Stev. 56
TRST, petek 25. februvarja I9IO.
IZHAJA VSAK DAN
tuj) cb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Pogsmifne Stev. se prodajajo po 3 nvć. <6atftt.) y mnogih tnfciikarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani. Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-4:ini, Dorcbergu itd. Zastarele CteT. po 5 nvč. (H) stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v fiirokosti 1 iolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, o-imrtnice, zahvale, poslanice, oglnsi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 X. vsaka uadaljna vrsta K Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In utoZipvo v Trstu. ----------
Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko.
V edinost* je moč !
Tečaj XXXV.
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na na-
ročbe brez donoslane naročnine, se uprava ne ozira, ■arodnina na nedeljsko izdanja „EDIMOSTI" stane: za
oolo lato Kron 5*2O, za pol UU Kron 2 80.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti IS (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni uredni* ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
- Giorgio Galatti štev. 18. =====
PoStno-hranilniini račun St. 841 652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJfiUNE UESTI. j
DRŽAVNI ZBOR.
DUNAJ 24. Poslanska zbornica se je danes zopet sestala in je najprej izvolila j dva nova podpredsednika. Volitev se je vršila po imenih. — Oddanih je bilo 250 giasov. Izvoljena sta bila posl. Romanczuk z 250 in posl. Conci z 249 glasovi. Oba novoizvoljena podpredsednika sta zahvalje-vaje se izjavila, da vsprejmeta volitev. Vsi nujni predlogi izvzemši štirih, prijavljenih danes, so bili umaknjeni.
Zbornica je nato pričela prvo čitanje rekrutne predloge. — Minister za deželuo hrambo Georgi je priporočil, naj bi zbornica predlogo rešila čim prej. — Za ministrom je govoril posl. Pospišil v češkem jesiku.
Nato je povzel besedo posl. Ebenhoch. Rekel je, da je že na zadnji debati o re-krutnem kontingentu označil načelno stališče svoje stranke nasproti temu zakonskemu načrtu. Zbornica mora zakon o rekrutnem kontingentu rešiti pravočasno, da bo mggla tudi gospodska zbornica še pred 1. marcem vsprejeti zakon. Za njegovo stranko je pri tem merodajna nagla rešitev zakona, kar je v interesu splošnosti, ker bi z odlašanjem novačenja zastali drugi posli. Njegova stranka si pridržuje pravico, da na drugem čitanju predloži opravičene želje in zahteve prebivalstva glede vojne uprave in uprave deželne brambe. (Pohvala pri krščanskih socijalcih.)
Posl. Gunther je zagovarjal rekrutno predlogo. Armada je edini steber enotnosti in mogočna trdnjava nasproti inozemstvu.
Posl. Fresl je imel daljši govor v češkem jeziku. — Posl. Stransky je izjavil, da je ±>il za avstrijske Nemce velezaslužni minister dr. Schreiner odslovljen od minister, predsednika pod pritiskom „Slovanske enotea in najmanje ob sovednosti krščansko-soci-jaine stranke. Govornik je odločno svaril pred poskusom, ako bi se hotelo odpraviti institucijo nemškega ministra-rojaka. Govornik je izjavil, da se je minister s tem korakom stavil v odločno nasprotstvo z nemškim ljudstvom. Nemški nacijonalci bodo iz tega jz vaj al i svoje posledice.
Posl. Leopold Steiner (krščanski socij.) je odločno odbija' trditev posl. Stranskega glede krščanskih socijalcev, češ, da je povsem neresnična ter je izjavil, da se bodo krščan. socijalci vedno držali nemške celokupnosti.
Rekrutna predloga je bila potem odka-zana vojnemu odseku. Zbornica je nato pričela razpravljati danes uložene nujne predloge.
Posl. Graf enauer je utemeljeval svoj nujni predlog glede postopanja uradniškega osobja državnih železnic na Koroškem nasproti slovenskemu prebivalstvu ter je izjavil, da si nočejo Slovenci pridobiti ni-kake pravice, marveč da hočejo le branili, da se jim ne odvzame do leta 1907 priznana pravica. Pravico, ki se jo priznava »emškim manjšinam na Češkem, naj se priznava tudi slovenskim manjšinam v alpskih deželah. Doslej se ni bilo pravično nasproti Slovanom tudi tam, kjer so v večini, kakor na Češkem in na Kranjskem. Pretirani naci-ionalizem Nemcev se mora nekoliko ponižati, še-le potem bo možno govoriti o narodnem miru v Avstriji. Govornik je konečno prosil, naj se njegovemu predlogu prizna nujnost. (Živahna pohvala pri Slovencih.) — Nato je bila razprava prekinjena. — Sledilo
PODLISTEK.
Lastna ovira..
Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRAT1NA.
Ko je padel čisto nepričakovano, kar naenkrat pred moje noge ta majčken venec, brez kakega traka in brez napisa, sem zgubil vso zavest. — Namesto, da bi pobral venec, so iskale oči brezuspešno po parterju. Sledilo je burno ploskanje ; in le s trudom sem jecljal besede zadnjega prizora do konca. To nepričakovano odlikovanje me je popolnoma izruvalo iz moje vioge: naenkrat sem stal nasproti komadu in soigralcem kot popolen tujVc; in srčno sem bil vesel, ko se je spustilo visoko gori izpod sofite, samo na zunanji strani poslikano zagrinjalo, in udarilo s težkim udarcem ob oder pred rampo kakor mogočna stena, ki ločuje svet prevare od sveta laži.--
je več vprašanj. Poslanec Prochazka in posl. Stransky sta predlagala, naj se predlogo o pragmatiki odkaže brez prvega čitanja odseku za državne uslužbence. Ker je posl. Fresl temu prigovarjal, je posl. Prochazka predlagal, naj se prvo čitanje službene pragmatike postavi na dnevni red takoj po zakonu proti pijančevanju. Predsednik je predlog vsprejel.
Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja v soboto.
Nemške svobodomiselne stranke in Bienertfa.
DUNAJ 24. Nemške svobodomiselne stranke so imele danes skupno sejo, na kateri, je Wolf predlagal, naj se naznani Bienerthu, da z ozirom na njegovo preziranje Nemcev ne more več računati na podporo nemških svobodomiselnih strank. Predlog je bil odklonjen z 38 proti 19 glasovom.
Poslanca Gross in Prade sta stavila predlog, v katerem se izraža bivšemu ministru dr. Schreinerju imenom nemškega naroda zahvalo za njegovo plodonosno delovanje. Ob enem se izreče grajo nad načinom, kakor je bil dr. Schreiner odpuščen in da se nemški svobodomiselci nikakor ne odpovedo mestu nemškega ministra-rojaka ter si pridržujejo izvajati posledice iz odstranitve dr. Schreinerja. Prvi del tega predloga je bil sprejet enoglasno, drugi skoro enoglasno.
Seja krščanskih socijalcev.
DUNAJ 24. V današnji seji krščansko socijalne zveze je podal dr. Gessman najprvo poročilo o izvanredno resnem položaju, v katerem se nahaja voditelj stranke dr. Lueger, izrazil je trdno nado, da se občudovanja vredni naravi dr. Luegerja posreči, pomočjo Vsevečnega premagati bolezen. Na to je podal dr. Gessman podrobno poročilo o politiški situvaciji.
Aehrenthal v Berolinu.
BEROLIN 24. Minister za unanje stvari grof Aehrenthal je danes popoludne napravil nekoliko privatnih posetov. Ob 5. uri popol. se je poslovil v avstro-ogr. poslaništvu in je imel potem pogovor z državnim kancelar-jem Bethman-HoIIwegom. Danes zvečer odpotuje Aehrenthal v Monakov.
Bulič odložil mandat.
DUNAJ 24. Mons. Bulič, poslanec Splita je sporočil predsedniku drž. zbora, da odlaga svoj mandat.
Prihodnji predsednik ogrske magnatske zbornice.
BUDIMPEŠTA 24. Govori se, da postane predsednik magnatske zbornice grof Andrej Csekonics.
Dr. Lueger na smrtni postelji.
DUNAJ 24. Stanje župana dr. Luegerja je brezupno. Njegovo stanje se je nenadoma poslabšalo, ker se je začela razkvarjati kri. Opoludne so zdravniki poskušali ojačiti bolnika z inhalacijo kisika.
DUNAJ 24. Danes zjutraj izdani buletin o stanju dr. Luegeija se glasi: temperatura 36*9, puls 74. V prihodnjih 24 urah utegne priti do katastrofe.
DUNAJ 24. V predpoludanskih urah je bilo stanje župana dr. Luegerja v toliko nevarno, kes, niso obisti izvrševale svojega posla. Po 3 uri so se pa obisti izpraznile, tako da ni od strani obisti neposredne nevarnosti. Stanje je vedno zelo opasno. Katastrofe vendar ni še neposredno pričakovati.
