Celovec * četrtek * 25. november 2000 štev. 47 (5095) * letnik 55 * cena 10 šil.*0,75 evra Konstruktivni pogovori s koroško deželno vlado Kulturni dom Šentjakob Nedelja 26.11. 2000 14-30 SPZ & SPD »ROŽ« konce france prešeren MePZ »Podjuna« MoPZ SPD »Valentin Polanšek« Radiški fantje Godalni kvartet Feguš, Maribor VOX Gabriel Lipuš & band |UŠ, Preteklo nedeljo je deželni glavar ponovno vabil k tako imenovani okrogli mizi predstavnike ZSO in NSKS ter predsednike in šefe poslanskih klubov v deželnem zboru zastopanih političnih strank. Navzoč je bil tudi novi zvezni minister mag. Herbert Haupt. Dnevni red je zaobjemal vprašanje otroškega varstva, zastopstva v deželnem zboru, manjšinskih medijev ipd. V zadevi dvojezičnega varstva je ustavna služba pri deželni vladi pripravila osnutek formalnopravnih osnovnih pogojev za ustanovitev sklada, iz katerega naj bi črpali podporo vsi vzdrževalci dvojezičnih otroških vrtcev. Zvezni minister Haupt je iz svojega ministrstva ponudil podporo v višini 2,5 mio ATS letno, ostalo naj bi prispevali Urad zveznega kanclerja ter deželna vlada. Na podlagi konstruktivne razprave bo zdaj ustavna služba pri deželni vladi pripravila vse potrebne podlage za sklepanje v deželni vladi in v deželnem zboru, tako da bo sklad v šolskem letu 2001 začel financirati dvojezične otroške vrtce. Hkrati je bil dosežen sporazum, da bo posebna komisija pripravila vsebinske kriterije za financiranje teh vrtcev, še posebej kar zadeva dvojezičnost. Nadalje je tekla obravnava o zastopstvu manjšine v deželnem zboru. Predlogu NSKS in EL (Öllingerjev model) ZSO ni nasprotovala, tako da je lahko prišlo do odkrite razprave. Izkazalo se je, da vse politične stranke vidijo večje težave pri modelu, ki terja spremembo zvezne ustave in da se bolj nagibajo k modelu, ki ga zagovarjajo sosveti v memorandumu (pravica govora v deželnem zboru in v ustreznih odborih deželnega zbora). Dokončna odločitev bo padla na seji pododbora ustavnega odbora deželnega zbora, kjer bodo prisotni tudi predstavniki ZSO in NSKS. Glede medijev sta osrednji organizaciji predlagali, naj bi se zakon o pospeševanju medijev noveliral tako, da bi dobili tudi manjšinski mediji ustrezno podporo. Zanimiva je bila razprava o dvojezičnih ravnateljih, kjer je deželni glavar postregel z informacijo, da naj bi ob reformi šolstva leta 1988 prišlo do dogovora s »tedanjim predstavnikom koroških Slovencev v parlamentu Karlom Smollejem«, da naj ne bi bilo nujno, da mora imeti ravnatelj na veljavno-stnem območju dvojezičnega šolstva tudi dvojezično kvalifi- kacijo. Deželni glavar je še dodal, da je mogoče o tem vprašanju razpravljati na novo v zvezni ekspertni komisiji. Po oceni predsednika ZSO so »razgovori z deželnozbor-skimi strankami potekali v konstruktivnem vzdušju, ki daje upanje, da bo le prišlo do nekaterih važnih premikov«. V URADU ZVEZNEGA KANCLERJA Posvet o medijih narodnih skupnosti V prostorih Urada zveznega kanclerja so se prejšnji teden sestali zastopniki manjšinskih medijev vseh šestih priznanih narodnih skupnosti v Avstriji. Srečanje je bilo na pobudo predsednika vseh šestih sosvetov, Hrvata Martina Ivančiča, saj se bliža novelizacija zakona o pospeševanju medijev in manjšinske medije so doslej glede podpor obravnavali bolj mačehovsko. Za uvod je dr. Cornelia Kogoj podala zelo nazoren prikaz položaja manjšinskih medijev po drugih državah v Evropi in skoraj povsod je ta ponudba precej širša in bogatejša kot v Avstriji. Tudi manjšine potrebujejo pluralnost znotraj družbe. Nato so predstavniki medijev na kratko orisali položaj svojega medija, v diskusiji pa je beseda tekla predvsem o obubnem položaju treh privatnih radijskih oddajnikov, Agora, Korotan in Mora na Gradiščanskem. Jasno je, da ukinitve dotacij ni mogoče enostavno sprejeti, vendar kako naprej? Gospa Kogoj je še omenila govorice o združevanju Slovenskega vestnika in Našega tednika in opozorila pred takim fatalnim korakom, ki bi nedvomno šel na račun medijske pluralnosti. Še več - taka »združitev« da bi se končala v boulevardu, je menila Kogojeva. S. W. Na zelo dobrem obiskanem maturantskem plesu Dvojezične trgovske akademije so se gostje odlično zabavali, opolnoči pa so maturantje pripravili še poseben polnočni plesni vložek. Nekoliko več preberite še na strani 4. PREBLISK Saj nas skoraj ne bo več doma. Tisti, ki radi hodijo na prireditve, so v silni zadregi: kam naj grem? Pri časopisih pa bo zmanjkalo prostora za objave, pa še vsak bi rad, da bi prav njegova/njihova bila lepo v okvirju in na vidnem mestu. Trudimo se, trudimo se. Pa vendar; dvesto-let rojstva Franceta Prešerna je pomembna obletnica. Prešeren je bolj kot kdorkoli drug ali karkoli drugega simbol te naše slovenske srenje, v globino duše ga spoštuje vsak, pa naj bo levo ali desno, veren ali brezverec. S svojo visoko umetnostjo nam je podaril največ, kar more posameznik darovati: samozavest in pdnos, od- kril nam je čudovite globine in lepote jezika. Naj zveni še tako obrabljeno: njegova poezija je večna. Vedel je, kaj pomeni jezik za ves narod, vedel je, kaj pomeni, če je ta jezik ponižan in odrinjen, in je vse svoje življenje zastavil prav zanj. In prav mi, ki ne živimo v mejah Slovenije, občutimo njegovo bolest morebiti še nekoliko bolj kot tisti, ki na uradih ne premišljujejo: naj spregovorim slovensko ali ne? Naj bom vztrajen/vztrajna ali ne. Obiščimo Prešerna, živel je tudi za nas! 5. W. Ran mojih bo spomin... SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO RADIŠE vabi na premiero igre LIDIJA ALI ZAKAJ $1 STRELJALA Režija: Alenka Hain v petek, 24.11.2000, ob 20. uri v kulturnem domu na Radišah Nastopa domača mladinska gledališka skupina Rezervacije zaželjene! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BOROVLJE vabi na premiero igre Niko Küpper »Mali, vitez« / / Režija: Niko Küpper v nedeljo, 26.11.200o' ob 17. uri v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Nastopa otroška skupina SPD Borovlje Prisrčno vabljeni! SE ZA KULISAMI KAJ DOGAJA? Bo razsodba Ustavnega sodišča o dvojezičnosti za 4. razred žrtvovana za druge potrebe koroških Slovencev in podpori FPÖ ? V članku, objavljenem 16. 11. 2000 v Slovenskem vestniku, sem razmišljal o meni nerazumljivem dogajanju, povezanem z odločitvijo Ustavnega sodišča o dvojezičnosti za 4. razred in omenil tudi nasprotovanje nekaterih slovenskih funkcionarjev. Eden teh npr. je še 9. 2. 2000 na seji KOKS izjavil, da se med nami v tej zadevi žal nismo mogli dogovoriti o skupnem stališču, da je bila ukinitev (odstopanje od) tožbe dalj časa možna, sedaj pa ne več. In gospod Karel Smolle je na isti seji spraševal po možnostih štedenja z učiteljstvom pri dvojezičnem pouku. To, da so si nekateri do zadnjega trenutka želeli, da (takšne) razsodbe Ustavnega sodišča nikoli ne bi bilo, je znano. Znano pa je tudi, da ravno ti ljudje nikoli niso razmišljali o pomembnosti odločitve in potrebnih dodatnih ukrepih ob uvedbi dvojezičnosti za 4. razred v šolsko prakso. Dokler so bili to posamezniki (sicer med seboj v kontaktu), me to ni posebno motilo. Sedaj pa ugotavljam neko vrsto nezainteresiranosti slovenskih osrednjih organizacij in predsednika EL, kar ima povsem drugo težo. Sestajanja s politiki se nadaljujejo celo ob nedeljah, a o uvedbi dvojezičnosti na 4. šolski stopnji dvojezične ljudske šole ni govora, saj to bo že komisija uredila. Pa smo sredi problema! Šolska komisija - nepotrebno sestajanje? Ureditev komisije je bila z naše strani od nekaterih zaže- ljena, celo predlagala se je. Izkušnje iz preteklosti so se negirale. Dejstvo je, da za izvedbo razsodbe Ustavnega sodišča nobena komisija ni potrebna, le daljši strokovni razgovor na dunajskem ministrstvu. NSKS se povrhu že od vsega začetka strinja s podaljšanjem roka za uvedbo razsodbe v prakso. S takimi stališči se vede ali nevede pomaga posebno FPÖ iz zagate, nam pa nič ne koristi. Na vprašanje (NT, 9. 6. 2000): Kdo bo zastopal (v komisiji) koroške Slovence? je dr. P. Apovnik dejal: »Izhajam iz tega, da bodo imenovani tisti, ki so zastopali narodno skupnost tudi pri hearingu v deželnozbor-skem pododboru, torej NSKS, ZSO in EL.« Dr. M. Sturm je takrat povedal za NT »... osebno ne bom sodeloval v strokovni komisiji,...