9. številka.
V Trstu, v soboto dne 20. januvaija 1894.
P
M &
\ J
„EDIN _
lakaja p* trikrat »a tadea v ittlik ta-daajik »k torkih, Aslrlklh in Mbotah. Zjatraaja Udaaja izhaja »h f. ari ijalraj, vaiara« pa ib 7. mri ivstar. - OM>* ladanja iUat: aa M«a anaaa . f. ~.u0, htm Araalj« f. 1.4« a. M mmm..,» «) ,	4.-
"tfft .. »- . . . f-M 1NM ...	.	. , H_
Na aaraika krti ^Dežeiie ivdiln m
rt Jsailje aiir. P«i»«iiM itavilka aa dobivaj* v pra-4aj»kai«aU tobaka V IV««« po a avi., v O »riti po S avl. Sabolao vaiaraa todM^a * lrafu S iiM v OfrM « a«.
EDINOST
Oglasi t« ra*an« pa tarifo vpa*t«; ta na<lnvp t 4abali«i jrkani ia pWaj* linmtor, kolikor nh«*g« atadnfli rratie. Pa«lana a»mrtaica in javnacakvala, Ia. mali oflaii itd. ia ra*aatja po pafaJM
t«i dupini naj aa poiiljsjo ara4aiitva: alica Caiarma it. iS. Vuka fi*Ma »ara biti frank avaao, kar nefrankarana aa m •praj imajo. Rokopisi ta aa vraiaja.
Oli
lilo slovenskega politidnetfa druitvi
Naroiaiaa. reklamacija ia aalaa« iyw-jama uprmvniMv aliaa Cmrai H. Odprta raklaaaaija m prašta paltaiaa.
Primorsko«
Saj nas ne bodo!
Gonja, katero uprizaija ves avstrijskemu Slovanstvu sosednji svet iz strahu pred našo združitvijo v jedno avstrijsko-slovansko maso, prekorača že res meje normalnega razuma. Vsa ta gonba kaže ho mislečemu človeku bolj kot smešna komedija. Teženje naše po vzajemnosti mej sorodnimi plemeni slovanskimi je opravičeno že po naravi sami in pa po onem notranjem nagonu, ki je lasten vsakemu živemu bitju — po želji do samoohranitve. A uprav te združitve se boje nafti nasprotniki, in zato kažejo svetu nafte težnje po soglasnem in vzajemnem postopanju v podobi fantastičnega vseukupnega slovanskega cesarstva ali morda celć vseslovanske republike.
Najbolj komi&na so pa prekopice-vanja irredentovskega življa proti Slovanom, bivajočim na avstrijskem pobrežju morja adrijauskega. Ti politiftki clovni uprizarjajo take burka,, kakor da so jih posneli v kaki blaznici. Sami sebi bi se morali smejati ti burkeži, ako bi mogli opaževati sami sebe v kakem zrcalu. Vse njihovo politižko kretanje je naravnost karikatumo.
Nam ne preostaja druzega nego mirno izogibati se takemu bolnemu sosedu, ker mi moramo dosezati svoje cilje • treznimi in mirnimi, pri tem pa odločnimi sredstvi. Kajti zgodovina Slovan-stva od naših dob naprej na imej na sebi nikakih madežev, kakorine imajo naSi protivuiki, in ki so t sramoto vsakemu narodu. Slovanstvo ne b<Sdi od danes do jutri, ampak trajaj, cveti in rodi blagi sadjčlovečanstva, dokler bode nosila naša zemlja rod človeški. Onim tolpam, katere se usiljujejo baš sedaj kot odreže-niki .avstrijske Italije", je odmerjen le kratek obstanek — k večeinu da jim postavi zgodovina sramoten spomenik v sgodoviui človeikih rodov. N^j le rohne Se nekaj hipov — njih hrupenje se poleže in sesede skoro, kakor se sesede Trenje v kotlu, kadar ugasne pod kotlom plamteči aubelj.
In kako naglo ugasne zubelj italijanskega „idejalizma", dokazuje nam ravno zgodovina tega nAroda, o tem nam
PODLISTEK.
<0
Pustno pismo.
Piie »Tojiai prijat« Lj«m ia samicam Sobotnikov Lukeo. Dragi ni prijatelji in snanei t Zopat imata ia Sohotnikovega Luko«. Me ie poanate ? No, aaj amo ie mladi soanoi. Ne verjamem, da bi me ie bili pozabili, aaj ae je nai g. urednik uvratil zadnjič kar naravnost k anathistu Vaillantu. Rea, hentanih muh mora biti ta goapod urednik. Odkar ga je valjala burja po tleh, kar nit vej mn ni mar, ako mi Lukei koga povaljamo po njegovem »Podliatku*. No, aaj je puat in v pustnem času lehko koga »grabimo, da vsaj vidimo, kaka dlaka raate na njem.
Danea pograbim zopet koga, aaauknem ga, kot burja naiega urednika, ker rad bi videl, kako burko mi naredi ta ali drugi. Puat je kratek, aato ae mi tako mudi, ker se bojim, da bi kaj ne aamudil. Zadnjič aem vam pripovedoval o burkah, katere uganjajo resni možjd. Mislite, da aem i« končal ? O ne, motite ae I Bum I kako prijetno je, ako ae moro koga pograbiti brez .pardona*. Kako prijetno pa bo iu-le, ko izveate, kaj pngrA-bim pa danea tukaj. No, to prijetnost kar hitro naznanim. Vos »domaći prepir* pograbim. Kaj ne, da ae veselite vai, da ae lotim natega najbujiega aovrainika. Ker pa
pričajo uprav sedanji odnošaji doli v blaženi Italiji, katere rajskega ozemlju pač niso vredni sedanji nje sinovi. In ako že mej seboj tako rogorilijo, se nam je li potem Čuditi, da niso prijaznejši proti nam?! In koliko stolnega so dosegli se svojim hrumenjem proti nam? Nič!
Mi Slovani smo pa podobni skali, ki se premičo počasi ali sigurno.
V svoji borbi za neizvodljivo fantastične ideje zašli so naši nasprotniki tako daleč, da se vnemajo za pridobitev ne le vse Primorske, ampak tudi za kos Kraujske. Ti sanjači niti ne pomislijo, da bi mogli to doseči le tedaj, ako bi ves »vet držal križem roke poleg njih. In komu koristijo največ ne svojim ro-goviljenjein? Velikemu kapitalizmu, ka-teremu je na tem ležeče, da jih obdrži v borbi nasproti Slovanstvu, kajti veliki kapital ima naveče koristi od teg« boja. Kakovo korist imajo od velikolaški ideje oni italijanski podaniki, ki so bili nekdaj pod Avstrijo? Le povprašajte jih! Pod žezlom Habsburgov jim je šlo dobro, in sedaj jim nedostaje polente.
Seveda: kakor nemški Schulverein, tako vzdržuje zviti velo-kapitalizoin „Lego Nazionale" v — svojo korist, kajti v o dobro, da smo mi Slovani močan jez proti prodirajočemu židovstvu, a zajedno tudi proti sovražnim nakanam, naperjenim proti Avstriji. Zategadel nas ne morejo, zategadel besne proti nam.
Nočemo preiskovati, koliko razsn-jačev živi ob groših velikega kapitala, koliko paglavskih krikov na galeriji deželnega zbora istrskega je zapisati na njegov račun in koliko da upliva na mogočne činitelje, a to vemo, da je početje naših nasprotnikov toli ostudno, da je skoro nas sram pred Bogom mesto njih.
Njim v svarilo in sebi v tolažbo moremo le to izjaviti, da se jim ne posrečijo njihove uakaue, da se bodemo branili irredente do zadnjega diha! Braniti se hočemo — upamo, da vspeftno — pred njihovim nasilstvom, podprtim z mogočnimi sredstvi. V borbi naši naj nas krepi uverjenje: Saj nas 110 boste! — Nočemo trditi s tem, du nain irrodon-
moram imeti v boju z naiiin najhujšim »ovratnikom glavo na pravem meatu, proč a
* a o i a I o ! Mirno in trezno torej k dalu. A predno ae lotim tega, povedati moram vsakemu posebej, da na Kranjskem niti ne vejo, kak aovratnik je ta .domači prepir*, kor tAm se jim tako dobro godi, da si lehko privo-ičijo marsikateri prepir. A drugače jo pri nai ob meji.
Najprej, dragi moji, razvratiti moram vao vojsko v dva tabora, ki ae bojujeta na živeuje in amrt jeden proti drugeutu. No jedni atrani je »klerikalni*, na drugi Ktraui pa „narodno-napredni* tabor. Taak tabor ima svoje generale, podrejeno mu častnike in možtvo. Generalov in drugih častnikov nečem opiaovati, aaj jih poznamo vai. Prodno govorim o vojaki, treba je poiskati vzrokov, zakaj ao planili jeden na drugega. No, pustne burke ao bile. Od .klerikalnega' taborja so zahtevali preveč, od „narodao-naprednega* taborja pa ae je razlegalo: ,Ne boi jaka* 1 Tako je naatala vojska. Ko bi bili prvi nekoliko popustili in ako bi bili tudi drugi kaj popustili, pa bi bila .mirna Bosna*. Nekdo je pogorel pri vaeh kandidaturah in konec je bil onemu alatemu miru, po kojem hrepeni vao ljudstvo, koneo je bil onetuu miru, koji je prinesel sam nai Izveličar nn svet. Ni se več razlegalo : .Mir ljudem na zemlji* ! temveč: .Bjj, boj! Sort luataamu bratu!" Vsaki
tiško gibanje ni nevarno, ali vso to nevarnost prebijemo gotovo, ako bodemo postopali providno, zavestno in odločno. Ponavljamo torej, da nas ne bodo, ako resno hočemo.