DUNAJ 24. Danes zvečer izdani buletin o stanju dr. Luegerja se glasi: tempera-
tura 36 5, utripanje 76. Stanje moči nespremenjeno. Zdravniki se boje komplikacij od od strani obisti, kar je velike nevarnosti za najbližji čas.
Povišanje carinskih tarifov v Srbiji.
BEL1GRAD 24. Od merodajne strani izjavljajo, da se zakonska novela glede po-
Izstopanje poslancev iz mladoturške stranke.
CARIGRAD 24. V zadnjem času je izstopilo več poslancev iz mladoturške stranke. Abdul Hamid. CARIGRAD 24. Listi objavljajo udanno komunike, v katerem se dementuje vest o
višanja carinskih postavkov avtonomnega smrti bivšega sultana Abdul Hamida. Zdrav-
carinškega tarifa, ki je bila predložena skupščini, v prvi vrsti ozira na čisto fiska-lične potrebščine srbske države. Ne gre za neprijateljsko odredbo nasproti avstro-ogrski, marveč za varstvo srbskih trgovskih interesov. To izhaja že od tod, ker se po novem zakonskem načrtu znatno povišajo ne le carinski postavki maksimalnega tarifa, ampak tudi oni mini-
stveno stanje sultana je nespremenjeno.
Abdul Hamidovo premoženje, CARIGRAD 24. List „Sabah" poroča, da so odstranjene vse ovire z nemško državno banko glede depotov, ki jih ima Abdul Hamid v isti. Vložke se izroči turški vladi. Civilni listi Abdul Hamida se bo odračunalo vsak mesec 400 funtov za sina in tri hčere,
malnega tarifa. Deloma se razlika med' ki so bi,i spravljeni sem.
obema tarifama tako zmanjšuje, da se uvozni; Carigrad 24. V Meki so konstatirali pogoji pogodbenih držav poslabšajo avstro-' en	kuge.
ogrskemu blagu v prilog, četudi ostane j Dunaj 24. Danes je pričela v trgovin-avstro-ogrski uvoz vsled brezpogodbenega ; skem ministerstvu četrta seja prvega stalnega stanja tudi zanaprej oviran.	'oddelka obrtnega sveta.
K temu se mora seveda pripomniti, da Curih 24. Narodna se zvišanjem minimalnega tarifa vrednost diskont 0d eventuelne prihodnje pogodbe največe pogodnosti znatno zniža za Avstro-Ogrsko.
znižala
banka je 3 in pol na 3 od sto. Potsdam 24. Pesnik in pisatelj Dago-bert Gerhard Amyntor je danes popoludne Bolgarsko-ruski odnošaji.	umrl v starosti 79 let.
PETROGRAD 24. Službena „Rosija" | Frankobrod 24 Kakor poroča Frankf piše povodom potovanja carja Ferdinanda v 1 Zeitung" iz New-Yorka, se je 24 tobačnih Rusijo: „Zveze med Bolgarsko in Rusijo so j družb v Georgiji in Floridi zdruzilo. Skupna bile vedno najbolje, izlasti so se pa znatno j goniča znašaj rml^dolarjev^ učvrstile v zadnjih dveh letih.
Potovanje bolgarskega carja Ferdinanda v Petrograd.
BELIGRAD 24. Tukajšnji listi so priobčili namišljeni razgovor nekega časnikarja s carjem Ferdinandom o pomenu in svrhi potovanja v Petrograd. Car Ferdinand je rekel: Glavna svrha mojega poseta v Petro-gradu je, da opozorim tamošnje odločilne kroge na preganjanje bolgarskega elementa v Macedoniji in jih prosim za zaščito.
V Belemgradu se splošno misli, da je bolgarski car Ferdinand potoval v Petrograd radi macedonskega vprašanja.
PETROGRAD 24. Bolgarski car Ferdinand in carica Eleonora sta včeraj ob 5 uri pop. dospela v Carskoje Selo. Na kolodvoru je gosta pozdravil car Nikolaj ter veliki knezi in kneginje. Car Ferdinand si je ogledal častno stotnijo gardnih kirasirjev in jo pozdravil v ruskem jeziku. Godba je zasvirala bolgarsko himno. Bolgarska carska dvojica se je nastanila v veliki palači v Carskem Selu.
Srbija izganja črnogorske emigrante.
London 24. Kakor poroča Reuterjev biro iz Kalkute, bi bili Kitajci kmalu vjeli Dalai-lamo na njegovem begu. Sodi se, da bo zaprosil za avdijenco pri indijskem podkralju.
Pariz 24. Danes se je vršil dvoboj med bivšim ministrom za kolonije Millieux La Croix in senatorjem Lintithacom. Takoj na prvem spopadu je dobil poslednji globoko rano na podlaktu. Zdravniki in sekun-danti so na to proglasili dvoboj izvršenim. Nasprotnika sta se spravila.
Vseutflisko vprašanje in izdajstvo
v deželnem zboru goriškem.
Kakor smo pričakovali: „Gorica" se je zapodila srdito v ogenj, da brani poslance svoje stranke pred očitanjem izdajstva na najvišem kulturnem interesu našega naroda — ob vseučiliščnem vprašanju — in na življenskem političnem interesu naroda, ne-razdružljivo spojenem s tem vprašanjem.
Z veliko srditostjo so se vrgli v ogenj; ali pri tem tudi z neverjetno nerodnostjo,
BELIGRAD 24. Vlada je pričela izga- ! da so si v svoji besedičnosti ožgali prste njati črnogorske emigrante, kar stavljajo v in osmodili svojo politično reputacijo tako, zvezo s predstojećim posetom črnogorskega da bi morali — ako ne bi bile razmere v kneza v Belemgradu. Javnost obsoja odredbo j Slozencih tako nezdrave in zastrupljene in srbske vlade nasproti političnim beguncem.! pojmi o narodni politiki tako skvarjeni — Hervć obsojen	'z mesta v politični pokoj kakor pohabljeni
PARIZ 24. Antimilitarist Herve, glavni'in ^ vsako res narodno politiko nesposobni urednik lista „La Guerre Social" je bil danes T, X;lmh,» v Gorici" nam ie še
ječo Pin™'"kSm frankov denarne "JSF? * p
Herve je namreč v nekem članku poveličeval apaša Liabeufa, ki je bil nedavno ubil
opustošenja moreta osebna besnost in strankarski fanatizem provzročati v glavi in duši
i - i- :-„i» -	c__človeka. Glava ne more več logično misliti,
izdafteli Hsta Raotrt ie%n oproščen	* *rce i- P—o : brez čutstva,&brez ljubavi,
izdajatelj usta Kaoui je oii oproščen.	brez usmiljenjaj in _ recimo kar naravnost
TURČIJA.	— fjrez srama!!
Nabore Turčije za vojno mornarice, j Le čelo, ki ne more pordeti več od
CARIGRAD 24. Kakor javljajo listi, raz-' srama, tudi kadar taji ali zavija notorična,
pravlja vlada s tvrdko Krup glede uredbe | vsemu svetu znana dejstva, more nareko-
brezžičnega brzojava na vojnih ladijah in vati, kar čitamo v „Gorici" od 22. fe-
radi armiranja štirih na novo kupljenih tor- bruvarja !
pednih lovcev.
Ko sem stopil z vencem v roki v ozko, zatuhlo garderobo, da bi se ob medlem svitu petrolejke in pred napolslepim ogledalom obrisal in umil, sem slišal z vseh stranic hehetanje.
„Za vlogo, ki jo je nesel danes ta zeleni in nezreli patron k pogrebu, je dobil mrtvaški venec" — je godrnjal neki stari komedijant, medtem ko je zlovoljno zaprl svojo, šatulo za šminko.
Šele tedaj sem opazoval natančnej'e svoj venec, ki v resnici ni bil spleten iz lovora, temveč iz zimzelena in...
Iz pijanosti najvišje umetniške blaženo-nosti sem padel naenkrat v bridko otož-nost. Ali me je zasmehovanje kolegov spravilo v tako slabo voljo ? Ali me je tlačila zavest, da moje nerazmerno, vihravo izvajanje vloge ni zaslužilo pritnanja? Ali pa me je morda ozlovoljil ta zagonetni mrtvaški venec?... Sam nisem vedel, kaj je krivo moji otožnosti. Počasi in neokretno sem odlagal posamične dele pisanega kostuma ; in šele potem, ko sem se spremenil iz gledališkega kralja v čisto vsakdanjega reveža, mi je postalo nekoliko lažje in sem se malo razvedril.
