rw*tntne olačana * latorht Leto LXn V Ljubljani, т soboto 24. februarja 1934 Ster. 46a Cena l.^O Dih Naročnina mesečno ^ ШНШ ш ^gM,. ČVk. račun Ljub- 25 l->in, za inozem- ЛЖ Mm ^НШ N1 ^ШВш^^^Ш ЈК^ Ш ШвШ ^tf ^ШГ ^НЧ Ijana ш itvo - ne- ШШ ВА H ■ Ј^^к Ш ШШ___ ЈВЦШ ^ 10.344 za ce- 0 Ш ^HMI^ Ш ШВВВ| шжШВ iole.no Din. za ^ШЈк ЛИШ Hf Ш^Ш ШШ M fln f вн јји inozemstvo 120 Din ^ fl| ШШ ^М ШИ Ш Лв ДИ Uredništvo je v ЈШкШв^ ШЛ^^ ЈВВквШШ&Ј ■MfL—f» ^T^III^ U p r « v „: Kopitar- Kopitarjevi aLfc/Ш jeva b. telefon 299J Telefoni arednlitvai dnevna slniba 205» — nota« 2996, »94 !■ »5» - ' Izhaja vsak dan zjutraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku Reforma našega socialnega zavarovanja Kakor sedaj kaže, bo bilanca bolniškega zavarovanju v naši državi zaključila preteklo poslovno leto s presežkom v večini okrožnih uradov. Toda to nas ne sme motiti, kajti položaj socialnega zavarovanja je še vedno neugoden. Presežek dohodkov nad izdatki je bil dosežen na ta način, da so se prispevki povišali, dočim so bile dajatve delavstvu zmanjšane. Tega nenormalnega stanja pa ne moremo trpeti dolgo časa, ker se posebno v sedanji krizi vedno bolj množe odnosno prihajajo na dan večje zahteve do socialnega zavarovanja. Ker se nnha-jamo v prehodni dobi tudi za socialno zavarovanje, je prav, če izvedemo temeljito reformo, ki bo prinesla predvsem zavarovancem one olajšave, katere tako nujno potrebujejo. Če bi bil gospodarski položaj našega delavstva boljši kot je in bi bili njegovi zaslužki dovolj visoki, bi ne bilo potrebno našemu delavstvu oklepati se obstoječe organizacije socialnega zavarovanja iu bi si lahko svobodno izbiral zdravnike. Ker pa pri nas kot drugod položaj delavstva in ogromne večine nameščencev ni tak, da bi jim tc omogočal, hočejo imeti od obstoječe organizacije čimveč ugodnosti za svoje prispevke. To je pravilno in treba je dati našemu delavstvu za njegov denar odgovarjajoče dajatve. Toda socialno zavarovanje pri nas zadeva na mnoge upravičene in neupravičene kritike. Predvsem so že gospodarske in socialne razmere posameznih pokrajin v naši državi tako zelo različne, da je popolnoma centralizirana ureditev socialnega zavarovanja bilo v marsičem neumestna. Poleg tega je taka organizacija povzročila veliko večje upravne stroške, kot bi bili pri drugačni ureditvi. Zato je bila popolnomu razumljiva zahteva, ki jo ponavljamo zlasti Slovenci že celo vrsto let, da se naj uvede popolna decentralizacija socialnega zavarovanja. Od tc decentralizacije si ne obetamo koristi samo mi, temveč tudi druge pokrajine v državi, ker bi odpadel velik osrednji aparat, ki bi po novem lahko opravljal samo nadzorstvene posle nad svojimi podrejenimi organi ▼ posameznih pokrajinah in mestih države. Se več, misliti bi bilo treba na popolno decentralizacijo zavarovanja, kjer bi bile osnovne edinice z najširšimi samoupravnimi pravicami že posamezne večje tovarne ter združitve manjših podjetij v večjo enoto. To je bila organizacija, katero smo poznali pri nas že pred vojno, vendar je po vojni v dobi, ko je vladala centralizacijska manija, ta organizacija bila odpravljena poti pretvezo, da bo vse boljše in cenejše. Izkazalo se pa je, da je umestneje, zasnovati samopomočno zavarovanje delavstva nn podlagi manjših cdinic in ne po enem kopitu za vseh 500.0000 zavarovancev v naši državi. Prepričani smo, da bi čim širša decentralizacija in okrepitev moči ter razširjenje delokroga že sedanjih krajevnih organov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev pomenila velike prihranke in bi tako odpadle kritike, ki se nanašajo na visoke upravne stroške. V nedavni polemiki med zagrebško zdravniško zbornico ter Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev so zdravniki navajali, dn pride pri nas že en uradnik Osrednjega urada s krajevnimi organi vred nn 394 članov, dočim je ta številka višja v drugih državah, kar pomeni, da je drugje uprava socialnega zavarovanja cenejša. Tn trditev nam kaže, kako zelo bi ravno decentralizacija koristila pri zmanjšanju upravnih stroškov. Drugo pereče vprašanje je ureditev zdravniške službe. O tem se je v našem strokovnem časopisju že mnogo razpravljalo ter so zlasti interesirane zdravniške organizacije v tem oziru predlagale ureditev na drugi podlagi: namesto sedanjih uradovih zdravnikov, naj bi lahko člani šli k vsakemu zdravniku, tudi neuradnemu. ki pa bi dobil za to plačilo. Pri današnjih razmerah v zavarovonjn je zn nrnd cenejše, da ima svoje zdravnike, toda socialni oziri govore bolj za to. dn se izbira zdravnikov prepusti zavarovancem samim. Sicer obstojajo mnogi argumenti tudi proti temn, vendar bo treba to vprašanje enkrat končnoveljavno urediti tnko, da bodo zavarovanci imeli več ugodnosti. kakor jih imajo dosedaj. in da se ne bodo mogli več pritoževati, da so bili premalo preiskani in da zanje ni bilo vloženo dosti brige In skrbnosti. Zdravniški stan se sicer zelo pritožuje, da je odvzelo socializacija bolniške službe mnogo zaslužka nekaterim članom, toda vpoštevati mora, da je imel tudi zdravniški stan svojo korist od uvedbe socialnega zavarovanja. Nnjra-dikalnejši predlog, ki je doslej glede tega bil vložen, je tn, dn naj bodo vsi zdravniki javni uslužbenci in bi jim tako država zagarantirala nekak eksistenčni minimum. Glede zahteve zdravnikov, da prevzamejo zdravniki vodstvo uprave socialnega zavarovanja, smo nekoliko skeptični. Predlog ima mnogo argumentov zase, zlasti, ker je naperjen proti sedanjemu vodstvu uprave, ki je nn odločilnih mestih v rokah pravnikov. Pri nas se je nekoliko razpasla navada, dn moro biti na vsakem odgovornem mestu v upravi jurist. Toda sama pravniška kvalifikacija ne more biti merodajna zn vodstvo gospodorskih in socialnih ustanov, kakor tudi ne smemo pasti v drugo enostranskost, Ha bi prevzeli upravo zdravniki, katerim sicer ne odrekamo velikih zmožnosti, pač pa sino mnenja, da njih zdravniško kvalifikacija zopet ni zadostna za vodstvo takih gospodarskih in socialnih nstnnov. kot je n. pr. bolniško zavarovanje. Treba bo najti primeren korektiv, da ne pademo v eden ali drugi ekstrem, to nn zalo, ker nam fe na srcu. da je vodstvo tako važnih institucij, pri katerih gre za stotine milijonov delavskega in javnega denarja, v najboljših rokah. Da nam je potrebna temeljila reformo hol-nlš!.,.g i nvuroVanja knkor tudi ne/.-rdri-.-nas poti j ii jc še dejstvo, da nimamo izvedenega i naši državi starostnega zavarovanja in zava- Leopold /II. — kralj Belgijcev Včeraj je novi belgijski kralj prisegel na belgijsko ustavo in imel svoj prvi prestolni govor Bruselj, 23. febr. AA. Danes je novi kralj Belgije prisegel na ustavo. Po določbah belgijske ustave je položil prisego na slavnostni skupni seji senata in poslanske zbornice. Pokojni kralj Albert L je prisegel 23. decembra 1909, in sicer je izgovoril besedilo prisege v obeh državnih jezikih, ▼ francoščini in ilamščini. Isto je storil tudi novi kralj Belgijcev Leopold III. Edino prvi kralj Belgije Leopold I., ki je prisegel na ustavo 21. julija 1831, ni izvršil tega svečanega dejanja v parlamentu, temveč na bruseljskem kraljevskem trgu na stopnicah cerkve sv, Jakoba. Dvorana poslanske zbornice je bila vsa v cvetju in pripravljena za današnji veliki in svečani čin. Na predsedniškem mestu stoji prestol, pokrit z baldahinom. Na levi strani dvorane je postavljena posebna tribuna, kjer ctoje člani kraljevske rodbine in odposlanci tujih vladarjev. V poslanskih klopeh so zavzeli mesta narodni poslanci in senatorji ter visoke osebnosti, ki so prisostvovale temu svečanemu dejanju. Člani vlade so zasedli mesta za prestolom. Predsedstvo za to svečano priliko volijo predsedniku obeh zbornic parlamenta in po dva tajnika obeh zbornic. Dejansko pa je predsedoval po letih starejši predsednik, v tem primeru predsednik senata Digncfie. Svečana seja se je zr.čcla že pred prihodom kraljice. Ko je otvoril sejo, (e predsednik pozval določeno odposlanstvo, алј stopi naprej, da sprejme kraljico. Kraljica je prišla v palačo po velikih stopnicah. Isti ceremoniel je določen za prihod kralja v palačo parlamenta. V dvoceal zbornice je zavzel novi vladar svoje mesto na prestolu, nato pa ma je eden izmed dvornih dosto- janstvenikov podal besedilo prisege. Nori kralj je prisegel, da bo spoštoval ustavo in zakone belgijskega naroda ter branil teritorijalno nedotakljivost dežele. V svojem prvem prestolnem govoru je vladar dal izraza ganjenosti nad tolikšno udeležbo tujih gostov in njihovim sočuvstvovanjem z Belgijo v njeni žalosti, ter posebno omenil častno udeležbo hrabre irancoske in britanske vojske in mornarice, ki ohranjata svoje bratstvo do Belgije, osnovano in zapečateno v nepozabnih dneh trpljenja in slave. Po končani prestolni besedi je novi kralj zapust'1 dvorano in palačo parlamenta. Nekaj minut zatim mu je sledila tudi kraljica. V soboto bo svečana služba božja za novega kralja. Novi belgijski kra'1 in kralllcn sta sprejela brzojavne čestitke iz vseh krajev sveta. Ena najlepših in najtoplejših ic bila čestitka sv. očeta, ki je želel mlademu paru, da vlada v duhu krščanskih uačel, v katerih je bil vzgojen v katoliški družini belgijsko vladarske hiše. Lepa |e tudi čestitka Irancoskcga predsednika vlade, ki izraža željo, da bi tudi pod novim kraljem Belgija ostala zvezana s Francijo v toplem in iskrenem prijateljstvu ter take nadaljevala slavne tradicije iranco-sko-belgijskc zvestobe, ki so jo tako krasno utelesili njegovi predniki. Vse belgijsko časopisje, va-lonsko ravno tako kakor flamsko, brez razlike politične usmeritve, pozdravlja nastop novega vladarja in izraža željo, naj bi sledil svojemu velikemu očetu pri obrambi belgijske domovine in svoboščin belgijske