- Naročajte - Slovensko -amerikanski KOLEDAR za I. 1902. Cena 25 centov • poito vred.," GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v A merite St3€3-\7-. 23 OSTo-w 3Tox^is^, Rojstni dan George Washington. Sirom Zjpdinjemh držav slavi s* danea BDotniuaki dan in narodui praznik vstanovitelja ameriške svo bode in neodviinosti,. vstanoviteljf republike in prvega predsednika Zjedinjenih držav George Washing-tona. Kakrr vBakr> Jpto, tako obhaja-tiir, tudi letos Washingtonovo roj-atvo krt prvi in največji praznik republike. Vai državni, kakor tudi zasebui uradi, nadalje javne in zasebne šole, tovarne, delavnice in - podjetja praznujejo dandanašnji dan, kot največji zgodovinski dan n jve nam domovine. Dasiravno vreme ni bad ugodno, ckra^iii so ne le «amo posestniki hiš, temveč tudi posamezni atanovniki svoja okua s zverdinimi zastavam'", da tako ponovno dokažejo svojo hvaležnost ustanovitelju repubhkt-in rrvobontelju am-nške neodvisnosti. Neodvisnost in republika — za iato krasni besedi in še milejši dejBtvil Toda kaj bi dejal blago-pokojni George Washington, ako bi vedel, da po njemu osuovana republika in potomci onih svobodoljubnih mož, k ten so dae 4. julija 1776. v Philadelphiji podpisali proglašenje neodvisnosti, na spominski m rojstni dan Washingtona velč na svetih tleh republike za •topniku evropskega tiranstva: t,dobrodošel '? — Žalostno in sa republiko sramotno je dejstvo, da njeni državljani cficijelno spreje majo ,,princa'* Henrika in ta^o greše ne le proti svojej lastnej zgodovini, temveč tudi proti svetim načelom jednakoveljavnosti. Toda oni, ki sprejemajo daneB v nswyor škej luki zastopnika despotstva, niso zastopniki ljudstva, temveč le bivši „podamki" nemškega cesarstva, k turi že radi svojega klečeplaziva niso vredni, da vživajo na naših tleh goatoljubnost republike Ogromnej večini državljanov je pa osobica nemškega ,princa' tako malenkostna in brezpomembna, da jih prisotnost in bivanje Slana nemške vladarske'• obitelji na naših tleh ne samore žaliti še manj pa pokvariti praznik, kterega je ljudstvo posvetilo našemu Washingtonu. Kolarna v plamenu. Dne 20. i. m. o polunoči pričelo je goreti v ko'arni brooklynske nad ulične železnica med 37. in 38. uli oo. Dairavno so bile tri sotnije gasilcev takoj na licu mesta, bilo je skrajno težko požar omejiti. Trije gasilci, ki bo stušali raz 30 čevljev visoke leBtve metati vodo na ogenj« so ponesrečili. Požar je napravil $250 0.0 škode. Na prost3m morju. Med viharjem, ki je razsajal mi-noli torek odtrgali sta se veliki ladiji,,Western Belle" in „Juanita" od vlatn^ga parnika ,,Mars" pri Fire Island ob ntwyorškem obrežju. Danes pride Princ Henrik v New York Vse priprave skoraj dokončane Toda vreme kaže zelo slabo Vsled praznika Washingtonovegs rojstnega dne sklepamo liat že petek. Vreme obeča biti zelo slabo za vsprejem princa. Amerišk atlantiško brodovje čaka na dohcd nemškega parnika ,,Kronprinz Wilhelm", ktero ga bode pozdravilo b streljanjem topov, tudi iz utrdb bodo marljivo streljali ameriški topovi v pozdrav princa. Ker je vreme megleno se bode parnik gotovo zamudil za nekaj ur, ako ne celo za pol dneva. Nemci v New Yorku in okolici se kislo drže, ker jim vreme pokvarja veselje, toda slavnosti se bodo vršile po redu Nas Slovence ne zanima prihod princa prav nič in zato tudi o tej komediji ne poročamo veliko ; drugič pa kot državljani velifee epublike ne maramo dosti za potentate in kar je ž njimi v dotiki. Novi parnik Red Star Line. Philadelphia, Pa., 20. februarja Danes bo v Crampovej ladjedelnici pustili v morje parnik ,,Kroon-land", kterega je naročila International Navigation Co." za ,,R^d Star Line" in kteri bode vozil med New Yorkom in Antwarpenom ,Kroonland" je največji oceanski parnik, kar se jih je do sedaj zgrabilo v Ameriki. j.Kroonland" je parnik iste vrate, kakor „Vader-land", kterega so 1. 1900. zgradili v Glaegowu in „Zeeland", kterega so zgradili istotam. ,,Kroonland" je dolg 580 čevljev n je toraj za 26 čevljev dalji nego ,St. Louis" in „St Paul" ter nosi 12.000 ton tovora. Novi parnik zamoremo z ozirom na opravo primerjati z najboljšimi oceanskimi parniki. Na njem je prostora za 243 potLikov prvega 194 druzega in 1000 tretjega razreda. Nezgoda na poulični železnici. Dne 19. t. m. razUtel Be je kontrolni aparat na vozu poulične železnice na Greenpoint Ave. progi, Brooklyn Borough, v New Yorku. Vsled razstrelbe nastala je med potniki nepopisna zmešnjava, pri kte-rej je bilo devet osob deloma tpžko, deloma lahko ranjenih. Razatrelba se je pripetila valed obrabljene gu-taperke v aparatu. ženska zgorela. Minoli četrtek gorelo je v hiši štev, 60 na iztočnej 87. ulici v New Yorku. Pri tej priliki zgorela je gospa Marta Merten in-služkinja L juisa Lederschulz je bila nevarno ranjena. Goreti je pričelo v prostorih Shawnee kluba v prvem nadstropju, dočim sta ženski stanovali v drugem nadstropju. Gasilci so skušali gospo Merten rešiti in bo tudi še živo prinesli na prosto, toda kmalu na to je vsled zadobljenih ran umrla. Lederschulzovo bi lahko rešili, toda vsled strahu je skočila skozi okno. Ranjeno so prepeljali v bolnico, kjer bode najbrže umrla. Umor vsled ljubosumnosti. Philadelphia, Pa., 20 februarja. Enaindvajsetletni George Satton ustrelil je dane svojo ljubico Jessie Gothie, ktera je stanovala v West Philadelphiji. Po storjenem umoru skušal je tudi sebe usmrtiti in seje smrtno ranil, na kar so ga prepeljali v bolnico. On je že dalj časa udvarjal gospodični Gothie in je končno postal tako ljubosumen, da Papežev jubilej. Rim, 20. februarija. Z dtnašnjim inem nastopil je papež Lev XIII. 25. leto svojega papeževanja. Glavna slavnost vršila se bode dnč 3. marca. Povodom 251etnice vršil se je v cerkvi sv. Petra slavnostni Tedeum. Papež je dobil iz raznih krajev ftestitke. Jednemu svojih obiskovalcev pripomnil je papež, da mu je zelo drago, da je italijanski minister javuih del grof Giusso raje resigniral, nego da je podpisal postavo, ktera dovoljuje ločitev zakona. Imenovani zakon bode potrdil naslednik ministra Giueso. (Papež L=)v XIII., popreje Vin cenzo Gioacchiuo Pecci, bil je rojen dnč 2. marca 1810 v Carpinetu na Italijanskem. Dne 20. februarja 1878 izvolili so ga papežem.) Rim, 20. febr. Povodom 251etni-ce papeževanja papeža Leva XLII. vršil Br> je danes pod vodstvom kar iinala Ramp^lle in 24 kardinalov Petrovnj cerkvi slavnostni Te-leuro. Papeževa častna straža nastopila je^v paraiuej uniformi, *tere v Vatikanu že od leta 1870. ii bilo opaziti. Slovestuoati udele žili bo be zastopniki 300 katoliških društev, nadalje zastopniki rasnih katoliških redov iz Italije in inozemstva ter bacih 20 000 glav gledalcev. Ko se je cerkvena slavnost šcončala, prišel je papež k oknu in odzdravil burnim o^acijam. Tekom dneva sprejel je papež v dvorani odbor, kteri mu je poklonil spominsko svetinjo. Danes je