Garderoba se je polagoma ispraznjevala
in je postajala vedno temnejša, kajti igralci so eden za drugim ugašali luč pred svojim ogledalom, ko so bili gotovi s preoblačenjem. V mračnem prostoru je nastala taka tihota, da je bilo slišati vsako podgano, ki je počenjala svojo neugodnost pod bližnjim odrom. Začel sem vleči na uho... Silno tesno mi je postajalo pri srcu... Zazdelo se mi je naenkrat, da na oni strani zagrinjala v orkestru nekdo prijemlje za strune nekega instrumenta; kajti pod davno ugaslo rampo je zvenel umirajoč vzdih... Skozi neko okno pa je žvižgal nočni veter svojo turobno pesem, kakor skozi lino podružnice...
Moji živci so bili tako prenapeti, da sem se pred inspicijentom, ki je prišel s ključi v roki pogledat, če že lahko zapre izhod, tako prestrašil, kakor da je prišel duh z onega sveta. Potem sem dal zimzelenov venec preko roke in sem nastopil pot proti domu. — — — — —----
Gledališko poslopje je stalo popolnoma samo zase sredi prostornega trga, nad katerim je tisti večer plavala polna luna... Kakor zlate bleščice iz baržunastega baldahina, so se dvigale migljajoče zvezde iz modrega eterja.
Ravno ko sem hotel zaviti v neko
Prosimo poslušajte! „Gorica" piše: „Posl.
stransko ulico, je stopila k meni s presenetljivo burnostjo neka mlada deklica.
„Ali mi morete oprostiti, je klicala, da sem vas izpostavila roganju vaših kolegov.? Jaz sama sem kriva, vendar poslušajte mojo opravičbo!.... Neka moja mlada lepa prijateljica, kateri na ljubo sem prišla za nekaj dni sem iz bližnjega mesteca, se prišteva najtoplejim čestilkam vašega talenta. Takoj ko sem dospela sem, je obrnila z mladeni-ško zgovornostjo pogovor na vas prepričana, da me mora zanimati vse to, kar zanima njo. Ah, če bi vi pojmili, s kakšno |eksa!ta-cijo ona govori o vas!"
„„Kdo je, kako se zove ta lepa neznanka, ki me osrečuje s svojo naklonjenostjo in čuvstvovanjem?"" sem prekinil govor mlade deklice z umevno radoved-nostjo.e
„Imena ne smem izdati", je odgovorila z gotovostjo; tudi zanimanje moje prijateljice za vas bi bila zatajevala, ako bi ne smatrala za svojo dolžnost, opravičiti se giede tega neprimernega darila, da ne boste mislili, da je to siromašno odlikovanje kaka frivolna šala.
(Pride še.)
Stran II.
EDINOST" št. 56.
V Trstu, 25. februvarja 1910.
BerbuČ ga je (Piccininija) potolažil, da v obče ne obstoja junktim med italijansko in slovensko univerzo, kar istinito tudi ne obstoja, kajti slovenska univerza je postulat slov. naroda, ki ima pravico do višje omike, in ta postulat je utemeljen v potrebi slovenske univerze, ne oziraje se na to, ali dobijo Italijani svoje vseučilišče ali ne. Le za slučaj, da bi vlada hotela vstreči Italijanom in ustanoviti italijansko univerzo, le za ta slučaj zahtevajo Slovenci takoj tudi slovensko. Le v tem smislu obstoja junktim med italijanskimi in slovenskimi zahtevami, le v tem smislu razumeva tudi dr. Susteršič in sploh drž. slov. poslanci ta junktim.
V nasprotnem slučaju bi bila zahteva po slov. vseučilišču le nekako kljubovanje proti ustanovitvi laške univerze. V tem slučaju bi ne bila slovenska zahteva resna, bi ne odgovarjala potrebi, marveč bi se bila ta ideja rodila le v svrho, da bi se laško vseučilišče zaprečilo. Če zavzemajo gospodje pri „Edinosti" to stališče, svobodno jim ; mi smo nasprotnega mnenja.
Kar se pa tiče časa, je junktim med slovensko in laško univerzo povsem določno izražen. Dr. Pettarin je zahteval, naj se italijanska univerza takoj (immediata-mente) otvori, prof. Berbuč pa, naj se slovensko vseučilišče istočasno odpre. Po skupnem dogovoru vseh strank 1 e je pa ta „istočasno" spremenil v „takoj".
Kar se tiče mesta, kje naj se univerza otvori, priznava pa sama „Edinost", da so tržaški Slovenci vže barantali z Lahi, da bi se ustanovila v Trstu ; a zadnji niso hoteli plačati visoke cene, katero so Slovenci zahtevali. V tem oziru niso goriški poslanci ničesar pokvarili. Oni niso stavili teh po-stulatov, ker niso v to poklicani, to je naloga državnih poslancev."
Slovenski svet lahko strmi na brezstid-nosti tega goriškega farizejstva.
Drzno igro z besedami „istočasno" in „takoj" hočemo absolvirati na kratko. V nemškem poročilu korespondenčnega biro-a ki prihaja iz peresa vladnega zastopnika v deželnem zboru — je stalo: „ehestens"-„čim preju in ne „takoj". V laškem poročilu v vladnem „Osservatoru" pa je stalo „quanto prima" — zopet „čirn prej" in ne takoj" !! Po verziji v „Soči" so postavili v Berbučev predlog „tosto", kar zopet ne pomenja „istočasno", ampak „kmalu"!
Da pa „Gorica" sedaj res taji suha dejstva, da torej prav po nekrščanski laže, to ovaja ona sama se svojim neprevidnim besedičenjem, ko pravi, da slovenska univerza je postulat slovenskega naroda brez vsacega ozira na to, ali Italijani dobe svojo univerzo ali ne !
Te stilistične cvetke vendar logično misleč človek ne more umeti drugače, nego da gospoda ne zahtevajo, da se slovensko vseučilišče ustanovi istočasno z itulijan-skim ! Tu vidimo, kako so se gospodje, ki jim je „Gorica" glasilo, popolnoma prilagodili naziranju Italijanov ob vseučiliškem vprašanju. Tudi Italijani razlagajo stvar tako, da je njihovo vprašanje popolnoma ločeno od našega; in ker je njihovo — kakor pravijo — že bolj dozorelo, naj se tudi popred reši! To stališče so si osvojili tudi slovenski poslanci v goriškem deželnem zboru. Po njihovem predlogu more vlada takoj ustanoviti laško vseučilišče v Trstu, Slovencem pa ostaja nedotaknena pravica, da se še le nadalje bore za svoj od italijanskega neodvisni postulat!
Nadaljna trditev v „Gorici", da junktim, kakor ga zahtevamo mi, bi pomenjal le kljubovanje prati ustanovitvi laškega vseučilišča. ne da bi kaj koristil slovenskemu — ta trditev bi bila vredna ali vsacega Efi-jalta, ali pa človeka, ki ne ve več, kar govori in piše. Nikdo od nas ne zahteva junktima zato, da bi preprečil italijansko univerzo, marveč ga zahtevamo zato, da s tem zagotovimo tudi slovensko univerzo. Kdor pozna naše avstrijske vlade, temu ne treba še le praviti, kako bi prišlo prav gotovo, ako ne obvežemo vlade na tak način. Vlada bi se veselila, da se je iznebila sitnega italijanskega vseučiliščnega vprašanja in v tem svojem zadovoljstvu bi se srečno smejala — otročji naivnosti Slovencev!
„Gorica" laže dalje, da smo mi sami priznali, da smo že barantali z Lahi, da se laška univerza ustanovi v Trstu! To je zopet nesramna falzifikacija naše pripombe. Mi smo rekli le, da smo postali mehkeji v toliko, da bi eventuvelno privolili v Trst kakor sedež italijanskega vseučilišča pod pogojem, da tržažki Slovenci dobe primerno visoke kompenzacije na šolskem polju !! Ono naše barantanje z Italijani, o katerem zlobno besediči „Gorica", pa ni bilo nič druzega nego neobvezen informativen pogovor par oseb na Dunaju, ki pa mu je bil takoj konec, čim so Italijani v Primorju izdali parolo, da ne privole prav v ničesar.
