnih oči. Vso noč ponujajo od mize do mize — vijolice, nageljčke, ljubezen, telesa. Najbolj povjira-šujejo po telesih, teh se največ proda. PRIMORSKE NOVICE Pismo iz Afrike Vojaške oblasti vitšijo naj-sti ■ožjo kontrolo nad pismi, ki prihajajo z abesinskega bojišča. Delavcem in vojakom, ki se vrnejo v dom oviro, pa je najstrožje prepovedano, da bi sploh kaj pripovedovali o Abe-•siniji. Vendar se kljub temu marsikaj izve, kar bi italijanske oblasti najrajši prikrivale. Tako je pred nekaj dnevi pisal nad vse zanimivo pismo neki Italijan, ki se je javil kot prosto volljec za Abesinijo. V pismu toži predvsem radi neraz-položenja, ki vlada med vojaki iz južne Italije proti Italijanom iz Julijske Krajine in južnega Tirola. — Zmerjajo jih s "šča-vi" in "tedoški". — Zaman so celo pritožbe pri komandantih.1 Tudi ti .so po velikem številu iz južne Italije in zabavljajo čez Italijane iz novih pokrajin. Poleg teh recimo moralnih udarcev pa morafjo trpeti tudi razne druge težkoče. Tako je isti do-brovoljee pisal domov, kako morajo bosi tekati po žgočem pesku in po bodečem trnju in da so že del j časa brez "Was Pota Ljubezni R o man oo na hodnik. — Na. hudič! — Jacob Rupperts iSock l&vct NA PIPI V VASI PRILJUBLJENI KRČMI V STEKLENICAH PRI VAŠEM PRODAJALCU V SOSEŠČINI (K GA VAM NE MOKE TRESK KRETI, TELEFON IKAJTE JACOB RUPPERT BREWERY Telephone ATivater 0-1000 NEW YORK CITl if ga s palcem v glavo in odide'Brot> Fleisch," (vodo, kruha, mesa). Te bese«le je napisal v nemškem jeziku, da bi lah-Sredi lokala se pobira visokjko skozl cenzuro Medtem fant. Kri mu teče z ust V roJl*1 se mora solska mlaf1ina 11 kah se mu zasveti nož ... Straž- ^dnševati za vojno. Radi tega nik. Skozi širdko odprta vrata vck1ii° Posebne fa*istiene zvez- ke — (Quademi fascisti), v katere lepijo vsak dan italijanska vojna poročila in vesti o raznih "italijanskih zmagah", !ie vrgel vanj desetdinarski no ltor premikajo zastavico, da bi voc ] še bolj očitno pokazali ltalijan- — Gospodična, kako ste lepi!' sko Podiranje. Nekdo v prvi loži plačuje račun. Tisoč in nekaj dinarjev. — Ah, mala, ti moraš biti moja . . . letita dva na cesto. Po lokalu se vleče dim cigaret. Pevačica hodi s krožnikom od mizo do mize. Nekdo Posledice pomanjkanja Zla>ti po kraških in istrskih ,, . . , „ . vaseh se opaža v zadnjem času ,1 °na sre ™lmo ,n kazo velika umrljivost lju.li, ki so še primeroma v dobrih letih. Se DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. t JUGOSLAVIJO Za $ 2.75------------Din. 100 S C.:3 .................. Dm. 200 9 7.15-------------- Din. 300 $11.75 .................. Din. 500 t*3JS0---------Din. 100« M7.M ------------- Din. fm V ITALIJO Za $ 9.25_____________ Ur 100 S 18.20 _______________ Ur 200 t 44.00 ________________ Ur 500 $ 87.50 ___________________ Ur fooo 8174.00 -------------- Ur 2000 8200.00 ----------------- Lir 3000 zik. Mod mizami se preriva oče. Z očmi nemirno išče od mize do mize. Tam v kotu jo je uzrl. Njene rnfke *o pod mizo, v rokah tolstega človeka. Očetov in hčerin pogled sta se srečala. — Dobro? — s skrbjo sprašuj«' njo^ov. — Dobro, oče — hvaležno odvrača njen. — Cr—ven —Fesič —ma—a —mo —o—o . . . Za veliko mizo fcvantajo pijani glasovi. Delavske srajce, suhi obrazi, v očeh skrb. Dolg, koščen moški prodaja šopke. Postavi se k mizi, po-drži ikočarico proti gostom in čaka. Včasih se sploh ne zine-nifjo zanj. Včasih mu zamahne vajo z roko — ni treba, a niti to Plasti oni, ki so morali biti na fronti skozi vso svetovno vojno in so prinesli s seboj kal ene ali druge