ustave. Belgijski narod mu bo sledil vsikdar in povsod fcrez oklevanja, kadar bo v njegovem imenu zastavil vse svije sile, da ostane Belgija neokrnjeno in belgijski narod svoboden. Novi belgijski kralj Leopold III. Suvich je končal svojo misijo Sklepi v Budimpešti Velike intrige za kulisami sestanka: med Suvichem m Gombosom Uradno poročilo i Budimpešta, <23. febr. AA. Madjarski korbiro je izdal tole poročilo: Italijanski državni podtajuik g. Suvich je obiskal Madjarsko kot osebni zastopnik predsednika italijanske vlade g. Mussolinija, v čigar imenu je vrnil obisk, ki so ga napravili madjarski državniki v Rimu. Ti obiski so nov (loka/, tesnega prijateljstva med Italijo in Madjarsko. Razume se, da je ta obisk dal priložnost g. Suvichu. da se sestane s predsednikom madjarske vlade g. Julijem j Gombosom in drugimi člani madjarske vlade in da se z njimi porazgovori o vseh važnejših političnih j in gospodarskih vprašanjih. Splošno znano jc zanimanje g. Mussolinija za vsa vprašanja, ki se ti- j eejo Srednje Evrope, kakor tudi trud ki si ga da- \ je, da bi se dosegla ureditev teh vprašanj, tako : političnih kakor gospodarskih, v želji, da bi sc s ! tem popravilo razmere ne samo v Srednji F.vropi ' temveč na vsem kontinentu. Obisk g. Suvicha in i razgovori z njim so še bolj okrepiti zveze tesne- ! ga prijateljstva med obema državama, obenem so pa dokaz popolnega soglasja, ki vlada med itali- j jansko in madjarsko vlado glede vseh predehati-ranih vprašanj. Razgovori, ki so se danes končali, so dali priložnost za pripravljanje tal za bodočo akcijo italijanske in madjarske vlade v interesu zholjšanja in okrepitve položaja. Razna ugibanja *.. Budimpešta, 23. febr. Madjorska vlada in Suvich so v svojih izjavah o razgovorih zadnjih dni j skrajno rezervirani. Madjarsko zunanje ministrstvo : je danes v uradnem poročilu izjavilo le toliko, ! da na sestanku s Suvichem nikakor ni hilo govora o ustvaritvi kakšnega bloka Ireh držav ined Madjarsko, Avstrijo in Italijo. Italijanski minister Suvich je sprejel zastopnike časopisja, ki jim je j izjavil, da je prišel na Madjarsko samo kot za- : rovanja proti brezposelnosti. Starostno zavarovanje je problem, ki se nam je pokazal v vsej nujnosti že pred vojno, pa stopnjeval po vojni, zlasti ko jc inflacija uničilu tisočem njihove prihranke. Zavarovanje proti brezposelnosti je uvedeno tudi v nekaterih drugih državah, vendar pn smo skromnega mnenja, da bi bilo bolje, usmeriti vso gospodarsko politiko tako, da ne bi bilo več tako velikih fluktuacij v gospodarski konjunkturi. Pametna gospodarska politika bo morala zlasti oh pravem času zavreti razvoj gospodarstva v take razmere, pri katerih se nujno pojavi kriza. Istočasno pa bo morala 1 skrbeti zu to, da se breme krize ne bo prevalilo na onega, ki že itak najbolj trpi radi krize, to je delaven in kmeta. Oh sedanjem položaju našega delavstva in še večji krizi, v katero je zašlo naše kmetijstvo, se nam nujno vsiljuje vprašanje, če ni vsa ta velika orgnnizaloričnn. gospodarska, socialna in knlturnn stavba v naši državi preveliko breme zn naše delovne stanove. Kajti agrarna država smo in država, kjer so zaslužki delavstva nn eni najnižjih stopenj v Evropi. Dokler nam je šlo gospodarsko dobro, smo to stavbo z lahkoto prenašali, pri sedanjih razmerah pa se nam zdi pretežko breme. Ker pi. ne kaže. da bi se tako kmalu obrnilo vse na bolje, in moramo računati še z dolgo dobo krize, moramo vse naše žKMenJe. pn tudi socialno in kulturno, vsaj v toliko prilagoditi novim razmeram, da ne bodo prišli pretresijaji, ki nr.m zamajejo vso teie litin uničijo sadove dela več gcaeracij. D. stopnik Mussolinija in da ima lamen pomagati, da se v srednji Evropi ustvari aopet politično in gospodarsko ravnovesje. V kakšne druge podrobnosti se Suvich ni hotel spuščuti in časnikarji, ki so mu stavili vprašanja, niso dobili nobenega odgovora. V političnih krogih pn se vzdržuje mnenje, da se je Suvich razgovarjal z madjarskimi državniki predvsem o možnostih intenzivnejšega gospodarskega razvoja gospodarskih odnosov med Madjarsko in Avstrijo, nadalje o carinskih ugodnostih, ki jih želi Italija nuditi Avstriji in Madjarski v tržaškem pristanišču ter slednjič o znižanju italijanskih železniških tarif v korist avstrijskemu in madjar-skemu prevoznemu blagu. Italija si namreč prizadeva, da bi usmerila madjarsko zunanjo trgovino črez Avstrijo in odtod v svoje tržaško pristanišče. Nekateri tukajšnji [»olitiki in časnikarji iz za-pada so dobili tudi vtis. da predlaga Italija, naj se pustijo pri sklenjenem trgovinskem sporazumu vrat* odprta za vstop držav Male zveze, ako bi one to želele. Nadalje se sliši v Budimpešti, da je Suvich izjavil, kako da ima Mussolini željo zacn- Rim, 23. febr. c. V tukajšnjih krogih pričakujejo, da se bo po Suvichevem obisku v Budimpešti položaj v Podonavju razčistil m začel razvijati tako, kakor je to bilo zamišl,eno in izgovorjeno na sestankih mod Dolliussom in Mussolini-jem ▼ Riccione. Gospodarski sporazum med Avstrijo, Madjarsko m Italijo mora biti temeljni kamen za organizacijo Podonavja v smislu italijanskega memoranduma. Že pred odhodom Suvicha v Budimpešto je prinašalo vse fašistično časopisje z veliko naslado vesti angleškega, francoskega in nemššega časopisja o političnih kombinacijah, ki bi se mogle razčistiti v Budimpešti, Tako se je hotel ustvariti vtis, da je vprašanje Madjarske in Podonavja danes že svetovni problem, ki piihaja že v tako ostrino, da zahteva zelo naglo in radikalno rešitev. Zmeda v Evropi pa je tokrat tolika — francoske notranje politične težave in revolucija v Avstriji, da evropski diplomaciji tokrat ne preostaja drugega kot da pridna, da edino italijanski memorandum prinaša največ garancij za uspešno rešitev podonavskega problema. Povabilo Mali zvezi »Resto del Carlino« piše, da Italija zahteva od vseh držav rasnost in iskrenost napram Avstriji, kakor jo to že ves čas dokazu|c italijanska diplomacija. »Tribuna« piše po madjarskih listih, da dela Mussolini najboli na gospodarskem zbližanju med Italijo in Madjarsko. Z gospodarskim sporazumom med Avstrijo, Italijo in Madjarsko hoče preprečiti vsenemško propagando v Avstriji. Razgovori, ki jih je Suvich vodil v Budimpešti, se bodo kmalu nadaljevali tako, da bodo lahko tudi avstrijski diplomati dejansko sodelovali pri reiitvi italijanskega načrta. Ta pogajanja pa ne smejo ostati samo pri razgovorih med Avstrijo. Iatilojo in Madjarsko. Ko se bo ustvaril avstrijsko-madjarski italijanski blok, sc bo povabila tudi Mala zveza in podpisniki balkanskega sporazuma bodo iahko sodelovali pri novem obli-kovanhi nove organizacije v Podonavju. Ko bi »e krat mirno posredovati med Avstrijo in med Nemčijo. Vendar pu da je Italija ravnotako knkor Madjarska Irdno odločena z vsemi sredstvi preprečiti »Ansrhlussc. Čeravno so uradna poročila o konferenci zaporedoma zatrjevala, da budimpeitaneki sestanek ni naperjen proti nobenemu, se vendar dozdeva tukaj, da lentu ni tako in (ta je Mussolini deloval v Budimpešti v prvi vrsti proti Nemčiji, toda lako, da ne bi preveč očito razžulil njene samoljubnosti, ali vzbujal kakšna sumničenja. Ravno tako sta oba državnika Suvich in Gonihos v toku razgovorov razmotrivnla možnost, kako bi se dalo ločiti Francijo od Male zveze ravno v vprašanju avstrijske neodvisnosti, in kako bi se dalo razbiti enotnost, ki obstoja med državami Male zveze s lem, da bi so ponudile gotove ugodnosti Češkoslovaški. Na dnevnem redu so bilo tudi še druga vprašanja velike važnosti za končno ureditev Podonavja. Dr. Dollfussova izjava Dunaj. 23. febr. b. Zvezni kancler dr. Dollfuss je imel razgovor s poročevalcem »Newyork Timeea«, ki mu je postavil več vprašanj. Ko ga je j>oročevalec vprašal, koliko je na tem resnice, da se snuje carinska zveza med Avstrijo in Mndjar sko, je Dollfuss odgovoril, da tudi o taki uniji nc more biti govora. Odnosi med obema državam« so tako tesni in prijateljski, da niti ena država nc stori ničesar brez znanja druge. Če bi Madjarska hotela nekaj ukreniti, bi o lem takoj obve stila dunajsko vlado. I ti trije bloki med seboj sporazumeli, bi se šole i povabile zapadne velesile in Nemčija, da sodelujejo pri reševanju Podonavja. Glasovi iz Pariza Pariz, 23. febr. c. Senator Borencer je danes sestavil nov zasebni zunanji politični odbor uglednih francoskih politikov in diplomatov in tnkoj uvodoma izjavil, da je danes edino možna pot francoske zunanje politike, če sodeluje z italijansko diplomacijo, ki ima danes v srednji Evropi iste namene kol jih mora imeti Francija, Za njim je covoril znani senator in bivši francoski ambasodor v Rimu de Jouvenel. ki je tudi priporočal tesno sodelovanje z Italijo. Italija in Francija morala vzeti skupno problem Podonavja v svoje roke In ga pravočasno pravilno rešiti, ker bi lahko razvoj dogodkov v Pndonaviu v drugem slučaju /avzei zelo nevarne oblike. Nemški razorožitveni pogoji Berlin, 23. febr. Z. Akoravno odposlanec angleške vlade lord Eden ni imel v Berlinu popolnega uspeha, se mu mora priznati, da je v razgovorih z nemškimi državniki do segel vsaj koristne rezultate. Tako se je Hitler izrazil, dn odstojii od zahteve po -napadalnem orožju« in se zadovoljuje vsaj z malenkostnim povišanjem hranilnega orožja«. Istotnko je Hitler sprejel zamisel nad zorstva nad vsemi nerednimi vojaškimi orga nizacijami, kot je recimo r.iava vojska (hit-ler.jevski napadalni oddelki), če ludi druge države sprejmejo ennko nadzorstvo. Hitler je celo voljan razpustiti vse neredne bojtu orgnnizne!.'0 il o se Net eiji priznn pravica do 3(1(1.000 moz. stoječe vojske. Olede bojnega letuistvu zableva Hitler 40% letni vseh so sedov Nemčije (1400 bojnih letal). S