Ntjvaiji slovenski V Združenih državah Velja za m leto • . » • • Zrn New York celo leto • $7.00 celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelaea 3—1242 Entered m Beoond Claai Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. No. 227. — Stev. 227. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 28, 1936—PONEDELJEK, 28. SEPTEMBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, UPORNIŠKA ARMADA JE ZAVZELA MESTO TOLEDO ZMAGOVALCI SO OSVOBODILI BRANITELJE ALCAZARJA,1CI SO GA VLADNI VOJAKI RAZSTRELILI Fašistična armada pripravljena na naskok. — Uporniki naznanjajo zavzetje Toleda. ^ Vladni vojaki bodo postrelili 3900 fašistov v Bilbao. — Pred Madridom se bosta združili dve fašistični armadi. CORUNNA, Španska, 27. septembra. — Fašisti v Corunni so po radio naznanili radio postaji v Saragossi, da je fašistična armada zavzela Toledo in osvobodila branitelje Alcazarja. Fašisti so premagali vladno posadko, ki je branila Toledo. Njih cilj je sedaj Madrid. NA FRONTI PRED TOLEDOM, Španska, 27. septembra. — Fašistična armada, ki se nahaja pet milj pred Toledom, je pripravljena, da proti jutru naiskoči Toledo. Dobro izvežbana armada upornikov je po hudih bojih premagala vladne čete, ki branijo mesto Toledo. Armada generala Franca je zelo bojevita in prežeta volje, da osvobodi svoje tovariše v Alca-zarju. Madridska vlada naznanja, da je njena artilerija obstreljevala postojanke fašistov na severni strani reke Tagus, ki teče skozi Toledo. Vladna artilerija je upornike napadla od treh strani in jih potisnila nazaj. Fašisti so prebili vladno črto ob reki Guadarra-ma in so prodrli 8 milj do Toleda. Polja, koder so prodirali uporniki, so posejana z mrliči. General Franco je prepričan, da bo njegova armada zavzela Toledo, ki ga brani samo 10,000 vladnih vojakov. Ko bo padel Toledo, se bodo u-porniki obrnili proti Madridu in se bodo združili z armado, ki od zapada prodira proti Madridu. Obe armadi boste z lahkoto zavzele Madrid in boste končali državljansko vojno, še predno nastopi zima. BILBAO, španska, 27. septembra. — Fašistični letalci so zopet bombardirali Bilbao, vsled tega se je bati, da bodo branitelji mesta postrelili 3900 fašističnih ujetnikov. Prebivalci, ki niso zadovoljni, da je bilo ustreljenih 60 fašistov, po ulicah zahtevajo, da so vsi fašistični ujetniki postreljeni. Poveljnik Baskov Eliadore de la Tore, je pobesnelo druhal odvrnil od plenjenja mesta samo s tem, da ji je obljubil, da ho ustregel njeni zahtevi, da postreli vse fašiste, dajse maščuje nad uporniki, ki so v 24 urah že dvakrat iz zraka bombardirali Bilbao. Deset fašističnih aeroplanov je ves dan krožilo nad mestom. General Mola je zagrozil, da bo razrušil mesto, ako se do petka ne poda. Letalci so tiidi na mestno prebivalstvo metali letake, ki naznanjajo, da bodo bombardirali mesto toliko časa, da bo primorano podati se. Branitelji pa so izjavili, da bodo mesto branili do zadnjega moža. Bombe so mesto na več krajih zažgale. Pri zad-njem zračnem napadu je bilo ubitih 1 26 ljudi. V kratkem bo prišlo tudi do pomorske bitke v Biskajskem zalivu. Pet vladnih bojnih ladij naglo pluje proti severu, kjer so fašistične bojne ladje blokirale vsa pristanišča. V Bilbao so že trije vladni submarini in ena topničarka. John L Lewis je posvaril delodajalce LIGA NARODOV SE DOSTI NE MENI ZA ITALIJANE Zaradi abesinskega vprašanja je Italija sovražna Ligi. — Njeni pogoji za vrnitev v Ligo so bili zelo zmerni. RIM, Italija, 27. septembra. — Italija nikdar ni bila posebno naklonjena Ligi na roda v, sedaj pa ji je naravnost nasprotna, ker ni izključila abe-sinske delegacije iz sedanjega zborovanja. Italijanski narod pravi, da je sedaj Ligr Italiji sovražna in je pokazala, da je ne mara v svoji sredi. Splošno italijansko mnenje je, da so bili pogoji, katere je stavila Italija za svoje sodelovanje v Ligi narodov, zelo zmerni. Italija ni zahtevala, da ji Liga prizna osvojitev Abe-sinije. Ligo je samo prosila, da vzame na znanje resnično dejstvo v Vzhodni Afriki in da naj okloni zastopstvo vlade, ki i^ploh več ne obstoji, jia naj govori neguš, kar lioee. Tej prošnji bi Liga prav lahko u-stregla, ne da bi kaj izgubila na svojem ugledu, ako je hotela zopet Italijo v Ženevi. Ta sklep Lige je za Italijane prišel popolnoma nepričakovano, kajti vsakdo je mislil, da je bila ta zadeva rešena, ko je bil generalni tajnik Lige narodov Joseph A. C. Avenol v Rimu. Italijanska vlada je bila ta'ko prepričana, da v tej zadevi ne bo nikake ovire, da je bila njena delegacija- pripravljena, da odpotuje v Ženevo. Nikdo v Italiji ni pričakoval, da bodo male države, katerim je prišla na pomoč tudi Rusija, zmagale v Ženevi in dovolile abesinski delegaciji, da se vdeležuje Ligi-nih sej. Italija očita malim državam, da so sledilfc vodstvu velikih držav, ko je bilo treba naložiti Italiji sankcije, da pa sedaj velesil ne podpirajo, ko je potrebno pridobiti Italijo za sodelovanje v Ligi narodov. Ko so sankcije dosegle svoj višek, je Mussolini še ostal v Ligi, ker ni hotel žaliti Francije, od katere je pričakoval, da ga bo podpirala, v abes&n-skem vprašanju. Sedaj pa se italijanski narod čudi, zakaj je Italija tedaj še ostala v Ligi. Italija je bila v sporu z Ligo že pred abesinsko vojno, ko je zahtevala, da Liga premeni svoja pravila tako, da bodo velesile prišle do večje veljave, češ, da imajo male države v Ligi preveliko besedo. Sedaj pa je Italija uverjena, da se mora Liga reorganizirati, ali pa u-mre ti. JUG0SL. VLADA ZNIŽUJE DOLG KMETOM Kmetom namerava1 vlada zbrisati 25 odstotkov dolga. — Druga četrtina bo izbrisana z vladnimi bondi. — Banke We upirajo. BEOG RAD, Jugoslavija. 