Tržaškim rodoljubom.
Gotovo boli aree vaškega rodoljuba, ko »idi, » kako ogromnem iteviln čita naie pri-proato ljudstvo laike liate. Ako bi Čitalo take liate raaumniitvo, nič alabega, kajti razumen človek zna sam soditi, koliko in kaj more verovati. A drugače je • priprostirai sloji, ki se nam a čitanjem laikih liatov aavlečejo tudi laikega duha, in ae nam odtuje — poitalijančijo.
Srčna želja slehernega rodoljaba je, da bi zabranili priproitemu ljudstvu čitanje nam sovražnih liatov in da bi tako čitanje nadomestili a čitanjem slovenskim, kajti jednino tako nam jt mogoče oteti nai triaiki In oko. ličanaki narod prod laikim poplavljenjem.
Da bi mogli oteti naie ljudi, raziirili smo nai liat tako, da izvejo naii naročniki sleherni dan kaj novega, ne da bi jim trebalo aezati po laikih listih. Vaebino bi ponujal; prav radi tako, da bi bila zanimiva aa vse aloje. Ako hočemo, da prodre nai liat 1 dano mu nalogo, treba mu je v prvi vrsti prinaiati raznovrstne, zanimive novice, aaj ceno amo mu postavili ie itak najnižjo. A znano je, da je moč posamičnika neiadatna. Človek stori vse, kar mu jo mogodo, a pri vaaaa tom vidi, da mu je vse delo nekako pomanjkljivo. Kar pa posamičen človek ne more doaeči, doae-žejo lahko, ako ao jih več sdruti aa iato delo.
Rodoljubi! Vač oči, več vidi! Ako hočemo, da doaeie nai liat avoj smoter, to je, da bode v reaniei zanimiv, ako hočomo, da je no bo slovenske druiino v Trstu, ki bi ne čitala naiega lista; ako hočemo, da bode nai pripraati narod vedno in povsod na naii strani, storimo tudi mi aanj van, kar nam je mogoče. Ako sleherni triaiki rodoljub apiio samo jedenkrat na maaeo kako vratioo, dosežen je krasen smoter, koji pa aami ne moremo doaeči pri najboljii volji.
Pri tej priliki obračamo ae tudi do rodoljubov v triaiki okolioi. Vi rodoljubje, ki branito Že toliko časa naie svetinje, in ki delujete v blagor milega nam naroda, ne od-reoit« nam te proinje, temveč sporočit« nam
atranki ao dobro doila najakrajnajia srodstva. Kor mej poznani posvotnjaki „narodno-kle-rikalne" stranke niso bili gotovi zmago na odprtem bojišči, umaknili ho ae v trdnjave — poskrili so so za duhovsko suknjo. Od tu so mahali na vbb atrani. Drugi ie „odloČneji" zbrisali so jej naslov .narodna* in tako smo čuli nekega dno devizo: „Duio Bogu, aree Rimu, telo domovini".
Ta čudni preobrat nam je uduiil najljub-iega gorskega pevca, ki aodaj strtih peruti Ilira in hira, iu pretil jo razruiiti vao v prah, kar je bilo tokom časa ustanovljeno a tolikim trudom in tolikimi teiavami. Nikdo ni nsiel milosti [od nsjstarejiega pesnika do najmlajiuga. Priilo je celć tako daleč, da ae se drznili, rekli bi, posvetni otroci, kojim ao xe jedva prikazale brkice ped nosom, javno napaditti starčke, osivele v boju za blagor naroda. Priilo je tako daleč, da niso prisa-naiali niti družbi av. Mohorja, uiti druibi av. Cirila iu Metoda. Zaman ao jih opominjali lastni bratjo, da tako ne sme naprej, zaman so jih opominjali za blagor vere in nsroda vneti bratje. Straat, ki je bila rAzneiena po Sloveniji, ni hotela ponehali, temveč zaneala mo je oolo v najbolj ZHpusčone vasice.
Katoliški možjo ! Kako bi Ti imenovali tako delovanje P Do Vhr ae obračam rodoljubi, do Vas, ki imato So iskrico ljubezni do domovine, Vuh prosim, je-li tako počenjanje
vsaki valnejii dogodek, da nam bede motno
pazljivo opažati naepcotnikovo gibanje ter pravočasno odvračati aovraine navale.
Obračamo ae tudi do rodoljubov izvan trtaike meje, naj naa nikar ne labijo. čim krajia nam je dopoalana novica, Um hlaat-nejie jo porabimo, tem vel novic prinese liat čitateljem.
Rodoljubi I Da bi zasijali dnevi bolj!« bodočnosti tudi nam ta v Trata in v okolici, to je nafia srčna ielja, to ja nai amoter. Za ta amoter delamo, ia ta amoter ae borime. Tem bolj ko bo raiiirjen nai liat med ljudstvom, toliko bliija amo tema amotru. In ako bo nai liat v reaniei zanimiv, bati ae nam ni, da bi ae ne raaiiril med narodom. — Zato rodoljubi, adruiimo se okoli liata, sdrulimo ae v narodno krdelo, ki naj probuja s peresom naš skorom fte potuj-čeni ljud!
Zraven tega pa tudi prosimo, naj bi blagohotno vsakdo iiril med ananci nai liat, aaj dva novčića premore vaaka družina in aa dva novčića iive lehko toliko novic, da mu gotovo ne bode nikdar tal, ako je irtveval sa narodno stvar tako borne avotieo. Slovenski rodoljubi! Ako "e uresničijo te lofje, dobimo v nodaljni bodočnosti o a n in > a-nimiv dnevnik, ki bode lehko nagovarjal naia svete pravice in navduieval narod za naio aveto atvar.
Jeden iimed starih aotrudaikov.
Deželni zbor triaiki.
III. seja dne 10. januvarja 1804.
Pričujočih Je bilo 45 poilaneev; pričela ae je seja ob 7. uri ivečer. Tajnik dr. Boe-eardi prečita aapisnik poslednje aeje; deželni glavar dr. Pitteri povabi Raskoviča (Raaeo-vicha) iz skrajne levioe in poslanca dr. San-•ina ii skrajne desnice, da ga podpiiets.
Začne ae zatem razprava. Na dnevnem redu je predlog deželnega odbora o zakonu, • katerim naj so premeni mestni italat v zmielu, da ae podeli prodaednikoma naalov podžupana, z dotičnimi pravioami. V tem pogledu razvnela ae je tiva debata, katere ao ae udeležili dr. Camhnn, Artelll. Mojzes Luzzatto in poročevalec dr. Voneaien in de-
v korist ubogomu narodu naiemu P Ako ao v reaniei pustne burke to, tako ao tudi tisti, ki jih povzročujejo pravoati burkeži. A mi reani možje, sdrutimo ae v krdelo m6i, rea-nično unetih za blsgor naroda. Združitev ni težka. Mi ao iz prepričanja držimo geala: da aročen človek in aročen narod, ki ima vero.
Ako Vam je blagor naroda aa srcu, ako Vas je volja sluiati žalostne klice domovine, mislim, da se prav lehko adruiimo. Ako ia-povemo javno, da le oni narod je arečen, ki je udan veri, smo-li nasprotniki veri t Vedno smo ae potegovali aa korist vere in to hočemo storiti tudi v bodoče, ker amo ravno prepričani, da je srečen le oni narod, ki jo veren. In nam je sreča naroda na srcu, za srečo naroda ae borimo, za narod delamo. Je torej nasprotju od naie strani tako veliko, da bi ao no mogli pobotati ?
Da medsobojni prepir tudi katoliiki stvari ne koristi, to ve ves avat. Poizvedujte lo mej naiim priprostim ljudstvom, odgovarjalo Vam bode, da boste strmoli. Ali je morda veri v korist, ako se v narodu duii narodna zaveat, ako ae v narodu hoče zatreti ljubezen de materinega jezika, ljubezen do domovino in as mu prtini srce se sovraitvom do lastnih bratov P O no! gospAda moja! Kajti kakor hitre izgubi nai narod materini, alo-
lelai poslanec I»»n Nabergoj. Cembon
in Artelli se protivite v«aki pn-memlii, Luz-zatto in Vcneaian ju pobijat«. Nabergoj pravi, da on se ne protivi prememb', ali mlati, da ia to pretvezo ae skriva kaka druga namera, namreč povišati plaćo predsednikoma, kar bi bilo jako nevarno in ikodljivo v takih finančnih stiskah, v katerih ae nahaja dandanee občina.
Pri glasevanju propadal je predlog ia jedan aam glav, in pokazalo ae j« z»pet pri tej priliki, koliko velja tudi jeden um glaa in kako je potrebno, da ae okoličauski po-alanoi udeleiujejo vedno aej.
Pozno je ie. ura je pol 10. in poalanoi ne kaiojo poaebno volje, da bi ae nadalje-vaje aejo preilo na drugo točko dnevnega reda glede predloga, da ae ima laktavati od vlade ustanovljenje italijanske univerze v triaikem mestu. Na bergo j predlaga, da ae nocoj zaustavi aeja in odloži za prihodnjič. Deielni glavar razlaga, da mu jo dovolj 28 poslanec in komur ni vleč, naj ae odtegne. Deielni zbor glaauje, da ae nadaljuje aeja.