« . Prav zanimivo. Vsaj del oseb se torej še kar vnaprej ponuja in do danes (vsaj brali tega nikjer nismo) ne vprašuje prizadetega učiteljstva in staršev otrok, kaj vse je treba vedeti in pravočasno storiti. Navsezadnje morda nekateri zares verjamejo v odločitve v konsenzu z manjšino. Pri posameznikih zaradi njihovega zadržanja še vedno dvomim v resno hotenje, da pride do uvedbe dvojezičnosti v četrtem razredu. Jaz verjamem le v možnost mešetarjenja na račun razsodbe Ustavnega sodišča, bolj »moderno« povedano, v sklepanje potrebnih (gnilih?) kompromisov ob konecu 20. stoletja. Da moja skrb ni le moja, mi potrjujejo prispevki nekaterih oseb v naših tednikih. Zanimive so ugotovitve J. Kulmescha v Bomo šli žejni čez vodo?, v povezavi s takoi menovanim »konsenzom« 14. 7. 2000 v NT: Izjava o nameri (Letter of intend) koroške deželne vlade je neobvezujoč papir. V najboljšem primeru lahko služi kot pogajalsko izhodišče, kakor si ga predstavlja za svojo stran deželna vlada... Se bo razširjeni KOKS sestal? Razširjeni KOKS se lahko sestane le, tako mislim jaz, če to želita predsednika obeh organizacij. Čutim potrebo, da razširjeni KOKS potrdi vseh šest predlaganih slovenskih članov v dunajsko šolsko komisijo, izve o namerah in predlogih za delo in kar je najvažnejše, sprejme sklep o smernicah za delo v komisiji. Ravno tako naj bi sprejel razširjeni KOKS sklep o potrebi občasnega poročanja o delu v komisiji in o potrditvi rezultata pred zaključkom dela v komisiji. Razširjeni KOKS naj bi torej odločal tako o vsebini pogovorov kot tudi o pristanku ali nepristanku na delni ali končni rezultat pogovorov. Tako bi v odgovorno delo vključili poznavalce situacije na vasi, ljudi s podeželja, izključili, da se po naših vaseh ljudje naprej lahko jezijo na naše organizacije in preprečili, da bi se kdo izmed NSKS, ZSO, EL ali Strokovnega pedagoškega združenja (SPZdr) brigal le za svoje interese. Z delom na tak način bi pokazali voljo in zmožnost do demokratičnega obnašanja med nami, prenehali z načinom dela v pre- teklosti in dokazali, da zasledujemo skupni interes. Je špekulacija o »kšeftu« brezpredmetna? Ob sprejetju poprej navedenih predstav o delu v komisiji izključujem vsako mešetarjenje. V nasprotnem slučaju pa bi bilo zame le-to potrjeno. Kdor bi namreč poskusil onemogočiti za nadaljnji obstoj dvojezičnega šolstva in njegovo izboljšanje odločitve v dovolj številnem skupnem gremiju, ta nekaj skriva. V razmislek o verodostojnosti obljub omenim povsem različno ravnanje politično odgovornih oseb za šolske zadeve na Koroškem v bližnji preteklosti in danes: Šolski referent Ausserwink-ler (SPÖ) je imenoval za dvojezične šole dvojezične ravnatelje in 17. aprila 1996 zavrnil pritožbo (resolucijo) skupine enojezičnih učiteljev/ic iz okraja Velikovec, kjer ti zahtevajo spremembe šolske zakonodaje, ker so po njihovi oceni v dvojezičnih šolah službeno-pravno zapostavljeni. Med drugim omenjajo, da na teh šolah ne morejo postati ravnatelji/ce. Resolucija vsebuje tudi zahteve po spremembi organizacije pouka. Šolski referent Haider (FPÖ) je letos po »dogovoru odločanja v konsenzu« imenoval dva enojezična ravnatelja na dveh dvojezičnih šolah. Zahteve »Platforme« ni zavrnil, pač pa jih je uspel spretno vključiti v papir, namenjen za pogajanja v šolski komisiji. Poleg tega sta med podpisniki »Platforme« (večina iz okraja Velikovec) tudi deželni šolski inšpektor za obvezno šolstvo in član političnega gremija Deželnega šolskega sveta za Koroško, oba iz njegove stranke. Ali gre za sodelovanje KHD/FPÖ zaradi »politične potrebe«, ki naj bo protiutež razsodbi Ustavnega sodišča, da se lahko strokovnim razpravam dodajo še politične zahteve nem-škonacionalnih krogov? Bi bilo morda celo mogoče, daje to kdo naročil? In tako naj pride do konsenza? Ga sploh kdo hoče? Kakšen bo razplet v šolski zadevi? Ob pravilnem zastopanju (ki ga do sedaj ne zasledim) naših interesov v dvojezičnem šolstvu se Koroška ne more ubraniti izvršitve razsodbe Ustavnega sodišča glede dvojezičnosti za vse razrede dvojezične ljudske šole. Za deželnega glavarja in njegovo FPÖ bi to pomenilo nepredvidljivo velike politične težave. »Krivi« bi bili mi, koroški Slovenci. KHD ne bi stal na naši strani. Nekaterim koroškim strankam bi se bilo treba ozirati na mednarodno javnost, preostro nas v javnosti ne bi mogli napadati, le bolj prikrito. Marsikaj bi se dogajalo. Na obzorju same nevšečnosti za »pogajalce«. Bi bilo čudno, če se kdo zboji nevihte in zaradi tega raje pomaga FPÖ iz zagate, pa še kaj (za nas) dobi za to? Kako bi kaj reagiral Cankarjev hlapec Jernej, če bi svojčas le bil našel na Dunaju svojo pravico? Bi jo sam poteptal v blato? Franc Kukoviča EINSPIELERJEVA NAGRADA INTENDANTOMA ORF-A Kaj se skriva za napovedanim pilotnim projektom? »Za posebne zasluge pri uveljavljanju slovenskega jezika v elektronskih medijih in za razumevanje med narodnimi manjšinami in večinskim prebivalstvom«, tako se glasi utemeljitev, sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza v sredo, 15. novembra, Gerhardu Weisu, generalnemu intendantu, in Gerhardu Drax-lerju, koroškemu intendantu ORF podelila deveto Einspielerjevo nagrado. Lavdacijo je imel podpredsednik NSKS dr. Reginald Vospernik, pevsko pa je prireditev olepšal MePZ »Danica« iz Šentprimoža. Generalni intendant Weis je občinstvo, predvsem pa navzoče sodelavce in odgovorne sodelavce koroškega ORF krepko presenetil z napovedjo posebnega pilotnega projekta za celodnevni slovenski spored. Takoj pa je to prijetno napoved relativiral z dodatkom, da politiki o takšnem projektu še ničesar ne vedo. Weis upa, da orfovski kuratorij pilotnega projekta ne bo odklonil. Weis je svojo napoved očitno oprl na ustavno določilo o »jezikovni in kulturni raznolikosti Avstrije«, h kateremu se je izrecno priznal. Iz njegovih ustje bil pohvale deležen tudi slovenski oddelek pri celovškem radiu, predvsem pa je gost iz Dunaja pohvalil spletno stran oddelka, ki jo ureja Andrej Mohar. Kakšna pa bo v prihodnje slovenska jezikovna ponudba ORF, je še odprto. Dejstvo je, da privatna radia AGORA in Korotan od naslednjega leta naprej od države ne bosta dobila nobene podpore več (pri AGORA so sodelavcem že odpovedali službe, 7. decembra bo društvo AGORA na izrednem občnem zboru zastavilo smernice za prihodnost), in da je trenutno v zraku več špekulacij, ki segajo od popolnega prevzema frekvence obeh radiov oz. do njune ohlapne vključitve v orfovski oddajni sestav. AGORA in Korotan oddajata na isti frekvenci in si 24 ur delita pogod- beno po znanem ključu. V pogodbi pa je prav tako izrecno zapisano, da morajo vse pomembne odločitve, ki prizadevajo obe strani, biti soglasno sprejete. To načelo bo vsekakor tudi pri uvedbi pilotnega projekta igralo svojo vlogo, ko bo (naj bi) šlo za izbiro kooperacijskih partnerjev. Vsakomur pa mora tudi biti znano, da ORF brez jasnega zakonskega naloga ne bo začel samodejno razširjati slovenskega sporeda. Odgovorni pri tem državnem mediju se dobro zavedajo političnega naboja takšne odločitve in zato modro čakajo na sklepe državnega zbora oziroma na razpravo o nove-lizaciji orfovskega zakona. Materija je namreč politično prevroča, da bi se je kdo neučakano loteval in se pri tem morda še krepko opekel, od obljub pa tudi še nihče ni postal sit. Razprava o novelizaciji pa je preložena najmanj na začetek prihodnjega leta. In če se bojo zadeve na političnem parketu ter znotraj vladne koalicije v znani obliki in ostrosti naprej zapletale in lomile (ovaduška afera, volitve na Gradiščanskem in na Dunaju), potem se kaj lahko zgodi, da bo parlamentarna razprava o novelizaciji orfovskega zakona odrinjena daleč v nedogled. Franc Wakounig ZANIMIVOST Bogata Mohorjeva ali ... V Sloveniji še vedno potekajo privatizacije podjetij in tako je tudi dnevnik Delo, ki ima od vseh časopisov največjo naklado, dal na borzo svoje delnice. Bitka zanje je kar precejšnja, saj je ta časopis prav gotovo eden od najbolj vplivnih - tudi politično - dejavnikov v državi. Kot smo iz Delovega poročila lahko razbrali, pa hoče te delnice kupiti tudi Mohorjeva družba - preko svoje poslovalnice v Ljubljani - za nič manj kot približno sto milijonov šilingov. Po- temtakem je treba Mohorjevi družbi čestitati k uspešnemu poslovanju! Mogoče je seveda tudi, da je dala Mohorjeva na razpolago samo svoje