27. septembra. — Ko je vlada objavila svoj načrt za zmanjšanje kmetskega dolga, so banke dvignile glasen protest, trdeč, da bo mnogo bank moralo zapreti svoja vrata. Velike banko že zahtevajo svoja posojila od manjših bank, ki bodo gotovo prepadle. Od vsakega dolga bo takoj odpisanih 25 odstotkov. Drugih 25 odstotkov bo izbrisanih s 3 odstotnimi državnimi bondi, ki zapadejo v 20 letih. S tem hoče vlada olajšati breme 'kmetov. Po tem načrtu bo državni bond za $250 v resnici vreden samo $100. Kmteje bodo polovico preostalega dolga plačali v desetih letih Državni poljedeljski banki. Obrestna mera za ta dolg bo znašala od nič do 4 in pol odstotka. Bankirji pravijo, da vrednost $1000 dolga ne bo znašala več kot $250. Malini bankam, ki so dala kmetom posojila na njihova zemljišča, bo znižam kaspital za 75 odstotkov. Bankirji pravijo, da kmetje več let ne bodo imeli nikakega kredita. In ker v Jugoslaviji odpade na kmetsko prebivalstvo 80 odstotkov, bo gospodarski razvoj dežel zadržan za desetletja. Ministrski predsednik Milan Stojadinovč pa je bankirjem odgovoril, da bo vlada oživila kreditni sistem, po katerem bo upnikom povrnjena škoda. Toda vlada je primorana zmanjšati kmetski dolg, ker kmetje sedaj sploh ne morejo ničesar plačati. ATENTATORJA SO ARETIRALI HAVANA, Kuba, 26. sep.—. V zvezi z bombnim napadom na uredništvo lista "E1 Pais", ki se je završil prejšnjo nedeljo, je bil danes aretiran Guil-lermo Ara, ki ima na vesti tudi več odvedb in drugih zločinov. Advertise in 'Glaa Narock'4 ŠVEDSKI KABINET JE RE-SIGNIRAL STOCKHOLM, Švedska, 23. sep. — Ker so pri nedeljskih volitvah odnesli socijal isti zmago, je resigaiiral kabinet ministrskega predsednika A. Pehrssona. Kralj je naprosil člane kabineta, naj ostanejo toliko časa v uradfn, dokler ne bo stvorjena nova vlada. CENTR. EVROPA JE P0Z0RIŠČE NEM. POLITIKE Diplomati z napetostjo čakajo na nemško politiko.—Najprej bo Nemčija napela vse sile na Romunskem. DUNAJ, Avstrija, 27. sep. — Nemški orel zopet kroži nad osrednjo Evropo in diplomati so vsi zbegani. Ta zbeganost pa je tem večja, ker nikdo ne ve, nad katero državo se bo najprej dvignil in če mirno sedel na kako ugodno točko, s katere bo zopet mogel dalje, ali pa se bo ^lenadoma vrgel na kako žrtev. Diplomati se radovedno vprašujejo, kak namen in kak uspeh je imel pri Hitlerju obisk madžarskega regenta admirala Horthyja; kaj pomeni ''politični lov" nemškega poslanika na Dunaju Franza von Papena v družbi čeli ^slovaških agrarskih voditeljev; o čem je razpravljal nemški vnanji minister baron Konštantin vou Neural h z admiralom Hortliy-jem in kaj namerava v Budimpešti doseči nemški propagandni minister Paul J. Goebbels, ko se bo prihodnje dni na svojem povratku z Balkana v Berlin vstavil tudi na Madžarskem ? Pri tem ugibanju so diplo mati prepričani, da bo Nemčija prav živo posegla v zadeve osrednje Evrope. Adm. Horthy je v Berchtes-gadenu prav gotovo prosil Hitlerja, da Nemčija podpira Madžarsko pri oborožitvi. To pa bi dovedlo na velik odpor v Mali antanti, ki je že na svoji konferenci v Bratislavi objavila svoje svarilo. Ko se je Groebbels prejšnji teden peljal skozi Budimpešto j na Balkan, je rekel madžarskem časnikarjem, da ni namen njegovega potovanja, da bi na Balkanu postavil blok proti boljševikom, toda je povdaril, da bo tak blok nastal sam od sebe. Poglavitni namen barona v. Neurafcha je bil pregovoriti regenta Horthyja, da Madžarska prične bolj spravljivo politiko do Male anante" in da naj Madžarska ne nasprotuje Italiji, ki želi približati rimski blok, ki sestoji iz Italije, Avstrije in Madžarske, k Mali antanti. Nemčija se bo poslužila sedanje priložnosti, ko je bil Franciji naklonjeni vnanji minister Titulescu odstranjen iz romunskega kalbineta in bo zastavila ves sivoj vpliv na Romunskem. Nemčija upa, da se ji bo posrečilo zbližati Italijo in Jugoslavijo, pri čemur ibo tudi pomagala Romunska, kajti znano je, da je sedanji romunski vnanji minister Antonesou naklonjen Italiji. Pozneje pa name- OD DELODAJALCEV JE ODVISNO, CE BODO IZBRUHNILI ŠTRAJKI ALI NE PITTSBURGH, Pa., 26. septembra. — Philip Murray, predsednik organizacijskega odbora jeklarjev, je rekel-danes, da bodo jeklarji vkratkem predložili delodajalcem pogodbo glede plač. Ce ne bodo hoteli delodajalci pogodbe podpisati, bodo 'sami odgovorni za posledice'1. Po naročilu Johna L. Lewisa vodi Murray kampanjo za organizacije 450,000 ameriških jeklarjev. Lewis o v odbor za industri-jalno organizacijo zastopa 1,250,000 delavcev. Kampanja je v najlepšem teku. Kompanijske unije izgubljajo svoj ugled in veljavo. Kompanijske unije so v vseh ozirih odvisne od vodstva družb ter ne morejo uveljaviti svojih zahtev za boljše plače in boljše delavske pogoje. Na vprašanje nekega časnikarja, čemu so tudi komunisti v odboru za industrijalno organizacijo, je odvrnil Murray: — Ce so komunisti lahko državljani Združenih držav, so lahko tudi v našem odboru. Mi ne vprašamo nikogar, kakšne vere je in kakšnega plemena. ST. LOUIS, Mo., 26, sep.