temi uredlogi je Eden odpotoval sedaj v Italija Rim proslavlja sporazum shlen'en V Budimpešti Vabilo MZ in Balkanskemu sporazumu Avstrijsko vprašanje Nevarnost „Anschlussa*• — Kdo je zakrivil zmedo 7 Wladlmir d Ormeseon fe v »Joornal de Geneve« objavil daljši članek o Avstriji, ki ga v naslednjem prinašamo v najvažnejših posnetkih. Skupna izjava Anglije, Francije in Italije za avstrijsko neodvisnost je na vsak način koristno in važno dejanje. Koristno zaradi tega, ker v današnji zmedi v mednarodni politiki skupna izjava treh velesil takoj »naša red v razburkane duhove. Važno, ker kljub njeni platoničnosti izraža neko trdno voljo, ki je Hitlerjeva Nemčija ne »me »pregledati Častitajmo torej tem trem velesilam, ker odslej vemo, da »ta Anglija in Italija sporazumni s Francijo v tem, da mora Avstrija ostati neodvisna. T« skupna izjava pa bi postala dogodek ogromne važnosti, če bi Nemčiji, ki j« pridno sodelovala pri ustvarjanju nereda v Avstriji, padlo v glavo, d« naj Izkoristi sedanji položaj in izvede združitev Avstrije z Nemčijo če potrebno tudi » silo. Toda za enkrat vsaj nemSka vlada brez dvoma ne goji takšnih namenov. Čeravno Hitler zelo želi, da bi prišlo do »Anschlussa« in sicer iz več različnih vzrokov, on zna tudi metati puško z ene rame na drugo, č« ja treba, ln č« vsi znaki ne lažejo, bo Berlin od»l«j svoj« »tališč« do Avstrije popolnoma spremenil. Zakaj 7 Razlogi pa so »ledeči: Do Mda) j« nemška propaganda letala na Avstriji kot U4ka klada. Ta politik« j« rodila »roje sadov«, ker j« sprožil« v Avstriji neko nemirnost io razbrzdano«t, ki jc dovedla do tragičnih dogodkov na Dunaju pretekli teden. Dollfuts vztraja na vladi. A to vztrajanje j« čudel ravnovesja, ki »e vsak dan z nova ponavlja. D«n«», ko Je izginila avstrijska tocialna demokracija, i« avatrij->ki problem bolj enostaven. Krščanski »ocialci sami n« morejo vladati in zato »« bo ob«»ilo na nj« varuštvo Heimvvehra, ki bo tudi odločilno za v»o »vstrijsko politiko. Med «v»trijskim Helm-wehrom in med nemškimi narodnimi »ociallsti pa j« brez dvoma globok jarek, a ta jarek I« ni ne-premostljiv prepad. Taktika, ki jo bo »porabljala odsUf Hitlerjeva Nemčija, bo obstojala v tem, da položi mostov« ali vsaj brvi črez ta jarek. N«mšk« propaganda r Avstriji bo prej ali »lej popolnoma prenehala. Berlin bo izdal geslo: Miri in v»e »e bo vršilo lepo r znamenju pomirljlvosti in medaebojne popustljivosti ter razumevanja. Razumevanj«, za njim pa pride spraval Toda to Heimvvehra prav čisto nič ne bo oviralo, da š« nadalj« vzdržuj« predvsem v delavskih krogih neprestano revolucionarno vrenje io trenje in da » tem prisili dunajsko vlado k vedno bolj radikalnim odredbam in tako postavi pred avstrijsko ljudstvo sporazum s Hitlerjem kot edini ee najboljši izhod iz vsega nereda. Nemški režim in heimurehrovski režim «e bosta vsak dan bolj drug drugemu približevala. V n« vem koliko mesecih ali tednih bo prišlo do uradnih stikov: avstrijski ministri bodo potovdi v Berlin, nemški ministri bodo prišli na Dunaj. Brez dvoma bo von Papan tisti mož, ki bo odprl vrata, On sc bo recimo ustavil na Dunaju na potu t Rim... Ta izmenjava prijateljstev bo prvi korak k »Anschlussu«. Drugi korak bo prišel takoj: vstop narodnih socialistov v heimvveSrovsko vlado. Na dan, ko bo kartcl Heimvvehra in hitlerievccv golov, bo tudi »Ansclduss« izvršeno dejstvo... In zgodovina ne bo mogla poročati, da }e Nemčija z brutalno silo osvojila Avstrijo. Tako bo Avstrija drsela počasi po strmini in se bo počasi potopila v nemškem morju, ki se razlega na vznožju te strmine. Avstrija se nahaja danes uprav v istem položaju napram N«mčiji, r katerem *c je 1867 nahajala Bavarska napram Prusiji. Bavarske danes ni več ... Vse to mora imeti za evropsko politiko neizmerne posledice, kajti kakor hitro bo Nemčija pogoltnila Avstrijo, bo začel« tudi s »rojim prodiranjem proti »rednji in vzhodni Evropi Dolgo časa je iskala svojo pot. Sedaj jo je našla. Najprva bo Celkotlovalka, ki bo padla pod nemško območj«. Bržkone bo Nemčija, zaradi lažjega napredovanja, storila » Češko isto, kar ie »torila nedavno « Poljsko: ponudila ji bo nenapadalni pakt. Potem bo pritiskala na nemški del Švice, na nemški južni Tirol, segla bo po Romuniji, pridobila bo z« sc Bolgarijo in bo tako postala čuvar Balkana. Toda na tej poti proti vzhodu bo naletela na odpor slovanstva. Ali ni bila stara Avstro-Ogrska od 1. 1866 dalje v istem položaju? Ali pa od berlinskega kongresa 1878 dalje? Razlika je le ta med takrat in danes, da bo število nasprotujočih tri »trank danes manjše in da bo spopad bolj nagel in bolj brutalen. Politične spremembe, ki se bodo zgodile ▼ tem predeln Evrope, bodo važne, toda mnogo bolj važne pa bodo »premembe v duhov-дега ozira. Kajti germanizem bo obvladal domala polovico Evrop«, a ne tisti germanizem, ki j« podedoval od starih rimskih tradicij in spada med kulturni zaklad Evrope, marveč oni drugi germanizem brutalnosti, oni »borusizem«, ki izvira od bregov Elbe. Avstrija j« ključ te bodočnosti. Evropa j« sicer čutila to nevarnoet, toda ni imela volje, da bi ta ključ spravila na varno, dokler je bil še čas, Nemčiji ne smemo ničesar očitati, Nemčija igra svojo pravilno vlogo. Za njo je naravno, da »i hoče podjarmiti Avstrijo. Zanjo je naravno, da se j« je notela polastiti v trenutku, ko je bil odpor nafslabšL A odgovornost bodo nosile pred zgodovino evropske velesile, ki so vsled tvoje medsebojne razdrapanosti in ozkosrčne slepe politike, dopustile, da se je nered razvijal in zavzel take »traSne Širine. Odgovorni so oni stepi politiki, ki so dopustili, da se je zrušila avtoriteta Zveze narodov, ki bi morala biti čuvar mednarodnega reda in njegovega zdravega razvoja. Francija, Anglija in Italija se danes ž« prebujajo. Podpisalo so skupno izjavo. Druga drugi I kličejo nazaj v spomin obveznosti, ki so jih svoje I dni »prejel« in podčrtavajo avtoriteto podpisanih I mirovnih pogodb. To je vse lepo in prav, toda na ! robu politike, ki zahteva spoštovanje mednarodnih | M®n.c!..đr.' 5wnn.1S1?: obveznosti in mirovnih pogodb, so mirno pustile, I ,U,iriič \n da »e je razvijala politika nesti (Faustrjeht). Tako daleč smo danes prišli, da se narodi in države strahoma sprašujejo, če danes ni pravica tista, ki vodi sveti Vse zlo izvira iz tega. Boljše bi bilo, ako bi bile velesile ohranile spoštovanj« mednarodnega reda, ki sloni na mirovnih pogodbah, ali pa pustil«, da naravne sile »am« usmerjajo razvoj mednarodnih odnošajev. Velesile niso slorile ne Sporazum baltskih držav Važni sklepi konference v Rigi med Estijo in Letonsko Varšava, 23. febr. Z. Trodnevna koufe-poslala vabila tudi vsem. drugim baltklm 1 i 1 • • * - 1. — — _— d .-V t пм> 1 -- У - ------/J n n>v »4 M* lr 1 1 t« .V 1 1 /V ТЛШ11 r\nlz fiiril ronca ined estonskim ministrom Soljamaaom in letonskim zunanjim ministrom Salnajsom v liigi se ,ie končala z daiekosežnimi sklepi glede bodoče politike baltskih držav. Oba ministra sta podpisalu novo zvezno pogodbo, nadalje sta ustanovila stalno tajništvo, ki ima nalogo izenačiti kolikor mogoče zakonodaji obeh držav. V zunanji politiki bosta obe državi nastopali popolnoma ennkosmerno v vseh vprašanjih, imenovali bosta 7,a razne mednarodne konference skupne diplomatske delegacije. Ministra sta na koncu konference državam, da se priključijo temu pokretu, predvsem, da vstopijo v zvezno pogodbo. O carinski zvezi to pot nI bilo govora, ker so gospodarske priliko tako neurejene, da bi carinska zveza ne mogla poslovati. Tudi o baltskem paktu, ki naj bi vsem baltskim državam jamčil nedotakljivost njihovih meja s sodelovali jem Poljske in Rusije, na konferenci v Rigi ni bilo govora, ker do sedaj niti Letonska niti Estija nista prejeli tozadevnega predloga od sovjetske Rusijo ali od Poljske. Izjemna pooblastila francoske vlade Pariš, 2". febr. Z. Francoska zbornica je priredila vladi Gastona Douinergua velik uspeh. Proračunska debata je trajala pozno v noč ln je s 368 proti 185 glasovom sprejela predlog vlade, naj se Doumerguu in ministrskemu svetu skupno da polnomočna pravica do 30. junija 1934, dn porlvzamejo vse, kar se jim ho na gospodarskem področju zdelo potrebno, da ohranijo ravnovesje med izdatki in med stroški v državnem proračunu. Vlada bo to storila lahko s pomočjo dekretov, ki jih pa mora predložiti parlamentu v nak- nadno odobritev še pred 31. oktobrom 1934. Neosociallsti so se tej »finančni diktaturi« vlade upirali in so predložili, da mora sklicati državni zbor vsaj do 31. julija in predložiti dekrete, s katerimi bo znižala državne stroška. Doumerguo jo zahteval proti temu predlogu zaupnico, nakar jo zbornica zavrnila neosocialistični predlog s 391 proti 199 glasovom. Doumorgno Izhaja iz proračunsko debate torej kot neke vrste finančni diktator za dobo 4 mesecev. Iz Narodne skupščine Belgrad, 23. febr. m. Po prečltanju zapisnika včerajšnje seje »e je na današnji seji narodne skupščine najpreje sporočilo, da j« poslanec Ignjat Štefanovič s svojimi tovariši predložil narodni skupščini v pretres zakonski osnutek o spremembi § 319 kazenskega zakona. Predložena sprememba določa smrtno kazen za razna koruptivna dela v državi. Prečitala se je brzojavka, ki jo je poslal predsedniku skupščine poslanec Husein Kadič iz Sarajeva, v kateri pravi, da z gnusom odklanja in-sinuacije, da je pobegnil v inozemstvo. V svoji brzojavki pravi nadalje, da za beg nima razloga, ker se ne boji raz^idbe sodišča in da je tudi že pred desetimi dnevi po svojem odvetniku izjavil sodPču, da se mu stavlja na razpolago. Nato se je nadaljevala debata o poročilu imunitetnega odbora za Izročitev sodišču poslanca Hussein Kadiča. Prvi je govoril podpredsednik skupščine