ime za kakega drugega kupca; špekulacijam so odprta vrata! Če pa sama razpolaga s toliko denarja, pa bo to seveda tudi v korist narodne skupnosti. Saj se pod takimi pogoji ne bo več potegovala za (v primerjavi z zgoraj navedeno vsoto) relativno majhne podpore iz sosveta in drugih javnih virov. Ali bo Mohorjevi tudi uspelo, da bi delnice lahko kupila, je še vprašljivo. Menda ponujajo drugi višjo odkupno ceno zanje. Imena kot Knafeljc in Oblak in pojem Ziljska podružnica so postali simbol tega upora proti potujčevanju, proti brisanju prvobitne identitete krajev in ljudi. Po drugi svetovni vojni pa so baklo slovenskega planinstva na Koroškem na novo prižgali Lubo Urbajs, Franc Rehs-man, Danilo Küpper, Tonči Miklavčič in drugi. V četrtek, 16. novembra, je Slovensko planinsko društvo »Celovec«, ki že skoraj pet desetletij združuje slovenske planince, pa ne samo nje, slavilo v teatru ORF 100-letnico organiziranega planinstva na Koroškem. Branik proti germanizaciji Slavnostni govornik večera je bil dr. Matjaž Kmecl, znan planinec, pisatelj, profesor, sploh pa srčen prijatelj koroških Slovencev. Uvodoma je napel lok od planincev Tume in Ku-gija do Prušnikovih gamsov na plazu, od Julijcev do Karavank, ki so vselej bile tudi zatočišče, najsi v času Miklove Zale ali pa slovenskim partizanom v boju proti nemškemu okupatorju. Slovensko planinstvo je v času avstro-ogrske monarhije igralo pomembno narodnoobrambno vlogo kot branik proti osvajalnim in potujčevalnim načrtom avstrijsko-nemškega planinskega društva. Po bridki in burni zgodovini ima SPD »Celovec« danes pomembno mesto pri preseganju meja in predsodkov, 100 LET SLOVENSKEGA PLANINSTVA NA KOROŠKEM Slovenci smo narod planincev Začelo seje pred sto leti. Organizirano planinstvo med koroškimi Slovenci. Ob zibeli so stale osebe, ki so se zavedale, da je treba domače gore varovati in braniti pred potujčevalnimi, ger-manizacijskimi apetiti nemškega in avstrijskega planinstva. To je bil čas, ko so gore postale cilj nacionalistične ideologije, kar se je odražalo v načrtnem prilaščanju gorskih površin, gradnji nemških gorskih postojank ter v rigoroznem in grobem ponemčevanju gorskih, ledinskih, planinskih in krajevnih imen. Podpredsenik PZS Franc Erkar je našim planincem izročil priznanje saj stoji na trdnih temeljih. Za Kmecla je stoletnica organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem tudi osebni praznik, tudi zato, ker si je Sv. Lenarta pod Olšovo izbral za osebnega svetnika. Poslovodja SPZ Janko Malle je omenil predvsem kulturno razsežnost slovenskega planinstva na Koroškem. Vselej je skrbelo za slovenski značaj juž-nokoroškega gorstva, ker je preprečevalo njegovo načrtno Dr. Matjaž Kmecl ponemčevanje, s tem pa gore ohranilo kot del slovenske kulture. Planinsko društvo je tudi pri ohranjevanju naravne dediščine vodilno in svoje poslanstvo udejanja na različne načine. S pohodom na Arihovo peč ohranja antifašistične tradicije koroških Slovencev, s stiki s planinci v Sloveniji in v Avstriji pa krepi medsebojno spoštovanje. Slovenska prosvetna zveza in Slovensko planinsko društvo sta skupaj izdala almanah »Na planine vleče me srce ...«, ki bo del knjižnega daru SPZ. Almanah in številne sodelavce je javnosti predstavil urednik almanaha Jože Rovšek. Predsednik SPD Celovec Han-zi Lesjak, v tej funkciji je nasledil Luba Urbajsa in Franca Kropivnika, je spomnil na dej-stvo, da znamenita gorska markacija »rdeč krog z belim poljem« prihaja iz Koroške. Uvedel jo je Knafeljc. Zahvalil se je ustanoviteljem SPD Celovec, predvsem pa dolgoletnemu in zdaj častnemu predsedniku Lubu Urbajsu. SPD Celovec je vselej presegalo meje. Včlanjeno je tako v Zvezo avstrijskih alpinskih društev kot tudi v Slovensko planinsko zvezo. Slovenski planinci, predvsem gorenjski, so svoj-čas krepko pomagali, da je zrasla koča na Bleščeči. V četrtek je v imenu Slovenske planinske zveze društvu čestital podpredsednik Franc Erkar, med voščilci pa so bili tudi planinci iz Dovjega in Mojstrane. Slovenskemu planinskemu društvu pa čestita tudi uredništvo Slovenskega vestnika, saj smo z njim najožje povezani in se čutimo tudi kot njegovo glasilo. Franc Wakounig ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA Tudi letošnji seminar o samozavesti in pomenu slovenščine Ženske so se ga navadile in postal je nepogrešljiv, ta vsakoletni seminar, ki ga pripravlja Zveza slovenskih žena običajno kje ob morju, saj je novembra vsak sončni žarek dobrodošel, vonj po morju in cipresah pa še dodatno pričara svojevrstno vzdušje. Hotel »Lucija« v kraju Lucija pri Portorožu je bil ravno pravšen za skupino petdesetih žensk iz vse Koroške, ne prevelik in ne premajhen, tik ob morju in s prijaznim gostinskim osebjem. In tako smo kar kmalu po prihodu -veliko se jih je pripeljalo z osebnimi avtomobili, druge s Sienč-nikovim avtobusom in že kar »hišnim« šoferjem Hanzijem -poslušale prvo predavanje. Pripravila ga je mag. Sonja Novak-Lukanovič, sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, naslovila pa gaje »Samozavest in uporaba slovenščine - položaj, vloga in vrednotenje slovenskega jezika«. Njen prikaz uveljavljanja slovenščine kot uradnega jezika je bil izredno zanimiv, saj se ob njegovi današnji samoumevnosti včasih ne zavedamo, da se je resnično uveljavil na vseh plateh družbenega življenja šele v tem stoletju. Vezanost narodnostne identitete na jezik pa je treba dandanes pojmovati širše kot nekoč - pripadnost narodu ni nujno vezana nanj, saj poznamo dovolj primerov, ko se potomci slovenskih izseljencev prištevajo k Slovencem, čeprav jezika ne obvladajo. O odnosu do tujih izposojenk v besedišču pravi Novak-Lukmanovičeva, da so v vsakem jeziku nekaj normalnega; jezi se širi in bogati; v zgodovini sta imela največji vpliv na naš jezik latinščina in nemščina, danes igra to vlogo angleščina. Tako kot povsod po svetu je tudi Slovenija sredi globalizacije, mladina uporablja slang z angleškimi besedami (kdo jih ne pozna: full cool, shit,...). Kako obraniti slovenski jezik pred pretiranimi in nezaželenimi vplivi? Zaradi prostorske majhnosti, prometne izpostavljenosti, telekomunika- cij itd. je to silno težko, zato je vedno znova slišati zahteve po zakonski ureditvi rabe slovenščine. Proti koncu predavanja pa je mag. Novak-Luka-novičeva še postavila vprašanje, kako bosta slovenski jezik in kultura preživela ob vključevanju Slovenije v Evropo. Drugega dne pa je mag. Milena Kejžar psihološko razčlenila sestavine našega ravnanja v situacijah (v položajih, so nas popravili), ko smo omahljivi, ko si ne upamo prav spregovoriti v slovenščini. Kaj se tedaj dogaja z nami, kako preprečiti naše slabo počutje, kaj storiti? S takim zavestnim razmišljanjem bi se morali večkrat ukvarjati. Posebno veselje pa je ženskam pripravil slovenski pesnik Marjan Pungartnik, ki jim je zlahka dokazal, da v vsaki tiči pesnica. Ženske je znal motivirati, da so prelile na papir čudovite pesniške besede, ki jih je Pungartnik znal preliti v pravcate pesnitve. Družabnost pa bi ne bila družabnost, če bi ne šle še na supergalamega večerjo k Pavletu v Piran. Okusne ribe in dobro vino enostavno spadajo k izobraževalnim dnevom! Pred večerjo pa smo si ogledale še novo galerijo v Piranu, Pungart-nikovo odkritje Zlatka Obed z Opčin, manjšinka iz Italije torej, pa je brala iz svojih pesmi. Nasvidenje na naslednjem seminarju leta 2001! S. IV. Pesnik Marjan Pungartnik Ženske so pozorno sledile predavanju Mag. Sonja Novak-Lukanovič Mag. Milena Kejžar PLES DVOJEZIČNE TRGOVSKE AKADEMIJE Mladina je bila s peedy Dvojezična trgovska akademija v Celovcu, ki je letos slavila 10 letnico obstoja, je preteklo soboto odprli plesno sezono koroških Slovencev. Na letošnji ples, ki je pomemben dogodek za maturantke in maturante, so se dijaki in dijakinje dobro pripravili. Z organizacijo pa so pričeli že v poletnih mesecih - dogovor z glasbenimi skupinami, vabila, prigrizek, srečolov, točilnica idr. Po tradicionalni polonezi je bil prvi ples, hčerke z očeti in sinovi z materami. V vseh gostinskih prostorih sindikalne hiše so se gnetli obiskovalci, med njimi veliko šolske mladine, starši, nekdanji maturantje in drugi. Za dobro razpoloženje v veliki dvorani in na parketu je skrbel priljubljeni narodnozabavni ansambel »Stopar« iz Slovenije in skupina »Carinthia Prijetno so se imele Neži, Neža in Neži iz Bilčovsa Dekle v lascivni plesni obleki Band« s pevko Ali Gaggl, ki sta odlično zabavala plesne pare do jutranjih ur. Plesa so se udeležili tudi številni častni gostje, med njimi konzul RS Jure Zmauc, deželni glavar Jörg Haider, državni poslanec Dieter Antoni, inšpektor Teodor Domej, predsednika Bernard Sadovnik in Marjan Sturm, direktorji drugih šol ter razni predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja koroških Slovencev. M. Š. Maturantke in maturantje so nazdravili na ples Slike: Štukelj PROJEKT SPZ V PREŠERNOVEM LETU Osrednji koncert, monodrama in erotična besedila Letošnja 200-letnica Prešernovega rojstva je kot rdeča nit spremljala in usmerjala kulturno delovanje koroških Slovencev, naj bo to na krajevni ali pa na centralni ravni. Slovenska prosvetna zveza je skupaj z glasbenim gledališčem Gabrijel pripravila večplasten projekt, posebej poimenovan po Francetu Prešernu. Projekt »France Prešeren« je zasnovan tridelno z mozaičnimi kamni »Kam?