miuole 24 let, od kar so Peccija izvolili papežem. Ker je pa 3tar in skrajno slaboten, so petin dvajs- tletnico priredili leto popreje. Prihoduje leto vršila se bodeta še dva papeževa jubileja, namreč, diamantni škifov-iki in zlati kardinal ski. L^ta 1843. imenovan je bil Pecci škofom v Damielti in lata 1853. postal je kardinal. Dosedaj sta le dva papeža, nam-reč Pij VI. in P.j IX. toliko časa papeževa! a. RimBki odbor za proslavo papeževega jubileja podaril je papežu — trcjno zlato krono. Tiare, ktere aosi papež, bo le od zuuaj zlate, do-Mm je eredina napravljena po azi-atkem vzoru in navadne ne drage tkanine ter usnja. Razun teh tiar ma papež tudi tiaro iz čistega ilata, ktero je podaril Napoleon I. ◦apežu Piju VII. Tcda papež drage tiare ne more noaiti, kajti ona tehta 8700 gramov, ktero težo bi niti krepek mladenič ne mogel dolgo časa obdržati na glavi. a 1902. Leto Odslovile unijske odbornike. Wilkesbarre, Pa , 20 febr. Danes so odpotovali uradniki „Onited Mine Workers" v Bernice, da tam preiščejo uzroke čemu je družba „Gunten Colliery'4 odslovila dva premogarja, ktera sta bila odbornika lokalne unije, in ki sta v prid svojih tovarišev posredovala med nezadovoljneži in družbenim vod stvom. Ostali premogarji so za-pretili s štrajkom, ako družba obeh odsovljencev zopet ne vzame v službo. Nemiri na Španskem. Gibanje štrajka zavzelo značaj revolucije. Hotel zgorel. Mapple Grove hotel v Brooklyn Borough v New Yorku je dnč 19 februarja zvečer zgorel. Posestnik hotela odšel je s petrolejsko svetilko v klet. Tu se mu je svetilka po naključju prevrnila in nastal je požar, ki je poslopje do tal uničil. Škouo niso cenili. Devet rodbin v nevarnosti. Dnč 20. februarja zjutraj pričelo je v hiši na vogalu Albany in Herkimer ulice, Brooklyn Borough, v New Yorku goreti. Večina stanov-aikov je še počivala. Dasiravno sc je copničarstvo topove. Število mrtvih in ranjenih preseza petsto in še /edno ni konec streljanju. Pred-nestje Sans je zgorelo, pred požarom se je vršilo tamkaj strašno tlanje. Barcelona, 20. febr. Štrajkarji so lanes ustrelili tri skabe, kteri bo hoteli z delom pričeti; nadalje eo istrelili tudi necega peka, kteri je ;eno kruhu zvišal. Poulični pro-aaet še vedno miruje. Živila bo /edno redkejša. Klanje živine štrajkarji tudi preprečijo, tako, da v Barceloni niti mesa ni več dobiti. Ladi je, ktere prihajajo v tukajš-ujo luko, morajo zopet odpljuti, ie da bi blago izkrcale. Novo vo aštvo še vedno prihaja v mesto. Pravdanje po telefonu. Maryaville, O., 20 febr. Prvič v zgodovini države Ohio vršila se je včeraj sodna obravnava po telefonu. V Bellefontaine so namreč zaprli Fred Briggsa, ker so se v njegovej hiši zbirali igralci. Jetnik je želel, •la bode hitro zopet oproščen. O tem ao telefonično obvestili sodni-<&, ki je ravno Bodil razne „grei-aike" in Blednji je bil takoj zado voljen zadevo dognati po telefonu. Briggs je priznal, da je kriv, na kar ga j« sodnik obsodil v plačilo $30 denarne kazni in povračilo sod nih in telefonskih stroškov. Naročajte te in priporoftait* i,GLAS NARODA11. Nemiri v južni Ameriki. Bitka pri Agua Oulce. Colon, Colombia, 20 febr. Pri Agua Dulce pr-Šlo je med vstaši iu vladinim vojaštvom do bojev. Obe 9tr«nke imate velike zgube. General Tavar, governor v Panami, prid^ dne 23 f„br. z vojaStvcm semkaj. Vlada je prepovedala objavljati vojskiua poročila. Panama, Colombia, 20. febr Med ietami vladinega generala Castro in vptaškfga vodje H^rrera vrše se ljuti boji, o kterih se pa podrobnosti ne p ročajo. Vojaštvo obeh generalov nahaja pri Agua Dulce, Yeguala in San Cirlos, kacih 40 milj jugozapadno jd Paname. Cjlombijska viada je sklenila z leko angleško parobrodno družbo Jogodbo, da slednja dovede gene-alu Castru vojaško pomoč. Toda jo nasvetu poveljnika angleške vojne lidije ».Amphion" je družba ' zadnjem trenotku pogodbo raz-veljavi'a. Venezuelski vstaši poraženi. Willemstad, Curacao, 20. febr. Ve-lezaelBka vlada dobila je obvestilo, la j* vladino vojaštvo dne 17 febr. >ri Vela de C jro premagalo vstašo ^neral ;v Riera in Peualoza. Uporni Indijanci. Holdenville, Iud. Ty , 20. febr. Dvajset dobro oborcienih Snake Cndijancev nameravalo je danes uapasti tukajšnjo malo naselbino n pomoriti bele naselnike Več de-utyjev straži noč in dan prestra-ene naselnike. Indijanci se valed ega upirajo, ker se je na njihovej ez«rvaciji, ktera se se uabaja kraj >ne Creek Indijancev, naselilo več oelih naseluikov. Oni se bojč, da i m končno beli tudi zadnje gozdova u prerije ne bodo odvzeli. Tudi nove naselbine Mounds in B gg« )b progi Frisco železnice so v nevarnosti. Nameravanja Italije. Rim, 20. febr. Z običajnimi lavnostmi otvoril je danes kralj Viktor Emanuel III. italijanski državni zbor. Kralja spremljevala je traljica Elana na potu na Monte Citerijo. V dvornem govoru poudarjal je tralj o vspehih liberalne vladine politike in o izvrstnih razmerah in idnošaj h, kteri vladajo med Ita-ijo in drugimi vlastmi. ..Politika," dejal je kralj, „ktsra *edno uvežaje naše pravo in dolt-ooBti nam je izposlovala v inozem^-itvu spoštovanje, kar nam dokazuje lejstvo, da sta me imenovali Velika Britanska in Brazil razsodnikom. V evropijskem koncertu veleail moramo čuvati naše koristi in aie-liti prvemu cilju Italije, namreč miru H Socijalni zakoni. Med ostalimi novimi postavnimi predlogi je tudi predlog, kteri pri-ooroča potrditev postave, ki bode dovoljevala ločitev zakona. O tem predlogu izrazil se je kralj sledeče: „Z ozirom na državo in cerkev, namerava moja vlada varovati razliko med državnimi iu cerkvenimi oblastmi. Ljndstvo naj spoštuje duhovne, toda zajedno naj skrbi tudi za to, da slednji ostanejo pri svojim poklicu. Cerkev ne *me vpljivati na ljudsko pravot narodno suvereniteto in duševno svobodo." Z ozirom na delavsko vprašanje se je kralj nastopno izrazil. ,,Delo častiti, pravično plačevati, in čuvati in izboljševat: poloiaj delavstva je cilj nove oivilisaoijs. Ako vlada in državni zbor vpošteva-ta imenovano dejstvo in nvainj*. ta pravo vseh slojev, potem vrtita delo pravi««." Entered January 13, 1902, *• lecoad-cU** setter. Po»- Office at New Vork, N. Y„ Act of Congress of March 3d, 1879 „Glas Naroda44. List slovensk h delavcev v Ameriki Isdajatelj in urednik: Published by FR. SAKSER, loo Greenwich St-eet. New York, ritv Ha leto velja list ta Ameriko.........