bolezni, ki se je v času pomanjkanja razvila, a povečana umrljivost pa je seveda v prvi vrsti v zvezi z velikimi pomanjkanjem, v katerem žive naši ljudje, zlasti v po-manrkajnju dobre hrane. Na-j»ori in dolo so so podesetorili. Pomanjkanje denarnih sredstev y»a jim onemogoča vsakršno zdravljenje v bolnišnicah in sploh pri domačih zdravnikih. Naročite se na "Glas Naroda99 največji slovenski dwnik v Združenih držatvih. KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8P REM KM BI GORI ALI DOLI ve&Jlh zneskov kot sgoraj uvedeno, bodisi r dlnarJLb •Ji llrth dovoljujemo K bolje pogoje. nruOnj ? ameriških doubjii I 8— 8l8w— 818— 84J. »te »Mlati..........t 8.71 ..........81088 .........818.— - ......... 821—. 841J88 ..........881.80 Prejemnik dob! v starem kraju lzplačlk ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 81-— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ttGUi Narod«" 818 NEW IOB, M. 1. Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v do-moviho, je denarna pošiljate v. Poslužite se našega posredova- \ nja za točno izvedbo vašega naročila. SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street New York "Ali pridete, milostiva. gosi«ea, na ples deželnega svetnika B.?" "Da, knez. Pravijo, da je tam jako lepo in zabavno.' * "Jaz »pridem ob desetih tja. S kakšno toaleto nameravate oslepiti »nas ulwj^e Zemljane V Za smejala -o je in ga }>o^ledala. "Z belo.'* "Koliko kovčgov ste pravzaprav vzeli s seboj V9 "Samo ene^a!" "Ene<*a?" "Trije drui^i so prišli za menoj.** "To sem si mislil," .je odgovoril ter se glasno zasmejal. "Oblačiti se je pač pol življenja, kaj?" je pristavil poredno. "Vsekakor, /kaditi pa drugega pol.'* Vzela .je s pisalne mize lično eigaretnieo s eigarefa-mi. "Voluez - vous, mon prime?" (Ali izvolite, knez?) "Hvala! — Močna sorta, kakor se mi zdi." Naslonila se je udobno nazaj. "Cigarete so moja strast.** Knez je zamišljeno puhal dim od sebe. — Kako morajo za žare t i te oči v pravi ljubezenski strasti — si je mislil. — Skoraj mislim, da jo je njena velika koketnost obvarovala doslej pravega čustva. Verini ruski častilci so trdili, da ni nikoli lepša, kakor kadar puši, češ, da zna zavzemati takrat dražestne poze in da njen pogled po stane koneentriranejši, globlji. Tudi knezu se je zdelo to: čutil je, (kako polagoma izgublja ravnotežje, ali ni mislil ria to, da bi vstal. Ko je končno vendarle dvignil, je ostala Vera ?e vedno v svoji pozi — zdelo bi se jej smešno, skočiti sedaj po konoi. Knez je obstal in se naslonil na mizo. "Zdi se mi, gospodična, da tukaj marsikaj pogrešate. Ali bi vas veselilo jezditi?" »Sedaj je živahno vstala. "O, kako rada! Ampak saj mi nedostaje prav vsega.** "Upam, da bi vam dvorni krojač lahko napravil pri prosto jahalno olihtko, akh ne stavile prestrogih žalitev, milostiva. Kakor hitro bo gotova, vam j»ošljem ob dogovorjenem času konja ter pridem z Dernlrofom po vas. Jaki) bi me veselilo, k<» bi vam mogel pokazati h.*po okolieo mesta X. in park 'Solitude*.** "Merci, merei! Kako ste ljubeznivi, knez! Z največjim veseljem sprejemam vaše vabilo in še danes naročim »kostum.** Poljubil jej je roko, jo prosil enkrat za vselej, naj ga nikar ne spremlja ter elastično od-Šei po hodniku, kjer se je poslovil od gospo-; din je, ki ga je tam čakala. Ivana mu je z največjim spoštovanjem pomagala obleči paletot ill je dobila za to bogato nagrado. Pri obedu so Vero obsuli z vprašanji. "Kako je bilo? Ali zna knez res ruski? Ali je bilo prijetno.'