— William Green, predsed. A. F. of Labor, je danes očital odboru za industrijalno organizacijo, da cepi vrste organiziranega dela ter pozival unijo železničarjev, naj se do smrti bojuje za enotnost delavskega gibanja Na letni konvenciji International Association of Bridge, •Structural and Ornamental Iron Workers je pa rekel: — Še vedno upamo, da bo zmagal zdrav človeški razum. Vse bomo storili, da uravnamo spor ter smo pripravljeni dati ~vsa-ko koncesijo, ki jo utegnejo od nas pričakovati trezno misleči ljudje. MLEKARSKA STAVKA V PHILADELPHIA PHILADELPHIA, Pa., 27. septembra. — Župan S. Davis Wilson je zagrozil s splošno mlekarsko stavko, ako bo mleko podraženo za en cent pri kvartu. FINSKI KABINET ODSTOPIL HELSINGSFORS, Finska, 26. sep. — Finski kabinet je danes odstopil, ker je državni zbor zavrnil njegovo predlogo, naj bodo veleizdajalci kaznovani s smrtjo. rava Nemčija sklicati srednjeevropsko konferenco rimskega •bloka in Male antante v namenu, da odtuji Malo antano od Francije. CQL. KN0X JE POLN UPANJA Pravo bojno polje bo v državah Pennsylvania, Michigan, Ohio, Illinois in Indiana. — Tudi država New York bo republikanska. CHICAGO, 111., 27. septembra. Colonel Frank Knox pravi, da bo v letošnji predsedni ški kampanji pravo bojno polje v naslednjih petih državah : Pennsylvania, Michigan, Ohio, Illinois in Indiana. Knox je to zatrdil časnikarskim poročevalcem, ko se je vrnil v Chicago s svojega kampanjskega potovanja, na katerem je prevozil 10,000 milj in je obiskal triindvajset držav, da se položaj boljša za republikance. Knox je vodil kampanjo 17 dni in je obiskal pocifičko obalo in južni zapad. Glede države New York je rekel, da bo severni del države volil republikansko in bo odtehtal demokratske glasove v mestu New York. Knox je rekel, da so novoan-gleške države "soglasno" republikanske in da je vzhodni del Pennsylvanije "po veliki večini" republikanski. O drugih državah je rekel: Maryland dvomljiva, vendar so stari demokrati hladni proti New Dealu. West Virginia bo volila Landona. Minnesota bo volila farmersko - dela v s ko stranko, kar bo zelo škodovalo Rooseveltu. South Dakota se j e odvrnila od Roosevelta, ker je njegova vlada razglasila, da jo je suiša popolnoma opusto-šila. FRANCOSKI PARNIK BREZ RDEČE ZASTAVE BUENOS AIRES, Argentina, 25. septembra. — V spremstvu dveh argentinskih topni-čark, ker je prišlo poročilo, da bo parnik imel j-^zvito komunistično zastavo, je francoski parnik Belle lie priplul v pristanišče Buenos Aires. Videti bilo samo francosko trikoloro in parnik je pristal brez vsake ovire. naroČite se na "glas NARODA". NAJVEČJI SI A )-TONSKI DNEVNIK ^ DK2AVA&. 'war* ^»02)2» ■» ■ . m New YoA, MoricJay SfcpfceTriber 28, 1936* THE LARGEST &L&PEH3 DZfLYJV STJL3L *Gtas Naroda" % r' ; (A Oorpontka) ^ Owned and Published by f 9LOVKNIO PUBLISHING COMPANY I*. Beoedlk, Tnu. Ftftoe o£ tohiM ot tka corporation and addrasns ot above oCfl lean: m wc* im k M Bmmmnh af BI ilill , Ne« M O My, N. X. "GLAS NARODA" (Valeo af the Peeple) - JmmA Krery DJSxoept Sunday« and Holidays Sa celo leto vdjt ma iaeriko In Kanado ..................... «8.00 Ca pol leta ....I.......................$3.00 Mm četrt leta..................9140 Za New York aa eelo leto Za pol leta .............. Za inozematro aa odo leto Za pol leta..........i... f?.0Q $7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi bre« podpisa in osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Ptl spremembi kraja naročnlkor, prosimo, da se nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naalomikm. Advertisement on "Glas Naroda" izhaja vsaki dan isrsemSl nedelj in premikov "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 2 E NEV A V palači Lige narodov se te dni odigrava temna, neobičajna igra. Male države se v obupu-oklepaj o Lige, da se obdrže na razburkanem morju evropske politike. Laški roparski pohod v Abesinijo jih je spravil iz ravnotežja. Prepričal jih je, da se ne morejo zanesti na Francijo, kateri narekuje sebičnost zunanjo politiko. Nove zveze in nove pogodbe, rastoči gospodarski vpliv Nemčije na Balkanu, splošno nezadovoljstvo — z vsemi temi vprašanju se bavijo ministrstva in vojaške oblasti. Nad vsemi je pa najbolj važna italijansko - abesinska zadeva. Prijatelji Lige narodov smatrajo za veliko zmago dejstvo, da sme nastopiti pred Ligo zastopnik poraženega abesin-•skega cesarja Haile Selassija. Francija in Anglija se nista prav posefono protivili tozadevnemu predlogu, Mussolini je bil pa tudi dovolj pameten, da ni porušil za seboj vseh mostov. JUNAŠTVO ŠPANSKEGA LETALCA V Parizn so te dni precej zaposleni z valuto. Deibos in Eden prav dobro vesta, da moralna zmaga Lige ne more pre- sebe ali pa ležali apatično na Ko se je veliko trimotorno letalo z rdečimi križi na krilih spustilo na letališču Le Bour-gett pri Parižu, ni nihče pozdravil do snuriti utrujenega letalca, noben reporter ni nameril nanj fotografskega aparata. Samo stražnik je stopil k letalu, da bi si zabeležil običajne podatke. — Odkod? — je vprašal pilota. — Iz Ceute, — je odgovoril letalec in odložil temna očala, iiz katerih so se prikazale motne, utrujene oči. — Tam je zdaj presneto vroče, «:? — je poizvedoval stražnik. Toda odgovora ni bilo več kajiti pilot je hitel na vso moc k upravnemu poslopju. Planil je k najbližjemu telefonu in .ko je dobil zvezo s Pas-teurjevim zavodom so bruhnile iz njega nervozne besede: "Halo, tu letalec Cepeda. Pošljite takoj nekaj tisoč ampul antitetanovega sera — da — antitenus — v Le Bourgt.. . Toda hitro, prosim vas hitro! Tako je prispel na letališče španski letalec Cepeda, ki je imel za seboj enega najdrznejših nepretrganih poletov na veliko daljavo. Nihče pa ni vedel za njegovo junaštvo in njegov rekord. V tesni, neudobni restavraciji pariškega letališča je sam pripovedoval o svojem drznem poletu ta čas, ko so polnili rezervoarje njegovega letala z bencinom. V vročih, zatohlih barakah laza je letel pilot argentinske zračne proge "Kondor" preko Chaco de Sao Paulo, da bi dobil tam v posebnem zavodu serum proti kačjemu piku. Leta 1931 je letel angleški pilot Mottstone nad celino do Indije, ker se je samo tam doibil zdravilni serum za Inda, ki je zbolel v Londonu, hstega leta je prinesel letalec Kongston Smith zdravilo v kitajske s kolero okuženo kraje, leto dni pozneje je krenil Fran- na 5363 St Clair Ave. v Cleve-iandu. Neki gost je začel prepir in ko mu je Novak rekel, naj gre ven, je potegnil iz žepa nož ter Novaka zabodel. Morilec