«, »Srečanje« in »Dekletom«. Na sporedu je šest prireditev. Projekt sta javnosti predstavila Janko Malle, poslovodja SPZ in Gabrijel Lipuš, vodja glasbenega gledališča »Gabriel«. »KAM?«: Edina točka prvega delaje osrednji koncert SPZ. Zasnovan je kot simbioza med običajno in inovativno koncertno zvrstjo. V prvem delu osrednjega koncerta bodo zbori kot MePZ »Podjuna«, MoPZ »Valentin Polanšek« in Radiški fantje« peli Prešernove pesmi. V drugem delu pa bo Ansambel VOX pel nove kompozicije Prešernovih pesmi, ki jih je uglasbil Ljubljančan Dečo Žgur. Scenarij za osrednji koncert je napisal Andrej Kokot. Osrednji koncert bo na dveh krajih: 26. novembra popoldne v kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu, in 3. decembra ob 14.30 v pli-berškem Kulturnem domu (3. december je Prešernov rojstni dan). »SREČANJE«: to geslo velja za monodramo »Srečanje s Prešernom«. Kdor tega čudovitega utrinka izpod peresa Matjaža Kmecla ter v osebi igralca Jožefa Ropoše še ni videl, naj se drevi ob 19.30 poda v celovški Napoleonstadl, jutri, 24. novembra pa ob isti uri v žitraj-ski KUMST. Priložnost za ogled monodrame bo še v četrtek, 30. novembra, ob pol osmih zvečer v farni dvorani v Pliberku. »DEKLETOM«: tretji in zadnji del projekta je namenjen erotični poeziji Franceta Prešerna ter Sonetnemu vencu. Oboje bosta v okviru literarno-glasbenega večera predstavila igralca Magda Kropiunig in Jožef Ropoša ter glasbeno gledališče »Gabriel« skupno s Pol-detom Bibičem. Večer bo v petek, L 12. 2000, v Musilovi hiši v Celovcu, pričetek ob 19.30 uri. O geslih, ki zaznamujejo posamezne prireditve, je Janko Malle dejal, da so usmerjena v prihodnost, vezana na brezčasno dimenzijo vprašanja, kam v kulturi in nasploh kot narod gremo? Odgovora da ne pričakuje. Herezijske misli? Pripravljene odgovore pa je poslovodja SPZ imel na nekatera odprta vprašanja. Na primer, ali je 8. februar, dan Prešernove smrti, resda najbolj idealen dan slovenskega kulturnega praznika. Malle je dejal, da imamo Slovenci svojstven odnos do smrti. Zato naj bo dovoljena misel, da bi morda slovenski kulturni dan prenesli na 3. december, to je Prešernov rojstni dam Na vprašanje, ali je misel o poklicnem gledališču med ko- PRED PREMIERO NA RADIŠAH Zakaj je Lidija streljala? Naslov petkove predstave mladinske igralske skupine na Radišah je sicer Lidija ali zakaj si streljala, a daleč od gornjega naslova ni. Mladi Ra-dišani so inovativni ali bolje, ustvarjalni. Letos niso posegli po kakem že uveljavljenem delu in so poustvarjalnost zamenjali z lastno ustvarjalnostjo. Posegli so v današnjo družbo in poskušajo pokazati kam le-ta lahko privede posameznika. Kot nam je povedala režiserka Alenka Hainova, je predstava plod improvizacij mladih - igralcev skupine. Z njo želijo prestopiti običajno gledališče. V ta namen bo tudi sicer klasična postavitev ne- koliko drugačna. Gledalci se bodo gibali (obračali) v smeri štirih prizorišč, doživeli bodo latentno, skrito agresijo družbe oz. njenih segmentov, namen in smisel predstave pa bo prepuščen njihovemu razmišljanju. V tej predstavi nastopa šest igralcev, tri dekleta in trije mladeniči, razmerje v igri pa je 4 proti 1 v korist družbe, da policaja ne štejemo. Igra je samo za ljudi, ki že prenesejo agresijo (streljanje), zato, prosimo, otroke pustite doma. Prenežni so še, da bi vse to lahko prenesli brez stresa. Mladi Radišani vas vabijo na petkovo predstavo! NOVA ZGOŠČENKA RAJKA STROPNIKA Izraz preseganja ozkosti meja »Koroška - moja dežela« je naslov zgoščenke, ki jo je minuli petek, 17. novembra, predstavil Rajko Stropnik v pli-berškem Kulturnem domu. Rajko Stropnik, Korošec, Slovenec, ki kulturno, narodno in sorodstveno korenini na obeh straneh državne meje, se je v sedemdesetih letih kot komet pojavil na slovenski popevkarski mavrici. S pesmimi, v katerih je tematiziral kritični narodnopolitični položaj zamejskih rojakov, se je močno uveljavil tudi med koroškimi Slovenci. Besedila za pesmi so mu pisali predvsem Anita Hudi (Anzej etc.), pa Mitja Šipek in Albin Kranjc, nekaj pa sam. Rajko Stropnik je do danes ostal zvest glasbi, omenjena nova zgoščenka pa je močno obarvana v ameriškem country- stilu, pa čeprav je Koroška ostala njegova velika ljubezen. Za glasbeni okvir dobro obiskane predstavitve zgoščenke je poskrbel Oktet Suha, ki ima v repertoarju mnogo Anitinih in Rajkovih pesmi, povezoval pa je Jokej Logar. Wafra Rajko Stopnik Foto sv CAFE PAZZO - RAZSTAVA DEL HELMUTA BLAŽEJA Harmonično igranje Priljubljena kavama Pazzo v Pliberku nudi predvsem manj znanim umetnikom autodidaktom iz domače okolice možnost, da se s svojimi deli predstavijo širši javnosti. Domačin Helmut Blažej, po poklicu mizar, se že nekaj let ukvarja s slikarstvom. Medtem ko je v začetni fazi slikal pretežno predmetno, se je v zadnjih letih vedno bolj razvijal v abstraktno smer. Njegove slike so deljene na roškimi Slovenci še zmeraj naseljena tam nekje med utopijo, herezijo in oknom, skozi katerega bi metali denar, sta Malle in Lipuš menila, da so se okoliščine, predvsem pa potrebe spremenile in da poklicno slovensko gledališče na Koroškem ne bi smelo več biti neuresničljiva želja. Seveda brez pomoči iz Slovenije ne bi moglo obstajati. A iz zornega kota kulture bi to bila najboljša pomoč za kulturno rast koroških Slovencev. Franc Wakounig tri dele in zaznamujejo trideljnost človeške duhovnosti in duševnosti. Motive črpa iz vaškega okolja in prelepe podjunske narave. Rdeča barva oziroma ploskev signalizira neke vrste motnjo v hrepenenju po harmoniji. Umetnik tudi slika na stare lesene deske, ki dajo umetninam še poseben čar in sporočilo. Razstava je na ogled do 5. januraja 2001. M. Š. Umetniku Helmutu Blažeju je pri srcu harmonija foio:stukeii ROJSTVO V ŠENTJAKOBU Z zmajem k soncu Deset deklic, tam nekje do ali okrog desetih let, se je preteklo soboto prvič predstavilo v farni dvorani v Šentjakobu. Z odra navzdol smo gledali široko sceno s številnimi dežniki, med njimi pa otroke, ki si želijo sonca. Pa je Maja poslala zmaja (tistega papirnatega, tetra-edrske) k soncu, naj jim vendar je sonce poslalo svoje svetle in tople žarke. Povsem preprosta zgodbica Janeza Bitenca, bolj poznanega kot komponista glasbe za otroke, je na šentjakobskem odru zaživela v polnem otroškem sijaju. Kako je prišlo do uprizoritve, je seveda druga zgodba. Nastopajoče deklice so v glavnem je steklo. Tako kratko ni bilo, saj so vse deklice prvič nastopale v kaki predstavi. Toda po dobre pol leta je predstava tu. Vse, prav vse »igralke« so se zelo potrudile. Nekatere (Veter) so še posebej izstopale. Tamara, Maja, Tanita, Jana, Nina, Ana, Vera, Lena, Lisa in Ljilja-na so bile junakinje večera. Zasenčile so celo oblikovalko tona Evo Moschitz, kostumerko in scenografko Evelino Batista-Abazza in lučnega mojstra Marjana Stickra. pošlje tako željene sončne žarke. Na njegovi poti nastopijo veter, oblaček, oblak, temni oblak in drugi oblaki, toda zmaj(ček) vendar uspe izročiti soncu Majino pismo in taji odgovori. Dežniki v prizorišču se zaprejo in nastopi veselje, ker vse učenke ljudske šole. Učiteljica Katarina Sticker je spoznala potrebo in njihove sposobnosti in društvu »Rož« predlagala uprizoritev. Slovenska prosvetna zveza je