Poročevalao dr. Venezian prečita relacijo deželnega odbora. Tibota vlada po dvorani; galerija je prepolna uajetih klakerjev, in vae kale, da ao si levičarji in vladni desničs.ji dali besedo, da sprejmejo predlog brei debate. A oglaai ae deielni poalaneo Nabergoj in govori bliso tako-le:
Slavni đeielni sbor I Nimam aioer ni* mena vglobiti ae itverno ▼ pročitani predlog; izjavljam v kratkih besedah v imenu avojih okoličamkih aodrugov, da bodemo akupno glaaovali proti italijanski univerzi. Dovolite nii goapoda, da napravim pri tej priliki nekoliko opask b natega stsliičs. Ako ae ne motim, vale poročilo toli, da ae je ta deielni ■bor ie večkrat obračal s svojimi proisjami na vlado glede italijanekege vaeučiliiča v triaikem meatu, da je pa alavna vlada pretirala vaie proinje. A po mojem menenju, doker oče akrbi ta avojo deco, in fej ne dk viega, kar ai ieli, ko vidi, da bi jej to ali ono utegnilo biti v ikodo. Slavna vlada ravnala je s vami vedno kakor dober oče, in ravna s vami dandanes tako. Vae vam da, kar ai aami ielite in ie več! Ako vam ni hotela in neče dati universe, noče a tem vaie ikode, ne! Po očetovsko skrbi sa valn mladei, kateri boče sagotoviti lepo prihodnost. Kam pojde vala mladei, ako s« vtgoji na italijanskem vseučiliiču?
Na Primorskem ni ga meata ia njo, ker tu je večina Slovanov, a v drusih deželah naie monarhije bi tudi ne mogla dobiti kruha, ker ne bi imela sposobnosti. Ali morda v Italiji? Ali ne vidite kaka miserija vlada tam doli P (Rassajanje in hrup na galeriji.)
Proaim goapoda, da ae ne apodtikate o mojih besedah. Kar trdim, vam lahko doka-Um.
(Poslanee čita ii svojih beleikov stati-stične podatke in nadaljuje). Ns Primorskem je Srbohrvatov in Slovencev čet 300.000, med tem ko je Italijanov okolo 390.000. Oposarjnm pa gospddo na to, da dobivam ta
reiultat ne po nepristranakem Iteviljenju, ampak po itatistiki, isvedeni po valih privr-žencih aamih. (Razburjenost na galeriji). — Vi tedaj tožite, daairavno v manjiini na Primorskem, a mi v večini proaimo ie toliko let, ne univerae, ampak nujno potrebno ljudsko lolo v Trstu sa naio mladei; a niti te nam ne prianate. Ko je nadsornik okoličan-skih iol, mož atrokovnjak, priporočal, da odprete slovenske psralelke v Skednji, v Ro-janu, v Bazovici, da ustanovite lolo v Oropadi ia Padriču, daai ste poznali potrebo, vendar ste nam ie celo te malenkosti odrekli. In potem zahtevate, da bi mi glasovali s vami aa italijansko universo P Ali bi ne bilo krivično, da bi se ustanovila tukaj v Trstu ital. univerza, za katero bi moralo prispevati naie alovensko ljudstvo, kojemu so nočejo prianati najprimitivnejio pravice glede vigoje v materinem jeaiku. (Nemir na galeriji).
Poslanec isključi svoj govor a tem, da bode se svojimi aomiiljeniki it navedenih razlogov glasoval proti ustanovitvi italijanske univerze v Trstu.
Nabergoju odgovarja konservativni „prijatelj" Rafael dr. Luasatto ter pobija Nabergojeve rasloge s tem, da povdarja potrebo italijanske universe. Molči popolnoma na opaske Nabergojeve glede potrebe slovenskih ljudakih iol, ia umevnega rasloga, da ni mogoče opravičiti postopanja večine glede pravične zahteve alovenskih iol.
Značilno je pri tem, da je o toj atvsri prvi in edini poprijel za beaedo konaervati-veo, priatai takozvane vladno atranke, ter da je v uvodu svojega govora to avoje ataliiče posebno poudarjal, da ie bolj dokažu potrebo italijanake universe.
Oglasi ae deielni posianeo dr. Sancin in govori bliso tako-le:
Po tem, kar jo moj sodrug Nabergoj na-glaial, bi so lahko odrekel besedi, ali smatram si v dolžnost, da opravičim tudi jas za-se avoje zanikovalno glasovanje. Jas nočem oporekati raslogom is vaiega poročila, in postavljam se popolnoma na vaie staliičo, s to jo č sam na naroduoatnem stalilču. Da, priznati moram, da razlogi vaiega poročila ade se mi, kakor da bi bi bil poročevalec vea vnet sa avobodoutona načela narodna jednalriipratvnnnti Prvič »litim V tej sbornici poročevalca, ki se sklicuje na ustavno zajamčene pravioe. Ravuo na te aklicevali amo se vedno tudi mi. — Ali kadar gre sa na«, ne velja to načolo, kar moram s obžslovanjem konstatirati. Ako amo ae mi sklioevali na to načelo, nazivali ate naa hujskača, in vender amo vam večkrat dokazali s dejstvi, da smo v svojom pravico-ljubji anali zatajevati sami aebe, glasujoč za vale šahtove, ako so se nam zdele opravičene, in to celo v naio ikodo. Se li spominjate, da sem jaa glasoval za italijansko paralelko v prid italijanskih otrok v Škednji, v svojem lastnem rojstvenem kraju, kjer je večina slovenske narodnosti? In šakaj sem glasovsl tako? Zato, da bi vi nam podelili slovensko iolo za otroke naie narodnosti pri av, M.
venski jesik, izgubljena je tudi — vsaj pri naa v Trstu — vera.
Je pa ta prepir narodni stvari v korist? Nočem se osirati okrog, temveč oglejmo si le poslediae tega prepira tukaj-le v Trstu!
Obupne misli mi prihajajo. Bojim se, da boda nsiim naslednikom bore malo mar za naio narodno stvar, ko se prepričajo na kak način slavimo naio prvoboritolje. Žalostno, a resnično. To žalostno resnico bi rad samol-čal, ako bi se ne bal, da bi tako molčanje ne ikodovalo narodni stvari. Kamor se ozremo, povsod najdemo, kako časlč in slaiš spomin velikanov ćlovcikih. V Trstu jo živci moi, ki je daroval vae svojo moči v blagor slovenskega naroda. Trudil se je s peresom orati naio ledino in celo v politični boj sa je apustil za naio sveto pravioe. In ko ao mu bilo ie opeiale moči, hotel je ie koristiti narodu a tem, da je popravljal pri naSem liatu slovtiiike napake. Od rane inladoati v posuo starobt, povsodi ga vidimo kot marljivo mravljo, kako donaia na kup slovenske zavesti.
In sedaj, dragi mi rojak, pojdi na po-kopaliiče sv. Ano! Poišči grob pokojnega pesnika in gotovo ga tie najdei, ako so To ne usmili čuvaj. Tu loži pozabljen, zapuščen mož, ki je pel: „Blagor uiu, kdor so »počijo* I — D&, ros blagor možu, ki je preživel sedanje dni, dni bratskega boja. Tam,
kjer bi pričakovali največje pomuči tam naa nikdo ne aliii, ker vsak ima čez glavo dela v domaČem prepiru. Tako se trati čaa, tako so tratijo talenti. Mi smo tukaj osamljeni, za-naiati ae nam je jedino ua lastno moč; jedina družba sv. Cirila in Metoda ae nas ie spominja, drugi so vsi pozabili na nesrečne brate, ki se morajo boriti tukaj ob obali. Niti judnega učenjaka ui bilo v Trst, da bi pregledsl Cegnarjovo zapuščino.
Res srečen človek, ki jo preživel te žalostite dni. Bodo li io dolgo to trajalo? Ali ne sličite glasov obupanih ? Ali naj si ia dolgu časa bori brat proti bratu ?
Oh! da bi knr hitro zginil ta pustni čas, ki uio spominja ji-dino lo na rane na naiem telesu, kutere mu zadajajo to heutane burke.
Ljubljansko pismo.
Trikrat prijel som pisati to pismo, a vse trikrut seru jo raztrgal in vi "1 v peč. Napravil nmi riaiuretina |>rvt<m nadp.* „Ljubljansko koalicijsko pismo", pn ta mi ni ugajal, ker koalicijo v naftom deželnem zboru So niuiuiuo, prisužotn pa no, da je — morda ne dobimo v kratkom. Zatem sem postavil gori mulpis .Novoletno p i m in o iz bele Ljubljane", ki mi pa tudi ni
Magdaleni T AH varal sem se. Ko sem v neki seji predlagal to iolo, obsuli ate me s psovkami, zaničevanjem, žalitvami, in ko sem se skliceval na vaie pravicoljubje in na ustavo, biti ste gluhi. Ko sem pri drugi priliki zahteval, da v otroikem vrta v ulici via della Istria, katerega ate ravno aatanovljsli, jemljete osir tudi na aaio deee, odgovsrjali ste mi, da vi se svojim densrjem storita, kar hočete.
Dokler ne vidim torej, da načel, isre-čenth v vaiem poročila, ne iavajate dosledno tudi glede naiih opravičenih narodnih zahtev, dotlej bodem prisiljen glasovati proti vsakemu predlogu, ki enostrsnsko sahtevs pravice lo sa val narod.
Iz teb razlogov pridružujem so poatopanju svojih sodrugov ter izjavljam, da bodem glasoval proti upraiavnemu predlogu.
Poročevalec prezira Nsbergojcva izvajanja ter izjavlja z ozirom na Sancinov govor, da mu ni treba pečati se dalje a iatim, ker je bil tako polten, da je priznal, da glasuje proti predlogu iz maičevanja. — S tim izključi.
Pri glasovanju vsprejela te je resolucija so viami glasovi, izvsemii glasove *ti-riIt okoličanskih poslancev: Ivana Nabergoj a, dr. Sancin a, Ivana Oorjupa in Frana Do I len a a, ki je pri posame*-■lih markantnih stavkih Naborgojisvege in Bnnoinovega govora močno pritrjeval.