dr. Ilasanbegovič o odnošajih Kadiča do muslimanskega kulturnega društva »Gajret«. Za njim se je javil besedi Šalih Baljič k istemu predmetu. V debato so posegli tudi poslanci dr. Stanišič, dr. Metikoš, dr. Stojadinovič, Misirlič in Mulagič. Preden so prešli na glasovanje, je predsednik vlade Uzunovič med drugim izjavil, da je celotna zadeva v rokah sodišča, ki Ima tozadevno popolnoma proste roke. Deplnslrnno pa ie tudi, da hi parlament sam sebi Izbirni auketo. Predsednik vlade nato izjavlja, da se pri sprejemu zakona niso izvršili nikaki fnlzifikati. Hadl vsega tega bodo vsi krivci pozvani pred eno ne drugo in tako danes bijejo po njih hrbtih J ^f.;, V_ T''"" razrušilci mednarodnega reda ravno tako silno ......." l(ot sproščene naravne sile. Ali bodo velesile v zadnjem trenuiku spo-nale svojo zmoto in zausta- vile to dirko, ki vodi v prepad? Sir John Simon London, 23. M>r. AA. Zunamfl mmkrter eir John Simon je imel srn oči v Glasgovvu govor, v katerem je podal važne izijave o državljendtih svoboščinah. Izjavil j«, da ni nesodobno, če izjavi, da v Veliki Britaniji ne potrebujejo nobene zasebne organizacij« za vzdrževanje reda. Vcžbanje državljanov v posebnih na pol vojaških ustanovah ni neka) novega kakor ni novo, če te ustanove »kn-šajo nveljavfll posebne nauke s telesno silo. To so imeli 2e na Škotskem, dokler se Skoti niso odločili živeti drug z drugim » mirti. Ce danes nastanejo kje. izgredi, pokličejo razumni državljani redarstvo, ki napravi red mnogo bolje, kakor bi to storili amaterji Zasebne in nepoklicane sile in organizacije pa imajo vrhu tega le to slabost, da roda nnjno protisile in protlorganlzacije. Mislim, da angleški državljani nimajo povoda, da bi se O angleški demokraciji nSili pri dmgih narodih, kaj so politične svoboščine. Bistro angleške politične svobode jo v tem, da mora sodstvo uradovati popolnoma nepristransko in čim hitreje. Vsi, ki so nedolžni, naj uživajo svobodo. Vlada pa tc mora naslanjati na artoii-teto parlamenta. Red naj vzdržujejo odgovore« oblasti. Oblast pa prihaja od krone in od samouprave. S temi sredstvi, z drugimi pa ne, bo mogla Velika Britanija ohraniti tvojo demokracijo. Minister Simon je т tej zvezi navedel primer, da je neki komunist zahteval odškodnino, ker mu i« policija predolgo zadržala neke listine. Sodišča Je komunistu priznalo odškodnino 30 funtov. Kfe drugod, je vzkliknil Simon, bi se kaj takega pripetilo. V Angliji je uprava nepristranska za vta-kogor. Dell se mu pravica n« glede na njegovo družabno stališče. j vlade izjavil, da predlagane izvolitve anketne komisije ne sprejme. Predlog je zavrnila tadi večina poslancev. S tem je bila današnja skupščinska seja zaključena. Prihodnja bo jutri ob 10 dopoldne. Osebne vesti Belgrad, 23. febr. m. Na srednji tehnični šoli ▼ Ljubljani je postavljen za profesorja v 5. pol. skup. Žnidarič. Na državni trgovski akademiji v Ljubljani )e postavljen za profesorja 7. pol. skup. Joško Prezefj, profesor 8. pol. skup. — Za uradnico 9. pol. skup. je imenovana pri glavni podružnici Državne hipotekarnc banke v Ljubljani Erna Zupančič. Japonsko-rusha nervoznost London, 23. febr. Po vesteh Iz Vlndivostoka je izbruhnil med Japonsko Rusijo nov hud spor zaradi nekaterih incidentov v zadnjem časn. Rnske oblasti niso dovolile udeležbe Japoncem pri nekih dražbah, na kar »e je zanje zavzelo japonsko zunanje ministrstvo, sklicujoč se na tozadevne pogodbene predpise. Poleg tega namerava Japonska vložiti protest v Moskvi tudi zaradi omalovažujočega nastopanja osrednjih oblasti v Moskvi z japonskimi diplomati. Rnske osrednje oblasti v Moskvi, dn niso dovolj vljudne v občevanju z japonskimi diplomati. V par vrsticah Belgrad, 23. febr. m. Upravni odbor Belgra)-ske zadruge je podal kolektivno ostavko. To fe po upravi Narodne banke druga kolektivna ostavka. V tukajšnjih krogih govorijo, da je prišlo do nesporazuma pri razdelitvi dividende. Pariz, 23. febr. k. Francoska vlada je razpisala nagrado 100.000 frankov za tistega, ki odkrije morilce preiskovalnega sodnika Prince«, Pariz, 23. febr. k. Danes je bil aretiran bivši ministrski predsednik Francois - Maršal. Osumljen je, dn je poneveril 1? milijonov fr. Hranil ga bo bivši predsednik francoske republike Millerond. Glasilo dr. Gobbelsa, »Der Angrlff« je danes nehal izhajati .Namesto njega bo Izhajala od zdaj naprej posebna večerna tfcdil^ nacionalno - socialističnega dnevnika . »Der Vdlkischer Beobachter«. '»i Potrjujejo se vesti, da je bil'V Malaguji umorjen general Snndino, vodja bivšega vstaškega upora v Nikaraguji. Vlada ja v celi Nikaraguji proglasila obsedno stanje. Davi je umrl v Londonu znani skladatelj str Edward Elgar. Bil je v 76. letu. P. Danes ponoči ob 3 so prebivalci vasi Pon-tano in Pontebera začutili izredno močea potres, ki je povzročil paniko in so vsi stanovalci zapustili hiše. Potres je trajal štiri sekunde in škoda ni znatna. Dunajska vremenska napoved: Mirno in jasno [ vreme. Zjutraj mraz, čez dan bo temperatura na-I rasla. „Zunanji arad" nemške protestantske cerkve Vodja jugoslovanskih protestantov pri državnem škofu dr. Miilterju Berlin, 23. febr. c. Nemški protestantski državni Škof Mtiller je podpisal dekret, s katerim se ustanavlja zunanji odbor nemške protestantske cerkve. Naloga tega zunanjega urada do držati zveze med nemškimi protestanti v državi in nemškimi protestanti, živečimi v inozemstvu. Urad bo moral iskati prijateljskih slikov tudi z drugimi »prijateljskimi cerkvami«. Prvi. ki se je od inozemskih protestantskih cerkvenih dostojanstvenikov predstavil nemškemu državnemu škofu dr. Milllerjti oziroma vodji zunanjega urada škofu dr. Heckelu, je bil jugoslovanski protestantski škof dr. Popp, ki je prispel v Berlin, da se razgovarja o »prijateljskih zvezah med nemškimi in jugoslovanskimi protestanti«. Pri sprejemu ga je državni škof dr. Miillcr opozoril na stare zveze, ki obstojajo iz davnih dni med jugoslovanskimi protestanti in med maferno zetnljo nemške reformacije. Velike Luthrove proslave v Jugoslaviji leta 1032. so najboljši dokaz za to. Dr. Popp Je na pozdrav odgovoril z zahvalo za naklonjenost, ki jo protestan-tizem v Jugoslaviji vživa od nemške državne cerkve, in je podčrtal toplo povezanost svojih vernikov z materino zemljo nemške reformacije. Oba škofa sita nato izmenjala neka častna darila. Utrinki Revolucije v južni Ameriki Buenos Alres, 23. febr. AA. Včeraj okoli poldneva je udaril na dan revolucijoiiarni pokret v mestu San-Juanu. Pokret so Izzvali nasprotniki tamkajšnje pokrajinske vlade, (ieneral Jone.s, poveljnik 4. divizije je dobil i/redna pooblastila in potrebna navodila za obnovo reda. Doznava s«', da jc pri streljanju našel smrt npravnik policije v San-Juniiu, pokrajinski namestnik Fcderlco Ca nt on I Jc pa ranjen. Po vesteh, dobljenih ponoči, vlada v San-Juanu spet red. Centralizem na Kitajskem ftanghaj, 23. febr. TG. Kitajska vlada pripravlja celo vrsto zakonov, ki jih bo najpreje predložila veliki konferenci Kouininlan stranke, ki bo v začetku marca. S temi novimi zakoni hoče osrednja kitajska vlada ukinili vse pro-vincinlne vlade, centralizirati vso vojaško moč v rokah osrednje vlade in reorganizirali celokupno finančno zakonodajo za vso Kitajsko, Istočasno hoče tudi ukiniti predpravice inozeni-rev, ki so jih dozdaj uživali na podlogi posebnih pogodb med nekdanjimi kitajskimi vladami in raznimi inozemskimi državami. Brodolomci „čeljuskina" Moskva, 23. febr. Uradno poročajo, da sta dve letali že večkrat skušali priti na pomoč posadki ledolomilca »Čeljuskina«, toda zaradi slabega vremena so jima ni posrečilo. Po najnovejših brezžičnih vesteh se .ic ledena plošča, na kateri so nahajajo brodolomci, oddaljila zn 28 km od prvotnega kraja. Brodolomci izjavljajo, da so vsi zdravi iu da sc zanašajo na pomoč. Polvojaške sile v Avstriji Dunaj, 2V febr. A A. Po podatkih iz krščnn-sko-socialnih krogov je v Avstriji 60 do 63 tisoč lleitnvvchrovcev, 22 tisoč katoliških napadalnih oddelkov, 6 ti«oč članov zveze svobode, in 2 do 3 tisoč članov k rščnnsko-t elo vadile zve/e. Plavalni rekord Ncvv^Ork, 23. febr. A A. Plavalni prvak \Vullcr Savel je potolkel dosedanji svetovni rekord v prsnem plavanju na l(X) m. Progo jo preplaval v 1 min. in 13 in dve pelini sekunde. Dosedanji rekord jc postavil Samuel Carlonct in jr znašal I min. in 13 in tri petiui sekunde. Postav U ga jc leta 1923. Monokel — zadnja moda Monokel velja ie od davnih lasov ta znamenje najvišje izvoljenosti, mimogrede je ludi znamenje neumnos'i. Posebno dane« je znak popolne izgubljenosti v vsakem smislu, zlasti te ga nosijo ljudje, ki sploh niso kratkovidni, ali pa ie si ga pritiskajo razne dame pred oti. Po velemestih jn očividno ie vedno mnogo ljudi, ki se za splošno revščino prav n ii ne menijo in brezmiselno posnemajo vsako modno bedarijo, teprav še lako izziva revno ljudstvo. Monokel — lokrui samo za dame — je trenutno dernicr eri, zadnja moda. Nekaj popolnoma ek8centritnega in v vsakem oziru norega postaja v nekih krogih normalno; vsaka teh da-mie, katerih možje morajo najbrie tcilco delati, da v štedilniku gori, te obnaša kakor kaka kokainistka. Damslcl monokel je kar lez noč postal velika moda. In francoski fabrikanli, ki izdelujejo pajlolane, eo sc hitro znašli in dojeli kar je bilo treba storiti. Nositi monokel ni tako enostavno in se je treba temu priučiti. Posebno pri mizi se lahko zgodi, da pade v juho. Kako si torej pomagaš? Modni diktatorji so pričeli izdelovati kot dih tanke pajlolane, ki ovijajo ženski klobuk in ki segajo preko desnega očesa in imajo na tistem mestu, lei pade va oko, mesto tkanine vdelano tanko, črno obrobljeno steklo. Torej mala prevara, ki pa je za dame potrebna, ker z navadnimi dolgimi trepalnicami pravega monokla sploh ni mogoče nositi. Ce dama z monokljrm sname klobuk, zgine tudi v jen monokel in rse je zopet normalno, r kolikor smo se le navadili na pobarvane obraze, umetno razSirjene zenice in pobrite obrvi. Pridobitve Cerkve V Rimu so pravkar sestavili zanimivo h pomembno statistiko, iz katere to razvidne zadnje pridobitve katoliške Cerkve. Katoliška Cerkev šteje danes nad 400 milijonov katoličanov, njih šterilo pa redno raste. Zrlo številne so konverzije med pravoslavnimi. V zadnjih treh letih je med Jn-kobiti v Malabaru prešlo v katolicizem 12.000 vernikov in 6Л duhovnikov. Zelo številna so spreobrnjenja med anglikanci. Zadnja izdaja Katoliškega direktorija navaja število katoličanov pa Angleškem z 2;l,'8.8V0, V enem lelu so torej pridobili vernikov, med njimi 12.372 konrertitov. Zlasti so pridobili katoličani nn llolandskem. Med 7,!