** — Smeje se je branila ter resno zatrjevala, da je njega Svetlost mnogo in rad prevajal: — lagala je, da reši situacijo — ter da je bil knez jako ljubezniv. "Tn ti si sedela pač ves čas s ]»ovešenimi očmi — 'kot prava učiteljica V9 se je rogala Beata. Prav tako drzno se je glasil odgovor: "O. ne, ves čas sem mu občudovaje strmela v lepi obraz! — Agata, ali pojdeš pozneje 7 menoj h dvornemu krojaču? Naročim si jahalno obleko. Jezditi hočem z njega Svetlostjo ter z adjutantom.'* "Bog blagoslovi!** je dejal gospodar in vstal izza mize. ★ (Dalje prihodnjič.) Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ROMANI (Nadaljevanje.) MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................... Globoko zasnovana povesit o otroku, ki gane odljudncga čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki lie pozna ralik* meti bogatini In reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabtm. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. - MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..............- .00 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 110 strani. Cena.........60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ---------------- 75 I)o skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem sveto. MIMO ŽIVLJENJA, spisati ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. n. «.'rek), 188 str....... .«0 MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50 Dejanje te povesti se vrsi ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Tebarjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .95 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijih dnsevnost opisuje, so pristno slovenski iu o pil njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson flogh. 209 strani. CenalJ>« Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. G ari in. 112 strani. Cena ________ .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. ' NA KRVAVIH POLJANAH, Matttlt, a slikami Cena L50 NAŠA VAS, spisal Anton Novačan. 224 strani. — Cen L— - V zvezku Je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgijlv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vex.________ .70 Brti........... JO Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki Je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .4< Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EKOTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .....................................70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne*. PESMI V PROZI, spisat Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. P1NGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ........................................................ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni franco- y ski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega I>1-satelja vsebuje knjiga še dve, na^aeč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Pada rji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbo" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1J0 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena M V tej knjigi je zbrnl znani slovenski pisatelj Pngelj desei- črtic iz naš^a domačega Življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal K saver Mečko. — 79 strani. Cena .............................................. JO Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke * in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. * » Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE JI PROSTO Naslovite na: — f-jt jI SLOVENIC PUBLISHING 1 COMPANY n6 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y. *\ fill 9 2B0D2 New York, Saturday, March 28, 1936 TWW LARGEST EEOVRtTE ffZlLT If IT. 9. 