je nato pobegnil, Novaka pa so odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu nato itzdihnil. Policija je prijela 23-letnega Joseph Wojeincha, ki je Novaka zabodel. Priče pravijo, da je Wojcinch grozil, da bo začel prevračati mize, nakar ga je Novak prijel ter ga od vedel ven. Zunaj ga je Wojcinch nenadoma dvakrat zabodel z no- Dopisi, Brooklyn, N. lr. Pevsko društvo "Slovan'* se zahvaljuje z a naklonjenost svojih rojakov, ki so obiskali njegov piknik 13. septembra. Ob tej priliki pa tudi "Slovan" naznanja, da bo v nedeljo, 15. novembra v Slovenskem domu priredil igro "Stari grehi" in bo obenem tudi obhajal martinovanje. Igra "iStari grehi" je najzanimivejša igra, kar jih je še "'Slovan" doslej priredil in je vsled tega prepričan, da bo u-gajala vsakomur. Tudi pri martinovanju bo "Slovan" zopet pokazal nekaj originalnega, kakor vedno gleda, da pri vsaki svoji prireditvi nudi nekaj novega. Natančnejše bo še pozneje poročano v "G. N.". "Slovan." SugarHe, N. M ex. Rojak Joseph Pintar je prejel iiz starega kraja žalostno vest, da je v vasi Topol pri Rakeku 14. avgusta umrl njegov oče Peter Pintar, star 8*2 let. Pokopan je bil 16. avgusta ob veliki udeležbi sorodni kov, prijateljev in znancev. Zapušča ženo, pet sinov in hčer ter več drugih sorodnikov. Tukaj žaluje za njim sin Jo-eph, v Canadi dva sinova, -ženi v srce. Morilca so prijeli i Lojze in Andrej, v starem kraju žena Marija* trije sinovi, John, Matija, Tomaž in hči Jo-liana ter drugi sorodniki, "prijatelj i in znanci, katerih je i-mel veliko. Naj mu bo lahka rodna zemlja. >, Poročevalec. na njegovem domu in našli jiri njem hi d i okrvavljen nož; s.katerim je zaklal Novaka. Pokoj* ni Novak zapušča ženo- Rose in otroka- Evelino in Roberta. Pomožni policijski prosekutor W. Vidmar je Novakov svak. OROŽJE ZA ŠPANSKE PROSTOVOLJCE Mlada španska prostovoljka deli v Barcelona orožje rekrutom. ki jih čaka težka naloga — odbiti fašistični napad. POZOR NAROČNIKI! Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bo treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in stroške, sebi pa zajamči-te redno dostavljanje lista. Resno Vas prosimo, ds /pošte vate to opozorilo! Uprava "Glas Naroda" "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do* movino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnika aH prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za atari )kraj stane $7. -t- V Italijo liata ne pošiljamo. telja Toneta ena najviših avstrijskih vojaških oblasti. O tej komaindi nisem nikdar prej slišal ali čital (in sploh dvomin, da je resnično obstajala) dokler me ni prijatelj Tone uve del v njeno skrivnost. Prijatelj Tone je že štirideset let v Ameriki, še vedno je velik in močan, ljubi to deželo in je njen državljan, toda or-donanckomanda numera ajne, pri kateri je tri leta služil, je bila zanj največja in najbolj pomembna ustanova, kar jih je premoglo in kar jih premore človeštvo* Večkrat se sestanemo in razpravljamo o vsakovrstnih problemih: o suši, politiki, svetovnemu miru, razorožitvi in neštetih drugih rečeh. Jaz naprimer pravim: — Liga narodov bi morala malo o-streje nastopiti napram Japonski in Mussolini ju, pa bi obdržala svoj ugled in bi njena beseda veljala. Prijatelj Tone prikima rekoč: — Res je. Liga narodov ni koristna. Skoda Wilsona, da se je toliko trudil zanjo. Škoda praznih besed in prazne slame, ki jo mlatijo v Ženevi. Če bi bilo po mojem, kar pa seveda ni, bi napravil tako kot smo delali nekoč pri ordonanckomandi numera ajne na Dunaju. In tako obrne pogovor na svoj najbolj priljubljen predmet — ordonanckomanda numera ajne. Če omeniš Tonetu, kako se današnje ženske oblačijo, bo malo pomislil in važno odvrnil: — Svet je začel iti vragu na noge. Saj današnje ženske sploh niso ženske. V svojem dolgem življenju sem samo eno videl in še zdaj me prijetno za-gomazi po hrbtu, če se spomnim nanjo. Visoka, prijazna, lepa, nedostopna, pa kaj bi . našteval. Bila je kuharica pri komandantu ordonanckoman d e mimara ajne. " ** , In tako je pogovor zo|>et tam, kjer se prijatelj Tone* v svojih mislih najraje. mudi. Ko je umrl Edison in je časopisje dolgo in široko pisalo o njegovih zaslugah, je pripomnil Tone: — Elektrika je lepa reč, skoro bi rekel blagoslov za človeštvo. Ampak cajtenge se motijo. Ko Edisona, še na svetu ni bilo, so že imeli elektriko pri ordonanckomandi nuinara ajne. In tako vedno in vselej: pogovarjaj se s Tonetom o čemerkoli — o zvezdosk»vju, o modernih Douglasovih aeropla-nih, o predsedniških volitvah, o mednarodnem političnem-položaju, o hipnotizmu in špiriti-zmu — s pošteno besedo ti jamčim, da bo v teku poldruge minute, ne da bi se ti količkaj zavedel — spretno in logično o-brnil pogovor na ordonanoko-mando nuinara ajne. -Prijatelj Tone se ni oikdar ženil in se nikdar ne bo. Za ljubezen ni v njegovem spot nobenega prostora. Saj je vendar njegovo srce do zadnjega kotička polno — ordonanckoman de numara ajne . . Njew York, Monday, September 28, 1936 Sovražnik Rusije TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN VSR LEV MAKSIM: STVAR KI JO ISCETE Skoraj vedno jo imate pod komolcem. Toda tisti dan, ko se vaš angel varuli obrne proč od vas, je -za nobeno ceno ne vidite. Z mize vzamete vse časnike in knjige, z največjo skrbnostjo jih prelistate, izpraznite vse miznice, sitkate po košari pod mizo, gledate po policah, pod roko vam pride nešteto reči, ki jih tisti trenutek prav nič ne potrebujete — slednjič pa obupani povesite roke. Stari svinčnik iščete, majhen ogrizek. Prav za prav bi ga čisto lahko zamenjaii z novim, saj jih imate cel tucat. Oe bi ga našli, ta nesrečni svinčnik, bi ga morda vrgli skozi okno. Čisto nič ga ne rabite. Visa stvar Je v tem, da je bil