društvu pomagala z angažmajem režiserke Alenke Hainove in delo V Šentjakobu se je torej rodila otroška igralska skupina. Upajmo, da ne bo ostala samo dekliška in da bomo spomladi slišali, da že vadi novo predstavo, čez eno leto pa si jo bomo s ponovnim navdušenjem ogledali. J. R. 70 LET JANEZA PETJAKA Zborovodja, organist, skladatelj in zidar Minulo nedeljo, 12. novembra, točno na svoj sedemdeseti rojstni dan, je znani pevovodja, organist, skladatelj in harmo-nizator Janez Petjak iz Štebna pri Globasnici stal v središču čestitk. Pri Šoštarju v Globasnici so se zbrali pevci, drugi kulturniki, znanci, prijatelji in vaščani in mu izrekli zahvalo za njegov pomemben doprinos h kulturni rasti koroških Slovencev predvsem na zborovskem oziroma pevskem področju. Janez Petjak že nad 50 let vodi najrazličnejše zbore v domači okolici, mnoge od njih je tudi ustanovil. Dejstvo, da si je ob vsem tem kulturnem oz. glasbenem angažmaju, saj je poleg tega uglasbil nad 200 pesmi ter pet maš, služil kruh kot zidar, priča o polnosti njegovega življenja. Njegovo ge- slo je bil Gregorčičev verz: »... kar more, to mož storiti je dolžan«. V nedeljo so se zbrali zbori, ki jim je Janez Petjak kot zdajšnji ali kot nekdanji vodja vtisnil svoj pečat. To so Moški pevski zbor »Franc Leder Lesičjak« v Šteb-nu, cerkveni zbor iz Štebna, zbor upokojencev v Pliberku, cerkveni zbor v Šentlipšu, ter Mešani pevski zbor »Peca« v Globasnici pod vodstvom Dominika Hudla. Štebenjski moški zbor in globaški mešani zbor je ustanovil Janez Petjak. Slavljenec je že v mladih letih kazal dar za glasbo in čeprav je bila doma pri Kojžru le kajžarska hiša, kjer pa se je veliko pelo, gaje družina podpirala, da se je začel učiti harmonija pri domačem organistu. Po vojni je eno zimo obiskoval orglarski tečaj v Celovcu ter večmesečni zborovodski tečaj v Ljubljani. S to popotnico glasbene izobrazbe se je podal na dolgo zborovodsko in skladateljsko pot med svoje koroške rojake. V nedeljo so se mu zahvalili za vse, kar je storil na pevsko-glasbenem področju. Med gratulanti so bili v prvi vrsti zbori, predsednika društev iz Štebna in Globasnice Hubert Dumpelnik in Štefan Božič, predsednik KKZ Janko Zerzer, predsednik NSKS Bernard Sadovnik, ki mu je podelil priznanje Narodnega sveta, Ivo Bizjak iz Slovenije, zborovodski sovrstnik in prijatelj Hanzi Kežar ter globaški župan Pavel Robnik. John Winchester, Američan v Šentlipšu, mu je poklonil kratek esej, dvorana pa mu je zapela pesem »Rož-Pod-juna-Zila«. Franc Wakounig KPD DRAVA IZ ŽVABEKA vabi na KONCERT adventnih in duhovnih pesmi 7.12. 2000, ob 19 uri v farni cerkvi v Žvabeku. Sodelujejo: MePZ Gorotan iz Šmihela, cerkveni zbor Žvabek, Oktet Suha, Pevsko-instr. skupina KPD Drava, Dvojezični otroški zbor iz Žvabeka Soprireditelj: 0RF Izkupiček je namenjen za Madagaskar Predsednik SKD Globasnica (desno) čestita Janezu Petjaku z darilom. MLADINSKI DOM Filmski večer mladih V Mladinskem domu že nad petnajst let deluje filmski krožek. Vsako leto člani krožka posnamejo nekaj kratkih filmov, s katerimi nastopajo na raznih srečanjih. (O nastopu v Izoli smo poročali pred kratkim). Do sedaj so posneli 54 kratkih animiranih in igranih filmov. Pretekli četrtek so v klubskem prostoru organizirali filmski večer, na katerem so predstavili filme pretekle sezone. Bera je bila zelo bogata in po izjavi mentorja je bilo preteklo leto za krožek eno najbolj uspešnih. Namen filmskega večera pa ni bil samo ogled filmov na velikem zaslonu, temveč tudi motivacija za nadaljnje delo - torej neke vrste začetek nove sezone. Ravnatelj mag. Jože Blajs je pozdravil mlade obiskovalce in goste iz Ljubljane - bili so to mentor Ciril Murnik, vodja strokovno-programske komisije filmskega oddelka pri Skladu RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost Peter Jarh in sodelavec Miha Klep, ki je skrbel za tehniko - in na kratko orisal program večera. Poleg filmov domskega krožka so bili na programu tudi trije filmi Osnovne šole Nove Jarše, kjer je prav tako mentor Ciril Murnik. Ogled filmov je bilo posebno doživetje. Obrazi, ki jih vidiš vsak dan v domu, so naenkrat na velikem platnu sredi neke zgodbe ali igre že nekaj fascinirajočega in tudi pri mladi publiki je bilo to začutiti. Videli smo naslednje filme: dva kratka, duhovita animirana filma »Škarjice« in »Prevarane«, igrane filme »Moj srček«,-»Kamera: ON«, »Rasti, odrasti« in »Očka« iz delavnice Mladinskega doma in igrane filme: »Kruh«, »V kletki« in »Blazno resno« iz filmske delavnice OŠ Nove Jarše. Filmi so se ukvarjali s temami mladih kot so odraščanje, ljubezen, huda doživetja, solidarnost idr. Kot smo izvedeli ta večer, pa bosta film »Očka« in eden od animiranih filmov sodelovala na filmskem tekmovanju v Ženevi. Upamo, da tudi uspešno. Po tej poti se zahvaljujemo mentorju in Slovenski prosvetni zvezi za podporo. Pred kinodvorano v Izoli: (z leve: Katja Smrtnik, Helen Dolinšek, Jana Velik, Julia Velik, Tanja Urank, doc. dr. Naško Križnar, mentor Ciril Murnik in Matej Krevs France Prešeren Skupni projekt Slovenske prosvetne zveze in Glasbenega gledališča Gabrijel 200-letnica rojstva je povod za večplastno praznovanje enega najbolj pomembnih slovenskih pesnikov. Vrsta prireditev je njemu posvečenih tako na Koroškem kot v Sloveniji. Med 23. novembrom in 3. decembrom pa bo o Prešernu kar nekaj različnih prireditev, ki se bodo zvrstile po raznih krajih dvojezičnega ozemlja. Projekt zajema tri gledališke predstave, glasbeno-literami večer in dva koncerta. Pripravila sta ga Slovenska prosvetna zveza in Glasbeno gledališče Gabriel. Četrtek, 23. novembra 2000, 19.30, Celovec, Napoleonstadel: M. Kmecl: »Srečanje s Prešernom«, monodrama Petek, 24. novembra 2000, 19.30, Žitara vas, Kumst, M. Kmecl: »Srečanje s Prešernom«, monodrama, soprireditelj: Kumst Nedelja, 26. novembra 2000, 14.30, Šentjakob, kulturni dom, osrednji koncert »Kam?«, soprireditelj: SPD »Rož« Četrtek, 30. novembra 2000, 19.30, Pliberk, farna dvorana, M. Kmecl: »Srečanje s Prešernom«, monodrama, soprireditelji: SPD »Edinost« Pliberk, MePZ »Podjuna« Pliberk, MoPZ »Kralj Matjaž«, VOX Petek, L decembra, 19.30, Celovec, Musilova hiša, »Dekletom«, literamo-glasbeni večer, prireditelja in producenta: Glasbeno gledališče GABRIEL, Slovenska prosvetna zveza Nedelja, 3. december 2000, 14.30, Pliberk, Kulturni dom, osrednji koncert »Kam?«, soprireditelji: SPD »Edinost« Pliberk, MePZ »Podjuna« Pliberk, MoPZ »Kralj Matjaž«, VOX PRIREDITVE ČETRTEK, 23. 11._______________ DUNAJ, Palais Wilczek 19.00 Premišljevanje o Francetu Prešernu. Predavata Wilhelm Baum in Janko Messner CELOVEC, Napoleonstadl -SPZ, MTG 19.30 Monodrama M. Kmecl: »Srečanje s Prešernom«. Igra: Jožef Ropoša. PETEK, 24. 11._________________ CELOVEC, Mestna galerija 17.00 Razstava Renoir-Guino. Vodi: Janja Zikulnig ROŽEK, galerija Šikoronja 18.00 15 let galerije Šikoronja. Vernisaža. Umetniki: Valentin Oman, Giselbert Hoke, Gustav Januš, Caroline, Jože Ciuha, Hugo Wulz, Bogdan Borčič, Janez Bernik; igra duo Tonč Feinig REBRCA, Mladinski center 19.00 Literarni in igralski večer: Peter Ternovšek in MoPZ Trta BOROVLJE, boroveljski grad 19.00 Predstavitev knjige Tuscharja »Jedn Kindl sai Sterndle« ŽITARA VAS, Kumst -SPZ, KUMST 19.30 M. Kmecl: »Srečanje s Prešernom«. Igra: Jožef Ropoša RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše 20.00 Premiera igre »Lidija ali zakaj si streljala«. Nastopa mladinska gledališka skupina SPD Radiše; režija: Alenka Hain; rezervacija zaželjena! SOBOTA, 25. 11.________________ ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž 18.00 Premiera gled. predstave »Velika želja male mavrice«. Nastopa otr. gled. skupina SPD Šentjanž RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše 20.00 Ponovitev igre »Lidija ali zakaj si streljala« NEDELJA, 26. 11._______________ ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž 10.00 Ponovitev »Velika želja male mavrice« ŠMIHEL, farna cerkev 10.00 Izvedba maše Edija Oražeja. Izvaja: razširjeni Dvojezični zbor ŠENTJAKOB, kulturni dom - SPZ 14.30 Osrednji koncert. 