9 Kje je Eva? 22 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Te«lalj pa za zvečer specite potieo po naeiuu gospe Bau-maii. Saj veste, da na to polaga veliko vrednost in ji bomo s tem napravili veliko božično veselje. Njena potica nam je vedno talko zelo ugajala in bo gospa Bauinan nad vse vesela, ako jo spečete ma njon način." Kuh«trica je bila s tem zadovoljna in Dolly je s tem nekoliko ublažila sovraštvo med gospo Bauman in kuharico. Od tega dne je bilo razmerje med obema nekoliko boljše. Gospa Bauman tedaj poje božično pesem in slednjič poseže vmes tudi Dolly s svdjim mehkim sopranom in vladalo je pravo božičino razpoloženje, tako da Toring slednjič pravi: "Ginjen sem kot kak šolareek in bi veak dan me bo spominjal na vas." Dolly zardi in mirno odgovori: "Tudi jaz se vam še nisem zahvalila za dragoceno darilo, ki ste mi ga dali. Upam, da ga niše in vzel a drugi, kajti spominjam se, da sem vas slišala reči, da ste te kot sapa tanke tkanine namenili za neko drugo žensko." "O, ne, tukaj pa ste v zmoti:: Ta pafjčolan je bil namenjeni samo vam, že od trenutka, ko sem ga kupil." Dolly vrže glavo na tilnik. "S tem mi menda nočete reči, da ste v Afriki mislili na me," pravi zasmehoval no. Toda Toriing resno prikima in pravi: 44Pa vendar — misli! sem na vas!" Nobene besede več ne reče in Dolly tudi več ne vpraša, toda misli na te l>es»tle z neznano sladko bolestnim občutkom. In v tej uri bi mogla jokati, da je med njo in Toringom vladalo tako prijateljsko ozračje. Zakaj je zaaij našla samo bodeče besede in zakaj se ji je vedno kazal tako h ladno nad njo vzvišenega? Saj bi mogel biti proti njej tudi drugačen, kot je ravno sedaj. Dollv poskoči in jemlje s krožn?ka sladkarije. Dollv, dovoli tudi nam, da se nekoliko poslužimo, ali pa misliš sama vse pospraviti?" jo draži Ludvik. • Dolly nudi okrog in. pomidi tudi Toringu, ki pravi, ko seže z roko: "Prvo sladkost, ki ste mi jo ponudili, milostljiva gospica, moram spoštljivo použiti." Toda pogled, ki je spremljal te besede, ji zopet požene kri v lica. Toda ne odgovori, temveč, zatopljena s pogledom na sladkarije,# vzame sebi posebno priljubljeni kos. Večer je potekel precej mirno in ko se Toring proti polnoči poslovi, je bil */.a oba praznika ixjva-bljen na kosilo, ne da bi Ddlv kaj oporekala. Nekaj dni nato prejme Ludvik Olden pismo iz Curilia. Malo nejevoljen pogleda nanj. Kakšno poročilo more priti zanj iz Curilia? Pisava očetka ničesar ne pove. Nato pa se zgane. Ali ni to bila nekoč Evina gospodinja, gospa Korner? Se-yeda! In kaj hoče od njega? In bere: Veleeenjeni gospod doktor! Mogoče je že predolgo, da bi moje poročilo bilo za Vas kakega pomena. Toda obljubila seni Vam, da Vam pišem, ako izvem za stanovanje Eve Mantel. Saj ste jo hoteli nastaviti za svojo tajnico. Toda to mesto je že prav gotovo eno. Navzlic temu pa hočem držati svojo obljubo in akn poročam, da sem šele danes izvedela, kje se nahaja Eva (antel. Danes popoldne sem bila v kavami Schrev, kjer oem pila Skodelico čokolade. Ne vem, ako Vam je ta kavama znana. Je dober meščanski prostor, kamor zahaja mnogo spoštovanih meščanskih družin, drugače ne bi šla tja. In tam sem .videla Evo Mantel na odru igrati gosli skupaj z igralcem na klavir. Toda igranje gospice Mantel je bilo iz-V&nredno lepo, žela je mnogo priznanja in govorila sem ž njo ter ji povedala, da jo je hotel nek gospod doktor Olden nasta- INDUSTRIJA