>42М1Г) lUAmdci je danes že 2.81/0.022 katoličanov. Лс leta 1870 jih je bilo le 1,400.000. Velik napredek :o prinesH potrdilo od zdravnika, da nimajo nalezljivih bolezni in sem tako prišel v stik z mnogimi zdravniki, ki so me nekateri izmed niih tudi obiskali in so vsi, med njimi tudi dobro poznani, kakor doktorji iz Zagreba Bogičevič, Ivkovič, Frd-lich, Stem, Nikolič, Veselko, Hein, Dolinšeik, Ce-pulič, Gottlieb, iz Crikvenicc Scidl, iz Novega Sada Cirič, Aleksič, iz Sufcotice Kon, Milad.imovič, Woilf itd. izjavili, da v Jugoslaviji šc nimamo viso-koalninskcga letovišča, ki bi mogel nuditi gostu isto, kar nudi v Avstriji Semmering. v Češkoslovaški Visoka Tatra, in da bi prav Jezersko bilo najprimernejši kraj, kjer bi se morda najbolj ren-liralo investirati kapital v podjetje, ki bi moglo konkurirati tudi z inozemstvom, kamor sedaj hodijo naši ljudje, ki jih tudi imenovani zdravniki pošiljajo, ker, kakor sami trdijo, domačimi ne nudimo gostom takega komforta v visokoalpinskih letoviščih, kakor ga nudi tujina. Toda če bodo ostale prometne zveze z Jezerskim take, kot doslej, ne bo nihče investiral večjega kapitala in bodo še dalje hodili domačini v tujino. Vinko Gostita., župnik. Tobak tihotapiti zaradi ženitve V socialnem življenju utemeljena šega južnosrbskih Arnavtov iz Skoplja prinaša belgrajska »Politika« obširen dopis o tihotapcih tobaka. O tem smo tudi mi že večkrat poročali, vendar »Politika« prinaša nekaj novih zanimivosti: Je več vrst tihotapcev. Enim je to ostalo iz starih časov kakor dedni poklic, ki se podeduje od roda do roda. Cele generacije kake družine so se pečale s trgovino s »kačakom«, to opravljajo tudi njihovi sedanji potomci. Med njimi so taki, ki so si s tihotapstvom tobaka pridobili celo bogastvo. To so vsi prekanjeni in prefrigani ljudje, rtiojstri v svojem poklicu, ki imajo celo organizacijo agentov, kateri tobak kupujejo, predelujejo m prodajajo. Njihova tobačna skrivališča so dobro skrita po skalovju,'v zidovju hiš in dobro maski-ranih kleteh. Njim finančni organi redkokdaj pridejo do živega. Lažja vrsta so tisti, ki tihotapijo na drobno. Ti si s tem služijo le svoj kruhek. Najbolj nenavadni za naše pojme pa so tihotapci, ki tihotapijo tobak zato, da si zaslužijo denarja za ženitev. Po arnavtski šegi mora ženin nevesto kupiti, nevestinemu očetu mora odšteti nekako doto, kakor jo pri nas nevestin oče odšteje ženinu. Nevesta stane 10—20 tisoč dinarjev. Ta denar pa je težak že za bogato kmetsko hišo, kaj še le za revno. Zato se siromašni ženini lotevajo tihotapstva s tobakom, da si v nekaj letih zaslužijo za ženo. Pred nekaj dnevi so finančne patrulje na planini Karadat v ekopljanski Črni gori v več vaseh zaplenile čez 300 kg finega tobaka. Ker v teh krajih tobak ne raste, se je inšpektor Šobajič zanimal za to. Pregovarjal je ljudem, naj ne tihotapijo več, ker državi delajo škodo. Pa se je v vasi Belanovci zbralo okrog njega polno Arnavtov in 35 let stari Arnavt ga je tako le podučil: »Kaj hočete, gospod. Mi mislimo, da država tega tobaka ne potrebuje, saj ga ima že itak dovolj. Mi ga pa potrebujemo, da ga prodajamo in da za >ta denar sebi kupimo žene. Pri nas se žena plačuje po 2.000 bank (kovačev). Ko bi ne prodajali tega tobaka, nikdar ne bi spravili skupaj toliko, da bi se oženili. Poglejte mene! 35 let sem star, pa se ne morem oženili, ker nimam denarja, da bi plačal ženo.« Starejši Arnavt pa je takole podučil finančnega inšpektorja: »Pri nas v planinskih krajih ni zemlje, otrok se pa veliko rodi. Za življenje se že nekako dobe sredstva. Ampak ko naši otroci dorastejo za ženitev, tedaj je muka. Glej, tri sinove imam za ženitev. 40.000 Din potrebujem. Žena mnogo stane, mi pa nimamo denarja. Ta naša navada je težka: plačamo ženo, večkrat je niti prej ne vidimo, dokler je ne privedejo v hišo. Ko je notri, tako se včasih zgodi, je pa slepa ali kruljeva, da jo moramo pognati. Pa je denar izgubljen, na drugo ženo pa niti misliti ne moremo. Zato je pri nas že iz turških časov osta'a šega, da prodajamo tobak »kačak« in da si tako pridobivamo denar za ženitev.« Požar pri 5f. Rupertu St. Rupert, 23. februar!a. Snoči ob 23 je začelo goreti pri Jožefu Možini v Dra&i. Zgorelo nra je gospodarsko poslopje, vse gospodarsko orodje, vozovi in klaja. Škode ima do 20.000 Din. Zavarovan je bil pri »Vzajemni zavarovalnici« za 8000 Din, a premičnine ni imel zavarovane. Kdo je zažgal, se še ne ve. Orožniki so pridno na delu in baje so požigalcu že na sledu. Do seda, imaijo v zaporu dva fanta, ki sta osumljena požiga. Hiša strahote v Bosni Iz Broda poročajo: Ob cesti pri Dugcm Polju v derventskem okraju stoji že nad 150 let slara hiša, ki je za turške uprave služila kot han (prenočišče). Lastnik te hiše je sklenil hišo podreti in na njenem mestu postaviti novo. Že par dni podirajo to staro hišo. V četrtek zjutraj, ko s>o delavci začeli dvigati pod in kopati kamenje iz temelja, so naleteli na strašno najdbo. V zid so bili zazidani trije okostnjaki, od katerih sta bila dva brez glave. Delavci so kopali naprej in našli v zemlji zavitek iz platna, ki je bilo že čisto strohnelo. V zavitku so bili tudi že strohneli papirji. Stani ljudje iz tega kraja pripovedujejo, da je v preteklem stoletju izginilo več trgovcev z živino iz Slavonije, ki so prišli čez Savo po kupčiji. Najdeni okostnjaki so verjetno od trgovcev, ki so v hanu prenočili, pa bili umorjeni. Okostnjake so zakopali na drugem kraju. — Pri nagnenju k maščobi, protmu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz-Joseiova«i gren-čica delovanie želodca ш črevesa in traino pospeši prebavo. „Na tleh velike madjarske državeu (Nadaljevanje) Če pa je že razdelitev poslanskih sedežev nepravična, je pa vsekakor ogrska volivna geometrija dosegla višek popolnosti. Volivni okraji so bili prikrojeni na najbolj samovoljen način brez ozira na zemljepis, prebivalstvo in narodnost, samo s tem namenom, da se podpre madžarski element. V vsakem volivnem okraju je le eno volišče. Ker pa so navadno nemadžarski volivni okraji večji kakor pa madžarski, se bralcu ne sme čudno zdeti, da je volišče tem bolj oddaljeno od središča, čim večji je okraj. Pogledati je treba le na volivni zemljevid Ogrske, da apozna rcsnico te trditve. Mogel bi navesti celo vrsto zgledov, da so volišča postavljena v najskrajnejši kotiček volivnega okraja. In za čuda) To se najraje dogaja v goratih krajih, kjer bi človek mislil, da bo zaradi prometnih razmer ravno narobe prav. V večjezičnih okrajih je volišče v madžarskem mestu, kjer so nemadžarski volivci izpostavljeni vsakokratnim vpliivoro, katere bomo pozneje popisovali ... V nekem volivnem okraju ie volišče 100 kilometrov oddaljeno od južne meje okraja. V takih »kol nos tih morajo volivci večkrat 24 ur aJi pa še prej od doma, če hočejo pravočasno priti na volišče ... Na pr- volišče Naszod, ki fe samo že 20 km oddaljeno od prve železniške postaje, je 80 km oddaljeno od najslocajnejše vehodne točke volivnega okraj«... Te je 1« nekaj posameznih zgledov м to, da *e vidi, kako vkljub napredujoči železniški mreži v zadnjih 37 letih, odkar je Ogrska dobila zadnjo razdelitev volivnih okrajev, zaradi velike oddaljenosti, katero morajo prehoditi volivci, podnebje in vreme pri ogrskih volitvah še danes igra zelo važno vlogo. Na drogi strani pa voiivc« nasprotnih strank, dasb če je kandidat nemadžarekc narodnosti, na m i Г ii i umi ii Уг»тЉ mm iam W*Uw pfcsd«M> mostove, da tako opozicionalne volivce prisilijo, i peš delati velike ovinke ali pa izgubiti glas. Večkrat se dogodi, da v oddaljenih vaseh volivnega okraja dajo pod živinozdravniško nadzorstvo vse konje, kar pa seveda prekličejo drugi dan po volitvah. Pota, ki vodiio naravnost, določijo za prijatelje vladnega kandidata, volivci nasprotne stranke po morajo delati velike ovinke po slabih stranskih potih. Čisto navadna volivna ukana je, da trumo kmečkih volivcem puste ves dan čakati v dežju in mrazu zunaj pred vasjo, da bi jih prisilili raziiti se ali pa oddati svoj glas drugemu kandidatu. V Pančeveni so leta 1875 nemadžarske volivce pustili v ledu in snegu dva dni na prostem čakati, i V Korosbanya so leta 1905 romunski volivci dva dni čakali pred mestom, preden so smeli voliti, j Medtem pa vladi prijazne volivce pred očmi onih goste, jih napajajo in z denarjem obsipajo. Včasih pa veriga vojakov in orožnikov zapre dohod v mesto, dokler uradnik ni zaključil volitve. Čc pa se zaradi tega razjarjeni kmetje, ki so milje daleč prišli volit, upro, se v obilni meri uporabljajo krogle in posledica je strašno prelivanje krvi. K vsakim splošnim volitvam madžarske oblasti »za vzdrževanje reda« na volišču pokličejo vojaštvo skupne armade. Pri volitvah v kakem slovaškem ali romunskem otkraiu nikakor ni nenavadno, da oblasti »za vzdrževanje reda« pošljejo samo v en volivni okraj vojaško silo 1500 mož in ' 100 orožnikov. In madžarsko časopisje na vsa usta i pripoveduje o »terorizmu«, ki ga nemadžarski agi- ' tartorji v ..tako ugodnih ok.olnoslih« tamkaj izvajajo! Seveda ne morejo ti nemadžarski agitatorji nikogar »terorizirati«, sai se niti ganiti ne morejo brez dovoljenja oblasti, katere na najbolj nesramen način kljubujejo zakonul Leta 1910 je v 360 izmed 413 ogrskih volivnih okrajev bilo poslano vojaštvo. Dne 15. junija je ogrska vlada uradno izjavila, da so peročila časopisov v tem oziru hudo pretirana in de je bilo po stavljenih z,-, volitve *l e« hatnlionov pehote m 114 eskadronov konjiče V tej zvezi je treba doda,!