Dr. Sancin govoril jo poiubu» živo in ognjevito in videlo ao je, da je njegov govor nasprotnike izncuadil ter nanje napravil globok utia, ker niso pričakovali, da jih bodo pobijal i njih lastnimi argumenti.
Pred glasovanjem oddaljil se je deželni poslsneo svetoivanski, Vatoveo, ne vemo pa saksj.
Seja saključila se je ob 10 uri zvečer.
DOPISI.
8 Kranjikaga, dne 19. jan. [I«v. dop.]. Bridko nam je bilo pri srcu, ko smo čitali sadnjo nedeljo preoptimistiČno pisani člsnek „Edinosti* s naslovom: .Morda vender!* o dr. Lampetovi isjavi v ,D o m i;n S v e t u*. Bridko ssradi tega, ker tržaiki Slovcnoi ie tako slabo poznate kužne kranjsko razmere iu menite, če kdo prižge Ivo-plenko, da ae ie jasne vremena in je že napočil dan ubosim Kranjcem. Nismo pa mislili sami, da ae tako naglo in v taki obliki pokažo konjsko kopito, kskor se je to sgo-dilo na platnicah 2. itevilke istega tDom in Sveta*. Dr. Lampe, o katerem Vi pravite, da je gevoril v 1. itevilki kot „misleo, du-hovuik iu rodoljub", sedaj javno prizna, da je bilo ravno nasprotno. Prijeli so ga — in dr. I.ampe je kspituloval in dobil odpulčenje od mogočnih gospodov zarsdi svojega .greha", a to le pod trdim pogojem, da bode no večna čase nosil v politiki s a s i t a usta, izprego-vorivii .poslednjo besedo", Skočil je doktor
prija!, ker bi bilo nesmiselno zdaj pisati o novem letu, kose je pričelo ie zdavnaj, in papri-atavljati is tbele Ljubljene*, ko nima do ta-eega pridevka ie pravega upravičenega razloga. Na tretjem jo pa stalo „Polutjkovalsko pismu", katero pu sem tudi .ikaitirsl*, ker ta „epiteton ornsn*' n« pripada ssmo meni, nego je v kraujako-slovenskem centrumu le večjih in mnogih nsrodtiih pohsjkovalcev — ki so ga vredni bolj nego jas, Vai listkar, ki aem slesel sdaj is brloga avoje lenobe, da Vam napiiem to „Ljubljansko pismo*, naj Vam je ie potem vleč ali no.
Dolgo se nisva videla, gospod urednik, uiti nad, niti pod črto, a tudi danes ne bi ao bil prikazal iz svojega brloga, da me ni vsdramil Vai korak, ko ste odločili se izdajati „Ediuost* kot dnevnik, četudi v malem obsegu- S t«m pogumom in to požrtvovalnostjo sto pokazali avetu več kot dovolj nesebičnega rodoljubja in odločnosti, in jaz Vam čestitam torej za to novo leto na mot&lnem vspehu, čestitam pa tudi narodu, ki stoji sa političnim druitvom „Edinost" ns takem ujegovem voditeljstvu ! Vseh Slovencev pa je dolžnoat: materijalno iu duievno podpirati — Vas in list! Tako nekako, sem dejal, da bi se glasilo moje novoletno — voičilo!
Ker čujem in čitam, da jo burja pri vas že ponehala in v spomin zapustila 1« nežno snežno odejo pa par večjih ali manjiih ,po-
modroslovja aa svoje lastne misli, neprisiljeno isražene v prvi itevilki, in jih vatajil na povelje viijib moči j, na ukaz čudnih prijateljev, ki ao ga prej imenovali .premalo katoliikega". Spozabil se je tako daleč, da ni ločil oeabo ia stvar ter bres povoda isra-sil neopravičeno snmničenje. Zsnetil je kako ie hujii raspor in pokasal se dvomljivega rodoljuba. Zadobil je odpuičenje od ovoj« stranko, a nakopal si novoljo narodovo in boijo. Naj lo poloii g. dr. Lampo roko na srce in naj se vpraia, s a katari spis bodo loie odgovarjal pred boijiu Sodnikom, ali sa onega v prvi itevilki, ko ja govoril po svoji vesti kot osnanovslec mira, ali sa onega v drugi itevilki, ko j«, nahuj-akan od neetrpneiev, zopet podrl mir In ras-, dvojil zaželeno spravo. Upa, ds ajegov prvi „greh ni bil velik *; ker pa oblastno pravi da se „n a d a od kataraga koli pisatelja ali dopisnika učiti, kaj j e k a t o 1 i i k o", tedaj je tem večji ajegov greh v drugi itevilki, ko govori ravno nasprotno pri isti vesti. Ne reeita, da ja tako ravnanje hinavsk lov na naročnika Is oaoga tabora, ki si ielč miru, ne, g. dr. Lampa je moral to storiti, sioer bi ga bili dniovno in morda tudi gmotno ubili njegovi diktatorji. In to je alika kranjskih razmer I Kdor osna-nuje mir in ljubezen in trdi, da so „krivo-vorci* apreobrsČajo bres hujt anja in ropo-tanjs, temu se zaiijejo usts, sko je duhoven, na povelje tistih, ki so alepi in gluki sa rasloga modrosti, smoruosti in pravičnosti ia gorč le v neismerni strasti. Bog pomagaj 1
Duhovaik.
li Gorilke okolica, dne 13. jsnnvarja
1894. ,Na dopis is Gorioe v 5. it. (več. isd.) „Edinosti* naj odgovorim neksj besedi v pojssnilo stavkov: .Šk od«, da gorilke okolioa ni tako srečna, da bi imela močij, ki bi poučevalo mladeniče v petju! V Solkanu bi lahko imeli do 40 pevcev, toda učitelja nimajo. Dal Bog boljiih časov !•
Zdaj, ko se snuje sa Gorico in okolico novo pevsko druitvo, katero naj bi sdrniilo vse obstoječe pevska sboro v mestu in okolici ; sdaj, ko naj bi novo druitvo vsbudilo novo pevske sbore v okolici in mestu; sdaj psč ni bil umssten sgornji vsdih, da goriika okolioa nima moči, ki bi podučevsle mladeniče v petju. Kdo pa vodi sedanje pevsko sboro v gorilki okolici in kdo asj bi uril v petji zbors, kateri bi so imeli ia ustanoviti, ako ni v stolici moči aa to?
Gospod dopisnik, to jo pač malo preveč sploino govorjeno! Saj vemo, da ima Pod-gora pevski sbor, katerega lepo petje smo ie večkrat imeli priliko aliiati, ko je tamoluje druitvo prirejslo veselice.
O Št. Andrikih pevcih je bilo pred leti sliiati preosj pohvalnih glasov.
Kar ps omenja dopisuik o Solkanu, je ksr nsravnost neresnično. Solkan ima ie lepo itevilo let povski sbor, kateri oskrbuje pevske točke v programih veselio tamoinja „Čitalnice". Nedavno jo bilo pohvalno omen-
lomov", meram temu na«proti konststovati, da je pri nas (snotrsj „periferije* namreč) aa-rodno-politične burja ie vedno dovolj v sa«
logi, iu — hvala oaodi in predpustnemu Času — ravno zdsj se s nova oživlja in piha po ulicah in strehah — časnikarskih predalov, kakor pihajo mački o mesten suiou mej seboj. V ostalem pa se Čutimo prav srečue — na gorkem l ... V tekočem — novem letu, dobimo sopet par novih stavb k ia „Narodni dom*, poitno in brsojavno poslopje, deželno bolnioo in pa državni viiji gimnazij, kar bo seveda v kras naii itak lisasti Ljubljani, poleg tega se pa ni bati druztga, nego uesreče, da bodo ta poslopja če s par let morda premajhna kakor je ie zdaj premajhno novo dežulno gKidalisčo, ki ju alcur obilo stalo io ae lepo sidslo, ki ps kaie pri praktičui uporabi mnoge nedostatke. — V mnogih drusih ozirih smo v našem .slovenskem* srediiči ie vedno za kacih sto let „od sad", in nikak .pesimist* ne treba biti, ki ue bi tudi e novem letu — drugače sodil. Kaj nam priuese to ><ovo loto — .zveličavnega", Vam sedaj ie ne vem prorokovati, ipak želim, da bi naa osoda reiila ,dobrot", ki smo jih že sdaj že odveč deležni, o katerih pa Vam bodem morda poročal v prihodnjem pismu (z jednakim ali novim uadpisom).
Do tedaj pa: Da ate mi zdravi I
jene petja Oolkiaakfk ptTNT V „Seči*. lk«
bi bil g. dopisnik selel kek večer v Solkan, imel bi bil priliko »Klari n brana petje solkanskih mladeačev; poslulal bi bil lahka tudi, kako in kdo se trudi s podučavanjem narodnega petja vaikih mladenčev.
Res je le to, da nekatera vaa v okolici nima povekega »bora, da v nekateri vasi nikdo ne podačuje mladenčev v narodnem petji. Drugo vprašanje pa je, ali res nimajo iate vaai tudi mo&i, katere bi samogle podučeveti petje. Ali je g. dnpianik pomislil kaj na to, da ai dovolj, ako ja v vasi moč, ki bi bila smoina in ki bi hotela prevseti poduk, a drusega ni, ki bi bil v proepeh in podporo pevskouso sboru. Ki dovolj samo imeti učite-Ija petja, ampak treba je v prvej vrsti tudi dobro in atanovitae volje pevcev-mladenčev; treba je tudi podpornikov. Kje so poslednji?