200-letnica rojstva Franceta Prešerna. Sodelujoči: MePZ Podjuna, MoPZ Valentin Polanšek, Radiški fantje, V0X, Gabriel Lipuš & band in godalni kvartet Feguš iz Maribora VOGRČE, farna dvorana -KKD Vogrče 14.30 »Rdeča kapica«. Otr. gled. skupina KKD Vogrče BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 17.00 Gled. predstava »Mali vitez« (Niko Küpper). Nastopa otroška skupina SPD Borovlje; režija: Niko Küpper TOREK, 28. 11._________________ CELOVEC, Evropska hiša - J. F. Perkonig-Gesellschaft, založba Drava, kult. oddelek pri deželni vladi 19.30 Dvojezično branje »Schneläufer« s Christiane Janach in s preva-jalko Sonjo Wakounig___________ ČETRTEK, 30. 11._______________ CELOVEC, na univerzi, soba 144 18.00 Predstavitev skupnega projekta univerze Celovec in Inštituta za narodnostna vprašanja Ljubljana CELOVEC, v prostorih ZG In ZRG za Slovence - Združenje absolventov Zvezne gimnazije za Slovence 19.00 Redni občni zbor CELOVEC, v knjigarni Mohoijeve 19.00 Vernisaža slikarskih del Hermana Germa »Na krilih barve« Vetrinj, dvorana fresk - KKZ, SPZ 19.30 Prešeren 2000. Berejo: Maja Haderlap, Martin Kuchling, Fabjan Hafner; Glasba: Bernarda Fink (glas) in Janez Gregorič (kit.) PLIBERK, farna dvorana - SPZ 19.30 M. Kmecl: »Srečanje s Prešernom«. Igra: Jožef Ropoša GRADEC, v klubskih prostorih -KSŠŠG 20.00 Redni občni zbor PETEK, 1. 12.__________________ ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, Višja šola 8.30 Dan odprtih vrat. Vodstvo po šolskih prostorih in prigrizek. Nadaljna vodstva ob 9.30 in 10.30 ŠENTJANŽ, k & k - Zveza slovenskih žena 18.00 Razstava. Čipke-Tiffany-Klobučevina. Domače umetnice predstavljajo svoja dela CELOVEC, Musilov dom - SPZ 19.30 Lit. glasbeni večer »Dekletom« BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka 19.30 Premiera »Deset zamorčkov«. Mladinska skupina SPD Bilka ŠENTJANŽ, k & k - SPZ, KKZ, k & k 19.30 Prešeren 2000. Berejo: Maja Haderlap, Martin Kuchling, Fabjan Hafner; Glasba: Bernarda Fink (glas) in Janez Gregorič (kit.) SOBOTA, 2. 12.________________ GLOBASNICA, pri Šoštarju - SKD Globasnica 17.00 Plesni tečaj; vodi Gregej Krištof CELOVEC, Klagenfurter Ensemble - SKD Celovec 16.30 Mali princ. Nastopa lutkovna skupina Mi smo Mi SKD Celovec ŠMIHEL, farna dvorana - KKZ, SPZ, KPD Šmihel 19.30 Prešeren 2000. Berejo: Maja Haderlap, Martin Kuchling, Fabjan Hafner; Glasba: Bernarda Fink (glas) in Janez Gregorič (kit.) BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka 19.30 Ponovitev »Deset zamorčkov« HODIŠE, v grajski štali - SPD Zvezda 20.00 Irish & Scottish Folk evening NEDELJA, 3. 12. ŠENTPRIMOŽ, pri Voglu 11.00 Adventno srečanje upokojencev Podjuna. Nastopajo: »Korenine« SPD Danica PLIBERK, kulturni dom - SPZ 14.30 Osrednji koncert. 200-letnica rojstva Franceta Prešerna. Sodelujoči: MePZ Podjuna, MoPZ Valentin Polanšek, Radiški fantje, V0X, Gabriel Lipuš & band in godalni kvartet Feguš iz Maribora 21./ 22. 12. Bachov »Božični oratorij« v Celovcu IV/! ešani pevski zbor SPD »Danica« iz Šent-IVI primoža in zbor koroških madrigalistov (Madrigalchor Klagenfurt) pripravljata za četrtek in petek 21. in 22. decembra 2000 Bachov »Božični oratorij«. Nastopala bosta v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu. Zbor madrigalistov je ob začetku letošnjega leta - leto srečanja - povabil MePZ »Danica«, da bi skupno izvedla ob 250-letnici smrti velikega baročnega skladatelja J. S. Bacha eno njegovih najznamenitejših del, »Božični oratorij«. Bach je umrl 28. julija 1.1750, star komaj 65 let. Ustvaril je okoli 1000 del, med največje zborovsko-orkestralne stvaritve, ki jih ima glasbena zgodovina, pa šteje gotovo Bachov »Božični oratorij«. Zbora ga bosta izvajala skupno s solisti in z orkestrom »Orpheus Kammerorchester Wien« (člani orkestra bodo deloma igrali na originalnih baročnih glasbilih) pod vodstvom Klausa Kuchlinga. Ne zamudite edinstvenega glasbenega užitka! Vstopnice so že v predprodaji pri pevkah in pevcih ter v pisarni Slovenske prosvetne zveze (Danica Kežar) in Krščanske kulturne zveze (Michaela Fugger) v Celovcu. PRAZNUJEJO! Klara Stöcklitsch iz Železne Kaple - rojstni dan; Janez Pet-jak iz Globasnice - 70. rojstni dan; Hanzi Egartner iz Gorinčič - rojstni dan; Cecilija Poschinger iz Borovelj -50. rojstni dan; Katrca Sušnik iz Boro-vij pri Pliberku - dvojni praznik; Marija Jernej iz Črgovič - rojstni dan; Katarina Kordež iz Male vasi - rojstni dan; Katarina Jelen iz Libuč - rojstni dan; Marija David iz Vogrč - rojstni dan; Anton Pukl iz Dvora pri Šmihelu -rojstni dan; Viktorija Granik iz Celovca - rojstni dan; Katarina Borovčnik iz Libuč - rojstni dan; Marija Vodivnik iz Vogrč - 90. rojstni dan; Tomaž Petrač iz Stebna - 70. rojstni dan; Hani Schau-nig s Kopanj nad Ledincami - osebni praznik; Marija Smrečnik iz Čepič -rojstni dan; Sandra Golavčnik iz Stare vasi - 16. rojstni dan; Rozalija Tum-nitz iz Srej - rojstni dan; Maks Oraže z Borovnice v Selah - rojstni dan; Kati Oraže iz Sel - rojstni dan; Katri Roblek s Kota - rojstni dan; Hanzi Haller iz Ovčine nad Baškim jezerom - rojstni dan; Marija Sienčnik iz Dobrle vasi -rojstni dan; Katarina Turner iz Dobrle vasi - rojstni dan; Alojz Raschun iz Mlinč - rojstni dan; Vinko Kokot z Žihpolj - rojstni dan; Brigita Prusnik iz Podrajtram - rojstni dan; Andrej Kokot iz Celovca - rojstni dan; Engelbert Wasner iz Sel - rojstni dan; Dl Kristijan Ogris z Dunaja - rojstni dan; dr. Marija Spieler iz Čelovca - rojstni dan. Slovenski vestnik čestita! Slovenski vestnik - usmerjenost tista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNICA Sonja Wakounig...............................(-50) Tajništvo......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40) Prireditve ................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 23. 11.118.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 24. 11.118.10 Utrip kulture____ SO 25. 11.118.10 Od pesmi do pesmi - ... NE 26. 11.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena PO 27. 11. | 18.10 Kratki stik____ TO 28. 11.118.10 Otroški spored___ SR 29. 11. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored______________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 26.11.113.30 ORF 2 • Misijonar Peter Opeka. • Filmski krožek »Mladinski dom«. • Janez Petjak, glasbenik iz Štebna 70-let-nik. • Napovedani prazniki koline. • Dob-Ijani uspešni tudi v Evropskem pokalu? PO 27.11.13.05 ORF 2,16.00 TV SLOl (Pon.) RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnat 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 24.11.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Glasba 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Musič for the masses 23.00 The rest of the day 24.00 Tamera (pon.) 01.00 So-undtrack tedna_________________________ SO 25.11. I Forum: Simpozij v Osojah -Thomas Zaunschirm „Aszendent Schönheit« 11.00 BBC News 11.30 Glas od gore in iz dole: V pogovoru Mihi in Emi Misch-kulnig in Bilčovsa 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta NE 26.11.1 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Speci- al: Evropa od spodaj 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 BBC News 20.06 Sunday Loops 22.00 For tho-se about to rock 24.00 Glasba__________ PO 27.11.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Diditalizaci-ja ljudske zavesti 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Glasba 24.00 Forum: Simpozij v Osojah - Thomas Zaunschirm „As-zendent Schönheit«(pon.)_______________ TO 28.11.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: World mušic 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Kak-koi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Glasba 21.30 Planet mušic 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfal-ter 24.00 Glasba_______________________ SR 29.11.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: Jazz 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Medi- terraneo 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Special: Evro-pa od spodaj (pon.) 01.00 Glasba_______ ČE 30.11.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Club Karate 23.00 Glasba LOBNIK - OBIRSKO Neizmerna žalost ob smrti Eli Knes Globoko nas je pretresla vest, da nas je zapustila Eli Knes, Sabodinova gospodinja iz Lobnika. 