«, da hi v ceduijih rasmorali prepoved ua I stopanja skupne armade pri ogrskih volitvah ne bila zaželjena pri nemadžarskem prebivalstvu, ker bi bilo tako na milost in nemilost izročeno hon-vedu ali domobranstvu, ki med njegovimi častniki šovinizem bujno cvete, ali pa celo orožništvu, ki je ž njim v primeri bonved le nedolžen golobček. Pred volitvijo orožniki kot orodje upravnih uradnikov in kot volivni agenti cele tedne delajo za vladnega kandidata in strahujejo kmete, če si drznejo biti kake stranke. Ni treba, da bi človek ravno dolgo časa potoval po Ogrskem, pa kmalu dobi praktične dokaze, kako sirovi so ti žandarji. Vsekakor so takoj pripravljeni udrihniti s sabljo ali bajonetom Mnogim je kar lahkota odpornemu kmetu dati brco ali klofuto ali ga s puškinim kopitom suniti v rebra ali udarili po hrbtu. Njihova nasilja večkrat povzročajo prelivanj krvi. Kratko povedano, orožniki so najdragocenejša opora vsake ogrske vlade v njenih političnih vojskovanjih. Dvomljive volivne okraje kar preplavijo, onemogočijo občevanje med voditelji in njihovimi pristaši, kdor ugovarja ali je tujec, ga kar zapro, volivce pa. če je potreba, s silo zadržujejo od volitev. Kako pa na Ogrskem sestavljajo volivne imenike, meče slabo luč na krajevne upravne oblasti. Vse je odvisno od osebnega značaja občinskega tajnika in občinskega sodnika (župana); od teh dveh pa so prvi znani po svoji samovolji in šovinizmu, zadnji pa po svojem brezmočnem pctoliz-ništvu. Za pritožbe opozicijskih volivcev, zlasti nemadžarskih, se sploh ne zmenijo. Samovoljno izpuščaje imena ali pa j.ih nalašč napačno zapišejo ali pa jih vpišejo z napačno starostjo, poklicem ali napačnim stanovanjem, da so potem njihovi glasovi pri volitvi neveljavni. Ljudje, ki so obtoženi ali vsaj osumljeni »vseslovanskih« teženj, svojih imen v volivnem imeniku večkrat sploh ne bodo dobili. Ni treba šele poudarjati: čim večji je položaj in izobrazba takega volivca, tem bolj gotovo bo оч!ера,гјеп. Poznam bančnega ravnatelja in uglednega o nudila velik glasbeni užitek, Nastopil bo svetovno iinani tenorist g. dr. Adrijan, član dunajske opere, ki se je pravkatr vrnil s turneje po Ameriki. Ravnatelj državnega konservatorija g. Julij Betet-to bo zapel dva samospeva: »Vera v pomlad« in »Poletni večer«. Samospeva je zložil dunajski Čeh Jan Proake in ju poklonil g. ravnatelju Betettu. Na tej prireditvi bosta izvajana prvič. Na dobro -delnem večeru bodo med drugimi sodelovali ludi Glasbena Malica, Akademski pevski zbor in Orkestralno društvo Glasbene Matice. Natančnejši spored borno objavili v kratkem. KINO KODELJEVO Teh 31-62 Danes ob 16. in 20. In jutri ob 15., 17., 19. In 21. največja senzacija KI N G K O N G Rezervirajte vstopnice! O O zapuščinah in drugo. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču jc bilo lani na novo prijavljenih 1510 zupuščiu, predlanskim 1+40. Zapuščinsko postopanje jc bilo ustavljeno v IIH9 slučajih, ker se je izkazalo, da niso umrli ničesar zapustili. Sodišče je izdalo 229 prisojil za celotno dedščino okoli 5 milijonov Din. Pod kuratelo je bila postavljena t oseba zaradi pijančevanja, 3 zaradi zapravijivoeti in 313 oseb jc bilo oddanih v norišnico. O Deložacije. Pri okrajnem sodišču so bile lani predlagane 504 deložacije, predlanskim 533. Večinoma jc šlo zn izpraznitev stanovanj in so bile deložacije izvedene na miren način. Strankam so bila preskrbljena nova stanovanja z in-tcrvenciio mestnega inasristrata. O Vozne zveze ljubljanskega tramvaja. Dodatno k naši notici o voznih zvezah na ljubljanskih tramvajskih progah navajamo še naslednjo zanimivo podrobnost: Prejšnji teden je prišla z vlakom v Ljubljano neka mladenka, ki je imela hudo ranjeno nogo. Mladenka se na ranjeno nogo niti ni mogla opirati ter jo je moral njen spremljevalec napol nesli z vlaka v tramvaj pred kolodvorom. Spremljevalec je vprašal, ali vozi tramvaj do bolnišnice, kar jo sprevodnik potrdil. Tramvaj pa je vozil po Masnrykovi iu Jegličevi ccsti le do Sarabona, kor je pač tak vozni red. 1'ri Šarabonu jo sprevodnik (sicer prav vljudno) dejal obema, ranjenki in spremljevalcu, naj izstopita ter počakata tramvaja, ki pride od magistrata ter vozi do vojaške bolnišnice. Uboga mladenka jo čakala 6 do 7 minut, oprta nn spremljevalca in v hudem mrazu, da je drugi tramvaj res prišel ter so jo mogla odpeljati do bolnišnice. Ta dogodek naj služi še v popolnejšo iu formacijo o razmerah ua ljubljanskem tramvaju. Kajpada se pri tej ureditvi prometa to vsak dan dogaja. © šance nn Gradu. Zaenkrat sc je vdiranje *anc na Gradu ustavilo In se nI odkrhnll noben del zldti več. Arh. Spitičič je že pričel z vsemi pripravami, hlp*loldne. Naj ji svell večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Imenovani so za pomočtrka poveljnika 2. pontonirskega polka inž. podpolkovnik Miron Sare; za poveljnika 2. prometnega bataljona želez- niškega polka inž. podpolkovnik Vladimir Cele-ctinai za vršilca dolžnosti poveljnika ing. bata- 3ona lag. kap. I. ratr. Branko Bučin; za vršilca olžnosti načelnika intendance poveljstva V. armij-»ke Oblasti int. podpolkovnik Anton Hivert; za vršilca dolžnosti načelnika in'endance oaljeSke divizijske oblasti int, major Albin Embacher; za upravnika lil. oddelka glavnega sanitetnega skladišča lekarniški major Jovan StojSlč, do sedaj Sel lekarne dravske stalne voj. bolnišnice in za vršilca dolžnosti upravnika moravskega int. skladišča peh. major Ilija I.ončarič, ki ja istočasno preveden za intendantskega častnika. Odlikovani so s kolajno za vojaške vrline: peli. narednik L razr. Rudolf Kafol; z zlato ko-lajno za vrstno vršenje službe: peh. narednik vodnik L razr. Josip Lermajeri Mihael Pečnverj Ljudevlt Prohaska; Vojleh Podhajski in Emanuel Erancouz, S srebrno kolajno za vestno vršen jn službe: peli. narednik vodnik I. razr. Sava Lončar; Valentin Vertič; Valentin Golob; Rok Ilitrec; Ivan Tratnik In Štefan Vug; peh. narednik Vodnik II. razr. Jožef Stojč in peh. narednik vodnik III. razr. Milan GrublČ ter z zlato kolajno za vestno vršenje službo orož-niški narednik vodnik L razr. Alojzij Nekrep. = Unokofeni so topniški polkovnik Emil Radi, orožniški podpolkovnik MIlan Geroč, int. podporočnik Franjo Martlnis, nižji voj. uradnik III. razr. ekon. stroke Izidor jankopanec in orož. podporočnik Viktor LavS. Ostale vesti — Oglasni davek povišan. Z veljavnostjo od dne 20. t. m. pobira davčna uprava naslednje takse od objavljenih oglasov: mali oglasi do površine 20 kv. cm za vsako objavo 2 Din, do velikosti 50 k v. cm 5 Din, do velikosti tlH) kv. cm 20 Din, do velikosti 400 kv. cm 40 Din in za oblike nad 40 kv. cm površine 80 Din. — Doslej se je pobirala oglasna taksa v zneskih: 50 par, t, 3 in 5 Uin. — Račune, bomo kolkovnli odslej s kolkom za 50 par za znesek od 20—100 Din, za zneske nad 100 Din pa s kolkom za 1 Din. Računi za zneske pod 20 Din so prosti takse. — Dopusti za učitelje In učiteljice v drav-ski banovini. Kraljevska banska uprava je odredila, da morajo šolska upraviteljstva poročati vsaki mesec o dopustih, ki so jih šolska upraviteljstva in okr. načelstva dovolila učiteljicam in učiteljem po § 84 ali 87 zakona o uradnikih. Poročila morajo biti izdelana posebej za učiteljice ln posebej za učitelje. Tiskovine za ta mesečna poročila je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Dobe se tudi v njeni podružnici v Mariboru. — To in ono o vremenu. V četrtek je bil Stol sv. Pelra. Kakoršno je vreme na ta dan, ostane stalno dobre štiri tedne. Tako pravijo stari vremenarji. Včeraj je bil drugače izredno krasen in topel dan. Jutranja temperatura se sicer giblje še vedno pod ničlo, toda dnevna dosega že mnogo stopinj nad ničlo. Tako je včeraj popoldne kazal termometer v Ljubljani na Vodnikovem trgu na soncu kar +21° C. Barometer se dviga in kaže 774 mm. Sneg naglo kopni, le v temnih. nesolnčnih krajih leži sneg še visoko, tako zlasti v krimskih in drueih gozdovih. — Banovlnskn kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi dne 5. marca 1934 celodnevni poljedelski tečaj. Na tečaju se bodo obravnavala via za poljedelca važna vprašanja, kakor: obdelava zemlje, uporaba hlevskega enoja, umetnih Ktioiil in komposta, o semenih in setvi, o plevelih boleznih in škodljivcih. Tudi se bo praktično tolmačilo In razknzovslo poljedelske stroje. — Začetek ob 8 zjutraj. Vsi, ki sc zanimajo, vljudno vabljeni. — Posebni vlak v Maribor bo vozil iz Ljubljane v nedeljo, dne 11. marca ob 6 zjutraj. Povvatck v Ljubljano ob 22. Cena vožnje v Maribor in nazaj znaša 50 Din in sprejemajo se udeleženci z vseli postaj od Ljubljane do Celja, kjer lahko vstopajo in ob povratku izstopajo. Prijave sprejema pisarna »Putnik« v Ljubljani in pisarna »Boj« v Ljubljani, Kolodvorska ulica S, do najkasneje 3. ntarcrt. — V Mariboru se bo vršil te dan invalidski kongres In zlior Združenja borcev Jugoslavije«. — Troič.ke je povila predvčerajšnjim v Mednem št. 20 pri Št. Vidu nad Ljubljano poseetni-kova žena Ana Ješe. Vsi so zdravi. — Požar v Radečah. Prejeli smo: K poročilu v »Slovencu«, dne 22. t. m. prosimo, da priobčite naslednje: Motorna brizgalnrt ni bila zamrznjena iu je bila v redu, le člani-gasilci niso znali z nj« ravnati in so z njo sesali zrak mesto vode, zaradi tega bi bil re* kmalu nastal požar v velepožar, ako bi ne rešil situacije bivši član gasilnega društva s tem. dn ie spravil v pogon motorno kakor tudi ročno brizgalno in rešil Naznanila Liubliana I Cajkovskega klavirski koncert v g-duru je naši javnosti znan s koncerti, ki ga je priredil dižavnl koneervatorij dne 19. februarja. Popoln moralen uspeh, ki ga je dosegel, najbolj nazorno kaže kritika v našem dnevnem časopisju. Prvi stavek koncerta bo koneervatorij pod vodstvom gosp. profesorja L. M. Skrjanca poi-ovil na dobrodelni prireditvi mestne občine dne 10. marca. Sodelovali bodo tudi gosp. ravna'elj J. Betteto, gosp. dr. Adrian, zbor Glasbene Matice pod vodstvom gosp. direktorja Poliča, Akadrmskl pevski zbor pod taktirko gosp. F. Marolta, Imena sodelujočih nam dajejo polno garanci|o, da bo prireditev umetniško na višku. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da je dobiček namenjen najbednejiim in brezposelnim. Prepričani smo, da bo javnost pravilno cenila plemeniti namen mestne občine in se prireditve polnoštevilno udeležila. 1 Kino Kodeljevo. Danes ob 16 in 20 in jutri ob 13, 17, 19 in 21 največja filmska senzacija »King Kong«. 1 Maria Vera, odlična dramska umetnica praznuje v solmto, 3. marca 25-letni ItibileJ umetniškega dela v »Visoški kroniki«, ki jo Je priredila za oder pO dr. Tavčarjevem romanu. 1 Občni zbor Društva rokodelskih mojstrov bo v nedoljo 23. fobruarja nb 10 dopoldne v Rokodelskem domu. — Dnevni red: 1. Dolžnosti mojstrov nnprnm vnjoneem in pomočnikom po novom obrtnem zakonu. Mojstrski Izpiti. Poroča pr.—Frane Slnk, ko- misar banske upravo. 2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in rnčnnsklh preglednikov. 8. Volitev odbnra. 4. Slučajnosti. 1 Vsa društva in korporacije sc vljudno opo' znrjajo, dn priredi dne 10. nuirca v vseh prostorih hotela Union meslnn občina ljubljanska veliko dobrodelno prireditev v korist bednih in brezposelnih. Zuto naproša mestno načelstvo, da na ta dan nc prirejajo drugih prireditev in s tem oškodujejo plemenitega namena prireditve. I Krajevna organizacija Združenja vojnih invalidov v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da bo redni občni zbor v dvorani okrožnega urada v nedeljo, dne 23. febr. 1934 ob 9 dopoldne, ne pa v dvorani Delavske zbornice, kakor je bilo to objavl jeno v »Vojnem invalidu« z dne 23. januarja 1934. I Nočno služho linntn lekarni t mr. SuSnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4. Maribor m Dobrodelni cerkveni koncert »Maribora« bo v pelek 2. marca v tukajšnji stolnici Izvajajo ga Avg. Živko (tenor), Fran Nera-lič (bariton), Oton Bajde (čelo), Matija Tome (orgle) ter zbor »Maribora«. Koncert je na-štndiral ln ga vodi kapoinlk Janez E. Ga-šparlč. m Združenje rezervnih častnikov In' bojevnikov, pododbor v Mariboru, javlja svojemu članstvu, da bo letošnji občni zbor v nedeljo 11. marca ob 9 v dvorani hotela Zn-moro. Dnevni rod so bo objavil Članstvu pismeno. m Koncert praške »Smetane«. Slavni pevski zbor »Smotana« lz Prago nastopi na svoji jugoslovanski turneji najprej v Mariboru tn sicer rta veliki torek, dne 5. aprila v koncertni dvorani Uniona. Mestna občina bo prevzela prc.loktorat koncerta, režijo pa Glasbena Matica, sprejem ln vse ostalo oskrbi tukajšnja JC liga. m V francoskem krožku bo drevi ob 20 v prostorih realno glmnnzlje predavala gospodična Th. Autholue o llrelagnl. Skiop-Udno sliko! Celie c Klub Koroških Slovencev v Coljn obvešča svoje članstvo, da bo domenjeni članski sestanek danes oh 8 zvečer v Zdravstvenem domu. Vsi Korošci iskreno vabljeni! c Združenje p. t. L uslužbencev kraljevine Jugoslavije, dravska sekcija, pododbor Celje, bo imelo redni letni občni zbor dne 18. marca ob 15.30 v Celjskem domu. Drugi kraii Vič. Poverjenišfvo Jadranske slraže na Viču priredi v nedeljo, dne 25. febr. 1934 ob pol 16 v šolski telovadnici na Viču prvo javno predavanje. Predaval bo član Oblastnega odbora g. prof. MarjanoviČ o pomorskih katastrofah. Kozje. Občni zbor Kozjanske planinske podružnice SPD bo v nedeljo, 4. marcn ob 3 popoldne v gostilni pri Andrejčku v LesiČnl. Vse planince kozjanskega okraja vabi odbor k številni udeležbi. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drnmn Začetek ob 20. Sobota, 24. februarja i »Konec poti«. Red A. Nedelja, 24. februarja ob 15: »Robinzon ne sme umreti«. Izven. Znižane cene od 5—14 Din. Ob 20: »Gospodična«. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 26. februarja: Zaprto. Opprn Začetek oh 20. Sobota, 24. februarja: »Ple« v Saroyu«. Izven. Znižan« cen«. Nedelia, 25. Iebruar|ai »Cnrmen«. Izven. Ponedeljek, 26. februarja; Zaprto, MARIBORSKO Cil.EDAf Sobota, 24. februarja ob 20: »Scampolo«. Zadnjič Najnltj« cen« (od 12 Din navzdol). N«del|a, 25. februarja ob 15: »Trnjulčict«. Najnižje cen« [od 12 Die navzdol). — Ob 20: »Vijolica z Montmartra«, premijera. Gostovanje Erike Druzovičcvc. Izven. mmf Л •lW,,i\T(V Ш-Ш ostale dotikajoče se objekte. Gasilcem se pa priporoča malo več teoretičnih vaj, posebuo z motorno brizgalno, in manj parad. — Erjavčeva koča v nedeljo, dne 25. t. m. no bo oskrbovana. Nadaljne nedelje in praznike v zimskem času pa bo koča na razpolago turistom in smučarjem ter preskrbljena z vsem potrebnim. — Koliko je v Zagrebu Židov. V začetku letošnjega leta je bilo v Zagrebu 9653 Židov. Zanimivo je, kako so se židje razdelili po posameznih stanovih. Največ jih je v trgovini: 745 trgovcev in 290 trpovskih potnikov in zastopnikov, tako da je v Zagrebu zaposlenih v trgovini nad 1000 Židov. Židov obrtnikov je 104, zdravnikov 94, odvetnikov 73, inženjerjev, arhitektov in stavbenikov 97, državnih, samoupravnih in zasebnih uradnikov in uslužbencev 983, v drugih poklicih 746. (Po »Hrvatski Straži«, z dne 20. febr. t. 1.) — Obletnica obsodbe nn smrt na vešalih. Iz Sremske Mitrovice nam poročajo: Tukajšnji pravoslavni prota Dra^omir Radoševič je imel 21. t. m. »svoj slovesni dan«, ko bi moral biti leta 1915 obešen, ker ga je vojno sodišče obsodilo nn smrt. pa je bil samo po zaslugi generala Toše Bckiča zadnji trenotek rešen. Radoševič je bil tega burnega leta aretiran pod eumom, da je ponoči dajai s svetilko znatnenia srbski vojski. ki se je paliajala v Mačvi onkrnj Save, Po »zaslugi« avstrijskega častnika A. \V., ki je danes pri nas v Jugoslaviji odvetnik, je bil Radoševič obsojen na smrt na vešalih. Obsodba je bila potrjena. Vešala so pripravljali pred pravoslavno cerkvijo za ob 10 dopoldne. Ko je general Bekič. ki je ta dan slučajno prišel v Mitrovico, zvedel, da je Radoševič obsojen samo na podlapi indicijev, jc zahteval od nadvojvode Evgena. nn obsodbo razveljavi. In res se je to zgodilo. Bil jc to edinstven slučaj v avstrijski vojski. — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku. trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josei« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo da je »Franz-Josei« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va. —Po 17 letih se jc oglasil iz Vladivostoka Ivan Jurič iz Vrpolja pri Brodu. Domači so mislili, da jc že davno mrtev. Vest, da je še živ, je seveda napravila veliko veselja v družini. Jurič je v neki vasi blizu Vladivostoka. Pisni je po neke dokumente, ker se misli vrniti domov. — 8 sinov in 52 vnukov zapustila. V Vrelih pri Bosanskem BrOdti jr umrla najstarejšo žena v tem kraju, 104-letna Mija Mimblč. Zapustila je osem «hiov it dvainpetdtset vnukov. — Kventuelne Infekcije po vporabi telefona vas najlažje obvarujejo okusne ANACOT PAS rlLE. T V/aadiepjvve — Nad 2(10 zločinov ima na vesti znani razbojnik Jusuf Rožinič iz Bihača. Te dni so ga prepeljali iz Bihača v zapore okrožnegu sodišča v Banja Luki, ker je največ zločinov izvršil na ozemlju banjaluškegn okrožnega sodišča in se bo zato vršila razprava proti njemu v Вапјв Luki. Rožinič je v teku enega leta izvršil nad. 200 zločinov ter je eden največjih zločincev, kar jih je doslej sodilo banjaluško okrožno sodišče. Na vesti ima tudi več umorov. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti glavobolu, mtgliaoiu oči. razdraženih živcih, nespaniu. oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica odprto telo m olaiša krvni obtok — Ilud kavnrnar. Lastnik belgrajske kavarne »Kragujevnc« je pretepel ciganskega pri-mnsa Drnpoinitn Mančiča, ki jc igral v njegovi kavarni. Pred sodiščem jp dobil kavnrnar za svoje junaštvo nagrado v obliki sedemdnevnega zapora in 500 Din globe. Kamnih Ceetnl odbor je pričel pred kratkim z večjimi deli. pri katerih jo dobilo zaslužek nekaj nezaposlenih. V Stahovici popravlja oni del ceste, ki ga je jesenska poplava iz-podkopalo ln resno ogrozila promet. Napravili bodo močno obrambno stono ob Bistrici, da io vodn ne bo zaganjala v cestišče. Tndi v Radomljah pri spodnjem mostu je že v polnem teku gradnja obrambne stene ob Bistrici, ki bo varovala most in uravnavala vodni tok v sredino struge. Opnžnmo, da se obe vodni napravi gradita solidno iu stro-kovnjaško, kar smo dosedaj vedno pogrešali V ponedeljek prične cestni odbor z razširjanjem ceste na nevarnem ovlnkn v Drn gonil ju. Kruh Je v Kamniku predrag. Tako vsa i trdijo našo gospodinje, ki imajo take stvari stalno v evidenci. Pravijo, da se znižanje cene moki od 4,50 na 2.30 Din pri kruhu nič, ne poznn ali pa vsaj lako nmlo. da nI vredno govoriti o kaki pocenitvi. Tudi to so ugotovile naše gospodinje, da intnjo nekater; peki vseeno cenejši kruh, drugI pa so ostali pri starem. Z vsemi mogočimi rečmi se