Ali se je g. dopisnik le kedaj bavil s ustanovitvijo pevskega sbora na vasi? Alije vadil in vodil tek pevski sbor? Kdor je poskusil, ta ve, kako telavno delo, kskč nehvaležno delo je to, koliko saprek in ssvir se stavi — bodisi od peveev samih v prvi vrsti, bodisi od rasnih drusih strani —, da se peveki abor tudi stslno obdrli. Ustanoviti ga ai tako teftko, kakor vsdriati. Kako pls-čilo pa imsjo konečno tisti, ki irtvujejo svoje duievna in telesne moči sa poduk v petji?!
Dovolj sa dsnea! Gospod urednik, namenil sem se le kratko odgovoriti navedenima davkoma, a dopis sa mi nehote nsreiča tako, da bi utegnil v krstkem na dolgo in iiroko govoriti o petji v nali okolici, ako pride Vsi gorički dopispik sopet s jednakimi trditvami n vsdihi ne dsn.	X.
Politiške vesti.
Dofolal zbor Kraajokl. Mej proinjami, doilimi v sejo dne 19. januvarja, je tudi proinja „Dramatičnega druitva", da ae ma dovolijo so bodočo gledalilko ačtono po tri predatave aa teden. — Posianeo Suklja je utemeljeval svoj samostalni predlog, zadevajoč delel deiel pri prihodkih novoga osebnega dohodninskega dsvka. Poslance Šukljo predlaga namreč, da naj bi dežele ss ves namerovani osebni dohodninski davak zahtevala primerne odikodnin« od reslnih davkov, v prvi vrsti pa od semljilkih.
Razprava proti ,Omladini". Pred no ja saiel v raspravi dne 19. t. m. predsednik kasenekegs sodiiča Prohaska iapratevati ob-toleneo, nagovarjal je obtoienega dra. Raiina, da naj upljiva na soobioienee in saupnike, da ae vedejo mirno, kakor je upljival nanje doslej, da so se vedli nemirno in nedostojno. Zatem prične ispraievati astolenes Tinačka. Isti jo odgovarjal takč ironično ia nsdostojuo, da so so posluialoi smejsli in veklieavali de-moatrativno. Predsednik je posval aa red ob* tolaaaa in poslučaloe. „Tekč ae mora iti daljo", jo rekel, „mera je polna". — Vsi pri tej aeji ispraiani obtoienci tajč; ia vpraianj je rasvidao, da je obtoiba utemeljena proti njim le ns isjave umorjenega Mrve. Med raspravo je omedlel jeden sstolanee, branitelji so aa to a sova protestovali proti Bedastoj ni dvorani. Isprala vali so tudi obtoienea Legnerja, satoienege isnsverjenja. Njega is-pvaiavaaja pri polieiji je dovodio „Omladini* aa elad. Legnor je isjavil, da ga je bil takrat opil njegov pašnik. Predsednik omeni na to, da manda ni bil tudi takrat pijan, ko jo ponavljal avojo isjavo pred preiskovslnim sodnikom. Isneverjonje prisna. — Neoegs drugega obtolenoa dollijo, da je govoril dne SO. avgusta min. Ista nek anarhistilki govor. Ob-toleneo isjavi, da se mora sruiiti obtoiba sama ob sebi ie sbok tega, ker je bil on ie dne 24. avgusta saprt. — Popoldan ao razgrajali obtoioaai ia sluialoi takč, da je moral predaednik pretrgeti aajo. Poklical ja jetniike čuvaja, da aadsorujejo obtožence. O najhuj-iem rasssjalou so je posvetovslo sodiiče, kakč naj bi gakasriSvalo. Branitelj ga je priporočal milosti sodiiča, trdeč, da le nesnosna vrečiaa v dvorsni rasgreva iivce obtoieneem.
Katolički shod v Budlmpoiti se je vrlil isredno sijajno. 8amo s dežele je priilo 16 tisoč udeleiencev. Mimo tega pa se je 475 občin s 120.000 podpisi isreklo sa sklepe katoliškega shoda. Papsi in cesar sta brzojavuo posdravila sbrane Latoličane. Brzojavka Njeg. Veličanstva se glasi: „Udanostno in homo-gijalno pozdravilo, doposlano mi od Vaie ominanea brzojavnim pdtem v imena dežel-
nega katoliikega shoda, vsprejel som milostno
in je vračam s odkrirosrčno zahval«. Fran Josip". — Shod je vaprejei dve interpele-ciji; prva so tiče avtonomije cerkve, druga pa cerkveno-politiikih pjedlog. Koneino se je idvolil odbor 21 ćldnov as prireditev drugega kaloliiktga shoJ*.
Prosija. Proraču koj<-g<« je prcdloiil finančni minister Miqli"l po»l»n»ki zbori»ie;, imkasoje primsnkljaj 70 200.000 mark. L pa avotica to I Ta grosni primaojkljaj isvira is povekianih sshtav nunske države.
Ilstaja V Italiji. Dne 18. t. m. položili oo uporniki veliko skalo na železnliko progo Pontremoll-Spesis. Res je trčil osebni vlak ob to akalo. Trija vagoni so mečno poškodovani, na vso srečo pa ae nobenemu popotniku ni dogodilo ničeaar ftalega. — General Heuaoh je raspusti! rasna dru tva in ab-javil nek rasglaa, v ksterem obeća pomilo-ičenje vaem opornikom, kateri se prostovoljno prijavijo oblaati, nasprotno pa se bode poatopelo najstroije po aakonu proti trdovratnim. Trdi ae, da se vsled tega oklica prijavi v kratkem de 500 upornikov oblesti v Carrari. Okolo tega maets je vojeiki kordon, kateri ne puiča niti kmetom v mesto, ake nimajo spremnice. — Pričeli so ispraievati ranjene upornike v bolnicah; vai trdijo, da so se uprli previsokim davkom.
Različne vesti.
Konflskseljo. Denainje sjutranje izdanje ja zaplenilo c. kr. pravdniltvo radi prvega Članka »Vračajmo jim s isto mero lw in pa radi seatavka mej politiikimi vestmi, kateri ae spominja sdrese del. sbora Dalmatinskega nastran spojitve Dalmacije a Hrvatsko. Ta konfiskacija nam je doita nenadejano, slasti glede na poslednji sestavek, v katerem *m<> bres primetbe in komentarja načrtali v malo besedah aedriaj omenjene adrese. Preti loj sapleni uložimo utok.
Imonovonja. „Wiener Zeitung* javlja, da je Nj. Vel. cesar imenoval za prihodnjih 6 lat Člani dslelnega iolskega odbora za Istro gg.: Erilmana, kanonika pri stolnem kapitelju v Trstu; Babudra, ravnatelj« drž. gimnazija v Kopru; Svido, ravnatelja drž. gimnazija v Pulju in Markulja, ravnatelja ma-gistratnega zavoda v Kopru. Poslednji trije so bili tudi poprej člani dež. Aolsknga aveta, prvi pa jo imenovan na mesto kanonika v Pulju, Cleve. Po takem smo vendar na boljem v toliko, da je na moato jednoga Italijsna stopil Sloven.
VelsČ. g. dr. A. Mahnit jo bil te dni opasno obolel, toda obrnilo se mu je ie na bolje.
B 37 poslovnoga rods v dsf. zboru lotr-okom In prsdlog SplaAliov Kakor je snano naiim čitateljem, je predseduik deželnega abors v Poreču hotel sahraniti in konečno tudi ras ssbrasil posl. Spinčiču čitati svoj nujni predlog s dne 18. jsnuvsrja t. I. glede predlogov, govorov in interpnlaeij, izrečenih ali Čitanih v hrvatskem ali slovenskem je-siku. Gosp. posl. Spinčič jo ugovarjal postopanju predsednika, aklieevaje ae na poslovni red v omenjenem deielnem sboru. Da je imel posl. Spinčič prav, dokazati hoiemo s nastopnimi par vrstiosmi.
§ 37 poslovnoga rada, kojemu je naslov „nujni predlogi«, se glssi: „Vsak posianeo ima pravieo zahtevati, da ae premeni predpisani red razprav za pojedine predmete. Tak nujni predlog sme se staviti, koderkoli se je priobčil predmet, o katerem bode raspravljati, kakor tudi v sledečih sta-dijah rasprave o njem. O nujnih predlogih raspravljati je takoj, a razprava ae mora omejiti na samo najnost".
Posl. Spinčič je torej postopal popolnoma v smislu postovnegs reda. Pravilnost Spinčičevega postopanja sta uvidela menda tudi vladni sastopnik iu tajnik dež. odbora, s katerima ae je poavetoval predsednik. In slednjič jo je priposnal tudi predsednik sam e tem, da je dovolil Spinčiču Čitati svoj predlog skoro do konsa. de le pri koncu či-tsnjs je posegel vmes, čel, ds ne more dovoliti take isjave, daai ni ilo tu za izjavo, ampak za »nujni predlog". Zajedno je pozval predlagatelja, aaj predlaga v jeziku zbora — to je ▼ italijanskem —, dočim poslovni red ne pozna nikakoga posebnega jezika zbornice. Pač pa so jesiki sborniee vsi tisti, v katerih govori
prebivalstvo, a najprvo htvaUki, kaUrega se poslužuje večina prebiva1ntva.
Ves prizor, ki se je vrlil po pretrgsnju predlagatelja, zakrivil je torej predsednik sam ; on je bil kriv, da se ni takoj razpravljalo o nujnem predlogu Spiiičičev«m, kakor zahteva p .»Jot ni red.