pnovkar še tu in da ste ga pravkar še imeli v rokah. Ne gre zanj, marveč za to, da bi razumeli, česar ni moči razumeti: kako je mogel izginiti t Izguba vais prične mučiti, kakor da z metlo »ari po vrhu peči, kamor ' « T v-' 7 ; H ste ga morda položili v najhujši vročici. Svinčnika ni. Toda vendar vam je malce lažje, zakaj zdaj je tudi Glasa prevzela del bremena nalse, tudi ona ;je zainteresirana in okužena z vašo borbo za. nedosegljivo. "Kaj pa, «ko bi pogledali v omaro za perilo!" predlaga e-nergično. "Kateri vrag bi ga neki mogel nesti tja noter." "Pred stremi dnevi sem spravljala vanjo perilo.'T V nefcem iše ne popolnoma temnem kotičku svojega mozga se mračno zavedate, da svinčnik ni mogel zaiti pred tremi dnevi v omaro za perilo, saj ste ga vendar pe danes videli, da, še pred desetimi minutami je bil tu. Toda vkljub temu pričneta skupaj z Glašo iskati po omari. V tistem trenutku pa se an-varuh spet spomni na vas, ljubeznivo se obrne k vara in na mah zagledate ipepelnico in poleg nje svinčnik. Hkratu ugleda svinčnik tudi Giaša. "No, evo," pravite dostojanstveno, "vi pa brskaste po omari." Svinčnik denete pod časnik, da g» potem spet za nobeno ceno ne morete najti, nato pa pomirjeni in srečni pričnete z delom. Cez dobrih 15 minut se vam Giaša poleno revanžira. V vaš kabinet stopi pozvanja s ključi, ki ji vise na prstu, in vsa' v skrbeh poizveduje: "Gofepod, ali nisem pustila tu ključev?" "Kakšne ključe?" vprašujete z vso vnemo, čeprav vidite, vse premetano, se na mah Gla-šin angel varuh spet spomni nanjo in ona v zadregi umolkne ter sname ključe s prtsta. "Kdo bi si mislil!" mmrmra in smehljaje odide. Stvar, ki jo iščete, ima še eno posebnost. Če, na primer, danes rabite beležnico, bofete povsod, kjer jo iščete, našli vratno zaponko, ki ste jo bili včeraj iskali. Drugi dan pa boste iskali vratno zaponko in našli beležnico. Ko sem to spoznal in sem nekoč iskal zobno krteičico, sem si poizkušal na vse načine suge-rirati, da iščem -včerajšnje lepilo. Toda iz tega ni bilo nič. Lepilo sem jiašel, krtačice pa ne. Iz tega sem sklepal, da Človek samega «e*be pač lahko vara, da pa se stvar ki jo iščete, nikakor ne da prevarati. Zdaj pa delam takole: kadar kaj izgubim z mize, ti?te-aja spjoh ne iščem. In čisto miren aem, zakaj dobro vem: kadar je ne bom prav nič potreboval, mi bo stvar že sama prišla.pod roko. Admiral Nicholas Horthv, regent Madžarske, se je nedavno sestal s Hitlerjem. — Domenila sta se, da morajo vse fašistične države ojačiti svoje armade, da bodo pripravljene za slučaj ruskega napada. OGNJENO MORJE SE BLIŽA Na Javi pričakujejo vsak čas, tla pobesni Merapi, največji vulkan malajskega sveta. Za ta izbruh so se znanstveni krogi dobro pripravili, tokrat hočejo namreč njegovo divjanje filmati od začetka do konca. Zadnji izbruh Merapi j a se je zgodil v 1.1930, in je bila to ena najhujših katastrof, kar jih je da jih ima na pretu. "Tiste, <*te ?biskaJ° ra^&ki otrok Javo- vV jih imeli na prstu?" *1 Kajpak, prav tiste?" "Kako ste jih le mogli izgubiti?" Tretjič pričneta premetavati časnike in knjige, brskate povsod, kjer ae le da — ključi med temi časom pozvana j a.i o — in končno vam sine v glavo: "Kaj pa, ko bi pogledala v moj kovčeg, Glasa?" "Gospod, kako neki naj bi prišli v vaš kovčeg?" "Pred tremi dnevi sem obvezo vzel iz njega." Ko je končno tudi v kovčegu Važno za ▼ stari kraj ali dobiti k«fm od da Je poučen ▼ vseh stvareh. Vsled nate dolgo-YUD zamotano dntf najboljša pojasnila In tudi TO preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. se za- vee, bodisi protoje za povratna dovoljenja, In sploh vse, kar Je ta potovanje -potrebno v Je glavno, sa najmanjše stroška do sadnjec* trenutka, ker predno dovtfjenje. RMWTttt navodila in sncot^vljaais Van. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bur—q) 216 West 188»' Street New York, N.Y. •MMHRMSMMM^MBBMnnnnanMM trenutku so se njegova pobočja spremenila v žareče polja lave, ki se je izlivala globoko do človeških naselbin in spremenila naj rodovitne jše doline srednje Jave za desetletja v obupne puščave. Nešteto ljudi in velikansko e-tevilo njihove živine je postalo tedaj žrtev ognjenega morja, ker tedaj še niso imeli pravočasno opozorila na nevarnost. Šele po tej katastrofi so se odločili, da so zgradili z vsem potrebnim opremljeno opazovalno postajo ob robu ognjeniškega žrela. Ta postaja je v stalni zvezi z vsem ozemlyom okrog vulkana tako da bi ji bilo mogoče ob novi katastrofi pravočasno opozoriti prebivalstvo, naj zbeži. Od teta 1931 stoji opazovalnica v višini 1300 m na kraju, kjer im prost razgled na žrelo. Opazovalnica je samo preprosta koča iz drevesnih hlodov. Imenujejo jo badaban. Službo .vršijo tu- državni geolo gi 7j domačimi asistenti in služabniki. Na razpolago jim niso samo najrazličnejše moderne opazovalne aparature, temveč stoji noč in dan pred kočo tudi straža, ki opazuje vsako spremembo v žrelu. Možje tu vedo, da jitn more straža vsak trenratek javiti začetek katastrofe in da jim potem tok lave lahko v nekoliko minutah požre postajo. A vendar opravljajo svoje delo dan za dnem s čudovito hladnokrvnostjo, saj se zanašajo tudi za taksen primer na poteebno varnostno napravo, ki je z njo preskrbljena opazovalnica. Tu so namreč prvič v zgodovini raziskovanja ognjenikov prišli na misel, da so v natra-n^oati gore same zgnadili rezervno postajo, ki se opazovalci vanjo lahko zatečejo ob začetku izbruha. V njej potem lahko nadaljujejo svoje opazovalno delo. Deset metrov nad kočo so iz-1 vrtali predor v pobočje Mera- pi j a, dvanajst metrov dolgo in okrog 2 m široko jamo. To jamo so izgradili tako, da ji ne more škodovati vsak pretres, zapirati pa se da hermetsko z vrati iz silno močnega in odpornega jekla. V notran;>ost so postavili vse instrumente, kakršne imajo v koči, razen tega pa zaloge .