JE ZREVOLUCIJO-NIRALA SVET Najvažnejši problem našega časa je industrijalizaci ja človeka z vsemi daljnosežnimi socialnimi, gospodarskimi in verskimi 7>osledicami. S prodiranjem zapadne pretežno industrijske ^kulture na vzhod so bili vzhodni narodi z mnogo večjo naglico, kakor bi odgovarjala njihovemu sicer počasnemu razvoju včlanjeni v svetovni gospodarski organizem. Zato danes vidimo nevarnost za staro patrijarlialično socialno življenj*? vzhodnih narodov, ki so pod vplivi moderne civilizacije razkraja, vsepovsod opazujemo velik .notranji nemir ki se polašča starih narodov. Moderna telinika je vse človeštvo povezala med sel>oj v (»no celoto. Zdi se, kakor da pod zunanjim videzom starih običajev in navad, skozi tisočletja podedovanih socialnih ustanov — spodaj tli ogenj, ki vedno bolj grozi, da se razžari v mogočen požar. Težišče velikih usodnih dogodkov se z evropske celine premika na vzliod v Azijo, kakor je že pai^krat l>ilo v zsro-ilovmi. Industrijalizaci ja vzhoda Industrijska revolucija je zajela ves Daljni vzliod. Britanska Indija je v ustanovitvijo prve tovarne dosanjala svoj ti-sočleni sen. Leta 1926 je dobila že stalni sedež v Mednarodnem uradu dela v Ženevi. Danes je med vsemi državami sveta kot industrijska dežela na osmem mestu. In vendar je tudi danes 93 odst. prebivalstva Indije poljedelcev in le nekaj nad milijone tega 330 indijanskega indskega naroda dela po tovarnah. Toda kljub temu Indija že dames v veliki meri lahko sama oskrbuje svoj trir z industrijskimi izdelki. Trgovina z Evropo in Ameriko je vedno šibkejša. Kitajska je še zelo malo prišla v stik z moderno industrijo. Kitajska industrija se 'koncentrira na splošno okroi? velikih trgovskih središč: Sanahaja, Tiencina, Hankova in Kantona. Toda ogromna narava bogastva neizčrpane in cenene delovne sile kakor tudi ogromen domači trjr zagotavlja Kitajski že v 1)1 i ži nji bodočnosti vodilno industrijsko mesto. Moderna industrializacija evropskeira in ameriškega kapitalizma. Kitajska zaj)osluje že danes v svoji industriji 1.3 in pol milijona delavcev. % Japonska je čez noč iz poljedelske države postala industrijska. Leta 1890 je bilo na Japonskem 200 tovarn s 15 dalev-ei, 1. 1920 pa je bilo 2.1,000 tovarn z 2 in pol milijona delavci. Od skoraj 70 milijonov prebivalstva živi danes nad tretii-no oil industrije. Kako velik je preobrat, kaže dejstvo, da je od 1. 1908 do 1916, 160.000 ma-loposestniških družin zapustilo zemljo in se preselilo v industrijska središča. Tokio ie štelo 1890 leta 858,000 prebivalcev. Danes jih šteje skoraj 4 milijone. V tem času so meščanske mestne četrti narasle za 29 odst. delavske pa za 430 odst. Tudi Južna AfrWca je postala pomembna industrijska dežela. Iz oddaljenih afrikan-skili rodov prihaja vedno več mož proti jugu v Kapland in Natal Leta 1930 je štela Južnoafriška zveza že okrog 2 mili-ione industrijskih delavcev. Industrija pa se širi tudi že proti srednlji Afriki. Industrijske kolonije z 10 do 15,000 zamorci niso v Kongu nobena redkost. Ni mogoče tajiti, da je industrija prinesla narodom tudi marsikake prednosti. Stojimo pred dejstvom neznosnega pre-obljudenja Kitajske. V Šan-tun.aru na primer pride na eno angleško kvadratno miljo 1783 ljudi, v Belgiji 590, na Angleškem 405, v Nemčiji 290. Japonski zopet primanjkuje rodovitne zemlje. Samo 17 odst zemeljske površine je primemo za olnlelavo. Prebivalstvo je na tako ^osto. da že danes na kvadratno miljo stanuje 400 ljudi in se letno množi za več kot milijon ljudi. Od 1. 19*13 do 1. 