Ugovarjalo e je udi, da predlog no bi a« bil Hiuel Čiliiti, ampak staviti uetmeao. Na to bi b lo odgovoriti, da p.>.! .Tni red no dole''«, do ii se ni 11 rejo predlogi »taviti pismeno hI ustuieno, pač pa j'< prak-n, da pred«udnik sam posov« predlagatelje, naj napiie evoj predlog, ako ga je atavil le uatmeno; slednjič je pri posnel fakti*no predsednik sem, da se predlogi smejo čitati, s tem, de je d o v o-I i 1 Spinčiču čitati skoro do konea. Tem rsslogom poslovnega reds, na temelju prakse, na temelju faktičnoga postopanja predsednikovega pri jednem delu predloga, pridružuje se tu ie poseben raslog, obsežen v nujnem predlogu samem, da nsmreč slovenskim in hrvatskim poslaneem ni mogoče sodelovati ustmeno pri rsspravah, ker stoje stvari tako, kakor je opisano v predlogu. Rodi neznosnosti predeedoika in večine do hr-vstskega jesike, skrbelo se je se to, da je prilel predlog Spinčičev v roko ministerskemu predsedniku.
Hočemo videti, kaj ukrene poslednji, ksjti nesakonitosti mora biti jedenkrat konec!
Iz Trob6 nam pišejo: Tudi jas vzamem pero v desno roko, da napilem par vrstic. Gospod urednik ! Moja roka je teika in ie telko se lotim tega dela j a ker upam, da boste imeli potrpljenje s mano, povem vam nekaj starih in nekaj novih novic.
Več mesecev je ie od tega, odkar sta Ha dva mola iz naie vaai proti Orleku drva krast. Kaj ne, da kraati je greh ? Oba na-loiita si taka bremena, da sta komaj nesla. Ko prideta do nekega sidu, hočeta počivati in odlolita bremena na zid. Pri tej priči sgrudi se jeden ismed njih mrtev ns tla, drugi pa steče domov. Tekel jo tako, da se je komaj semlje dotikal, ker pustil je breme pri mrliču. Nsjleple je ps to, da sti bremeni ie sdaj na istem mestu, ker nobeden si ne upa naložiti ju, boječ se amrti.
Druga stara novioa jo pa ta, katera vam jo ie nekoliko snana, da so „pofulili" naiemu gospodu vso kuretnino s kotlom in „krssno verando" vred. Ker pa iivl nai dobri gospod po besedah sv. pisma, nsmreč : povračuj hudo s dobrim, jesil se ni nsd Usmoviči, temveč, molil je sa nje, naj bi jim Bog grehe odpustil. In i njim molili so morda tudi gospodje Usmoviči. —
Tudi pri nas je „tista bolesen". No veste, katera ? Pri nas ji pravimo le „tista bo-lezen", pa da isve vsakdo katera je, povem ime, Pravijo jej: florenca, firenca, faulenca in Bog naj ve, kako le. Slovenci amo jo krstili s besedo „h r i p a" in pri tem ostanemo, dokler se no osdravimo.
Hudo pot so imelo to dni naie ione, ki nosijo Tnleko v Trst. Pot je bila vsa polna ledu in meni se sdi, da ni bilo Človeka, ki bi bil iol te dni po tej poti, ne da bi bil sdrsnil.
To vso sem imel na jesiku, kar sem hotel povedati. A sodsj imam ie nekaj na srou in to je: Pri nas imnmo petje, imamo pevce, imamo dobra grla, imamo dobre glasove, imamo tudi učitelja sa petje, vse imamo, a ksr bi bilo najbolj potrebno, tega pa nimamo.
Kaj bi ne mogli tudi mi osnovati ai povsko druitvo, kakorina imajo po drugih vaseh v okolici? Lahko,samo da bi hoteli.
Policijsko. Neka Katarina B., udova, stanujoča v ulioi Conicolo hit. 8, pritožila se je pri redarstvu, da je trgovka z jestvinami Marija V., (na vogalu ulice Giulia in del Pilone) poklicala nje lOletnega sinčka v trgovino ter ga vpraiala, kedaj misli ujegova mati prav za prav plačati avoj delg na je-stvinah. KOr otrok ni znal česa odgovoriti, obdelovala ga je prijazna trgovka s pestmi, da ae poznajo ubogemu dečku lepe otekline na truplu. Zsres čuden način, kakč opominja Marija V. avoje dolini ke! — Voznik Martin Rebec, služ. pri R. Se-drian v ulioi Ferriera 16, ustavil jo v soboto zjutraj svoj voz, s dvems konjema, v ulioi Solitario ter vstopil v hiio it. 18. da v naglici izpijo kavo. A glej! koliko je bilo njegovo začudenje, ko Btopi na ulico in ugleda sicer voz, a o konjema ni bilo no duha no sluha! Ubogi kočijsž bode vrhu te noareče, da so mu ismaknili 200 gld. vredna kljusets, ia
kasaovsn, ker je oslavil žival samo na nliei. Danes sjntrej ob 4 uri prijeli ao nekako „ženico* v tramvajevi rimeei v ulici Gialia. Ta lenska je bržkone vlačuga najgrše vrate; ia-javila je, da ae sove Joaipina Ligher, de jo doma is Pirana ia da ja stara 17 let — ako jih ni preko itirdeeet. No, tako Mvljonje Ia postara človeke.
Najnovejše vesti.
Proga 20. (Rasprava proti „Omladiai") Danee so ispraievali eatoienea Novaka ia Kaaika. Oba tajita odločno, da pripadata „Omladini"; preklicujeta svoje isjave, storjena v preiskavi.
Ounaj 20. Tukajlnji politički krogi tr-dijo, ds se mtnisterstvo v Srbiji promeni v kratkem. Ta prememba da eo isvrii mirnim potom in v zmisln sedanje ustave. Napetost mej vodji rodikalcev in krono se jo pokasala že povodom rasprav s Avstro-Ogrsko o trgovinski pogodbi.
Masss 20. Is okolica Massa in Carrara prihajajo vedno poročila o oboroienih tolpah, vendar jib nemorejo sasačiti na ogledovanje rasposlsne vojaške čete. Siaoši je bilo slišati rss goro Grueisno na severni etrani Masse, na kateri so rasobesili uporniki svojo črno ssstavo, odmev livahnege streljanja, ki pa je prenehslo v kratkem.
Pariz, 20. Kralj Milan je odpotoval sinoči, ne ve se ksm. Tu sa opaia, da je Milaa odpotoval tudi aemudoma par dni prod dr-lavnim prevratom, katerega je provsročil mladi kralj Alskssnder, ter da se je Milan v Trstu dogovarjal s sedaj pokojaim ministrom Dokičcm. Is tega ee sklepe, da es v Srbiji sopet pripravljajo usodepolni dogodki. In sato želi Milan biti kolikor molno blilji Srbiji.
Bksakutlvn« dr»ib«.
C. kr. okr. sodiiče Cerkno. 22. jsa. in 19. febr. t. I. posestvo Marijane Resper Je-sipove roj. Poč h. II. 10 v uloiku it. 84 semljiinico sa Gorje, oenjeno na 1901 gld.
C. kr. mestno deleg. okr. sodiiče Gorice. 23. jen. in 23. febr. t, I. posestvo Josipa Suimel Josipov v uloiku it. 131 semljiinico sa Trnovo, cenjeno na 3122 gld. 15 kr.
C. kr. okr. sodiiče Selena. 29. jan. in 28. febr. t I. posestvo Josipa Benčlna in drugov is Rodika v uloikih It. 5162, 663, 604, 141 in 143 semljiinico Rodik, cenjeno na 685 gld.
C. kr. okr. sodiiča Seiaoa. 29. jan. In 28. febr. t. I. posestvo Antone Rsc* is Rodika, uloika it. 861 in 494 semljiinioa Rodik, oenjeno na 157 gld.
C, kr. okr. sodiičo Komen. 26. jan. in 28. febr. t. I. posestvo Antona Kuksnja is Trsta, uloiek It. 88 somljiiaiee Komen, oenjeno na 3342 gld.
Tvftna oene. (Csse se raissMje ss iskale In s ozrla« vred.)
Ceaa »4 fer. do fsr.
Kava Mocca.......100 K. 175.- 177.—
Csjlon Plant. fina .	„ 182.- 184.—
, Perl......190 - 199,-
Java Malaag .... „ 16«.- 167.—
Portoricco.......184.— I8j,—
Guatemala..... „ 165.- 166.—
Ban Domingo • . . . . 164.— 100. —
Malabar flant......ISO. - 189.-
„ aativs..... 170.- 179.-
Laguajra Plant. ... , 176.- 160. .