13. oktobra je nenadoma umrl njen mož Rudi, 12. novembra pa smo dobili grozljivo vest, da je za vedno odšla tudi Eli. »To ne sme biti res,« so bile prve besede svojcev, a smrt je neizprosna. Eli se je rodila 13. januarja 1954 kot drugi od petih otrok Kristina in Marije Brumnik na Obirskem. Po obveznem šolanju se je Eli odločila za poklic kuharice. Iz prvega zakona zapušča hčerko Marijo in sina Petra. K Sabodinu v Lobnik se je primožila leta 1985. Eli in Rudiju sta se rodili dvojčici Lizi in Kristi. Bila je pridna gospodinja in skupno z možem sta trdo delala na gorski kmetiji. Življenje ni bilo lahko. Eli je bila vsepovsod zelo priljubljena, prijazna, nasmejana in nadvse gostoljubna. Kjer je le mogla, je pomagala in sosedje so jo imeli zelo radi. Rada je zahajala tudi domov na Obirsko k mami ter obiskovala sestri in brata, če pa to ni bilo mogoče, je pa poklicala po telefonu »kako vam kaj gre, kaj pa delate, ste vsi zdravi?« Sabodi-nov dom je v eneme mesecu izgubil gospodarja in gospodinjo. Še pred kratkim, po izgubi moža, je Eli dejala: »Bo že šlo nekako naprej, saj vem, za koga delam, štiri otroke imam, ki me potrebujejo.« Nepregledna množica jo je zadnji torek pospremila k zadnjemu počitku na pokopališču v Železni Kapli. Eli, hvala ti za vse in počivaj v miru! Šestnajstletni dvojčici Lizi in Kristi obiskujeta višjo gospodarsko šolo v Pitzelstättnu pri Golovici. V pomoč njima, ki sta v teku enega meseca izgubili očeta in mater, je Zveza slovenskih žena odprla pri Posojilnici-Bank Borovlje, poslovalnica Celovec, konto, na katerega lahko vplačate svoj prispevek, da bi dekleti ob težki izgubi ne imeli vsaj večjih finančnih težav. Pomagajmo jima v tem težkem času« Št. konta: bančna številka 39102, kto. 1-03.061.215 Slovensko vodstvo skozi razstavo Renoir-Guino Pierre Auguste Renoir (1841-1919), je verjetno eden najbolj priljubljenih slikarjev impresionistične dobe. Koje ostarel, mu je s pomočjo »sposojenih rok« mladega Richarda Guinoja uspelo ustvariti serijo kipov iz gline in brona. Te plastike začasno razstavlja mestna galerija v Celovcu. Slovensko vodstvo z Janjo Zi-kulnig v petek, 24. 11. 2000, ob 17. uri, Mestna galerija Celovec /Stadtgalerie Klagen-furt ČESTITKA 90 let Ane Boštjančič Prejšnji mesec je Ana Boštjančič iz Branče vasi, po domače Zahojnikova mama, praznovala v krogu svoje družine lep jubilej, svoj devetdeseti rojstni dan. Rodila se je 11. oktobra 1910 na kmetiji v Kajzazah, pri Miklavcu, kot najstareja od šestih otrok. S triindvajsetimi leti se je poročila in vzela za moža Boštijevega Bertlna iz Branče vasi, ki je podedoval majhno kmetijo, na kateri sta odtlej skupno gospodarila. Zgradila sta si novo hišo in soseščina se je pri tem izkazala kot prava pomoč. V zakonu se je zakoncema rodilo sedem otrok in jubilantka je -reci in piši - dvajsetkratna babica in sedemindvajsetkratna prababica! Kljub visoki starosti pa je Zahojnikova mama še vedno podjetna in živahna. Morebiti jo je prav težko kmečko življenje ohranilo tako čilo. Vse življenje je bila skromna in je rada pomagala. Družbo ji dela mož, ki je celo tri leta starejši od nje. Rada pa hodi tudi v cerkev in vsako nedeljo obišče sveto mašo v farni cerkvi v Bilčovsu. Njeno številno potomstvo seji zahvaljuje za ves trud in pozornost, ki ju je žrtvovala zanje, ter ji zagotavlja, da je vsem velik vzor. Po tej poti iskrene čestitke, ki se jim iz srca pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika! PRAIZVEDBA MAŠE V ŽELEZNI KAPLI Navdušeno občinstvo, zadovoljen skladatelj Komponiranje maše je in bo zmeraj sodilo med najplemenitejše in tudi najzahtevnejše oblike skladateljskega ustvarjanja. Nagibi so najrazličnejši, med nje sodi tudi zahvala. Prav to je tako pri Ediju Oražeju, ki se je za komponiranje maše odločil, ker je bil pred leti otet iz zemeljskega plazu, ki je prizadel Baj-tiše. Edi Oraže, na poti v Sele, da bi se srečal s pevci Dvojezičnega zbora, se je nenadoma znašel sredi naravne ujme, med vodo, štori in kamenjem, in le za las je ušel smrti. Od tega hudega dogodka je minilo več let in kar je sprva nastajalo v glavi, je bilo potem kot maša prelito v note na papirju. V soboto, 11. novembra, ob šestih zvečer je bila v farni cerkvi v Železni Kapli krstna izvedba Edijeve maše, pel pa je razširjeni Dvojezični zbor pod komponistovim vodstvom. Edi Oraže se je osredotočil na »Gospod, usmili se«, »Svet«, Oče naš« in »Jagnje božje«. Maši se pozna, da je bila za skladatelja velik izziv, ki gaje namenoma iskal. In delo je dobro opravil, saj je maša nedvomno dragocen mozaični kamen v skupni zakladnici slovenske liturgične skladateljske dejavnosti. In izziv je bila maša tudi za zbor. To ne le zaradi zimskih temperatur v cerkvi, ampak ker skladbe precej odstopajo od običajno poznanega, oz. od tega, kar smo zadnja leta na tem področju spoznali novega. Zbor je bil nalogi kos. Izjemno privlačen je predvsem solo pri »Gospodu, usmili se«, ki gaje pela Jana Prušnik. Droban glasek stoji nasproti celemu zboru, kar prošnji daje dodatno dramatičnost. Napetost je občutna tudi pri »Oče našu«, ki jo je stopnjeval še zbor »Obala« iz Kopra, ko je kot prvo pesem v koncertnem sporedu zapel Pahorjev »Oče naš hlapca Jerneja«. Zanimanje za krstno izvedbo maše je bilo precejšnje in po bogoslužju so verniki spontano zaploskali. Župnik Poldej Zunder se je v zelo osebnih besedah zahvalil Ediju Oraže za kompozicijo, pevcem pa, da so žrtvovali dva novčiča časa za petje in za oblikovanje bogoslužja. Edi Oraže se je pri komponiranju maše za strokovni nasvet obrnil na strokovnjake v Sloveniji, med njimi na zborovodjo in skladatelja Ambroža Čopija, ki vodi zbor »Obala« iz Kopra in »Komorni zbor Nova Gorica«. Zbor »Obala«, ki sodi v sam evropski zborovski vrh, o čemer pričajo nacionalna in mednarodna priznanja in prva mesta, je posebej za mašo prišel na Koroško in je imel v soboto zvečer, po bogoslužju, koncert v kapelski cerkvi, v nedeljo pa v slovenskem pastoralnem centru »Cirila in Metoda« v Celovcu, kjer je Dvojezični zbor ponovil mašo. Pevci iz Kopra so v prvem delu peli duhovne pesmi, začenši z »Očenašem hlapca Jerneja«. Na sporedu so bili še »Pater noster« P. Merkuja, »Praise the name of god with a song« A. Koepkeja, »O saluta-ris« V. Miškina, »Psalmus 108« A. Čopija in »In the river of Jordan« R. Hunteja. Drugi del pa je bil namenjen slovenski narodni pesmi, kot »Visoki rej« Lojzeta Lebiča, prekmurski »Venci vejli« ali »San se šetao« ter Gabrijel- čičev »Kralj Matjaž«. S slednjo pesmijo je »Obala« na zborovskem festivalu leta 1999 v Združenih državah Amerike požela posebno priznanje za izjemni umetniški dosežek. Franc Wakounig Razširjeni Dvojezični zbor, pred njim komponiost maše Edi Oraže. Nova, a nenavadna knjiga o Trstu Karl Betram Steiner, novinar in pisec, opazovalec in bohem, občudovalec kulinarike in estetike morbidnosti, pač človek, ki ga meje česarkoli že zmeraj in povsod izzivajo, ki pa omejenost vehementno odklanja, ter fotograf Ferdinand Neumüller sta spet izdala knjigo. Tokrat sta se skušala približati Trstu, ki se še zmeraj, kljub tolikim desetletjem Italije, oddeva v resda razpadajoči blišč ranjke in multikulturne kakanije. Pisec in slikar sta se mestu pod Krasom, kjer izvira reka Timava, približala od strani, ki so turistom manj pristopne, tako rekoč zahrbtno. Iz tega je nastal čudovit literarno-fotografski sprehod skozi stoletja, zgodovino, med mačkami in ljudmi, vse tja do temačnega in zakletega gradu Miramare, ki kot zidan krokar sedi nad čermi Tržaškega zaliva. Knjigo sta Steiner in Neumüller predstavila v nedeljo, 19. novembra, dopoldne v gradiču v Svetni vasi. Knjiga »Triest« je izšla pri založbi Carinthia, stane pa 358 šilingov. Wafra Steiner bere iz svoje nove knjige Samostan v Vetrinju — dvorana fresk, 01.12°bl9-3°h kolk center, Šentjanž v Rožu, ob tg.joh 02.12?b 'M01* Farna dvorana, Šmihel nad Pliberkom, ob 19.30h tv Prešeren Prešeren Preše ren^/ 3.1 i. i 800-8.2.1849 Glasba Bernarda Fink: mezzosopran — samospevi Janez Gregorič: kitara —skladbe na besedila Franceta Prešerna, Maje Haderlap, Martina Kuchlinga in Fabjana Hajnetja Književnost Maja Haderlap, Martin Kuchling, Fabjan Hajher: nekaj Prešernovega, nekaj o Prešernu, nekaj svojega Likovna umetnost Nežika A. Novak: oblikovanje prostora kkz: ODBOJKA/2. ZVEZNA LICA Izkušenost ie bila odločilna Ženska ekipa SK Zadruga Aich/Dob je preteklo soboto igrala v Celovcu proti pomlajenemu moštvu AVC in zasluženo zmagala s 3 : 0. Bolj izkušene