1926 je prebivalstvo Evrope naraslo za 1.2 odst. (od 487 mili ionov lia 504 milijonov), Amerike za 18 odst., Afrike za 6.8 odst., Azije za 4.6 odst. Za velikanske množice ostane samo dvojna pot: ali izseljevanje, ali pa tovarna. Vpliv na socialne razmere zapada Nalj govore dejstva. V Indiji je sedaj zaposlenih v industriji le 5 odst. ljudi, na Kitajskem 0.3 odst. in vendar trpi evropski delovni trg radi nezaslišane brezposelnosti. Glavna industrija Kitajske je bombaž. Število tovarn se j e od 1. 1913 do 1. 1926 početvori-lo. Število vreten se je v Evropi v tem času "pomnožilo za 3 odst., v Aziji pa za 108 odst. Razen tega je proizvodnja na vzhodu mnogo večja, 'kjjer delajo tudi s 13 urnimi delavnikom, medtem, ko na za padu k večjemu z 8 urnim. V tem razdobju 13 let je uvoz iz Evrope in A-merike padel za 50 »nlst. V sami Indiji j«' anirleška trgovina nazadovala za 65 odst. Japonska si osvaja indski trg, v kolikor ga Indija sama ne krije. To da misliti. Evropske industrije so se mogle le zato razviti, ker so iz inozemstva uvažale surovine, jih v Evropi predela-vale in kot gotove fahrikate izvažale. Le toliko časa je evropski delavec imel zaslužka, dokler so bili odprti prekomor-ski truri. Toda za mednarodni kapital ije vseeno, ako stotisoči delavcev pri nas izgube eksistenco. Za njega je pomembno le to, kje more ecfliejŠe izdelovati proizvodnje in hitrejše priti s svojim blagom na trg. Za vsaki dve tovarni, ki sta odprti na vzhodu, se »mora zapreti ena tovarna v Evropi. Ta razvoj gre svojo pot z neusmiljeno doslednostjo naravnih zakonov. K temu je treba prišteti še to, da v imenovanih deželah odpadejo za kapital vse ovire, ki zavirajo v Evropi, in Ameriki brezvestno izkoriščanje delavskih mas. Vzhod ne pozna prisilnih socialnih naprav, liiirijenskih predpisov, zakonodaje v prid delavskega varstva. Kaj de kapitalu, ako se zruši en delavec, ko pa z« njeira lahko dobi 1000 svežih moči. Povsod, kfcr je belo pleme kot številčno šibkejše tvorilo vladajočo plast nad širokimi, vedno bolj se množeči mi masami drage krvi. je dames potisnjeno v obrambo. Posledice za socialno življenje vzhoda Socialna setev pomenja za narod večkrat tudi njegov verski in naravstveni svet. Socialne naprave so nasipi, ki usmerjajo pot in cilj valovanja ljudskih množic in velikokrat ure- Ali ste že naročili Slo- ] vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. jajo tudi njegovo razmerje do Boga ali do bogov. Moderna industrializacija pa fiodkopa-va osnove prastarih socialnih zgradb in razkraja minožice v atome. V Indiji na stotisoče različnih članov raznih kast SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21« W. 18th St., New York Pišite nam za cene voznih U. štor, reservacijo kabin in pojasnila za potovanje. družno hodi v industri/jske cen- otrok v japonskih tovar- tre, kjer se mešajo med sebe i nah IJod 14- lett>m J« bilo le 15 * ' " ----- - ydsf dečkov in 85 odst. deklic. Velika svilna industrija v Xa-gamo na primer zaposluje 300,- Yj'd one, ki niso pripadali nobeni kasti, pomenja industrija komaj sluteno možnost družabne-napredka. Samoposebi prinaša to s seboj presnovanje celih družabnih stanov. ('lan'kaste, ki kot delavec, s svojo družino zapusti selišče in se poda v mesto, se izloči iz tisočletne socialne tradicije in njenih vezi. ki so ga vzgajale, kn'kor tudi njegove pradede in dale njegovemu življenju obliko in vsebino. Toda niso le velike socialne ustanove ki »jih ruši industrija. Predvsem je družina najbolj prizadeta. Družina je v azijskih pokrajinah še razmeroma na precej visoki stopnji. A" 0-rientu je siploh d nižina čuvar naravi, reda in discipline in Na paraikih, ki m vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. 