*3- — u pol leti. ....................... »-5° Z« Evropo za vse leto.......... gld. 7.50. „ „ „ pol leta.........gld 3 75 „ 11 .. četrt leta......... g»d 1.80 V Evropo poiiliaui" l«st skupno dve Številki MGlas Naroda" izhaja vsak torek, ietrtek in soboto. ..GLAS NARODA" („voicb op the pkoplk") Will be Issued every Tuesday, Thursdaj and Saturday. Subscription yearly ®3- Advertisements on aereement. Za oglasj do m v rs it se plače 30 ceitov Dopisi brez oodpisa in osobnosti se ne na tiorjo. Denar nai se blagovoli poslati po Monty Order. Pri spremembi kraja nrrotnikov prosimo d« »e nam tudi pr?j5n'e bivališče naznani, d« hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in po5iljat»am naredi** r.xi'cv: „GLAS NARODA", 109 Greenwich Street, New York, City. p*- Telefon 3795 Cortlandt. uveza pride is Eyrope v Ameriko kot evropsko blago. Kuba bi gotovo radov ljno »nižala svoje carinar* tke določbe, ako bi Zjed. države za polovico zuižale uv< zuo carino na kubanski sladkor in tobak. S torn •">1 Zjed. državo povečale svojo letno trgovino za 3 3 000 000 dolarjev, e, brzojavili pred •ftdoiku R '^s^ve'tu in gi pr< s i nai pomaga Kubi izsedanjega« bup-DFga pol. žaja, ker v nasprotnem ■lučaju bodo timošuji prebivale ▼l-id kri*d-» Amerik« morali pričet stre de* 11 in počasi gladu umirati. Cenjenim čitat^lj^m je gotov* znano, kakfen je s^dauji p loža j ds-Kubi. Glavni kubanski izdrlki e po fipausko- am^nkanskoj vejak ■gub It svoja trgov Sta. Za ftpansk^ga gospodarstva izvažala Kuba svoj sladkor in tobak v An glijo in Š^an jo. Odkar so jo p> Zjndiujeue države ..oprostiln", j naravno rgubila svr>i izvozni tr^ na Španskem, ka ti Špauija u«ai »voj« potrebSSine cd drngod ; meet tgubljenih Španskih trgov pa Ku banci v Ameriki niso ničesar pri do^li, dasiravno so to za staln-upili. Ameriški trg ostane za Kub< ta t< liko čaea zaprt, dokler obstoja •edanje amnri&ke carinske določb*-glertfc uveza kubanskega s adkor a in tobaka. S tnm je pa kubnnnk gospodarski obstan-k u lič^n, kajt uničeni niso le t ibačui in sladkor ni na^a^i, temveč tudi vea oatalf obrtna podi*t a, rudarstvo itd vh dno nazaduj jo, podjntniki dan z * dnevom odstavljaj) delavce, ljudstvo ni v sta u v«č kupovati it nbis«T ant''s*i" j« srečno pr Sil d na žal atue fe do >e svij^ga obstan ka, ako Z^diajei.e države n e m n d c m a ue vT^u^jo p trubnih kora knv, da tako rei jo p) naravi bogat, t~)da po krivdi Amerike siromaden ot >k. Sedanje žalostne razmere na Kubi pa zaroore edino le kongres Zj«dmjmnh < ržav izboljšati. Toda bai kongresa, v kterpm so zbrana vsa čuvstva ameriškega izkor;S5e vanja kapitalinifn h politikarjev •e pa v tej zadavi nikamor ne mudi. Pred vsem se mora „pravilno" razdeliti kubauski pleu iu de le potem te zamore kongres pečati z „osvo-bodeno" in ujen-»j osodi prepuščeno Kubo. Razno tega imamo pa v Z/idinj-mh državah vse p luo za aeboib koristi in nakan, vsled kte rib se odločilni krogi protivijo do pustiti prosti uvoz kubanska g* iid rvo mesto. An^ledki statistik navaja svoj-poddtke po funt &terliugnov in Rmija 6425 milijonov. Tudi javni državni dolg navaju ntatistik po funt šterlingih računa 10, in sic^r z ;aia dolg Zjedinjenii Iržav 221 milijonov, Nemčije 65' •nilijouov, Angl'je 706 milijone". Rusije 711 milijonov in Francij-123S milijonov. D Ig Zjedinjenih držav je toraj nain anji, dočim je bogastvo re publike največje. V finan^ij^m žiru je Nemčija nairevncjSa, k&jt tua je vredna 8000 milijouov fua t v St. rlii gov iu ima 650 mslijonoi funtuv šternng .v do'ga, toraj sko raj toliko kakor Anglija, ktera im> ^ liub neizmernem izdatkom v južu Afriki Je 700 milijouov funt"\ ^t-rl ng jv dolga iu pri tem znaš; h- gastvo Anglije 12 000 m:*;jonov fu t >v fiUriingov. Pri t-)m pa naj prip^nimo, da se zamore narodno brgastvo le te iaj z javnim ddgom primerjati iko plačujejo vsled javnega do'g na*t la davke le oni, kteri so tudi posestuiki narodnega b igaatva, ka< ua žal ue moremo potrditi. Narod no b< gastvo je pa daudanašnji v prvej vrsti le bogastvo kapitalistom in ne narodov, kteri v resnici niče aar nimajo, pač pa morajo plačevati največji del državnih davkov Blazni brivec. Minoli četrtek popoludne pril e-žal je is brivnike fitev. 19 ua Myrtl Avenue, Bro >k]y 1 Borough, v N w Yorku neki mož z milom namaza ni m obrazom in neprestano klica pobeijo. K > se umiril in umil, povedal je, da je priiel k brivcu Jos. Palma, da ga obrije. Palma ga je ,,nažajfal" in vpra ial, i ode li pia^ai 10 a;i 25 oentov. M sto, da bi mu odgovoril, je sled nji uSel. Kasno zvečer prišel je Palma k policiji na Adams ulici in je tam pripovedoval, da je Bog in razun te ga tudi, da je najmočneji človek n» svetu. Da bi to dokazal, skušal je ograjo v uradu policijskega načel n ka vzdigniti, kar pa ni mogel sto riti. Palmo so izročili v umobolni co. N.egovo premoženje vredi 25 tisoč delarjev. Žrtva poklica. Salem, Mass., 20 februarja. Pri pižaru n^ke hide podrla se je danes itena Opeka je ua mestu usmrtila gasilca Frank M. Godfrey* Steua se j« p d-la vslsd ractrelbe. Dopisi. Forest City, Pa., 17. febr. Gospod urednik, danes nemam nič veselega poročati, pač pa le žalostne vesti. Tukaj pri nas v Forest City v naši naselbini je pričela smrtna kosa bolj pogosto kositi in pobirati rojake in rojakinje. Dne 9. fabruvar:ja anno pokopali rojaka doma blizo Cirkuice. Žil, da ne vem za njegovo ime, ta je bil član slovaškega društva. Danes due 17. februarja Bmo pa pokopali Marijo Drašlar, rojeno Zalar, so-pr^gD obče spoStovan^ga JohD Drašlerja, predsednika društva sv Barbare. Da je bila pokojnica res obče spoštovana, znači pogreb, ki je bil kljubu slabemu vremenu, to ie hudej mrzlej burji, veličasten. Rojaki v Waukegan, 111., in Cleveland, O., tudi poznajo Drašlerjevo družino in pokojnico in jih bode zanimalo zvtdeti žalostno novico. Tukajšuje društvo av. Barbare se jt-akoraj polnoštevilno udeležilo pogreba Pokojnica je bila učakala starost 36 let in ostavlja tukaj ž* lujočega moža in 6 nedoraslih otrok, najstareji Strje 13 let, najmlajši, (•lovorojenec) 2 dni, tukaj ima tudi stanšp, 4 brate in 4 sestre Gr John Drašler je tudi ud društva sv. Jožtfa iu pri K. S. K Jeduoti. id ktere hod^ dobil podporo. Žil, da še nismo ustanovili pri društvu sv. Barbare oddelek za ženske in otroke, kar pa upam da se bod' i?ma!u zgodilo, ker Bedaj je društvi za. mežke že pr-c-M utrj-n R >jak pa tudi dan»s opozorujem : kjer 6 jemajo društev, da te ustanove, k er pi imajo društva naj marljive k njim pristopajo. Objednem iz r^kam v imenu -iruštvenikov so ^alje našemu vrlemu prtd=edn ku društva sv. Birbare Pokojnici pa: ahka jej bodi žemljica tujal John Twlban, tajnik in sorodnik La Salle, III , 17. f^br. članom društva sv. Barbare. stev 3 v La Balle in okolice n« inanjam s tem, da bode glavno zborovanje in volitev novega dro Hveuega odbora za leto 1902. ' uedeljc dne 23 marca, t. 1, točno ■ b 2. uri popoludne v prostorih g M. Kompa. Vsi člani so uljuduo »rabljeni, da se udeleže volitve od »ora, da ne bode kdo potem govoril da se je v enem ali drugem siu&ajn opravilno tekmovalo. Nadalje naenauim rojakom v Lb Salle in okolic, kteri še niso pri j -beuem društvu, da se jim sedaj ludi do 23. marca prilika v pristoj i društvu ker je vt-t pnina znižane Z delom grč pri nas Bedaj še jrecej dobro, bodisi v premog »k' • ako se nam krivice godi Rojnkm irčni pozdrav po širaej Am-»ril:i Glas Narodu ' pa