Glavno pa je to, da smo se mi takoj in brezpogojno pokorili sklepu naše delega-
cije na Dunaju po predlogu posl. dra.	Odobrilo se je način pokritja zneska K Šusteršiča : da se Trst kakor sedež ita- 245.312, za kar je bil prekoračen proračun lijanskega vseučilišča brezpogojno od- mestne norišnice.
klanja! Vspričo tega je povsem irelevantno,	Svet. P i c c i o 1 a je' očital mestnemu
ali smo imeli mi v kakem posebnem mo-	tehniškemu uradu nemarnost, ker je bil le
mentu kake posebne želje. In kakor smo se	vsled pogrešk tehniškega urada proračun za
pokorili mi, tako bi se bili morali pokoriti	toliko prekoračen.
tudi gospodje v Gorici. Vseučiliško vprašanje,	Ravnatelj tehn. urada B o c c a s i n i je
je vseslov. in je more reševati le vodstvo	opravičeval tehni urad, povdarjajoč, da zna-slov. skupnosti. Gospodje v Gorici so, dobili šajo vsi stroški za norišnico 3,892.000 in uničevalno obsodbo po izjavi dra. Šuster- torej prekoračena svota razmeroma ni ve-šiča na konferenci klubovih načelnikov na lika. —
Dunaju, — glej včerajšnje brzojavke — da	Sklenjeno je bilo, da se osnuje v mestni
Slovani imajo sklep, radi katerega se pro-	ubožnici marmornat doprsni kip pok. viteza
tivi, da bi se predloga o italijanskem vse-	Felice Machliga.
učilišču izročila odseku brez prvega čitanja.!	Sprejet je £bil predlog odseka glede V Gorici jednostavno niso imeli pravice' osnutja podporne bolniške blagajne pri mestni
do kakoršnih si bodi izjav ali dogovo-	klavnici, da se zadevo odstopi mestnemu
rov z Italijani ob tem vprašanju. Zato	odboru.
so se svojim postopanjem zagrešili grdo	j Sprejeti so bili predlogi glede pokritja
kršenje solidarnosti in discipline, ki more	nekaterih ;naknadnih kreditov. Predlog, da
zelo otežkočati taktiko naše delegacije in	se osnuje poseben hidrotehnični urad, je bil
U protest proti napadu Ijubljansk. Usta „Slovenec" na dražbo sv. cir. In Metoda, vpišite se vsi o Isto mi pa darujte istej vsak po svoji mofl.
globoko oškodovati skupni narodni interes in tržaško slovensko pozicijo posebej. Ozi-rom na to poslednjo imajo gospodje v Gorici izgovor, ki pomenja višek frivolnosti, cinizma in slovenskega nihilizma. Pač so si prisvajali pravico v to, da brez vsacega ozira na ostalo Slovenstvo na krožniku nudijo Italijanom univerzo, in da s tem križajo vso taktiko državnih poslancev; glede even-tuvelnih kompenzacij Slovencem v prilog pa menijo cinično in frivolno : to ni naša stvar, to je stvar državnih poslancev ! !
Za tako početje mi res ne vemo druzega označenja, nego: narodno izdajstvo!
Poljaki in slovanski kongres v Sofiji.
Kakor znano, so Poljaki na posvetovanjih izjavili, da se kongresa v Sofiji ne morejo udeležiti. Zanimivo je, kaj pravita o tem poljska člena slovanskega izvrševalnega odbora: Drnovški in Straszewicz. Ta poslednji je v nekem intervievu z dopisnikom lista „Kuryer litewski" izjavil sledeče: V Sofijo pojdemo le v slučaju, ako se prej prepričamo, de se nam ne bo treba bojevati za svoje elementarne zahteve in ako se ga udeležijo tudi oni Rusi, s katerimi smo se principijelno že zjedinili. G. Drnovški je rekel: „V svoji izjavi smo povedali, da se danes v današnjih razmerah, ne moremo še odločiti za udeležbo na sofijskem kongresu. Jaz in marsikdo drugi smo mnenja, da se te razmere ne spremene tako kmalu. To kar sem sedaj videl in slišal v Petrogradu, priča kako se val sle-1 pega nacijonalizma hitro vzdiguje. Radi tega se mi zdi nemožno vsako sporazumljenje glede rusko-poljskih odnošajev. Zato sem prepričan, da ne pojdemo v Sofijo, kar sem tudi jasno raztolmačil svojim kolegom.
Glede rusko-poljske mirovne komisije meni g. Drnovški, da ta vsaj nekaj pripomore k pojasnitvi poljskega vprašanja. Prične se bržkone razpravljati o šolskem vprašanj«, o rabi poljskega jezika v upravi in sodstvu.
Kakor razvidno iz izjav dveh uglednih poljskih politikov, prevladuje v poljskih krogih glede rešitve rusko-poljskega vprašanja in udeležbe na sofijskem kongresu zelo pesimistično mnenje, kateremu vzroke je jasno razločil dr. Kramaf v „Narodnih listih". — Ako bo na obeh straneh nekoliko dobre volje in popustljivosti, smo prepričani, da se temni oblaki počasi razpršijo in da pride med obema največjima slovanskima narodoma vsaj do zbližanja, ako ne do sporazuma. Res je, da se stoletni spori ne dajo kar črez noč odpraviti, vendar je gotovo, da z zmago svobode in demokracije na Ruskem zašije tudi Poljakom solnce lepše bodočnosti. Kar se tiče udeležbe na kongresu v Sofiji, povdarjamo še enkrat, da s svojo abstinenco Poljaki gotovo ne bodo koristili stvari. Od tega bodo imeli največje veselje edin o-le Nemci. Zato naj Poljaki dobro prevdarijo, predno sklenejo kaj odločilnega.
Dnevne vesti.
Mestni svet. Med vlogami je bila pre-čitana tudi peticija N. D. O. glede draginje stanovanj. Peticija je odstopljena mestnemu odboru.
Sklenilo se je ustanoviti pri sv. Jakobu podružnico mestne zastavljalnice.
Pri točki, da bi se nakazalo istrski dež. razstavi primerno podporo, je predlagal B u-d i n i c h, da se vrne predlog mestnemu odboru za zboljšanje.
L u c c a t e 11 i je predlagal, da se nakaže 5000 K.
S p a z z a 1 je podpiral Luccatellijev predlog.
S1 a v i k je izjavil, da istrski Slovani ne bodo sodelovali pri razstavi, zato bodo glasovali slovenski svetovalci proti podpori
Sprejet je bil Budinichev predlog.
Na dnevnem {redu je bil Puecherjev predlog, da se spopolni počenši z letom 1911 obč. proračun z novim upravnim oddelkom, ki naj bi se nazval: Socijalna politikaobčine.
Puecherje po svoji stari navadi klatil zvezde, mučil svetovalce cele tri četrt ure z razvijanjem svojih fantastičnih problemov.
A r c h je predlagal da se izroči Pue-
oddan vodnemu odseku v študijo.
Seja je začela ob 7.30 in končala ob 9. uri zvečer.
Na dunajski zemljodelski visoki šoli je g. V. pl. Z i r n f e 1 d član društva „Kras" 19. t. m. naredil tretji državni izpit ter tako pomnožil pičlo število slov. inženirjev gozdarstva. Čestitamo !
Nov plemič. Cesar je podelil plemstvo predstojniku pristaniščnega in pomorsko-sa-nitetnega kapitanata v Trstu, pomorskemu nadzorniku Aleksandru Milinkoviću povodom njegovega umirovljenja po več nego petdesetletnem službovanju.
Iz tabora — solzarjev. Iz delavskih krogov smo prejeli: Resničen pregovor, je oni, ki pravi, da jezik pada vedno le na bolni zob.
Mi tržaški Slovenci smo ljubljanskim in goriškim znancem zob, ki jih boli in ki bi ga izdrli, ko bi le — mogli. „Klepetulje", „stare babe", „solzarji" itd., smo mi novodobnim Vihingom, ki skušajo uničiti, ali vsaj potlačiti našo prekoristno družbo sv. bratov Cirila in Metodija. In zakaj nas zmerjajo ti vrli naši bratje? Zato, ker se mi nočemo klati bratomorno; ker jim nočemo slediti v vničevanju vsega, kar je narodno, slovensko! Zato, ker se nočemo sprijazniti z delovanjem bratskih grobokopov slovenskega naroda! Zato smo babe, klepetulje, cunje, solzarji itd.! Mi naj bi zdaj uničili vse, kar smo z naporom zgradili tekom letja ? !
Mi, ki smo tu v neprestanem boju za-se in za to, da varujemo zaledje goriškim in ljubljanskim bratom, mi naj bi se medsebojno klali z edinim namenom, da bi na lastnih grobeh dosegli milostno prijateljstvo izvestnih prenapetežev ?! Ne in ne! Ako pa so uverjeni, da imajo tudi tu bogve koliko zaslombe, naj že enkrat skličejo javen shod v Trstu, da bomo že enkrat videli armado — nesolzarjev. Mi jim že danes prorokujemo ogromen vspeh takega shoda. In ta vspeh bo shod gotovo imel, da bo marsikdo ozdravljen od — megalomanije. Da nas vedno drezajo in zbadajo, je krivo to, da smo mi (kakor že rečeno) oni zob, ki jih boli in ki bi ga radi malce izdrli ; ali prepričani naj bodo, da mi izderemo njim strupeni jezik, prej nego nas oni uničijo! Mi se hočemo „solziti" še nadalje ! Ako pa izvolijo priti v Trst v obiske k nam „klepetuljam", jih zopet bratski vsprejmemo v tej naši — solzni dolini — priti pa jim je v slovenzki pošteni obleki, ker ko bi si izvolili nadeti Vihingova oblačila — bi jih tržaški solzarji tako obsolzili, da bi jim bilo
največjo muko in zadnjega četrtsto-
gorje !