2. aprila: BREMEN v 3. aprila: Berengaria Bremen v Cherbourg 4. aprila: lie »le I-'ram-e v Havre 8. aprila: Washington 000 Žensk in le nekaj moških Strah da ne bi izgubile delo, sili delavke, »la delajo tudi tedaj, ko bi radi težke nosečnosti morale ostati doma in »la takoj po roijstvu otrok zopet hi-, te na delo. Vse to povzroča veli-115 aPfila:r ke in težke lndezni. Delo otrok poti 14. leti je posebno poglavje vzhoda. Na stotisoče otrok, dela ponoči in po»lnevi in sicer 12 do Ifi ur j»o tovarnah Japonske, Kitajske in Indije. Kar pa je posebno sramotno za krščanske narode, je dejstvo, da so razmere v tovarnah, ki so last Evropejcev, v marsičem v Ila'rt zadnje zatočišče človeka v stis-' *e mnogo bolj neugodne za de- ki. Kakor je industrija v Evropi pričela rešilo ogrožati družino in njeno p«>tomstvo ist»> se gotli tudi na vzIhkIu, 1»» da je proces mnogo hitrejši. S hitrim naraščanjem industrije se namreč povsod pojavi velika stanovanjska stiska, ki je eden poglavitnih sovražnikov družinskega življenja. Tn d i če vpoštevaimo zelo skromne razmere indskesra in kitajskega prebivalstva, so stanovanjske razmere v industrijskih središčih vprav obupne. V Bonrba-vu ima vsaka družina povprečno samo eno sobo. zelo pogosto pa tudi 4 in celo G »lmžin le en prostor. Xa Japonskem so tovarne uvedle za delavke sistem stanovanjskih kasarn. Toda t hI 505 kasarn ima le v 7.*> vsaka delavka svojo posteljo. Največ postelj }ki si dele »Ive, tri in celo f> ter 8 delavk, seveda izmenično. Be»la kitajskih delavskih okrajev .je nepopis-na. Se mnoaro bolj usodno za razkroj družine ua postaja industrijsko delo žena in otrok. Po vladni statistiki so 1. 1923 iaponske tovarne zaposlovale še več žena kakor mož. 0»1 lavca, kakor v tovarnah Kitajcev ali Indcev. V Sangliaji na primer je v tovarnah domačinov 1.'» oilst. delavk, v tovarnah Angležev 17 »»»1st. v onih, ki so italijanska last, 46 o»lst. in v francoskih celo 47 odst. A" istih tovarnah dobite otrok pod 12 leti, ako so last Kitajcev, komaj 10 tnlst., v onih pa, ki so last Evropdjeev, pa »1<> (>0 odst. Te št«*vil!k»» kažejo, da je socialna čuvstvovanja pri zastopnikih katoliških narodov na Daljnem vzhodu najmanj razvito. Pri takih razmerah se ne smemo čuditi, da je umrljivost zelo velika. V glavnih industrijskih središčih Japonske znaša 0 odst. Posebno se Širi j»'ti-ka. Od 1000 »leklic ki na Japonskem delajo v tovarnah, je 518 tuberkuloznih, v Afriki m je strašna stanovanjska beda vzrok umrljivosti otrok, ki v mnogih krajih dosejra 30 50 »klst. Po nekem zdravniškem poročilu iz 1. 1024 je umrljivost domačinov v Natalu znašala 45.5 odst. medtem, ko je umrljivost Evropejcev dosegla le fi odst. 11. aprila: Hex v Genoa Paris v Havre 14. aprila: Europa v Eremen Aquitania v Cherbourg 18. aprila: Lafayette ▼ Havre Zl. aprila: Berengaria v Cherbourg aprila : Bremen v Bremen lie de France v Havre i. aprila: Conte dl Savoia v Genoa 2. maja: C-lmuiplaiu v Havre Kil ropa v Bremen Vulcania v Trst 6. maja: Washington 8. maja: Berengaria v Havre v Cherbourg 0. maja : Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 12. maja : N.