želim obilo na ročnikov. Dauiel Badoviuatž Ely, Minn , 16. f br Gospod urednik, prosim dovolit mojemu dopisu malo prost-ra t nam delavcem priljubenem li6tu ii 'ikari ga ne zavrzite. Ravno dane* .eno bral štev. 17, tega lista dopu .'d Vas g. Sakser in mi je zelt utr^gel, pa ne suco meni, ampa» * »tovo tudi mm go drog m rojakom, ooaf-bno pa odbornikom društev ii •Jednote. V resuici moram priznati, la je ta d >pis o^fte hvale vr-den, ti 7 Ako koga ob šče nesreča, \ <6 kam se ima obrniti in ■odpora mu je g tova, ni mu po feba prosjačiti kakor nam je g uradnik t-g t lista prav resnično in t vo slikal, ako imajo naši rojak le še količkaj zdvrave pameti in lubre vesti, ne morejo tak: dopie ustiti v nemar iu duber svet, m-> ajo takoj izpolniti b tem, da pri stopi o v p dvorni društva. Zatora rojaki, kteri še niste pri nobenem podpornem društvu in Jednoti, ne jdJašajte s tem, tudi jaz vas v tem iopisu bodrim, da to tem pr«-je «t Tite; ueodtašajte na jutri, kar iaues lahko storite; čujte iu bdite, ii vas nesreča ne obišče ko bod' te sami nase navezani. Komu nas slovenskih deiavoev, ki se veCiuonn. ukvarjamo pri nevarnem delu, j> .uano ktdaj nas Bjg k sobi pokliOe z te doline solza? Proč z vsakdo ijim iu ruud-ruo postalim prosja jenjem, v dnevih zdravja si preskr oimo p^dpero, aao nas nesrbčt Ijtečel Vam g. urednik pa žbliu -bilo naročnikov in dobrih plačm lov iu Vas pr sim, da še več tak« dobrih dopisov natisnete v nam priljuoenem listu „Glas Naroda". Srčni pozdrav rjjakom po širn^j Ameriki, posebno udom iu odbor mkom Jugoslovanske teat. Jednote J.hu Habjan, prtdibduik J K. Jddnct . Smuggler, Colo , l^ f ^br Gospod ureduik, v štev. 17 ,,Glas Nsroda*4 sem bral, da prid« k nam 30J skabov, t*da povem Vam, da mi se ne bojimo, ako jil< or de dvakrat 300, ali pa še več Tukaj smo vsi delavci pri Uniji, vemo, da je to trn v peti kapita -stov in bi b-* r*di unije ubranil , toda kar je tem na potu, je nam v rvi znaki, da se bode žrtva zadu *ila, z mučenjem prestanejo in pu ^te nesrečneža, da okreva. Ako jet lik de potem ne naznani, kar njegov mučitelji zahtevajo, se mučenje ] .-odo ponovno prične. Mučenje jt s cer brutalno, toda nikakor ne varno. Obdolžitve proti ameriškim vojakom bo zelo pretirane. Najbrieje i tem mučenju poročal kak vojak Kaj tacega pile domov le tak vojak, ki nima kaj delati in ki je spil pai Ueklnnic pive, da mu domidlija po ■4tRne bnjnejša. Kaj tacpga se nt Filipiuih aplch ne godi.'4 Značilno je, da zamore Funston mu^ nje z vodo tako natančno popisati ! Povoden] preti. PittBburg, Pa, 21. februarja. Vsled trajunga deževja.in topečega ■m suega v porečju reke Mononga- Naravnostna črta med ST. LOUIS in PUEBLO znana kot COLORADO KRATKA ČRTA. Izborna postrelba in hitra vožnja. Viak dan vozita po dva vlaka. Prodaja vožne listke ta izlete. Natančneja pojasnila so dobiti pri: W. E. HOYT, Sea. Eastern Pass. Agt. 361 Ii'v.ay, New York WM. HOGG, Pats. & Ticket Agent, fucblo, Colo H. C. TOWNSEND, Pass-nger & Ticket Agent, St. Lou;s, Mo. Koledar ! majo na prodaj np.atopui roja JAKOB VIDMAR 11-6 St. St., ClHV«land, Ohio. MATH. KOMP, 1003 First St., La Salle, 111. TOSIP SCHARABON, Ely, Minn. STARAŠINIC in KOFALT, 247 S- Front St., Steelton, Pa. 31 J. KRAKER, Anaconda, Mont. GRAHEK & SUNICH, 431 7th St-, Calumet, Mich. MAT. GRAHEK, Cor. Santa F6 419 potniki. Doipeti ltr 1 joi „Neckar" ii Br»men». ,,Palatia" iz Hamburga. ,,Kronprinz Wilhclm- iz Rremena. ,,Campania** iz Liverpoola. ..St. Louis*4 iz Southampton*. ..Rotterdam" iz Rotterdama. ,,1-a Champagne-* iz Havre. ..Lahn'- iz Genove ..Southwark" iz Antwerpena. ..Kolo" iz Bremena. ,.Oceanic" iz Liverpool*. O d p 1 i a It ■ o 1 „K*iserin Maria Theresia" 22. februarj* w Genovo. ..Graf Waldersee" 22. februarja v Hamburg. ..Etruria" 22. febr. v Liverpool. Odpljuli bo reportezji samolč* in tako se je n;ku dela 300 mož, vsi delajo „ua n. 2% stopinj toploto. gr Kadar podil j ad novce v staro domovino obrni se irvestno na: FRANK 8AK8EE 109 Greenwich ^ New York. | j Jugoslovanska Katoliška Jednota, Berač. Inkorporirana dne 24. jannvarija 1001 v driavi Miuuesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: Johs H^bjjlh, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Johs Globokab, Box 371, Bly, Minn.; I. tajnik: Joixr Aonič, Box 266, Bly, Minnesota ; II. 1t Johx Lovšin, Box 291, Ely, Minnesota; Blagajnik; Iva if Go via, Box 105, Ely, Minnesota, NADZORNIKI: Ivak Paxil, Box 278, Ely, Minn.; Mieb Zukič, 481-7th St., Calumet, Mich.; Josip Gobišhk, 6136 Ruby St., Pittsburg, Pa. POROTNI ODBOR: Johh Kbržišnix, predsednik, Box 138, Federal, Pa. Johh Gkbh, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Frank Vlahovtč, 1202 S. 13th St., Omaha, Nebr. Do isi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g n i t iiox 266, Ely, Minn., po svojem sasfcopnikn in nobe;i«m drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan G o v i e Box 105, ;£ly, Minn , in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLA8 NARODA". Skrivnosten umor. Ob vtnoiju Cortlandt ulice pri Hudson reki ▼ Nr,w Y. rku, našli so dne 21. t. m. moiko truplo. SUdn e je bilo strašno raimesarje no. Umorjenec, kterega niso spo-snali je bil kacih 36 let star. Kedo je nesrečnika umoril iu vrg^l v vodo, seveda ni znano in se najbri tudi nikoli ne bode zvedelo. Tatvina v Brooklynu. Včeraj dne 21. t. m. zjutraj obiskali to nepoznani tatovi stanovanje gospe Ane Amon, št 98, Ha milt^n Ave., Brooklyn Bjrough v New Yorku iu jej vkradli za $1000 s!atuine in srebem-ne. Odprli so vse omare in kovč^ge, toda vzeli so samo vrednostne stvari. Grozen prizor. Ko je due 21. t. m. sedemletna EUie Mattersin, ki stanuje v hiši št 219 River St. v Hoboken, N. J., vstala, našla je svojega očeta mrtvega na vratih viseti. Otrok je pričel kričati vsled česar ae je tudi njegova desetletna sestra May probudila in pričela tudi kričati. P. l caj R=»ily, ki je slišal krik, pohitel je v hišo in odrezal Matter-aona, ki je bil pa že mrtev. Charles A Matterson, je bil šest tednov vdovec in je v tem čaau v pijači iskal tolažbo. On ostavlja oaem otrok. Delal je ie 21 let pri seve-ronemškem Lloydu. Roparji napadli poito. Read i r g, Pa., 21. febr. V bližnjim Port Carbonu so danes zjutraj vlomili roparji v poštni urad in razstrelili železno blagajno. Raz-atrslba je bila tako jaka, da je apredojo steno zelo poškodovala. Poštar Jakob Lurvik, ki stanuje a a rejo rodbino v drugem nadstropja, je slišal, da so prišli roparji v nrad in je odprl okno ter hotal na nje streljati. Toda roparji ao mu ukazali, naj okno zapre in pričeli nauj streljati. Odnesli so le malo evoto denarja. Več Indijancev vjell. Vineta, Iud. Terr., 21. febr. Maršal Grant Johnson je s svojimi deputyji vjel večje število upornih Snake Indijancev, kteri ao nameravali nspasti naselbino Henrietta Indijanske jetnike so odvedli v ječe v Maskrgee