„ nalive. ... „ 170.- 179. -Santos najfiniji ... , 169.- 160.-„ ureduje fini . • , 155.— 156.—
„ srednji.....152.- 154-
, ordinar . ... „ 149.- 145,-
Rio oprani..... „ 172.- 175.-
„ nujflntji..... „ 158.- 15®.-
, srednji...... 159.- 154.—
Skladiiče: Ml. et »7880. Sladkor Centrifugi I. vrste . 100 K. 84.26 94.50
Concattć..... „ 36.60 —.—
v glavah...... 87.50 —.—
raikotani...... 88.— 88.95
SkladiiAo : Mt. et. 8400. Bli italijanski fini .... 100 K. 19.- 19.50 . srednji ... . 16 - 18.50
Japan fini....... 17.76 18.-
„ srednji..... „ 15.75 18.—
Kangou oztr« ..... „ 14.75 16.— I. .... . . 18.76 14.-
II...... , II 50 11.75
Patrole] t uski v sodih. . . „ 18,- —. -v csbojih od 39 kil. 5.75 — .— Olja Italijaiuku mjfineji . , 100 K. 59,- 69.-a srednjetlno . „ 50.- 69 — bombaiao, amerik. ... . 40.— 42- —
dalmatlntko....... 40.-41.—
Llmoal Mtsinski ..... »boj 8.50 4—
Pomaranč* , ...... 3.50 4.-
Kssdsljal Dalmatinski ... 100 K. 69.- 64.-
„ Bari...... „ 67,-6».-
Pinjoli........... 80-82.-
BoUil Dalmatinski...... —
„ Puljeftki...... , 7.75 8.-
Baokv« Puljeike...... 12.- 19.50
„ Oriko v vencih . . . 13.- 13.50
Snltsnlno......... 80.- 89.-
VamjsrU.......... M2.— 24,-
Oivsos.......... „ 26.— 26-
Folsaovke aredujo velikosti . , 38.- 40. -
. veliko...... 85.-8«.-
tnalo...... „ 3».— 40. -
Slsslkl v velikih todib . .	14.— — .-
...	5.-
Daaaft pridelki FtM: Kaki.........100 R. ®.7!t 10,-
Muvloloni...... „ 8.75 ».—
svetlorudeči....... H.—
tem nora deči..... „ —.— — .—
bohinjski........ 'J.")0 a.75
b«li velllti...... „ lo.- ln.25
. mali........ 7.» 7.50
telvni, dolgi..... » 8.95 8.50
B okrogli .... „ 72. 7.50 mešani, hrvatski .... B 5.50 5.75 H štajerski .... „ «.50 «.75
lulo fino štajersko..... . 85.— 92 —
Jsćman At. 10........ n 9.25 9.50
n » f» .,.,... . „ »,7» 10. , » \ H	.' „ II. 11.25
ialjs krsnjsko......... r,.r,o 7 -
»apa . „ SM 5.50 Zramjir, it*j«.»ki n 2J<o 3.— Provo, kranjsko........ 9.25 -.—
tik, kranjska......... 13.— —
Oh ogeraki......... 52.— 53 —
Kut og.rska........ „ 60.— 01.—
Kara hi trli trdno in ni in i «1 ti, «1 a bi joj cene padla, V ten tednu uti priupeli dve la.llji i 32000 vrečami 8antosa, 3500 Rio. 7«00 Victoria.
Sladkorna kupčija mlačna vslod farciranega rasprodaja«}* od atrani drnffo i*oke.
Rit italijansko vrstu vslud nizkega kurza italijanskih li ■ jrtko po ceni. Japonski so drži trdno, kar j« skoraj razpTodan. Ho Hngleikum malu upraAanja, Olje, kupčija mlačna Južno sadje pa jo ia palo tako nisko v cenah, tla bolj ni mogoče.
Domaći pridelki »sled »»znatnega povpraio-vaaja jaku zaaemarjeni.	t
Speli ia rna*t imata stalne con*, ker se je pričel velik eksport i* Ogerske za Nemčijo vslad povitanja amerikanskih cen,
Tfgovina.
Moka in otrobi. M d k a. Cene ao bile t tatu tednu le vedno nitke, kljubti temu pa je bila kupčija nekoliko boljia kakor pa v prejinjem tednu. — Prodaja je bila v mitičnih itevilkah pri mlinih „Ilsggoiimacher" In .Victoria" t Peitl, t L ipoici in t k ukinem drugem mlinu, in to aa meaeo maj t. |1( pod Jako olajhčanimi pogoji. Pričenja d&ba, t kateri se trgovina navadno oživlja in «o raivija prodaja; nadejamo se aategadclj, da ae sgodi to tudi tekočega leta. — Cene v mlinu v Btraiicah so: it. A po gld. 13.25; it. 2 po 12.50, it. a po 11.75, it. 4 po 11, it. 5 |>o 10.25, it, 6 po 8.25. Mlin v Lipniei: it. 00 po gld. 14.50, it. 0 po 14.-, it. 1 po 13.50, it. 2 po 12.50, it. 3 po 11.50, it. 4 po 10.50, it, 5 po 9.50, it. 6 po 8.50.
Otrobi. Ker jih je priilo veliko it Levante, otrpnil je trg navilic temu, da prihaja it Ogrske le malo tvarine in da drži Economo svoje itdelke po 4.50 a vrečo vred. Vporaha mala, abok tega malo povpraievanja, vendar pa utegne oiiveti tudi ta pridelek na apomlad. Cono ao prilično iste, kakor amo jih objavili v poalednjem poročila.
Drobni otrobi. Bilo je nekoliko kupčije v leventinskom izdelku ta december t. I. po gld. 3*80 t vrečo vred. Economo tahteva ta avoj itdelek gld. 4 ta kvinlal t vročo vred. O uključenju bilo je več po-nudeb, tbok toga se je itdelek aklenil mlačno.
Goved. Od 11. do 17. januvarja 1804. je bilo prodanih v Trstu ta k lan jo 380 volov in 127 krav in to: 183 it Kranjske, 100 it Hrvatsko, 1 it Iatre, 2 it Italijo in 4 domačih. Plačevali ao ae: voli it Kranjake po 43—44 gld., is Hrvatske po 41-42 gld., it Istro po 43—44 gld., is Italije po 43—44 gld. in domači tudi po 43—44; domačo krave po 41—42. gld., krave is Italije pa po 41—42 gld. kvintal mrtve vage.
Seno In slama, v pretočenem tednu ae je plačevalo aeno I. vrate po gld. 5*40, II. vrsto po gld. 390; aiania I. vrate po gld. 3*70, II. vrste po gld. 3 20 kvintal.
Surovo maslo, ji^Jea in kokoši. Kranj -ako turovo maalo so je prodajalo v partijah od 20—30 kgr. po 02—06 kr., v part. od 30—50 kgr. po 90—92 kr. in furlansko v part. od 80—30 kgr. po gld. 104—1 08 in v part. od 30—50 kgr. po gld. 1 02—1 04 kilogram. Tolminsko surovo ma.*lo I. vrste po gld. 1-06—1*08 kilogram. — Jajca bo ae plačevala na debelo po gld. 2 80—3-30 ato komadov. Kokoii po gld. 1—140 komad in piičeta po gld. 1*40—1*70 par.
Krompir (navadni) nu debolo po gld. 9 60—3 — kvintal.
Trgovinski brzojavi.
Builmpcita. Pivnica m spomlad 7 43 -7 14, za
jatsn 7'63 - 7*U5 Koruza stara —.---.—, nava
4.S3 ——• • za maj; iu«l 4.84 -• - Ovai za apomlad H'78~6 78. Otrobi sananiarjani.
Planica nova ml 77 kil. f. 7'4C—7'45. od 78 kil. f. 7-50--7-55, od 7« kil. t. 7«0--7t5 od 80 kil. f 7 70-7 75, od 81 kil. for 7 75'-7 80, Rž »•60 5 80; ovos novi U-7 I 7 2o.
.lečinen ¥'05-925; proto 4-20 -100. 1'iat.loa au močno ponujal i, a niso povpraSevuli pa njej. Miiui vedno jako ruturvirani. 'IVžavitn so ja
K-odalo €000 uietr. stotov 5 kr. <;■ naje od včerej. i mlačna, Koruza in ječmen stilna, Oven mirno. Vromo megleno.
HsV-Tork. Moka 2.10 »ilno mlačna. Bndlmpsita. Špirit, 6;* 0 - 10 mlačna, ▼ratlafara Špirit 50' p« 48 90 70" po 29 40. Bavrs. Kava Santos goud uv^ragd 1U4'-, za maj 101-50
Hamburg, flantos good avaraga za j.uuvur f, 88'7"'i maro 83 25, maj oluO; trg miren.
Dunajak« borca 20. juuvsu*J» 1S04.
danes	vieraj
Državni dolg v papirju .... 98i>i	98-50
. . v nral.ru .... 97 80	98 0S
A »sirijsku renta v alatu . . . 110 85	119-75
. v kronali . . . 97-05	97 15
Kreditna ukeija.......85275	854 —
London 10 I.st........125.15	121.90
Napoleoni.........9-9H1/, 9 94'/,
100 mark.........«135	Kl-22'/,
inO italj. lir........ 4S'40	43-10
„Trtalka posojilnica in hraniloifaM
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Malin Piccolo it. 1. ]. nadstropje.
Haje posojila na mt-ujii-o, na intabulacijo in zastavo vrednostih papirj v proti u ohritstim. Od hranilnih ulo^ p'ai'ujo po „ obresti. Tradni dnevi ao : Vsaki dan od 9. d>> ti. ure dopoludne, in »saki po-nodoljek. sredo in fetrtoli od 3. do 5 uro popolu-dne. Itplačuja so vsaki ponedeljek od 11. do IS. ure dopoludoo, in vsaki četrtek od 3. do 4. urf popoludne. Olavni deteii voljajo po 2<)0 kron Zadružni del^ii s« lahko pUčajojo » inasnifnih ohrnk h po 1 gld. tor zna*a v«aki do!"ž 10 gld.	1—26
SVOJI K SVOJIM!
Gostilna „Stoka", r^SSlrt
poleg kavarno ,Kabrls", priporoča so 81ovencmi> » mestu in na deželi. Točijo so teborna vine istotako jo kuhintA isvrstna. Prodaja tndi vino ...i doheto, tako moSČHiiom, kakor na doiido. Cl.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvanajstih murvah", priporoča so slavuoma «l'>v«n-*'<omu ohčinitvi obilen obisk. — Točila »o bodo satmo domača lavrstna vina. 104
Mlekarna Frana Griine kSi
na Notranjskem (Via Campanilla v bi k i Jakoba Brunnerja it. 5 (Piaiza Ponterosso). Po dvakrat na dan friino opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno ii Št, Petra, sveža (friina) smetana.
Martin	['ia'za s- Oiovanni it. i
mal llll	ima trgovino i mnogovrst-
nim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Gl.