Mi
solzarji bratih
— kakor smo v plačilo za naše
ostanemo nazvani po lastnih muke in trpljenja !
Želimo pa, da bi z našimi soizami privabili prekoristni naši Ciril Metodovi družbi mnogo, mnogo svitlih kronic, s katerimi naj še nadalje rešuje tisoče slovenskih otrok iz žrela Lahov in Nemcev!
A m i n.
Narodni kolek še zaplenjen ? ! Prejeli smo:
Včeraj sem hotela oddati na pošti razglednico z narodnimi kolki „Ptuj". Gospića upraviteljica me je opozorila, da mora vni-čiti vse pošiljatve kolekovane s takimi kolki. Kako — sem se začudila — saj je bila zaplemba preklicana koj drugi dnevi. Mi pa nismo dobili nobenega preklica do danes in tako moram zapleniti vsako pismo, kole-kovano s takimi kolki ! — je, rekla. Vprašamo : Kdo je kriv temu ? Če je uradnica govorila resnico, je krivo ravnateljstvo. — Vprašanje pa je zopet: ali je tu malomarnost ali zagriženost ? Vemo, da so takoj drugi dan, ko je ljubljanski drž. pravdnik zaplenil kolek „Ptuj", redarji že stikali po tobakarnah in prodajalnah. Sedaj pa je minul že deseti dan, kar je bila zaplemba dvig-nena, a nihče ne misli na to, da bi to uradno naznanil. Smo pač v Pattayevi eri!
„Lavoratore" in Slovenci. — Zadnji „Lavoratore" poroča, da se bodo v delavskem domu vršila tri nemška predavanja, dočim nima niti besedice o predavanju dra. Merharja. Iz tega bi se dalo sklepati marsikaj. „Rdeči prapor" pa poreče seveda, da so to le malenkosti.
Novo označanje torpedovk. Kakor poročajo z Dunaja, je cesar odredil, da se
cfcerjev predlog odseku za „politiko dela", ima opustiti imena vseh torpedovk in se ima
v bodoče označati ladije s tekočimi arabskimi številkami. To novo označanje se ima izvesti do l. aprila.
Iz pomorske službe. Kancelist pomorske vlade Marcis Cumicich je imenovan kancelijskim oficijalom vX. činovnem razredu.
Na državnih nemških šolah v Trstu so še vedno stare razmere, tudi tozadevna interpelacija dež. posl. dr. Rybara ni imela zaželjenih posledic. Ni dolgo temu, ko je v nekem razredu dekliške meščanske šole na Piazza Lipsia neka učiteljica ženskih ročnih del nahrulila slovenske učenke, ki so med sabo govorile v svojem materinem jeziku, da se tu ne sme govoriti slovenski, ampak le nemški ali laški; kdor pa hoče slovenski govoriti, ta naj gre v Ljubljano! — Na ravno tisti šoli uči slovenščino neka gospa Pohl, ki je sicer rojena Slovenka, a se čuti sedaj menda hčer Germanije. V slovenski uri zmerja učenke v nemškem jeziku, uči pa tako zanimivo, da je v začetku druzega semestra tekočega šolskega leta več deklic izostalo, ker se pač pri učiteljici, ki svojih učenk ne more okregati v tistem jeziku, katerega bi jih morala učiti, ne more pričakovati posebnih vspehov v učenju tega jezika. Hčerke deželnega poslanca Pertota, ki gotovo tudi nekaj umejo o pouku materinega jezika, so tudi zapustile ta predmet. Nu, tega pa menda ne bo nikdo trdil, da so storile to zaradi tega, ker so se v šoli preveč slovenščino naučile; ampak, ker se je bilo bati, da bi po takem pouku v slovenščini še nazadovale v znanju tega jezika.
Vprašamo samo to: Koliko časa bo še trajalo to pedagoško šušmarstvo, koliko časa bo vodja Stolz še imel moč, da podrejeno mu učiteljstvo podpira v zanemarjanju našega jezika?! Ali res ni nobene metle na namestništvu, ki,bi to prevzetno gospodo spravila v red? Čakamo odgovora !
Ljudsko predavanje v Sv. Ivanu. V nedeljo 27. t. m. se vrši v dvorani „Narod, doma" v Sv. Ivanu predavanje „Carigrad Projeciralo se bo 130 krasnih skioptičnih slik v barvah. Začetek ob 5. uri popol. Vstopnina 20 stot.
Svetoivančani, ki se zanimate za izobrazbo in napredek, pohitite v velikem število na to podučno predavanje, na katerem Vam bo g. predavatelj opisal lepoto turškega glavnega mesta Carigrad, ki slovi vsled svoje krasne lege po vsem svetu.
ODSEK za ljudsko predavanje.
Predavanje Gabriela D'Annunzio v Trstu prepovedano. Slavni italijanski pesnik in pisatelj Gabriele D* Annunzio prireja sedaj po raznih italijanskih mestih turne]pre-davanj. Nameraval je tudi priti v Trst in predavati v gledališču Politeama Rossetti. Ozirom na iredentistične demonstracije, katerim je dalo v Turinu in Milanu povod njegovo predavanje o zrakoplovstvu — govornik se je zopet dotaknil „grenke Adrie", kar je v občinstvu izazvalo vsklike proti naši monarhiji — je tukajšnje namestništvo prepovedalo tukaj nameravano predavanje, ker da se je brezdvomo bati enakih demonstracij.
Ljudsko predavanje v Rojanu. Jutri v soboto 26. t. m. se vrši v dvorani „Kon sumnega društva" predavanje: „Carigrad Projeciralo se bo 130 krasnih skioptičnih slik v barvah. Začetek točno ob 7. uri zv. — Vstopnina 20 stot.
Rojančani! Delavci ! Udeležite se v velikem številu tega zanimivega predavanja, v katerem Vam bo g. predavatelj z besedo in sliko opisal ponosno turško prestolnico, ki je eno najlepših mest na svetu.
ODSEK za ljudska predavanja.
„Eintracht" — društvo c. k. uradnikov in uslužbencev. Prejeli smo:
Ustanovni shod te nove nemške organizacije je bil jako močno obiskan od viših in nižih uradnikov, kakor tudi od drugih uslužbencev c. k. državnih uradov.
Koliko nam je znano je temu društvu namen : organizacija germanizatoričnega dela. Na shodu so jasno označali ta namen. Čim je - so govorili - v kakem uradu izpraznjeno kako mesto, mora društvo takoj obvestiti o tem svojce (Nemce), da bodo kompetirali. Veleznačilno je tudi, da je jeden govornikov opozarjal, naj se o tem društvu nič ne piše v javnih listih, ker to da bi le škodilo društvenim namenom ! !
Ta opomin k previdnosti in tihotapskemu delovanju govori dovolj glasno in umljivo, da se hoče čim največ neopaženo zasedati naše državne urade z nemškimi uradniki kakor pijonirji vseobče germanizacije.
Opozarjamo torej na to novo nemško organizacijo vse one faktorje, ki so poklicani, da bde nad interesi naroda.
V odgovor „Slovencu"
radi napada na našo šolsko družbo.
— Sloven. delavci neliberalnega kluba v ladijedelnici pri Sv. Marku ogorčeno pro-testujejo proti tako izdajalski pisavi glavnega katoliškega glasila „Slovenec" od dne 7. t. m. pod naslovom „Cirilmetodarija". Videči in dobro sodeči, da družba sv. C. in Met. vrši res plemenito in častivredno narodno dolžnost, sklepajo neliberalci sobojevništvo z „liberalnimi" „Cirilmetodarji" in ob tej slovesni priliki in v trenotku, ko se ves
V Trstu, 25. februvarja 1910.
„EDINOST" št. 56.
Stran III
zavedni slovenski svet zgraža radi napada na družbo, darujejo za sv. Jakobško podruž. Sv. C. in M. K 27, h katerim je dodal g. Zidak še 5 K z geslom: Le vpijte, škripajte z zobmi, za „družbo" bomo skrbeli — mi!!
—	V protet proti „Slovencu" daruje g.ca Joška in Anka Saksida K 2. za moško po-družn. sv. Cir in Metoda. — Denar hrani uprava.
—	V protest proti napadom na C.-M. družbo od strani širokoustnežev „Slovenče-vih" darovali so za podružn. sv. C. in M. za sv. Mar. Magd. zgor. in spod. po shodu v Skednju minole nedelje pri gosp. društ. gg. : Sirca Andrej K 1, po 50 stot. Kodrič Vekoslav, Kodrič Dragutin, Sugan Fran, Mi-klavec Ivan. — Denar hrani uprava.