živil in vode, obleke in rokavice iz azbesta, posode s kisikom in drugo. Ognjenik se bo razbesnel, kakor smo povedali že zgoraj v najbližjem času. Tako vsaj sodijo učenjaki, ki danes že nekaj poznajo njegove navade. V tistem trenutku, ko straža opazovalcem isporoči, da se je o-gnjeni ples začel, bodo pobegnili v pripravljeno celico in zaprli jeklena vrata za seboj. Skazi kremenčevo okno, ki je vdelano v vrata, bodo sedaj lahko opazovali izbruh in ga — filarial i, kajti to je bil poleg drugega namen vseli teh priprav. Izkušnja uči, da niti največji izbruhi Merapija ne trajajo dalje nego 48 ur, zato, so v,se pripravili, da bodo lahko toliko časa in še več zaprti v celici. Sprva jim bo za dihanje zadostoval zrak v celici sami, potem bodo od znotraj -spustili na-1 zven kakor roka debele cevi, ki jim bodo dowjale zunanji zrak. Šele potem, ko se izkaže, da je ta zastrupljen od ognjenikih paT, zaprejo celico hermetično in stopijo v delo posode s kisikom. Poskrbljeno je, da morejo visi s to rezervo zraka vztrajati 60 ur, to je torej dosti več, nego bo trajal predvidoma ognjeniški izbruh. Azbestna: obleka in rokavice jim bodo omogočile delo tudi v največji vročini; zaloge živil in vode pa zadostujejo za tri dni. S pomočjo telefonskega voda, ki je zakopan meter globoko v skalnih tleh in zavarovan z betonom, bodo zaprli možje v stalnem stiku z zunanjim svetom. Utegne se tedaj zgoditi, da bo človeštvo že v kratkem prejelo natančno poročilo o vsem tem, kar se dogaja v velikem vulkanu ob njegovem izbruhu. In še z večjim strmenjem ga bodo navdajali filmani prizori o delovanju tistih strahotnih naravnih sil, ki so 'bile Človeku doslej bolj. ali manj zastrta uganka. SMRTNA KOSA V Cle Elum, Wash., je umrl Anton Klun, ^tar 58 let in dor ma iz Dolenje vasi pri Škof j j Loki. V Ameriki je bil čez 30 let in v Minnesoti (Chisholm) zapušča nekaj bratov in drugi sorddnike. u Naročite se na "Glas Naroda'* največji slovenski dnevnik Združenih državak. KNJIGARNA "GLAS NARODA" k NEW YORK, N. Y. 216 WEST 18th STREET in učni AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena ..............L' Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5. Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in druxs narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2._ BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... A0 BONTON. 280 strani. Cena ....................1.60 Knjiga o lepem vedenju, govorjeni« in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila In zakoni za naseljence. Cena .......„.......... jjo BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu. kakrSnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Englig. 236 strani. Cena .........................80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan če Ski narodno-goepodar-ski strokovnjak, je razSiril evo_*a delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orientačni spis o denarja. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Mere. 60 strani. Trda vez. Cena .................. To je nekak Blovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti s>venskega pravopisa. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. Broš. .40 NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 308 strani. Cena ..........................1.50 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikumi, 256. strani. Cena ............................ JM> SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .60 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... .25 Napisano v spomin možu, ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. T OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter Sele-zolivarstvo. \ ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MA JAK. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kanaver 107 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane lepote naSe slovenske domovine. Krnse jo krasne slike naSm najlepših krajev. .50 .60 .80 DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 PRAKTI^XI R^ČUNAR. Trda vez. 251 *tr... .75 .70 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Broš. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DOMAČI ŽmNOZDRAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 27S strani. Cena trda vez............. 1.50 broS............. 1.25 Zelo koristna knjipra za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -tranl. Cena Zanimiv potopis s slikami ««tin krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ............................. GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj S slikami. 296 strani. Cena .. ......................1 o0 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam In dekletom \ vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .............. Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ .90 Levstik. 220 strani. Csna broš. . ..90 ve*. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del____ .80____II. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena trdovez----.50 Broš..... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena . .65 .70 1.50 Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu in prodaji riotrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... Nasveti in navodila, kako se je treba obnaS*-ti v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. P. Veber. 341 strani. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti 2 glavnimi čuami sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj 413 Strani. Cena .................. V knjigi ro opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................I.75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 266 strani. Vezano. Cena .........75 S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo Izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o me- \ ri in teži. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. XalinSek. 1 OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... M Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "Črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knjgi «!;iija naš znani potoptsec Sntroik .50 Lavtižar spomine na svoja brezštevilna jo- | tovanja. SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZ- T BOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš......................... JJ0 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena S.—< SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. M SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena j Druga polovica knjige vsebuje nemško-alo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega .60 .80 .35 .30 h In nemškeea iezika. VENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felicita * Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. i-z&l]SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. CenaL45 KNJIGA 0 DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za lz računan je okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 806 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo naSega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jesikoslos ca. UBEHaUZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smer* nice nekoč tako važne angleške politične stranke. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... -50. .70 .10 J>0 .4« I V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuhar-.75 J skih navodil. jSPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... -30 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NFVARNOST. Cena ................ iS Na Šestnajstih straneh je čr Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer, 168 strani. Cena trdo vez......80 BroS......60 Vse podrobnosti o gojenju čebel, prehrani in o čebelnakih; slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico In kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- nica in slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......1.50 HISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................1-— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 190 strani. Cena.......... L25 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izslea*lh moderne znanoBti. jj VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. V 100 stran!* Cena ........................ 188 strani. Cena ........................1—1 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena broš.......... ............... .50 UVOD .V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50 VCŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ------- Zbirka voSčilnih listov in pesmic k godovom, j novemu letu in drugim prilikam. ■VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... Knjiga za mlekarje In ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženltnih pisem. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1 Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprillkah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja In .gospodinje in Je torej vest sve£?»*lec v vsa tem domu. NABODi, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda aa sva- (} tu, niegove Šege ln navade. 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivaa Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, goveraika, glasbenika in Časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA sa leta 1927. 128 str. Cena....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREBOKL 128 strani. Cena .... Knjiga je Izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. (Nadaljevanje na 4. strani.) 50 M & .30 J *»£9| iaXD«9» Hči druge žene New York, Monday, September 28, 1 936 TBE LAMGE8T J3WTENE D21L7 IN UJ33< □ 58 ROMAN IZ. ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Da bi baron Reineborg Helgo ljubil, ni mislila, ravno tako, kot ill mogla misliti, da bi ga ona ljubila, toda: kazal je do nje veliko zainima»nje in teta Kati ga je smatrala za moža plemenitega mišljenja. Prepričana je bila, da se ne bi potegoval za Helgo, ako ne bi bila ponosna lastnica Santena, ki ravno zato, ker je bila m ker ga je njeno mogočno, nedostopno obnašanje dražilo, se je menda trudil za njo. In v tem domnevanju je imela teta Kati prav. Baron Reineborg je v ži l svojo mladost, kot večinoma vsi njegove vrste m se je pri tem pogosto prepričal, da so bile lepe žene za svoje može ponajveč usodepolna las>t. Prišel je tako daleč, da se je zavedel, da je že čas, da se poslovi od svojega lahko-mišljenega samskega življenja in stopi v pameten zakon. Posestvo njegovega očeta ni prinašalo toliko, da se mu ne bi bilo treba ozirati na premoženje svoje neveste, četudi ni lovil bogatili nevest, kajti moral je še podpirati dve neporočeni sestri. To obveznost bo moral tudi prevzeti, kadar bo njegov oč, ki je bil že blizu osemdesetih let, umrl iu ga postavil za svojega dediča. V največjem miru si je ogledal dekleta dežele in njegove oč.i ao padle na Helgo Kutarjevo. Zdela se mu je najprimernejša nevesta, ni bi'la dovolj lepa, da bi mu povzročala kake neprijetnosti, pa tudi ne grda. Njena elegantnost in i-jeua ponosna nedostopost ete mu zlasti ugajali, ker je v njih videl največjo varnost in je pri tem mogla predstavljati visoko damo. Bila mu tedaj ni ravno neprikupna. Njene rn-zmere so bile sijajne, to je vedel, in tako je šel počasi, pa gotovo, svojemu cilju nasproti. Spočetka je kazalo zanj zelo nuido, to je opazPl in je" pazno