Glavar rodu, imenom Lm-Ta-Mic Ku in devet najnevar-ne,i h Indijancev je vilo. Evropejske in droge Testi. > Pftrograd, 19. februarja. V Ki Jeva nastali so zopet dijaški nemiri. P^trogradaki dijaki nameravajo vprisoritt večje demonstracije. Dunaj, 20 februarja. Driavni p klanec in vodja driavnozborske stranke Vaennmcev, Herman Welf podal je danes interpelacijo, a ktero poživlja avatri>sko vlado, naj vzajemno g ogrsko vlsdo prepovš na-da' ni isvos konj is Avstrije v jnino Af ri co. ^ B rolin, 20. februarja. Prask* poslanska ibornioa odkatala je da- nes takozvani rudarski zakon (vsled kterera namerava vlada za 58 mili jonov mark kupiti rudnike v Dort mundu proračunskemu odseku. S tem namerava vlada preprečiti so cijalistično agitacijo. Carigrad, 20. febr. Danes so se pričele sodne obravnave proti generalu Oaman paši radi veleizdaje. Osman paša, sin znanega glavarja Kurdov, Bedrahan paše, bežal je v Bvropo in cd tam v Kairo, Afrika Su'tan ga je izvabil v Carigrad s tem, da mu je zagotovil oprošče nje. Kakor hitro pa je atopil Osman na štambulaka tla, eo ga aretirali. Baku, Rusija, 20. febr. Iz pod razvali n po potresu razdejanega mesta Š^maiia iikopali so danes 32 še živih ljudi. Carigrad, 20. febr. Turška vlade je plačala odškodnino angleškirc podanikom, kterim so Turki njih i va posestva uničili. Carigradski vlada, ktera dolguje tvrdki Arm strong za gradenje nove vojne ladij* znesek 108 000 funtov šterlingov, odkazala je 64.000 funtov šterlin gov od imenovane svote za odškod nino in Armstrong mora čakati. 8evilla, 21. februarja Semkaj je prišlo več italijanskih anarhistov Oblasti so ukrenile vse potrebno, da preprečijo izgrede. London, 20. febr. Kadar Boerci premagajo Angleže, potem se Kit chenerju gotovo ne mudi tako hitro poročati o porazu, kakor tedaj, kadar poroča o svojih „zmagah.44 Še le danes javil je o bojih, kteri so se že dne 18. t. m. vršile. Njegov bizojav se glasi: Boerci so napadli dne 18. febr. čete generala Hamil-toua, ktere so bile na potu v Nigel. Boerci so obkolili oddelek dragen 08V. Vsi častniki so bili ranjeni, dva vojaka sta usmrtena, šest ranjenih in 46 jetih. Boerci so jetnikom odvzeli puške in streljivo in jih so pet ispustili. Bruselj, 21 februarja. Prihodnja poletje namerava priti belgijski kralj Laopold v Zjedinjene države kjer bode ostal le par dni. Petrograd, 21. febr. Vlada je da nes ukazala vapreti petrogradske vseučilišče, ker so se zopet pojavili nemiri dijakov. V Kijevu prišlo jt do boja med dijaki in Kozaki. Ve< esob je ranjenih. Velikodušnost. Levi: ,,Si li Čul? Moris je bankerot; toda kar mu je Še ostalo, to mu bodo upniki pustili." — Kohn: „Lepo, koliko pa mu je Se ostalo?"— Levi: ,,Nič, šest otrok!" Izvrstno pohištvo. Trgovec pohištva:,,Svetujem vam gospoda, kupite to pohištvo, vidite kako krasno in gladko je likano. . . . niti rubeŽni listek n: more na njem ostati." Vedno sožalje. Žena: ,,Toda Anton, Čemu si si danes pobarval tvoje sive brke s Črno barvo?" — Soprog: ,,Ali ne veš, da je umrl moj bogati stric in potem je gotovo umestno, da tudi na ta način pokažem svoje sožalje." Pojasnilo. Ptujec: ,.Povejte mi, čemu so napravili temu možu spomenik?" — Vodja: ,,Ker ga Še ai isael!" (Slika. - Spisal Ska«a.) Da res, vsi smo ga radi imeli, ta ko zelo se nam je priljubil. Od za četka je prihajal k nam le poredko ma; največkrat je prišel v spremstv svojega najboljšega prijatelja gospo darja, a ko se je natančno spoznal z nami in mi ž njim, obiskoval nas je pogostokrat: vsaki dan, da včasih celo večkrat na dan. Vselej smo ga prijazno sprejeli govoreč mu ljubke besede, ktere je prijazno doznaval Čeravno je bil skoraj mutast in gluh za vse naše besede, toda izpoznaval je njih dobroto iz našega njemu zelo naklonjenega in prijaznega obnaša nja. Večkrat smo mu ponudili kak dober ugrizek, kterega je vselej ; največjim veseljem sprejel. Po do brem zaužitku je vse njegovo kre-tanje in obnašanje kazalo, koliko hvaležnosti in uljudnosti hrani sebi to zvesto bitje in kako rado bi izreklo največjo zahvalo za vse sprejeto, ko bi moglo govoriti. Vse to smo mi dobro vedeli, zato smo ga radi zopet pogostili drugič, ko nas je zopet posetil. Kakor sem že omenil, nas je obiskoval vedno pogo šteje. Kljubu temu je ostal svojemu prijatelju gospodarju vedno najbolj udan in zvest do tihega groba? No veste, to je bilo tako. Njegov gospodar in najzvestejši prijatelj se je v mrzlem zimskem Času prehla-dil ter obolel na pluČnici. Štirinajst dni je ležal v postelji; zdravilo gaje par doktorjev. Vsi zdravniki mu niso mogli nič pomagati — umrl je...... Njegov najzvestejši prijatelj in spremljevalec nas ni tiste dni nikoli obiskal. Dan na dan je čuval in bdel pri postelji svojega gospodarja, kteremu je bil udan do konca. Tudi med časom, ko je ležal gospodar na mrtvaškem odru, ni naš znanec prestopil praga mrtvaške sobe. Tudi zavžival ni skoraj ničesar od same žalosti in srčne bolesti. Vsak je mislil, da bode ta neizmerna zvestoba in to bolestno sočustvovanje plača no s smrtjo . . In žalost ter jadi-kovanje reveža, ko so prišli neusmiljeni možje v črnih suknjah, da od-neso mrtveca, je kar nepopisno. Jokal je, tulil in ne vem, kako bi še imenoval te čudne neznosne glasove ubogega zapuščenca. Nosačem je sploh zastavil pot; le s hladnokrvnim, tolažilnim prigovarjanjem se jim je posrečilo spraviti ga v sosed-sobo, kjer so ga pripustili njegovemu žalovanju. — Drugi dan po tem žalostnem dogodku je prilezel zopet k nam ves iz sebe, sestradan in upadel; kar strašno ga je bilo videti. Ponudili smo mu zopet nekaj dobrih jedil, ktere je le počasno zavžil. Kakor vsaka reč enkrat mine, tako je tudi naš znanec dan za dnem pozabljal na svojega umrlega prijatelja gospodarja. Vsak dan nas je zapustil za več ur, da se je po živahnih ulicah malo razveselil, ne vemo natančno, ker mu nismo nikdar sledili na njegovem sprehodu, lahko pa mislimo, da je našel po mestu kaj takih sodrugov, s kterimi se je mogel vsaj deloma razumeti. Nikdar ni zamudil vsakodnevnega določenega časa, v kterem smo mu navadno ponudili jedil, ktere jt vselej z največjo slastjo zavžil. Ta berač nas je sedaj obiskal vsak dan gotovo, da je izberačil svoj vsakdanji živež. Nihče izmed nas ga tudi drugače imenoval kot ,,berača." Nekftč se je jedva priplazil k nam, tako mu je bilo slabo. Nam se je zdelo vse to zel<^čudno in nerazumljivo. Nismo si mogli razjasniti, kaj mora neki biti z našim vsakdanjim gostom. Revež je nekaj časa stokal, ječal, tulil. — Prišli smo končne vendar do sklepa, da je moral zaužiti kje kako strupeno jed. Zdravnik nam še na misel ni prišel, da b ga bili poklicali, ker vse to se jt zgodilo v par trenutkih. Kmalu se je zgrudil na tla, ir. stegnil seje v zadnjih trenutkih svojega zemskega življenja naž vsakdanji berač — ..p*?". Dragocene obleke. Krojač Georges Pilotelle je napravil za neko damo obleke v vrednosti $200.000, tako poroča nek angleški list; iz Pariza se pa poroča da je krojač Worth dobil za jedno samo obleko 824.000, in to je naro čila neka bogata dedinja v državi Peru. Ako primerjamo te svote, je bilo krilo ruske cesarice, ktero j oblekla o priliki kronanja, le ma lenkost. To krilo je izdelovalo osem deklic Šest tednov in to menjaje noč in dan; krilo je bilo iz srebrnih niti vezano in veljalo $5000. Fina dama izda danes baje desetkrat toliko za svoje obleke nego so to storile gospe pred dvajsetimi leti, in ta potrata še vedno narašča Cene prve modistinje v Londonu stanujoče v Westend potrjujejo to Obleke s čipkami, ktera prav navadno izgleda velja $r5o do 200 navadna višnjeva Serge obleka velja 8100, fina obleka za posete iz svile velja S250 do £300, seveda je obšita veznino ali ročnimi slikami. Fine ščipke so na vago vredne kako diamanti, ne več kot zlato. Ščipk na obleki, ktero smo gorej omenili v vrednosti $25.000, so veljale $23.