Benedikt Godina-Ban, podružn. blagajnik.
—	Radi nesramnega napada na našo dično šolsko družbo od strani ljubljanskih efijaltov nabralo se je v Barkovljah v „Nar. domu" K 1. Denar uprava.
—	V protest proti „Slovenčevi" Ciril-Me-todariji nabral Alojzij Vrabec v gostilni pri „Francu" K 460. — Denar pri upravi.
Tržaška mala kronika*
V	Banah je včeraj orožnik ustrelil Človeka! To telefonično vest smo sinoči dobili iz zgornje okolice. Vzrok da je ta, ker se je dotičnik — domačin — uprl aretaciji. Danes se bomo o stvari informirali in poročali natančneje našim čitateljem.
Tatvine na morju. — Ob prihodu Lloydovega parnika „Habsburg" v Aleksan-drijo so konstatirali, da so tatinske roke posegle v tovorne pošiljatve, od katerih je nekoliko zmanjkalo. Vsled poizvedeb," odrejenih od poveljnika, so bili aretirani štirje mornarji radi suma na tej tatvini in izročeni tamošnjemu avstro-ogrskemu konzulatu. Med povratno vožnjo se je dalje proizvedovalo, kar je dovedlo do tega, da so se tudi drugi mornarji vdeležili tatvine. Isti so bili ob prihodu parnika izročeni policiji. Aretiranci zanikajo vse, da-si so v njihovih kabinah našli del ukradenega blaga.
Zadela ga kap. Ivan Primožič, star 80 let, stanujoči v ulici Carducci št. 20 je sinoči ob 8.30 šel po ulici delle Torri, ko ga je nakrat zadela kap in se je zgrudil na tla. Prenesli so ga v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je opasno.
Izgubil oko na delu. 27- letnemu kovaču Frideriku Pfalzerju iz furl. Tržiča je včtraj med delom padel košček železa v levo oko. Privedli so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer so zdravniki konstatirali, da je oko izgubljeno.
Nagla smrt. Terezi Končina, stari 56 let, stanujoči v ulici Farneto št. 21 je sinoči nenadoma postalo slabo in nekoliko minut potem je izdahnila. Zdravnik z rešilne postaje je zamogel konstatirati le smrt.
Koledar in vreme. — Danes: Val-purga opatinja. — Jutri : Marjeta Kort. spok.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -f- 12*°CeIs. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Motno. Zmerni vetrovi. — Temperatura mila. _
Naše gledališče.
V	nedeljo, 27. tek. mes., se „ uprizori znana „Moč uniforme". — Jaka Stoka je svojo igro lepo predelal in opilil, da je zdaj prav čedno delo. Priljubila se je tako, da je doživela že dvajset predstav po Slovenskem.
Nedeljska predstava bo enoindvajseta te Stokove igre. — Upati je, da napolni naše gledališče, ker je tega res vredna in pa zato, ker je delo domačega človeka, tržaškega Slovenca.
Igra je s petjem in z vojaško godbo. Pevci bodo lepo peli, opozarjamo posebno na srebrno čisti tenor neznanega pevca, ki bo pel ulogo krojaškega pomočnika.
Opozarjamo, da zlasti z ozirom na oko-ličansko občinstvo bo začetek predstave
točno že ob 5. uri popol.
jjc
*
Naše gledališče je moralo zopet odložiti gosto vanjsko predstavo v Gorici, ker od policije zahtevano preureditev tamošnje gledališke dvorane ni bilo mogoče še dovršiti, kakor se je prej pričakovalo.
Društvene vesti.
..Narodna Čitalnica" v Rojanu sklicuje za danes dne 25. t. m. izredni občni zbor v prostorih „Konsumnega društva", pri cerkvi v Rojanu, ob 7.30 uri zvečer. — Vsi členi Čitalnice, tudi bivši, so uljudno vabljeni k mnogoštevilni udeležbi. — Dnevni red : volitev novega odbora in ureditev Či-talniškega poslovanja. — Zborovanje je velike važnosti.	Odbor.
Občni zbor „Čitalnice" pri sv. ja-kobu bo v nedeljo 6 marca ob 4 uri pop. v društvenih prostorih. V slučaju nesklepčnosti se vrši uro pozneje ob vsaki vde-ležbi drugi občni zbor.
DAROVI.
— Pevskemu dr. „Zarja" v Rojanu je daroval g. J. Mislej kavarnar in pek v Rojanu K 10. — Najsrčnejša hvala!
Nar. del. organizacija.
Predavanje N. D. O. V nedeljo 27. t. m. bo ob 10. uri dopoludne predaval pri sv. Jakobu v Konsumnem društvu (Čitalnici) dr. Josip Mandić o „Razvoju gospodarskih oblik od najstarejših do najnovejših časov." Tovariši l Udeležite se veleinteresantnega predavanja v kar največjem številu !
V četrtek dne 3. marca bo predaval pri sv. Jakobu dr. Ivan Rismondo. Tema: Met na Balkan. _
Književnost in umetnost
Bruseljski kvartet na lok je včeraj v Schillerjevi dvorani, kakor že opetovano omenjeno, priredil koncert, ki je bil za obiskovalce naravnost senzacija. Dvorana je bila malone polna in menda vsi, od prvega do zadnjega, smo, kakor v ekstazi, sledili čimdalje bolj vsaki točki z nedeljeno pozornostjo in bolj in bolj naraščajočim razvnetjem.
Haydn, Beethoven, Dvorak ! Gradacija v formi, v izrazu, v mislih. Kako rafinirano sestavljen program ! V Dvorakovem kvartetu, delo 90, je doseglo razvnetje poslušalcev vrhunec ; zlasti „Leuto" je izzval viharen aplauz, ki ga ni hotelo biti konca.
Za večji del Tržačanov je bila ta slovanska muzika nekaj nepričakovanega. V mislih imam osobito italijanske Tržačane Dvorak je vsled svoje blesteče fantazije in osuple tematične izpeljave naravnost očaral.
Občudovanja vredpo je bilo, kako so ti štirje umetniki, Franc Schorg (I. gosli), Ivan Daucher (II. gosli), Pavel Miry (vijola) in Gaillard (vijolončel) v izredno redkem sporazumu zadeli stil vsakega dela. Le absolutna harmonija občutkov in znanja omogo-čuje, da štiri sicer samostojne moči soglašajo v najfinejših izrazih dinamike in metodike. Plastično je nastopal izraz za izrazom v vsakem inštrumentu, kakor na dlani sem ga videl, ne samo slišal. Le en kvartet je baje boljši na vsem svetu, in to je češki kvartet! Nisem ga, žal, slišal, a verujem, saj sem — Slovan !
Žal mi je samo to, da sem pri tem koncertu videl tako malo rojakov. Pri nas v Trstu je vsak Slovenec pevec, in kakšen pevec! In kako naobražen muzik! Naj mu le rečem kaj! Ne, o tem bom danes tiho !
Želel bi samo, da bi Slovenci v Trstu, (tudi Hrvatje in Čehi — dosti jih je) kaj več storili za muzikalno izobrazbo samih sebe.
Kaj je s popularnimi koncerti?
Seveda, za ljudstvo mora biti najboljše komaj dosti dobro! Ne zadostuje, da celo škoduje muzikalni izobrazbi mase, če hoče to ali ono pevsko društvo s prirejanjem ob-skurnih operet, ki se dajo v dvomljivi pevski opremi, imponirati muzikalno ne naobra-ženim ljudem. Ti ljudje seveda niso slišali boljšega, zato jim je to višek umetnosti in njih navdušenje ne pozna mej. Lepo in prav je, da se taka pevska društva povspenjajo višje in višje, a pot do viška je dolg in težaven; ne kaže sesti še na prvi kilometer-
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Sanita 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila jutri v soboto 26. t. m. od 9—11 predp.
Zlata verižica, kredenčna omara iz ore-' hovine z mramorjem, posoda za cvetice, škatlja za dragulje, divan s zrcalom medaljon, etagere, nočna omarica, umivalnik z mramorjem in zrcalom za dve osebi, chiffo-nier. obešala, toalete s štirimi zrcali, pult, mizica, stelaže, skodelice, stoli leseni in beli za mlekarne.
Velika zaloga jotograj. aparatov s pritiklinaim
Rodolfo Buffa
■'■»"■■ optik, Jrst9 Corso štev. 2.
Bogat izbor Kodakovih. aparatov in vseh izdelkov znane družbe „Eastnsn KODAK''. Aparati Zeiss, Goerr, Huttlg, Erne ■an, Krugener, Busch, Mackenstein Itd. itd.