Naznanjam si. občinstvu, da sem oiprl Via LMsaretta veoehlo it. 13 prodajalnloo sadja ln aalanjava. 1'radajam tudi vino v staklen'oah, mlako, amo-tano i. t. d. Obetam dobro poetreiho, ker ima u »oliko zalogo blaga I. vrste. Priporočam se al občinstvu za obilen obisk. 'L velepoltotanjsm
52—27	Mstsvi Furlan.
jodilnih stvari po jako niski ceni. Prodaja Joiaf Carna Plazza dalla Caaanaa it. 1
(uhatf Via Ghega).	Cl.
Kavarni fi^rJV^
v ulici Cftitermii, glavni shajališči tržnikih Slo-venctiv vseh stanov. Na razpolago so časopini v raznih slovanskili jozikih. Dobra postrelba. — Za obilen obisk ho priporoča Anton &orli, Cl	kavarnar.
B. Modic in Grebene, Tt:".*
in Via Nuova, opozarjata zasobnike, krčmarjo In č. duhovščino na svojo islogo poraelanskega, Sta klonnga, lončenega in ieleznoga bl&ga, podob in kipov v okraiunjo grobnih apomunikov, Cl.
m
vpisana zadruga s omejenim porošt vom v Hojami pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu arojo bogato pro« sicrbijeno
(v ulici Belvedero št. S) pristopno zadruinikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni lotnoga čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mosta, i obiimim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer so t čiju isborna domaća vina*, tavan, pivo v ■Salalanloah itd. Točim postrežba t gor-kimi in mrzlimi joilili. Priporoča tudi svojo
mesnico
v Rojanu (poprej Peitotova)
kjer so prodaja govejo in telečja »nciSo, po najnižjih tržnih ceuali Priporoča se slivnomu oh činelvii in udom.
Hgr~ Novi 6Ianl
so ie vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 0—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9-10 uro prodp.	UM—5
INI DVA PATENT imotvorna
škropilnica za trte in rastline
„Syphonia"
presega tso dosotlaj po-znano Škropilnico, ker letuj o samotvorno.
Vefi tiSOČ teh škropilnic je v prometu in isto toliko pohvalnih pisem pričajo tla iste mtdkriljujejo vse drugo /.interne.
Ph. Mayfarth & C.
tovarne gospod, strojev. Posebna tovarna za vinske stiskalnice ln stroje za izkori&čenje sadja. Dunaj, II./l, Tabor8tra88o 76. Katalogi zastonj — V^prejemajo ae zastopniki	i—lo
Gostilna Ivana Trevna
29 »e priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obiik. Točijo se zmirom Izvrstna istrska in okoličan-•ka vina po OHjnižji coni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedmi.	2 -52
Inein Portnt urBr T Trstu, Via Muda JUSip roriui, Vecchia it. 1 prodaja in popravlja ure po nizki coni. Priporoča sc slavnemu občinstvu.	5-52
llian floholak via Baavsaato it. I v Trata
ivail UOUOian, »aio^,, vsakovrstnega jedilnega blaga, katoro prodaja na drobno in debolo kolikor v mostu toliko na deželo j.roti povzetju. Priporočajo« so «1. o'>činttvu zagotavlja polteno ia vostno postrežbo.__2 52
Alflia VflCAl 'rffovec „Barrlera vscahls" it.
F1IUI9 V09DI 8 priporoča •• slavnemu občinstvu svojim različnim blagom jestvin, moko, kava, riža. sira, salamo itd., vse najbolja vrsti ia po šmarnih cenah. Naročbe obivljnjo ao hitro in solidno kakor za mosto tako na delelo.	3—26
Gostilna »Al Teletfvafo",
Piasza Dogana it. 9 toči istrsko vino po 28 nvi. belo po 32 nvč, V družine po nvč. od jed nega litru viSj \ I j h o r n a kuhinj a. Sprejemajo so naročila itn o bed o in večerje po smernih conah. Podpirani bo nadeja torej, da ga bodo gostje obi-Hkiivali v velikem itevilu.	Udant
20 5	v. Coracich.
Zdravnik l3~48
Dr. H. LukSić • Nižetić
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del Mare 2, II.
(V slučaju potrebe tudi po noči),
Škropilnice in žvepljalke
inžinlija Zivioa.
Vsake vrste stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par iu s petrolijem, pumpe (sesalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar so potrebuje pri strojih, ined tem tudi olje za mazilo se dobiva zrairaj v zalogi tvrdke
Schivitz &. Comp.
i (Živic in dnižb.)
v Trstu, ulloa Zonta a.
C. kr. dvorna lekarni
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznaaja si. občinstvu, da ja prevzel <o-i omenjeno lekarno od dedičev pok. Banadetta Vlach-Minitmija, priporočajoč se nsjtoplaje in ob-Ijubljujoč natančno postrežbo s umerjenimi oa-uatni. Članom .Delalskega psdpornaga društva-pa naznanja ie posebej, da mu jo odbor istega
dovolil tprajomati recepta od njih v slučaju, ako njim taksne druitvona zdravnika pred dučojno leknrske potreba sa priporoča
toi— ao
Ivan ]Ulszau.
Gostilna „Ali* antico moro"
v ullol Bolltavlo št. 19.
toči isvrstna vipavska črna in bela vina ii prva-
skilt vinogradov in kraška iz Skibiuo. Vipavska po 33—40 kr., kraški teran po 40 kr. litor. |
Nadejam ao, da me slavno občinstvo, ravnajoč se po izreku .Svoji k svojim* počasti v obilem itevilu.
4—96	Anton Vodopivac.
Goetilna „Alla Citti di Vienna"
(zraven Tiskarne Dolunc) prud »ja najbotj&a ki aika in istarska vina I. kakovosti in gra&ko pivo. Izborna kuhinja sprejemljo naručila tudi za kosila in večerjo. Imenovanu viua morejo dobiti tudi druiina na dom, in sicer no izpod 28 lit.rov, po nastopni coni: Teran is Auberu po 42 nč in nujboljia istorska vina po 29 nč. — Za obila naročila sa priporoča ilnt. flrovsdaat. 101-37
DROGERIJA
na dubul* iu drobno
G. B. ANGELI
TRST
Cono, Piazza detle Legnu 1. Odlikovana tovarna čopičev.
V .-lika zaloga oljnatih jbr.rv, lastni itdelek. Lak za kočije * AngluAkogu, iz Francije. [? Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. — Lesk za parkete iu pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih »relcuv
kakor tudi romanjsko žveplo za ž/o-pljanje trt. 104-as
„Slovanski Svet
ki i shaja v Trstu, 10. in 95. tlite vsakega meseet na 20 vulikih straneh stopi sedaj v VII. loto a svojim slovanskim kdlturnia programom. Program listu je: naeijonalaa avtonomija vsakoga naroda Avstro-Oger-*ke, a njeno pomočjo doseranje historiikih državnih prav, zagovarjanje skupnega lite-raturnt'ga jezika sa vse Slovane, raakrivanje zgodovine cirilometodijske cerkve med ta-padnimi Slovani, pospeievanjo smisla ae slovanako narodno poezijo in umetnoat, seznanjevaajB slovanskih narodov po poro* čilih o dogodkih, kulturnem in literaturnea delovanju.
»»SLOVANSKI SVET«
stoji ra celo leto........ 4 gld.
za pol leta........• . 2 t
ia četrt leta..........I ,
Za učitelje. ueitelj;ce iu dijake, na lete po 40 novi. manj. Naročnina ae poiilje tipravniitvu v Trut.
Upravniitvo „Slovanskega Sveta* v Trstu.
POZOR S
Podpisani priporoča svojo v via Nvava
it. 27 ležečo
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Militt ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi lidane in volnene robe«
w-89	m; Miiids
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevaki belgijski poitni parobrod ,BED STEARN LINIE" ia Antverpan« direktno v
Nev M & Philadelfljo
koneesijonovaua črta, od e. kr avatrijake vlade. Na vpraianja odgovarja točno: kon-ceaijonovani saatop SO—1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergaa«e 17
ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt - Buroau & oommeroieler Correapon-dent dur k. k. Oesterr. Staatsbahnen in Innebroek.
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	s-59
Enrico qm. Carlo Gortan
via Caserma i Trst (naipr. plvaral PUien)
Tinct. capsici compos.
(PA1N-EXPELLER) te prireja v Slchtorjevi lekarni ▼ Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praamarer v Tratu, P. Orande) obče poznano bolečine ublaiujoče drgajanje, dobiva ge po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.90, 7o in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vspr^eti le tako steklenice kot pristno, ki so previđene t .sidrom" kot varstveno tnamko. Osrednja r at p o i i 1 j a 1 n I ea:
Richter's Apotheke z. Goldenen I6wen.
Prag.	1 - 44
Jak. Klemene
Um" Via S. Aufemio St 1. "M
priporoča čuetitim svojim odjemnikom in slavnem občinstvu novo prlapolo blago sa molka in
i -nska obleka, volneno robce in platen« zavratniks, »po 'nje kitlje pleteno in iz itofa, ogrinjala is flunole, barhent beli, sivi in raznobarvan, msjs,, spodnje lilnče iz volno iu kotonine, nogovioe vol-11*110 in iz kotonine, rukovioo, flanol za oblak«, srajca belo in v raznih barvah, ovratnika, aa-pestnice, iidano zavratnike za moike, daioika, iidnne rob> o, čepice, volneno koinaia, volno aa nogovice, koluhovino in mufe, kakor tudi vse ostale predmete za pouk v ročnih dalih v iolah po najnižjih cenah. Pri vsoh naročbah zagotavlja točno in polteno postrežbo.	57
Lastnik politično druflvo .Edinont", — ln(lnvatt'lj in odgovorni urednik: Mtlks Cotič. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.