-000. Ker ravno govorimo o ščipkah, uaj povemo, da izdelujejo v Švici v St. Gallen robce iz ščipk, kterih jeden komad velja $12. Cena Ščipk grč kvišku kakor cena dobrega vina in to po starosti. Italijanska kraljica vdova ima 300 let star robec iz šČipk, in tega vrednost je baje £10.-000. Poredkoma se nahajajo obleke shrambah, kterih blago je pro-uzroČilo zelo mučno delo človeških rok; nektere teh oblek so res prava umetnija. Med ta umenta dela gotovo spada v prvej vrsti obleka iz samih perot od kebrov, srečna posest-nica te, ima veliko vrednost. Mrs. Sam. Edwards, soproga glediŠkega igralca je posestnica te Čudovite obleke in jej je to poklonil indijski Radschah kot poročno darilo, to za asluge njenega moža. Na oblek; je našitih 15.000 perot redkega indijskega kebra in ta obleka se sveti bleščečo zeleno. Ko je ta gospa to obleklo oblekla in ž njo igrala, je v Londonu napravila velikansk utis. Mnogo odličnih dam je hotelo imeti enake obleke, ali tega niso dosegle, ker prvič so ti zeleni kebri v istini redki, drugič se pa peroti kaj rade lomijo pri pričvrstenju na blago. Žene Cheyenne Indijancev so oblekle ob slavnostih obleke iz lepe, bele kožuhovine in ta bila tako ustrojena, da je bila mehka kakor kotun. Te obleke niso obšite s ščip-kami, ali biseri, pač pa s zobmi losov. Taka obleka velja £300, posebno dobra $1500. Najdragoceneja obleka na svetu je bila razstavljena leta 1883 v Londonu na razstavi ribarstva. To je bil bivši plašč kralja iz Sandwich otokov, ter bil napravljen iz rudeČih, rumenih in črnih peresov. Ptič, ki je imel rumeno perje, je izumrl in bil vedno zelo redek in tako so potrebovali poldrugo stoletje, da so dovolj peres za plašč nabrali, vsak ptič je imel le tri do štiri peres, ki so bili dobri v to svrho. Plašč so cenili pol milijona dolarjev. Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.57 in k temu še 15 cen-tov sa poštnino ker mora biti denarna poiiijatev registrirana. DRUŠTVO SV. TROJICE,. it. 87 N. H. Z., ▼ P H B B L O, COLO., ima sroje redne teje 15. dan rsacega meseca Vstopnino je znilalo za tri mesece in s« vsa kemu nudi prilika ▼ pristop. Odborniki: Anton Pleše, predsednik; I)a niel Badatorč, podpredsednik; Marko M. Stepan, I. tajnik; Marko Relič, II. tajnik Martin Geršič, blagajnik; John Plut, pred sednik bolnijkega odbora, stanuje 1219 Suatl Santa Fe Avenue, Pueblo, Colo. Kje je? Matija Garžina, doma iz Velikeg Otoka pri Postojni, dve leti je od tega kar j prišel t Ameriko in pisal iz Minaesote, a po tem ni bilo nič več o njem čuti. Ako kaK ro jak kaj o njem tč, naj blagovoli naznaniti: Valentin Novak, Box 96, Oakmont, Pa. KJE JE? A n t e B u 1 i S, on baje dela nekje pr Cardiff, Colo, Njegova žena z otrokom ie \ naselniskem uradu na Ellis Island pridrž n; ie tri tedne ker nema naslova od moža ir bode kmalu nazaj poslana, ako se moi nt oglasi. Rojaki, ako veste za Antora Buiičc obvestite ga o ladevi, da reši leno in delt pred vrnenjem v Evropo. Frank Sakser, 109 Greenwich St., N. Y. Kje je? J o h a P o J k a j, doma iz Velikegr Ubelka, hrenovška iupnija, pred osmimi let je prišel r Ameriko Ako kdo rojakov v i t: njegov nulov, naj ga blagovoli naznaniti Valentin Novak, Box 96, Oakmont, Pa. NAZNANILO. N mogoče. Gospa A.: ,,Mo; mož v resnici ni pameten človek!' — Gospa B.: „Čemu?" — Gospa A.. ,,On zahteva naj brez denarja gospodarim in poleg tega Še vico prihranim.*« polo- Ker me je več rojakov vprašalo za pojasnilo zaradi mojega posestva r Žabji vasi stev. 10, pri Novem mestu jim odgovarjam tem potom, da kdor namerava isto kupiti naj (joloii tretjino cene v roke gospodu Pr. S akterju, 109 Greenwich St., New York, kei Jrugače se ne moremo pogoditi; gospod Fr. jakser je po vseh Zjed. driavah znan pošt«-ajak. To tretjino ie zato treba položiti, d& •e prične sodnijaki prepis in potem, ko se listine uroče, plača še ostalo svoto; skupna svota je 250 gold. Ako pa kakemu kupcu ne ji bilo zemljišče povšeči, se mu denar vrne in ae bode nič oškodovan. Joe Pirnauer, Grand Forks, B. C. OPOMIN. Va« one rojake, ki so mi ostali na dolgu ta arano in stanovanje, ali dobili posojilo v gotovini, opominjam, da mi isto vrnejo. Tri leta je ie odkar mi je moj soprog umrl in >em vdova ter ielim troje zaslužene novce jaza j dobiti. Ako se me doliniki kmalu ne ^pomnijo, jih boden dala tiskati a polnim ime-lom« Mrs. John Strittar, laome). Aurora, 111. SLOVENSKA Pratika za leto 1902- ]• dobiti po 10 centov komad, kar. loniranepo 15 centov. Razprodajal-sem jo damo 100 komadov sa $6, toda imajo sami plačati eksprosne •troike. „GLAS NARODA". Vabilo. Do 5. marca sprejemamo naroč-bo knjig družbe sv. Mohorja in sicer nam je doposlati Si. 10, in mi mu te ob svojem času dopoŠljemo regi-itrovano po pošti brez druzih -stroškov. — Družba je ixdala za leto r9°3 te le knjige : 1.) ,,Zgodbe sv. pisma." — 3.) „Slava Gospodu l" za. molitvenik v platno vezanega je priložiti 25 ct., r usnju z zlato obrezo 50 ct. — 3.) ,,Poljedelstvo-*. — ; ),,Zimski večeri. " — 5.) Veliki trgovec. " — 6.) Koledar. Mi naročimo več knjig, toda ime-aa poznejih naročnikov ne bodo tiskana. Upravništvo ,,GIaa Naroda." Naznanilo. "'niimniiiiMin m Naravna kalifornijska vina na prodaj. Oobro črno vino po 50 do 60 ct galon s p- sodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct galon s posodo vred. zvrstnatropavica od $2 50-$3.00 galon s posodo vred. Manj nego deset galon naj nihfie ie naroča, ker manje količine ne norem razpošiljati. Zajedno t na-*o6iiom naj gg. naročniki dopofllejo ienar oxiroma Money Order. Spoštovanjem: Iffik. Radovich, f02 Vermont St. San Francisco.Cal ! m : 111 i t- ++ + ++ -M 1111 i-i-t- Slovencem in Hrvatom, posebno delavcom pri dogah v gozdovih Miesissippia, Arkanaasa, Tenesaee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo Corner Main in Washington Streets, rmriHo lolninn v Memphisu, Tenn. JII UviclJcillllLU) Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-v kterej prodajam hišno in kuhinj- n a, dalje sveže pivo, v i n o in sko pripravo, postelje, omare, mi whiskey kakor tudi fine s m o d-ze, 8tole, peči in v8akovr8tno Že k e, vse po nizki ceni. K obilnemu leznino. Dalje oskrbujem tudi obisku se priporočam Slovencem , in Hrvatom a spoštovanjem " BLAŽ TURK. in odredim vse potrebno sa nje-preskrbim krste in kar spada v tr stroko. Govori se tudi slovenski nemški. S spoštovanjem M. E« 6LEASOItf, ELY, MINN previden ako pošiljaš novcev staro domovino. Zato se vedno obrni na Fr. Sakserja, 09 Greenwich Str., New York, ker ta le najbrže in najceneje postreže. BODI Josip Lost* * East Helena, Mont priporoča svoie grocerijsko blago kakor tndi OBLEKO, OBUVALa za možke, ženske in otroke. Dalje 1 VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse ^sodsift-va co r^ni^i # KNAUTH, NACIiOD & KUEHNE 11 WILLIAM ST., NEW YORK CITY. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, ajice in dolžna pisma. Ixposluje in izterjuje zapuščine in dolgove. KJE JE? Frsak £ e I k a r po domač« Ton««*; ejego* naalor bi rad 1 vedel: Fruk Roainka, »*» S49, Falk Cr«*k, P«. C»7*b). Prestor prikranjss sa naznanilo tvrdks A. LOGAR & CO., 326 East 72nd Street,........NEW YORK CITY. Iadelovaloi avstrijskaga tobaka in salega smodk. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovza posluje nad 11 let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo 15 milijonov kron, ktere obrestuje po 4 odst. brež odbitka rentnega davka, kterega sama iz lastnega plačuje, nevzdignjene obresti pa pripisuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni zaklad, ki znaša sedaj nad K. 270.000. ' Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovati je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo svoj denar pri mestni hranilnici ljubljanski. T »i at^e> fc. Bedak. (Dalje.) čin ubozega hlapca, kteri je ▼sled ljubezni postal morilec, je Mirkoviča zelo zanimal. Kolikor bol) je premišljal, toliko bolj je pri&el do prepričanja, da je Ivan človek izrednega značaja, ker drugače bi ga ljubavne strasti -gotovo ne dovedle do tako groznega čina. BaS vsled dejstva, da človek, kteri si h«>če s pomočjo umora pridobiti ljubezen in srečo svojega nadaljnje ga Življenja in zdrave pameti, se je Ivan mlademu odvetniku smilil. Mirkovič je svojo trditev proti samemu sebi utemeljeval s tem, da jt trdil, da bi človek zdrave pameti kaj tacega sploh storiti ne mogel. ,,Da, slaboumen !" mislil je Mirkovič sam pri sebi, ko je o Ivanovej zadevi premišljal in končno je Bil za trdno prepričan, da ima opraviti s pravile na mladega odvetnika pravi vtis. Pri tem je sam sebi dejal užaljena čuvstva, bolni um in ravnokar navedeni vtisi žalostne okolice, človeka gotovo dovede j o do tacih sklepov. V svojem domnevanju postajal je Mirkovič vedno bolj prepričan, ko je pričel povpraševati o življenju Barletovega Ivana. Ljudje so mu naznanili, da je bil molčeč človek, da seje ogibal ljudi, da je bil pri dilu marljiv, toda zajedno so tudi naznanili o njegovej divjej, ne brzdanej nravi in pijančevanju ob nedeljah. Tu je zvedel, da je Ivan svoja čuvstva često menjaval, toda jedno ni bilo bolje od druzega. < kratka bil je ^normalni človek, brez dvomno mračnega duha. Mirkovič je bil vidno zadovoljen, ko je s svojimi poizvedbami prišel tako daleč. S tem je bilo njegovo najtežje delo končano, kajti on se je do cela prepričal, da ima opraviti s človekom, kteri za svoj zloči i f. o tovo ni odgovoren. Menil je, da mu sedaj ne bode baš tezk. ) o tem tudi druge prepričati in da bode zamogel svojega varovanca zagovarjati tako. da bode s svojim zagovorom tudi porotnike prepričal, kakor je same ga sebe, da je Barletov Ivan proti lastnej volji storil zločin. - Na ta način-postajalo je tudi njegovo zanimanje za nadaljne pro:* vedbe vedno večje; in je konečno pričel iskati tudi mogoča dejstva, s kterih pomočjo bi zamogel dokazati, da je njegov klijent v resnici umo-bolen. (Dalje prihodnjič ) .v-"1 • Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111.] Slika predstavlja nro za gospode (16 Site) X dvojim pokrovom (Bosscase)inso vsakomu znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni | (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-»ovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni $15^ 15 kamni $18. Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se | Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti do-rbro uro za male denarje. Za obile narofibe se priporočam z vaesr A spoštovanjem ■*"" i • Jacob Stonich, 89 K. Madison St., Chicago, 111 t telefon kadar dospei na kako postajo v vei kako priti k Fa. Baxiirjw. Pokliči Cortlandt in govori slovensko. pr York in ne Številko 8795 slaboumnim nesrečnikom čegar sla boumnosti po navadnemu opaževal-cu ni mogoče opaziti — ,,ako je temu tako, potem morilec ne sme biti obsojen na veŠala." Mirkovič je še za časa svojega slušanja na vseučilišču nad vse ljubil predavanja o zločinih slaboumnih in o razločku oziroma meji med krivico in umobolom. Nadalje je bil on tudi zvesti pristaš onih, ki •o natolcevali, da se kazenska sodišča premalo zmenijo za duševno razpoloženje obtoženih zločincev Vse to je napotilo Mirkoviča, da se je necega dne prijavil v uradu ravnatelja deželnega sodišča in sled njega naprosil, da prepusti njemu uradno zagovarjanje roparskega mo rilca Ivana Barleja. Ravnatelj, mož stare Šole je bil vidno vesel radi nepričakovane ponudbe, ker drugače bi moral pre skrbeti toženemu, kteri je bil brez vsakega premoženja brezplačnega zagovornika. Naravno, da se ravnatelj ni za mogel obraniti smehu, ko mu je Mirkovič naznanil, kako stališče bode zastopal tekom zagovora ,,Aha!" dejal je sodnik. ,,Zopet umobolni ! To stališče je v novejšem času čedalje pogosteje opažati, kajti ječe naj služijo zavodom za umobolne v korist. Toraj smo v resnici prišli že tako daleč, da se s y ^^ to6im vedno svežc pomočjo bolnega uma zamore rešiti dobra vina in whiskey, kakor človeka, ki je zaslužil vešala. Ven- tudi druge likere in prodajam fins dar pa moj dragi prijatelj, jaz vam smodke. želim v vaših nazorih najboljše! Naznanjam tudi, da poSiljam de- vspehe — po kterih bodete morda spoznali, da dovede baš surovost in Frank Gule, 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y., priporoča rojakom svoj HOTEL FLORENCE, v kterem vedno toči Bveže ameriško in plzer.sko pivo, najboljša domača kakoi tudi importirana vina, izvrstne smotko največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča FRANK GULE. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj njene strasti človeka do Činov, ktere smatrajo olikanci za posledico bolnega uma." Kljub takemu nagovoru in poduku, pa odvetnik Mirkovič ni osta-vil svojih nazorov in je sklenil zadevo nadaljevati in tudi končati iz svojega stališča. Pred vsem je natančno pregledal sodne spise in je po dokončanih potrebnih informacijah odšel v kraj, kjer se je izvršil umor. On je hotel spoznati ljudi med kterimi je živel Barletov Ivan, nadalje je hotel dobiti tudi vpogled v razmere, ktere so na morilca vplji-vale, kakor tudi ogledati si kraj in krajevno lego, kjer se je izvršil umor, predno da se prične z morilcem posvetovati, kajti le tako mu je mogoče pri obravnavi pravilno zagovarjati svojega klijenta. O Mirkovičevem trudu in vestnem poizvedovanju o njegovej kazenskej zadevi zvedeli so tudi njegovi starej-Si in mlajši tovariši. ,,Slavohlep-než 1" dejali so nekteri. ,,On skuša s tem napraviti sebi reklamo, s tem če sebi pridobiti dober glas o kazenskih zadevah!" Zopet drugi, kterim je njegova poštena namera ugajala, so pa trdili, da ga bode idealizem tekom časa in po nekterih Žalostnih skušnjah že ostavil; le malo tovarišev je odobravalo Mir-kovičeve nazore. Mali nizek hlev, v kterem je Ivan prosil Jerico za ljubezen in srce in kjer je slišal osodepolne besede o prihranjenom denarju njenega ženina, — temna in jednolična gostilni-Kka soba, v ktere j je Ivan v prvič videl trgovca in kjer je skoval tudi načrt za umor, temni molčeči gozd, ki je v istini najpripravneji za izvr- narje v staro domovino po nizkej oem in sem v sveži s g. Fr. Sakser-jem. 8 spofitovanjem > Martin Verzuh, Crested Butte, Golo. NAZNANILO. Slovencem io Hrvatom priporočam moj 8ALOOA7 1202 S.13th St., Omah a, Neb., v obilen pooet. Zagotavljam VBem obiskovalcem isvrstno postrežbo izborno pivo, izvrstnim domačim in californškim vinom, dobrim whis-keyem in izvrstnimi smotkami. Priporočam se tudi rojakom potujočim ikori Omaho, kterim preskrbim vožnje listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, naj mi telefonira, moja Številka je 2172 in takoj pridem po njega. 8 spoštovanjem JOSIP PEZDIRTZ, 1202 South 13th Street. Omaha. Neb. MATIJA POGORELO, prodajalec v, verižic, Auov in druge zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam pošto i o e prosto. Pišite po-nj 1 Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $6.00; Boss case 20 let garancije 15 Jewels Waltham $9.00 16 site 7 Jewels $15.00 Srebrne ure s enim ,, 15 ,, $18.00 pokrovom - 112.00 Boss case 25 let garancije t 2 pokrovoma $16.00 16 site 7 Jewels (25.00 in višje. „ 17 ,, $30.00 Slovenska Pratika 10 centov, velika 15 centov. Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naitetih urah je Elgi» ali Waltham, kakoršaega kdor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D. ew Vse moje blago j k garantirano I V a voJ i salo , i mam t 41 Fin pismeni pap> z na' edeniml okraski v narodnih barvah. CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V škatlji 2 ducata „ „ $0.350.600.75 Math. Pogorele, 920 N. Chicago St., Joliet 111. NAJCEHEJA ZALOGA 7 Aim. Mt'5'C Rex Iz tovarne naravnost družini, je naš kupčijski načrt. Ne kupuj predno vidiš naše cene, ali hgubil bodeš denar. Poleg muzikaličnih 1 irumentov itd. prodajamo igre in uganjke (puzzles) za mladost, eleki.ične novosti in 1000 | ri hiši potrebnih reči, vse zelo pa ceni. Mi damo zadoščenje, ali pa vaš denar nazaj. Vsak kupec dobi primerno darilo. Ako kupiš za $1, si lahko izbereš darilo 10 ct.; za S10 dobiš darilo itd. Pri kupljenem blagr dobiš 10 od- stotkov v darilih. Osreči svoj dom z domačo godbeto skrinjico, naibolj čudežni in najcenejši muz;kalični inštrument za dom. Isti daje več zabave nego orgije, ktere stanejo sto dolarjev. Vedno v redu. Muzikalične vednosti ni potreba. Tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so začudeni in zadovoljni, kajti njihova pričakovanja so mnogo prekošena. Igra v;£ n=go 100 ko-Siadov, kar je razvidno iz vsake skrinjici priL žene pole. Lahko se rabi v cerkvah, šolafc, •evskih in druzih društvih za spremljevanje petja. Zasluži svojo ceno v eni noči, ko pre-krbi go ■'bo pri zabavah. Igra vse stare pesmi, koračnice, poskočnice, polke, kadrilje in perne melodije, kakor tudi najnovejše pesmi. Vsak komad lahko ponavljaš kakor hočeš, ii igraš novega. Stane EamO $6 v fini skrinjici z godbo. Ako želiš pošljemo godbeno skri-ijico po sprejemu $1. Ostalo plačaš ko prejmtš blago. Agentje zaslužijo mnogo denarja. Pošlji 2centovo marko za cnik. STANDARD MFG. CO., 29 Beekman St., P. 0. Box 1179, Dept. G N, NEW YORK CITY. ."»i concert , IMUCT OHMKi ^ KNJIGE^ uere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo podtnine prosto, ako b> >p.m snesek naprej pošlje: Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin SALOON, v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na rai-polago fine Bmotke. Dalje se lahko ua nas obrne vsak rojak v biiini fljledš pošiljanja denrajev ▼ staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v cvezi s g. Fr. Sakserjem v New Yorkn, lahko vsakemn ceno in točno postreieva. Za obilen obisk bo priporočata F. KERŽIŠNIK & J. MRAK, Prop's of Porto Rico Saioom, BOGE SPEIN&S. WYO. Molitvene knjige: Fino veza.-i z imitacijo slonove Kosti, ali v finem usnju in z »lato ibrezo: 3ooinin na Jezusa 45 ct., 35 ct. Filoteja, s zlato obrezo Sl.^0. Rafael, platno 75 ct. „ usnje 85 ct. K.lju6 nebeških vrat, $1., 75 ot. Kruh angaliski, 65 ct. Vrtec nebeški, 65 ct. 45 ct. Duhovni Btudenec, 65 in 45 ct. Vodnik v nebesa, 65 ct. Rajski cvet, 65 ct. Jezus prijatelj otrok, 60 ct. Elvala božja, 60 ct. Vfarija dobra mati, 80 ct. \ve Marija, 10 ct. Druga knjige: Hitri računar, 40 ©t. Naš dom I. in II. zv., po 20 et. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Cig&neva osveta, 20 ot. Sveta noč, 30 ct. Strelec, 25 ct. Prve skrbi, 30 ct. . Eno leto med Indijanci, 20 et. Jama nad Dobrušo 20 ct. Najdenček, 20 ct. Mirko Poštenjakovič, 20 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šalj ivi Slovenec [zbirka kratko čaBnic itd.] 90 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct. Zbirka ljubimskih pisem, 80 ct. V domačem krogu, 25 ct Pri Vrbovčevem Grogi, 20 ct-Potovanje v Liliput, 20 ct. Kako je izginol gozd, 20 ot. Doma in na tujem, 20 ct. Gompagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. Pratika, mehko vezana, 10 centov, Razne knjižice za mladino, po lOot. vbecednik za slov. mladež, 20 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50 SiovenBko-nemSki besednjak 90 ct. PreSernove poezije vezane 75 ot. □ruga nemška vadnica, 80 ct. broiirane 50 ot. ^rva nemška slovnica, 35 ct. Spominski listi iz avstrijske .go- Pavlinov slovensko-nemški slo- doviue 20 ct. var&ek, 40 ct. Narodne prit ovedke 25 ct. Preprotnik, zbirka ramovrstnih pi- Šaljivi Jaka 20 ct. ■em in računov, 30 ot Mlinarjev Janez 40 ct COLEDAR za letr 1902, 25 ct. Poslednji Mohikanec 20 et. tfubad pripovedke I in II. zve- Stezosledt c 20 ct. * zt k 20 ct. Svfito pismo stare in nove zaveze z razlaganjem — 6 zvezkov $6. Vjg dbe sv ^:sma mala izda a 30 ct. i4 14 velika " 50 ct. BleiweiB slovfneka kuharica SI