Dobljanke so proti šestnajstletnim dekletom dobile prvi niz brez težav s 25 : 18. V drugem nizu so se mladinke AVC nekoliko ujele in celo šle v vodstvo in se uspešno upirale napadom rutiniranih in telesno močnejših Dob-ljank. Celovčanke so niz izgubile tesno z 22 : 25. V tretjem nizu je moštvo iz Podjune zaigralo zelo kompaktno in solidno ter zmagalo s 25 : 20. Razveseljivo pri SK Aich/Dob je, da so v tekmi sodelovala tudi mlajša dekleta, ki na ta način pridobivajo potrebne izkušnje za napredovanje. V nedeljo je ekipa Doba igrala proti Wolfsbergu in odnesla domov obe točki (3 : 1). Kot njihovi moški kolegi so Dobljanke tudi na 3. mestu svoje lestvice v 2. zvezni ligi-vz-hod. S 14 točkami zaostajajo le tesno za vodečim Union CA Siidstadtom (18). Naslednja tekma na domačih tleh bo 2. decembra ob 17. uri proti UWW Dunaj. M. Š. L ji r j / JBBZS a M Im j J E a Legionarka Marjetka Šuler (v sredini) šteje med najboljše igralke FotorStukeij KOŠARKA Nepričakovan poraz in jasna zmaga Prejšnji teden je juniorska ekipa KOŠ poskrbela za presenečenje v negativnem smislu - ekipa je namreč bila od Trga/Feldkir-chen poražena z 68 : 79. Poškodovani Rozman sicer še ni mogel nastopiti, toda to naj ne bi veljalo kot opravičilo. Utrujenost in pomankljiva koncentracija ekipe KOŠ pri metih na koš je nasprotniku omogočila zasluženo zmago. Sedaj postaja tesno za vstop v finalno skupino, čeprav so dane še vse možnosti za 3. mesto, saj so na sporedu še povratne tekme. Sparkasse Feldkirchen -KOS 68 : 79 (25 : 36) / Trifunovič (28), Šporar (14), Perko (14), Brezavšček (12), Blajs, Babič, Jeraj, Vavti, Gomez Ekipa mladincev pri KOŠ pa je poskrbela za razveseljive novice, slavila je namreč že četrto za- poredno zmago v prvenstvu, tokrat je s 74 : 33 morala kloniti ekipa SU Celovec. Uspeh v nobeni fazi tekme ni bil ogrožen, saj ekipa očividno postaja vse-bolj homogena in samozavestna. Na čelu stoji »topscorer« Jasmin Trifunovič, ki je v tej tekmi dosegel dosti več košev kot pa celotno nasprotnikovo moštvo. Naslov prvaka je vsekakor mogoč! KOŠ - SU Celovec 74 : 33 (30 :15) / Trifunovič (51), Brum-nik J. (7) Rogi (6), Babič (6) Brumnik M. (2), Urank (2), Wutti T. C. ŠPORT V SLOVENIJI Olimpija že jesenski prvak Rezultati 17. igralnega dne: Koper - Korotan 3 : 2, Maribor Pivovarna Laško - Domžale 1 : 1, CMC Publikum - HiT Gorica 2 : 1, Primorje - Tabor (Sežana) 1:1, Dravograd -Mura 3:1, Olimpija - Rudar 1 : 1. Stanje: Olimpija 36 točk, Maribor 28, Dravograd in HiT Gorica po 27, Rudar 26, Publikum 22, Primorje in Korotan po 21,. Koper in Tabor po 19, Mura in Domžale po 17. Pari 18., zadnjega jesenskega igralnega dne, 25. novembra: Rudar - Dravograd (17.00); 26. novembra: HiT Gorica - Olimpija, Mura - Primorje, Tabor - Koper, Korotan - Maribor, Domžale - Publikum (vse ob 14. uri). Košarka, rokomet / Kraljevski Real pokleknil v Ljubljani V ponovno razprodani Hali Tivoli, čeprav stanejo vstopnice celo več kot 300 šilingov, so košarkarji ljubljanske Union Olimpije v peti tekmi letošnje evrolige dosegli še četrto zmago. Tokrat je bila njihova žrtev madridski Real, katerega so premagali z 88 : 79. Pri Ljubljančanih sta se posebej izkazala Hrvat Emilio Kovačič (23 točk) in Srb Petar Arsič (18). Novomeška Krka Telekom, ki je v slovenskem prvenstvu po devetih igralnih dneh še vedno edina neporažena, je moral v suproligi priznati premoč italijanskega Scavolinija, ki jih je deklasiral z 90 : 68. V drugem krogu rokometne lige prvakov so celjski “pivovarji” kar z 20 zadetki razlike premagali švedskega prvaka Redbergslids. To je posebej odmeven dosežek, če vemo, da spada švedska reprezentanca med najboljše na svetu. Celjani, ki po dveh zmagah vodijo v skupini A skupaj z Zagrebom, bodo to nedeljo v svojem Golovcu gostili prav Hrvate. Obeta se torej pravi spektakel, favoriti pa so tokrat Celjani, ki po štirih zaporednih polfinalih merijo v letošnji ligi prvakov prav na vrh. V osmino finala so se uvrstili tudi rokometaši Mobitel Prul 67 iz Ljubljane. Rezultati, košarka, supro-liga, 5. krog, skupina B: Sca-volini Pesaro - Krka Telekom (Novo mesto) 90 : 68; stanje: Maccabi 10 točk... 8. Krka Telekom 7; evroliga, 5. krog, skupina C: Union Olimpija -Real Madrid 88 : 79; stanje: Olympiakos in Union Olimpija po 9 točk; rokomet, liga prvakov, 2. krog, skupina A: Celje Pivovarna Laško - Redbergslids 37 : 17; pokal pokalnih zmagovalk, 3. krog: Mobitel Prule 67 - Army SK Riga 25 : 19 in 38 : 29; pokal EHF, moški, 3. krog, povratni tekmi: Magdeburg - Prevent (Slovenj Gradec) 26 : 22 (rezultat prve tekme 25 ; 23), Lemgo (Nemčija) - Trimo Trebnje 31 : 20 (28 : 25). D. T. ODBOJKA Dob potrdil tretje mesto V zadnji tekmi pred turnirjem evropskega pokala ta konec tedna v Wolfsbergu so si Dobljani pridobili samozavest z zmago 3 : 1 na tujem proti SVS Sokolu. Nezbranost ekipe v prvem setu je domačinom sicer omogočila vodstvo z 1 : 0 v setih, toda nato so se Dobljani spomnili svojih moči in preostale tri sete zmagali precej jasno s 25 : 21,25 : 14 in 25 : 19. V naslednji prvenstveni tekmi bo ekipa SK Dob nastopila na domačem terenu proti šele enkrat poraženi ekipi iz Tirolske, in sicer v soboto, 2. decembra, ob 19.00, v KD Pliberk. Najprej pa kapetan Martin Micheu upa na napredovanje v evropskem pokalu v naslednji krog. Nasprotniki od 24. do 26. novembra v športni dvorani v Wolfsbergu pa so ekipe Volley Petagne iz Luksemburga, OK Bihač iz Bosne in Hercegovine ter Tourcing Lille iz Francije. T. C. CEV TURNIR EVROPSKEGA POKALA V WOLFSBERGU od 24. do 26. novembra 2000 Tekme: Petek, 24. novembra: 17.00 OK Bihač (BiH) - Tourcoing (FRA) 19.30 SK Zadruga Dob - Petange (LUX) Sobota, 25. novembra: 17.00 Tourcoing - Petange 19.30 SK Zadruga Dob - SK Bihač Nedelja, 26. novembra: 15.00 OK Bihač - Petange 18.00 SK Zadruga Dob - Tourcoing SMUČANJE /SVETOVNI POKAL Kosteličeva »povozila« konkurenco Po sezonskem startu na ledeniku v Söldnu se je svetovna smučarska sezona sedaj »prav« začela, in sicer na ameriških progah Park Citya. Po zmagi Švicarjev Sonje Nef oz. Michaela von Griinige-na v veleslalomih in precej dobrih uvrstitvah Avstrijcev je v soboto sledil ženski slalom, ki ga v avstrijskem taboru označujejo kot najslabšo disciplino. To sicer ne pove veliko ob neverjetni masi vrhunskih smučarjev v ekipi, toda vseeno je bila napetost pred tekmo posebno velika. In zares, izkazalo se je, da naša dekleta v tej tehnični disciplini niso preveč ustaljena. Sabine Egger iz Štebna pri Globasnici je upala na svojo najboljšo sezono kariere, toda start ni bil preveč dober. Prvič se bivša zmagovalka svetovnega pokala v slalomu kot 33. namreč ni kvalificirala za drugi tek! Po svoji hudi poškodbi v prejšnji sezoni je zmagala 18-letna Hrvatica Janiča Kostelič z ogromno prednostjo pred vso konkurenco — drugouvrščeno Martino Ertl (Nemčija) je pustila za sabo kar za 1,73 sekunde! Pri moškem slalomu je presenetljivo triumfiral Avstrijec Heinz Schilchegger z visoko štartno številko 35 pred rojakom Mariom Mattom. Od Slovenk je bila najboljša Špela Pretnar s četrtim mestom v slalomu, s čemer pa najboljša slalomistka minule sezone ni bila preveč zadovoljna. Tina Maže iz Črne na Koroškem je s 15. mestom osvojila svoje prve slalomske točke. Pri moških je Matjaž Vrhovnik postal v slalomu odličen peti, Mitja Kunc pa sedmi. Ta je v petkovem veleslalomu žal odstopil v drugi vožnji, po prvi je bil namreč na drugem mestu. T. C. ŠAH Kapelski šahisti na poti v podligo Prva ekipa SŠK »Obir« se je že uvrstila v play off-tekmovanje za podvig v koroško podligo: v vrhunskem dvoboju 4. kroga koroškega šahovskega prvenstva v 1. razredu-vzhod so Ka-pelčani v gosteh premagali drugo ekipo Pošte Celovec s 4,5 : 3,5. S tem niso le prvi na lestvici, temveč so pred zadnjim krogom že zbrali potrebne točke za tekmovanje v zgornjem play-offu, ki bo odigran spomladi 2001. Za šahiste iz doline Bele so tokrat zmagali Dušan Joko-vič, Hans-Christian Wolte in Johann Wolte, remizirali pa so Harald Wolte, Justin Polanšek in Rudolf Meier. /. L. Rešitev šahovskega oreha št. 134 Črni se ni odločil zajemanje bele trdnjave na polju d3, saj je napovedal matiranje belemu kralju, ki je sledilo po l...Lg3+! 2.fg3 Dh2 mat. Tudi po 2.Sg3: bi sledilo 2.Dh2 z matom. Še ena od redkih matnih slik, ki nastane na robu šahovnice.