gledal, kdo mu je na poti. Poznavalec žensk, kot je bil on, je kmalu nahmčno videl vse, toda poguma ni izgubil, ker je videl, da tam, kjer je Helga hotela, ni našla prijaznega sprejema. In nekega dne zapazi, da je p ričela ž njim ljubimko vati, ne ravno nestojno, pa vendar dovdlj jasno. Natančno je vedel, da je to delala samo zaradi tega, da bi dražila dr. Levnlena. Torej samo ta je prišel pri njem kot tekmec v poštev. Levdena je skrivaj opazoval m je kmalu izprevidel, da je bil popolnoma poti vplivom Helgine očarljive sestre. Mala Gonda je seveda bila nad vse ljubka, toe tolšče in olja, ki pridejo v dotik z biserom, ga napravijo motnega, šminka škoduje prav tako njegovi barvi kakor puder. Kisline, ki izstopajo iz kože, ga napravijo "revmatičnega" razjedajo mu delce kože. Že trenje na vrvici zadostuje, da izguibi dragulj sčasoma velik del svoje prvotne teže. Vse takšne bisere prinašajo v to kliniko. Tam so posebni "zdravniki za bisere", ki vedo kako jim je na vse mogoče načine streči in pomagati. Tako poznajo postopke po katerih odstranjujejo pretanko zgor-ujo plast z bisera, kakor odstranjuješ kožo s trdo kuhanega jajca. Če operacija uspe, tedaj se prikaže spodaj isto tako blesteča plast. Biser je izgubil malenkost svoje teže, a je krasen kakor prej. Toda kirurg ni nikoli gotov, da ne bo pod vrhnjo kožo odkril nove poškodbe, ki utegne biti takšna, da izgubi dragulj vso svojo, vrednost. k old j a ni hotela valiti dalje, temveč je prenesla svoj materinski instinkt na mlade mačke. Mačka se je videča, da koklja skrbi za njene mladiče, večkrat oddaljila od ležišča. Vselej, kadar se je odstranila, je pristopila koklja, vzela inačice pod svoje peruti in skrbela zanje, dokler se ni vrnila mačja mati. Mačka je bila s svojo namestnico očividno zadovoljna, kajti vselej, kadar jo je našla pri svojih mladičih, je zadovoljno predla in se igrala s kokljinimi perutmi. Koklja pa je zopet tako skrbela za mlade mačke, da se je našopirila vedno, kadar se je približal neznanec mačjemu gnezdu. Prijateljstvo med kokljo in ?mačko še vedno traja. Tudi mlade mačke vidijo v koklji nekakšno drugo mater, kajti vedno jo ližejo ter radostno mi-javkajo, če se približa njihovemu ležišču. Menda je to prvi primer, da koklja nadomestuje, oziroma dopolnjuje mater mladim mačkam in da so te s takšnim surogatom popolnoma zadovoljne. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do '-Uuj Imate plaCano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan iu tretja pe leto. I»a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. PoSljite naročniuo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu izmed zasiopikov, kojili Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih. KOKLJA SKRBI ZA MAČJE MLADIČE Na neki farmi v Uskotliu na Angleškem je mačka skotila mlade v seniku. Tik mačjega ležišča je koklja sedela na jajcih. Posestnik je zaradi tega odnesel jajca stran — toda CALIFORNIA : San Francisco, Jacob Laushin ''OI--ORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero, In Illinois) Joliet, Mary Bambicb La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augusttn North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Brvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck . NEW YORK: Gowanda, Karl Strni sha Little Falls. Frank Ma«]« OHIO: Barber ton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas, Karl linger. Jacob Resnik. John Slaralb Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar, Pliilip Pro gar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jo v an WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lonis Tan char Diamond v ille, Joe RoUch Vsak zastopnik izda potrdilo za sveto, katero Je prejel. Zattwpnike toplo priporočam«. UPRAVA "GLAS NARODA" ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE nadaljevanje s 3. sira ju. .55 ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 Btranl. Cena. Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠtA. 62 strani. Cena.......40 V knjižici najdeš v lei>em redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SIX)VENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena----1.90 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi Je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.Z5 Higijena doma in ▼ šolL Opis bolezni pri mladinL ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal dr. Just BaCar. Cena ....................1.35 Sestav, delovanje In nega Človeškega telesa. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali postne znamke po l al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ' 216 WEST 18th STREET N KW YORK, N. Y. '."9. septembra: Europa v Bremen 30. septembra: Normandie v Havre I. oktobra : Berengaria v Cherbourg 3. oktobra: Rex v Genoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra: lie de France v Havre Conte d i Savoia v Genoa 14. oktobra: Normandie v Havre AquitanEa v Cherbourg 13. oktobra: Sat urn ia v Trst 16. oktobra: Europa v Bremen 20. oktobra: Roma v Genoa 21. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitauia v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vulcanla v Vrat 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa II. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg 20. novembra: Bremen v Bremen 21. novembra: Lafayette v Havre Saturnla v Trst 25. novembra: ! Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Genoa 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vulcania v TrBt 9. decembra; Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandie v Havre Pišite nam za cene voanlh U-btov, reservacljo kabln In pojasnila za potovanja. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bnreaa) 216 W. 18th St, New Yerk