Tvrdka sprejema vsa dela razvijanja fotografij, izdeluje in povečuje fotografske posnetke vestno in PO NIZKI CENI. CAMERA OBSCURA na razpolago gg. klijentom.
Navadni in prizraatski daljnogledi (Feldstecher) gledališki daljnogledi, naočniki baro- in termometri ter vsi opt. predmeti.
plošče, film in papir iz najboljših tovaren.
Mnenje josp, profes. dra. H. JcbmMta v Llncn
pri m arija deželne porodilnice.
G. J SERRAVALLO
Trst.
Naznanjam Vam, da je Vaše ŽELEZNA TO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) izvrstno, krepilno sredstvo po kroničnih in mrzličnih boleznih. LINCf dne 7. februvarja 1903.
Frofesor Dr. SCHMIDT.

Oellkl Klnematožrsf BUL V;
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
I
TRI NOVOSTI! Qd Petka ^ do 28- februvarja 1910: TRI N070STI1
1) Velika škoda provzročena od toče v severnih deželah. (Po naravi). 2) PAULI (Velika zgodovinska drama). 3) Tatovi oblek. (Komično).
Otroci in vojaki 10 stot
ToCna in »oltdna postreŽD&
-om--IC
Giacomo Jtfonaro [
r in dragotinar v Trstu, ulica L
urar in dragotinar v Trstu,
deda Guartfia 22 VELIKA IZ BERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IH NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNEJIH CENAH.
Kupuj« ie zlato in ar&bro.
9
«
0
Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva is špedicij, podjetje Rudolf Exnei% Trst
== VIA DELLA STAZŠONE Štev. 17 ==
Filijalke: v PUL!, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v iaprtih patentnih vozovifr za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
PoSiljanje predmetov, ki ae jemljejo na potovnnje in prevaženje blaga na vae avetovne proge.
Sprejela se M dq» ia drn?e prelaz ? m _ v iastaa n to pripravljena saba siMSCt.
EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE V/^nilMfl M CA&irD" wm IN SHRANJEVANJE PREPRO& „V <4011111 ULtM^I&Sl .
Točna ia solidna postrežba.
I POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
JBV PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE IT AL! A
TRST - ViA MALCANTON - TRST
g
Zaloga ovsa
klaje, detelje in korobačev
po zmernih cenah
Trst ulico Beloedere Ste®. 19 lo ulita del Bosco Step. 14.
b__j I=I k *
Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
zalogo pohištva Angelo Palma §
TBST, ulica ftiosue Carducci 20, kjer iiajdete solld. blaso
mr po najniž ih, cenah.
Pri nakupovanju Jedilnih, spalnih in nOVODOrOČenCem ::: prejemnih sob, posebna olajšave
Panificio
renomirana tvornica za pečenje izvrstnega
čajnega in dezertnega kruha,
Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka SinOV, v vsakem oziru novodobno
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovar\ju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom,
iz zagrebške tovarne.
V. Tlia,l:ILV.
Stran IV.
»EDINOST« st. 56.
s»ki „konfin" in si nadeti lovorjev venec. Naprej! to bodi nase geslo ! Učimo se tudi cd nasprotnikov. — Italijanski „Quartetto Iriestino" prireja popularne koncerte, vstopnina 20 vinarjev, kjer se ljudstvu nudi: Debussy, Čajkovsky, da, celo — Maks Reger! Videl sem, da je bila dvorana do zadnjega kotička polna in sto in še več ljudi je moralo zopet domov.
Naj skrbi „Glasbena Matica", naj skrbi „N. D. O." za take ljudske koncerte, a naj vedno misli na to. da je za vzgojo ljudstva najboljše komaj dosti dobro. Stara, a vedno zlata vredna pedagoška resnica ! Adamič.
Vesti iz Goriške*
Iz Dutovelj-Skopo. V dopisu: „Razmere na državni železnici" v nedeljski Številki „Edinosti" kritikuje neki dopisnik delovanje dveh uradnikov. Nam sicer ni položaj natančno znan; le toliko moramo povdar-jati, da je gosp. Sluga, postajenačelnik v „Dutovlje-Skopo", mej nami splošno priljubljena oseba, ker opravlja svojo službo vestno in natančno ter se je ob raznih prilikah izkazal povsem plemenitega za našo narodnost. Želimo le, da bi še mnogo časa mej nami služboval.	Eden za več njih.
Iz Tržiča. Princ Aleksander ThurnTaxis je predložil okr. političnemu oblastvu načrt za hidravlične naprave ob Timavu.
Načrtu je namen izkoriščati vodne sile Timava v industrijske svrhe, kakor tudi za napeljavo vode v Tržič, Sesljan, Devin in druge bližnje kraje.
Gradišćansko glavarstvo je odredilo ko-misijonelni navod na dan 28 t. m. ob 9. uri predp.
Ljudski shod socijalnih demokratov se je vršil v nedeljo 20. t. m. Otvorili so se novi prostori delavskega doma v ulici Treh kraljev št. 16. Govorila sta dr. Turna in so-drug Tuntar.
Vojak se ustrelil. Na goriškem gradu se je v četrtek s strelom iz puške usmrtil 23-Ietni pijonir Ivan Rziha, doma iz Radavca v Bukovini.	_
Vesti iz Istre.
Nadvojvoda Fran Ferdinand v Puli.
Iz Pule 24.: Nadvojvoda Fran Ferdinand in njega soproga sta napravila več izletov v okolico Brionskih otokov. Včeraj sta obiskala v Puli Avgustov tempel, grad, zlata vrata in muzej. Danes se je nadvojvoda na jahti „Lacroma" pripeljal v pomorsko luko in si
ogledal eskadro._
^--
Vesti iz Kranjske.
Slovanski gospodarski kongres v Ljubljani. Dne 13. in 14. avgusta t. 1. se bo vršil v Ljubljani slovanski gospodarski
kongres.
Gospodarstvo.
Živnostenska banka pro Čechy a Moravu, v Pragi, podružnica Trst, Via Nuova 29. — V seji upravnega sveta, ki se je vršila dne 17. t. m., je bila predložena in odobrena bilanca za leto 1909, katera izkazuje po odbitku upravnih stroškov, davkov itd. K 3,304.721-46 čistega dobička, proti K 2,702.482-88 lanskega leta. Statuama dotacija varnostnega zaklada znaša — K 174.283-53 proti 143.615 78. Pri tem je vredno pripomniti, da je čisti dobiček obresti samo za K 23.275 39 (K 3,836.452 20 proti K 3,859.727-59) nižji od dobička obresti lanskega leta, vkljub temu, da pogoji za kreditne poslove v minolem letu vsled izredne preobilnosti na denarnem trgu niso bili ravno povoljni. Ta razmeroma večji donos je banka dosegla vsled mnogo večjega prometa v kreditnih poslovih. Največji vspeh izkazuje banka iz svojih "komisijskih poslov, katerih čisti dobiček znaša K 2,889.934 93 (proti K 1,662.378-76). Na davkih in prispevkih je banka plačala K 869.159-31 proti K 705.303*24. Na bančnih poslopjih so se izvršili primerni odpisi. Občnemu zboru se bo stavil predlog, da bi se po odpisu statuarne dotacije rezervnega zaklada K 174.283 53 (143.615 73) dodelilo K 200.000 varnostnemu zakladu, odpisalo K 100.000 s poslopja štev. 862 na Pfikopeh „Hotel pri črnem konju" ter izplačala 7 od sto dividendo proti 6 in pol od sto. — Ostanek od K 419.493-19 proti K 280-990 49 se prenese na nov račun.
=3 MALI OGLASI EE!

MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku.

Spretna likarica
il. II. padat.__
Krompir za seme
teri 48, Antonih	303
LISTNICA UREDNIŠVA.
Zopet čujemo o nevolji tu pa tam, ker marsikatero doposlano nam stvar ne moremo tako sproti priobčevati, kakor bi dopisniki želeli. Uverjeni naj bodo, da je nam samim najbolj žal, da nas važni dogodki tako prehitevajo, da jim ne moremo biti na uslugo. Zato jih moramo zopet prositi potrpljenja.
Gdlikovzni fotografski atelje
A .JERKlO, Tret ul. Pi »te 10, Gorica, Gosposka ulica 7.	212J*
llnif^liir!)	'"lož*)e kot domača učiteljica.
UCIlblJiCct Zmožna je poučevati v slovenskem. nfm&ktm in deloma italijanskem jeziku. Ponndbe na npr. .Edinosti'' pod „Učiteljica*.