>ruiautlie ▼ Havre 10. maja : Europa v Bremen 70. maja: Manhattan 21. maja: Aiiuitania v Havre v Cherbourg 23. maja: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa IG. maja : Normandie v Havre 28. maja: BERENGARIA v Cherbourg 29. maja: S?x v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington v Havre VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno omeiii mesec, druga dati in tretja it. leto. I>:i nam prihranite nepotrebnega »lela in stroškov, Vas prosimo, da skušate nanični-m> pravočasno jMiravnatf. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopuiku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojili imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi »lruge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. viti za svojo tajnico in da je iz tega namena prišel k meni. Tedaj je zelo prebledela, kajti v tej službi, ki jo je prevzela, da ne hi stradala, se ne počuti d^Jjro in bilo ji je zelo žal, da ni dobila službe pri Vas. Toda sedaj to ne pride več v poštev ker je t3 mesto že najbrže zasedeno in. je ne boste več hoteli vzeti v službo, ker sedaj igra v kavami. Svojo obljubo sem izpolnila in Vas poztlravljam z vsem spoštovanjem, Helena Komer. (Dalje prihodnjič.) CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laushin COLORAIIO: Pueblo, IVter Culig, A. SaftiC Walseuburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago. J. Bevčič. J. Lukanich Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Jolit-t, Mar}- Bambich La Salle, J. »iielicb Ma scout ah. Frank Angustiu North Chicago. Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Motnik MARYLAND: Kanasa City, Frank Žagar Kitzmiiler. Fr. Vodopiv^c Slejer, J. feme (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland; MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm., Frank Gouže Ely. Jos. J. Pesbel Eveietb. Louis Goute (lilbert, Louis Vessel Hibhing, John Povše Virgina. Frank Hrvatieh MONTANA: Roundup. M. II. Pautan Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Fall*, Cleveland. Anton II»bek, Chas. Karl-linger, Jacob Restiik, John Slapnik OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain. L»;uis Balaut, John Kuui^e Youngstown. Anton Kikelj ORE* ION: Or«'g«»n City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brotighton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezove« Kxport, Louis Supanttt Farrrl. Jerry Okorn Forest City. Math Kanin Greensburg, Frank Novak Barberton. Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. TauŽelj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Srhifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr, Skok Sheboygan. Joseph Kak ex WYOMING: Rock Springs. Louis Tancfaar Diamondville. Joe RoUch Vsak —tapnfc Izda potrdilo a »vote, kalem je preJeL Zastopnike toplo piip—ofimo UPRAVA "GLAS NAROD*" 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Paris v Havre Saturnia v Tr.< 11. junija: lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg 13. Junija: Bremen v Bremen Conte d i Savoia v Genoa IV. junija: Normandie v Havre 17. junija: BERENGARIA r Cherbourg Manhattan v Havre JO. junija: Europa v Bremen Vu'cania v Trst Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. Junija: Lafayette v Havre Rez v Genoa Aquitania v Cfaerbourc :». junija: Normandie v Havre 1. Julija: Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: lie de France v Havre Conte d i Savoia ▼ Genoa & julija: Queen Mary ▼ Cherbourg t L julija: Saturnia ▼ Trst Champlain t Him 14. Julija: Normandie ▼ Havre .5. Julija: Manhattan v Havre L6. julija: Aquitania t Cherbourg Bremen v Bremen .& julija: Rex v Genoa 3. julija: -•3. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria ▼ Cherbourg -25. Julija: Vulcania t Trat ■9. julija: Qwen Mary v Cherbourg t Ham