Prnrlo CA z gostilno in tigovino, pet I I U Ud SO minut oddaljena od železniške postaje na Tolminskem. Naslov pove Inseratni oddelek Edirosti pod ,žtev. 2fi4u._264
Proda se
po H2 kron deset novih šivalnih strojev „Singer" kupljenih na dražbi. Triletno jamstvo. Via Santa Caterina št. 9 skladišče 1, A.	301
Zobotehniški pomočnik
dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdravniku v Trstu ali v drugem mestu. Naslov pove In
_ j_" i iti i?j:___^	m
peratni oddelek Edinosti._<00
Dober glasovir "J2&
oddelek Edinosti. •	20 00
DC
3
„Pri stari breskvi
Podpisana priporoča svojo dobroznano gostilno
ti v ulici Belve-
dere štev. 17, kjer toči najboljSi KRAŠKI TERAN, istrsko črno in vipavsko belo vino. Domača kuhinja Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. — Cene zmerne.
Za obilen obisk ?e priporoča udana
Jo«ipina Fišer gostileićarka.
H Josip Crnigoj
priporoča slav. občinstvo svojo
pekarno in sladčičarno
BO pustnem času dobiva se tudi iT gorkih kropfov.
^Dlica Ferriara 37 vopl d. Cont^
Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu lvančič-u9 Trst
ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne slanine kakor tudi raznovrstna vina in vedno sveže
— Dreherjevo pivo. —
ji. JUHItovat
mehanična de'alnica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje va&kovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tudi riikeiavanja, ava. Nova prodajalnica av/v
kuhinjskih potrebščin
košev, stolic, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk
za krčmarje. J0§ Adaillich, 7Yst
ul ca Giulfa vogal ulice Kandler št. 10
Hočete se prepričati ?
_______JI SIOfBMl _
ki toči najboljše vino!
Kdor gleda svoje zdravje, mora iti v gostilno
J- Leban, ul. Šalice, ~
pod stopnicami, kjer toči dobro vipavsko po stotink liter. Istrsko po 64—56 stotink liter Za obilen obisk se si. občinstvu priporoča J. LFBAM.
i Vi
T. it
•2-64
-i- sinilo Mi2m -i-
TRST, uSics Giosue Carducci štev 23
~ - TELEFON Stev. Si3 :: •
Kirurgu'*«.* orodje, ortopedičui tt»r»tl, jfoilerel, umetne roke in n«»ge. borglje,
kilni pasi, elastični pasi lu nojrovicc. elektroterapevtične priprave, aparat! sa
•css^^-v^kv-t« fuhahiefjo. :/// / jokov*
gaLADIŠOS potrofeioin za klrar^oaft iJecjR. Potrebioma Iz	ln c?"?o£lrn«ff&
:;buga. ::::::::
V * R D fe Jl
Podpisani naznanjam slavn. občinstvu,
da sem otvoril znano gostilno
,?ri Valentinu", trst
Barrlera recchia štev. 34.
Te čil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago
Za obilen obisk se toplo priporoča
A. DEKLEVA.
ISSSSBS
obiščite velika skladišča
h a
ud
Ponte della Fabrs 2
(voval Torrente*
| ul. Poste fiaovt
Aila cittž. di Lotidr?
"<?lik \rboT izirotovljenih r.b!eV sa mo^ke in dečki toetaici ra otroke. Površniki, močne iope, kožuhi ir rarcib paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske ihinke. Tirolski 'oden. Nepremočljivi plašči (pristni »r.glc&ki) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih '.ovam. Iegciovljajo se obleke po meri po najnovejS? vodi, točno, solidno ir» elegantno po niskih cenah
GOSTILNA
„Rndemo de Matal"
1 UST, Belvedere štev. 47 toči furlanska in dalmatinska >ina kakor tudi
I. vrste FnntigamsKo sivo vedno s?e2e
DomaČa kuhinja. Cene smerne.
Trgovin, čevljev
Antonlo Bossl. Trst, nI. del Rfoo 42
fff
VELIK IZBOR ČEVLJEV LASr-NEGA IZDELKA PO ZNIŽANIH CENAH, DA SE OLAJŠA SL. OBČINSTVU NAKUP.
3
taloga tu- ta lnozem. v)n, Apirita. llfcerj*«
in razprodaja na debelo in drobno
Jakob Farhanc. Trst
Via delit Acqu» 6. nasproti Cafie Centrale
Velik izbor francoskega iampanjca, penečih 4» carinili italijanskih in avstro-ogrskih vin. Uordeaiu Bor^under, renskib vin. Moseiia in Chi&nti. Rnaa konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovM ■livovec in brinjev«e. Izaelki L vrste, doSli iz dn ličnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Ras pošilja s« pa povzetju. — Oeniki na zahtavo ta franka. — Razprodaja od pol litra n&prq|>
skl&djtćde o blok za zs&cdke la dt^dke
Trst, vsa S, <3iov?ar.ni 16, i. t.
(jsrnvai Kdsurraclje Codperatlva en fla«;itj -r
?>rodajji na usese^ue a U tedenske obroke olileke lu površnike uloške, perilo Ud.
i'iatciogovorncjše ecne.
P020R! Skladišče ni v pritličju amuas * prv,:m sadstropju
\ Eipporij!
„flLLfl NODA TRlESTiliA"
Irst - ulica farntto šIcy. 4.
RIHARD NOVAK & C
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
TBBT — ULICA FABNETO ŠT. 1J
Specijaliteta: Biškotini Ob priliki prazo. „Vseh Svetih" — FAVE — iz mandeljnov po K 2 «0 kilogram. ED3
Ivan Godina
stavbni klepar m^mrnsem ulica Scusaa Stav. 3 - TRST
IzriSuje vsakovrstna ▼ to stroko spadajoča dela :: kakor b. pr. stavbna, pomorska ln obrtna. ::
Poprave iz bandona. cinka, medena, bakra itd.
■i se izvršujejo točno In solidno.
KOPEL.)I IX SE3ALKE PO NAROČILU. - Prodaja kuhinjskih in kmetijskih potrcbšč'n i. t. d.
vse to po najnižjih oenah.
ODPRLA SE JE
NOVA " PRODAJALNI CA ma jifaktnrnega blaga
ter blaga vsake vrste, konfekcijonira-npga, kakor tudi drobnarije. L&nna iz-delovalnica. Krojačnica za ženake izdelke.
Veliko iznenađenje!
!! OI a oprema za neveste zastonj !! Se priporoča tvnlka BOR3ATTI & Co
Ve ik izbor izdelanega perila, ovrat- \ nikov, zapestnic, srajc, nogavic in rokavic!
Žepne rute tucat od K r— dalje. Rokavice iz kože od K a'30 dalje. Dežniki od K 2 50 — dalje. — Vse to Be dobiva v novi prodajalni
Enrico Zerquenich
Trst, Puco S- Giovsnni 2 (Nasproti Movln otokom).
Naznanilo.
Vse obstoječe blago ULICA CAMPANILE štev. 23 se danes preseli
v ulico Barpiora vecchia številka 22, Trst.
Prodajalo se bo še nadalje po znižanih cenah obleke, perilo, perkal zefir.
Popolne moške obleke K 12 Hlače . . K r*0 Delavske srajce . . . . „ 1 Nogavice „ - 20 Vsi drugi predmeti po konkurenčnih cenah.
Velika zaloga praznih buteljk
Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano 11.
GrUIDO & UGO COEN
100.000 boteljk od tempa^Jea xa rafoik Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrate za refo&k, šampanjec, bordeauz, rensko vino, konjak, itd. — Velika zaloga buteljk od pol Htra ln od «d«m ta pol litra. Damjane lz atekla opletene.
Prevzamejo se dopošiljatve nr deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst
posestniki pisalnih strojev.
Kdor se hoče izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pihalni 8tr>j v popolnem redu i a brezhibnem stanu naj ne zamudi naročiti se sa meaefino Cifičenjo ln vzdrževanje pla&lnlh
m t rojev, s čimer se zajamči stroj 2a neomejen in trajno dtlovanje. CEN ft K V— na mesec za stre/
Alfred ^ubiček, Trst
Corso štev. 23, prvo nadstrooje.
(Popravljalnica pisalnih strojev s zalogo pečatov ———barv, trakov itd. itd. -
V krojičnici ^matija pod-
llfiMlik Trs*' u^ca Farneto 40 yu 11 lin odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. Sjrejmeja se gospice v poduk proti mali odškodnini.
»t Itf !w
je tiati, o kAterem pravi zuaol in odliĆDi kemik uiloe industrije, g. dr. K. PEITE — Berolin, da ima velika
večjo nego milo sli milo in soda
ne da bi se lotili perila.
jffiitlos" pralni prašek
Je torej najboljše, kar se more" rahiti z* pranje parila, varuje perilo kar ne najbolj da uiiaiiU, je POCENI in daje
blisčečo beloto in je popolnoma brez dnha.
Zavitek kg stane
samo 30 vin.
Dobiva *e v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom.
Na debelo L. Minlos
Dunaj, X. Molkerbastei 3.