nkvar-i jamo v Kamniku, pa ns bi prav nič škodilo, ako bi tudi kontroli cen posvetili nekoliko pozornosti. V znižanju cen smo tako vedno med zadnjimi. Proračun povečano kntnniške mestne občine je seslnvl.ien ln je samo šo danes rai-' položen nn vnoKied. Trgovina z dekleti po vsem svetu Javne ženske v vlogi zapeljivk nesrečnih deklet Članom Sveta Zveze narodov je Zveza dostavila podrobno poročilo o trgovini z dekleti, ki ga je sestavila na podlagi ankete po vsem svetu. Države vsega sveta so odgovorile na njeno vprašanje, ali ie tudi pri njih razvita kupčija z dekleti. Doslej gotovo še ni bik> priobčeno tako podrobno in temeljito delo o tem žalostnem poslu, ki tare človeštvo in meče čudno luč na našo civilizacijo. Poročilo samo je bilo doslej objavljeno samo v odlomkih, ker noče Zveza, da bi prišle vse podrobnosti v svet. Njegovi podatki so pač zanimivi, ker podajajo jasno sliko o vvseh mogočih oblikah, v katerih se vrši ta nečedni posel. Težko je slediti usodi žensk, ki so postale predmet strašnih goljufov. Tako na primer poroča avstrijska policija o neki kuharici, ki so jo speljali iz Avstrije v Bordeaux, kjer je živela pri nekem Marokancu. Na zahtevo avstrijskega poslaništva v Parizu so dekle poslali nazaj v Innsbruck. Poročilo ugotavlja, da je imela avstrijska policija samo v enem letu opraviti s 181 primeri. Iz Belgije poročajo, da se je v Bruslju osnovala neka celica, ki je tjakaj zvabljala ženske in jih potem oddajala dalje. To celico je vodila 32 letna gospa, ki je zahajala v najboljšo družbo in o kateri niso niti slutili, da bi se bavila s tem poslom. V okraju Mons v Belgiji je celo brat »prodal« svojo sestro. Anglija se mora tudi boriti proti tej nadlogi. Tako je n. pr. v mestu Stetneyu neki Indijec odprl restavracijo samo z namenom, da bi tamkaj zbiral evropske »pevke« in bi jih oddajal dalje črnim mornarjem. Pomagal mu je 23 letni mladenič, ki je izvabljal ženske. Madjarska policija je s pomočjo italijanske odkrila, da je neka gospa v Neapolju imela zveze z Budimpešto, odkoder je spravljala dekleta. Bila je to žena nekega advokata. Zbirala je žrtve tudi med svojimi najboljšimi prijateljicami. Tudi načelnike raznih potovalnih gledaliških družb Morilni žarki - tudi zdravilni Angleški listi prinašajo nove in bolj razveseljive podatke o »morihiih žarkih« prof. Nevvalla. Poprej so poročali, da povzročajo bolezni, pokvarijo živila in slično. Sedaj se je izkazalo, da lahko imajo tudi drugačen učinek. Pod danimi okoliščinami lahko razkužijo povzročitelje bolezni, spremenijo patogenske mikroorganizme v neškodljive saprofitne in na ta način pobijajo nalezljive bolezni. Katedrala sv. Gundule, kjer so blagoslovili truplo pokojnega kralja Alberta pred pogrebom »AG bi mi dali sobo?« »Igrate na kak instrument?« ►Ne!« »Ali imate radio?« »Ne!« »Ali morda kanarčka?« »Ne, vendar pa imam nalivno pero. ki škriplje Ali vas morda to moti?« so osumili in ugotovilo se je n. pr., da je ena izmed takšnih družb spravljala ženske v Turčijo. Iz Poljske poročajo, da je nek takšen trgovec celo umoril svojo žrtev. Celo dve 16 letni deklici sta se bavili s tem poslom in zvabljali svoje rojakinje. Iz Prage so n. pr. zvabili 20 letno deklico v Bu-enos Aires. Tam so aretirali tudi nekega Avstrijca, ki je vodil gledališke umetnike. Poročilo iz Jugoslavije ugotavlja, da so pri nas zalotili prekupčevalce s človeškim mesom v najboljših družbah. Tako je bil aretiran n. pr. v Vel. Kikindi neki slikar. Neki industrijec iz Sombora je »kupil« 16 letno dekle iz Novega Sada od neke gospe. O drugem primeru zopet poročajo, ko je nekdo plačeval po 1000 Din za dekle. V kolonijah so si prekupčevalci izbrali Singa-pore za svoje središče. Tu je ta kupčija pomešana že s kupčijo s sužnji. Policija neusmiljeno postopa proti tem zverinam v človeški podobi. Pogosto se policiji posreči rešiti ženske iz strašnega položaja. Tam obstoji tudi dom »Poleungkuk«, kjer dobe zavetišče dekleta, ki jih rešijo. Zgodilo se ie, da so pripeljali v ta dom dekle in da je takoj nato prispel tja nje zaročenec in jo nato srečen peljal v Evropo kot svojo ženo. Združene ameriške države poročajo, da so v enem letu aretirale 317 ljudi zaradi »nemoralne trgovine«. Po večini je šlo za bele ženske, ki so jih prodajali črncem. Iz Bombaya je prispelo poročilo, ki ugotavlja, da so naenkrat ugrabili 70 deklet, izmed katerih je bila najstarejša stara 18 let. Med nerabljenimi, ki so jih rešili, so bile tudi 8 letne deklice. Zveza narodov se bavi tudi z vprašanjem, kako bi organizirala mednarodno policijo, ki naj bi pobijala trgovino z dekleti. Šoferji pod boljševiki Male dnevne vesti »Večerne Mo kve« nam slikajo resnično življenje v Rusiji. Kmalu po Novem letu je bilo obsojeno več moskovskih šoferjev na zapor od 6 mesecev do 3 let. ker so prejemali napitnino. Njihovi avtomobili so namreč državna lastnina. Zasebni avtomobil je pod sovjeti velika redkost. posebno odlikovanje zaslužnih javnih delavcev. Moskovski šoferji morajo dnevno oddajati državni blagajni ves zaslužek. Blagajna ga pregleduje na temelju avtomobilskega števca in šoferjem potem prepušča za nagrado določen del vsega zneska Šoferji so bili mnenja, da ne tiče ta določba njihovih napitnin. »Saj smo državi plačali, kar je kazal števec.« so izjavili pred sodniki, »a vse ostalo je naš osebni zaslužek.« Sodišče je poučilo šoferje o napačnosti sličnih nazorov in jih poslalo v zapor. Se bolj žalostna usoda je zadela 2Qlet starega šoferja Valentina Ivanova. V novoletni noči je bil vinjen, zaletel se je v skupino gojencev vojne šole. povozil na smrt dva in ranil sedem oseb. Sovjetski kazenski zakonik določa za slične zločine kot najvišjo odmero 10 let ječe. Sodniki so obsodili Ivanova na smrt. ker ni povozil navadne ljudi, temveč bodoče častnike. Posebna ljubezen in spoštovanje do rdeče vojske je sveta dolžnost slehernega pro-letarca. „Mrtve duše" Moskovska uradna »Izvestija« prinašajo nove stroge vladne predpise, ki ee nanašajo na sorodnike in dediče rajnih. V treh dneh po smrti morajo izročiti vse osebne listine in izkaznice mrtvega najbližji policijski upravi. Če bi umrl kdo na .samem brez dedičev, morajo v istem roku zapleniti listine miličniki sami. Po vsakem prijavljenem smrtnem slučaju, oziroma pogrebu se morajo prepričati oblasti, da so res bile oddane v teku predpisanega roka vse listine. Dediči, ki zatajijo listine, plačajo po 100 rubljev globe ali pa morajo za mesec dni v prisilno delavnico. Poprej kaznovani krivci pridejo drugič pred kazensko sodišče. Obsežni »Pravilnik o zaplembi osebnih izkaznic umrlih državljanov« daje seveda zanimiv dokaz tržne vrednosti teh izkaznic pod Sovjeti. Vezane so namreč na delež živil (ki se še vedno ne dobijo v prosti prodaji). Iz tega razloga imajo seveda »mrtve duše« svoje različne cene. Komunistične izkaznice so dražje kakor izkaznice navadnih malih uradnikov, ker dajejo tudi več dobrot. Se ena slika o pogrebu žrtev vladnih čet med državljansko vojno v Avslriji. Dunajski kardinal Innitzer blago slavlja krste „Mali bratje presv. Srca" v Sahari Rim. — Učenci p. de Foucauld, ki so pred nekaj meseci prejeli na Montmartu od pariškega nadškofa belo obleko »Malih bratov od sv. Srca«, so dospeli v južno Oranijo. Na mestu, kjer se je nekdaj dvigala vojaška postaja, na križišču karavunskih poti ob grobu slavnega marabuja Sidi-šejka, ki je umrl pred 300 leti, so se ustavili. Kakor njihov veliki prednik p. Charles Foucauld. se bo-tudi teh 5 duhovnikov posvetilo življenju v uboštvu, molitvi in ljubezni do bližnjega. Postavili bodo poslopja, kjer bodo sprejemali mimo potujoče in jih oskrbovali v bolezni ali \ nezgodah nn polu. Švedski princ poroči meščanko Princ Oskar Frederic Sigvard švedski se je rodil 1. 1907 kot sin švedskega prestolnega naslednika. Njegovo ime je te dni zašlo v vse svetovne liste: Iz Londona namreč poročajo, da se bo princ poročil z gdč. Eriko Patzek, hčerko nekega berlinskega trgovca. Princ je seveda zaradi te svoje namere prišel v spor s svojimi starši, ki so proti temu. da bi princ poročil kako navadno meščanko. Princ Sigvard se je seznanil z gospodično Patze-kovo. ki je stara 22 let. kot filmski režiser pred enim letom. Odč. Patzekova se je zelo zanimala za film in je prisostvovala filmskemu snimanju. Zanimala se je tudi za šport, kakor princ Sigvard. Videli so jo pri vseh športnih prireditvah. S strastjo se je zanimala za šoferstvo. Kaj rada se je vozila v krasnem »Mercedes«, ki ga je sama vodila. V ostalem je gospodična Patzekova zelo priljubljena. Njen oče je lastnik spedicijskega podjetja in jc zelo j bogat. Povzpel se je od priprostega človeka do velikega bogataša. Pred nekaj leti je kupil v bližini Berlina veleposeslvo nekega junkerja. Patzek je katoličan in Erika je njegov najmlajši otrok. Poleg tega ima Patzek še dva sinova. Izredni misijonski uspehi v Kongu Apostolska delegacija Belgijskega Konga je pred nedavnim objavila statistiko, ki kaže ogromen napredek katoliških misijonov v zadnjem letu. Katoliško prebivalstvo Belgijskega Konga in belgijskih mandatarnih pokrajin Ruanda in Urundi znaša trenotno nad en milijon (1,081,957). Prirastek je znašal v zadnjem letu 142.446 vernikov. Leta 1931 je bilo na istem ozemlju samo 816.957 katoličanov, kar pomeni v dveh letih prirastek za 32%. V zadnjem letu je bilo krščenih odraslih 109.911, na sv. krst se jih pripravlja približno 75.00. Otrok je bilo krščenih v tem času skoro 60.000; poročenih je bilo nad 25.000, sv. obhajil je bik) podeljenih preko 16 milijonov. V bolnišnicah in v manjših zdravstvenih postajah, po številu 294, je dobilo pomoč preko 4 milijone bolnikov, v ustanovah za gobave se nahaja nad 500 gobavcev. Dejansko je vsa vzgoja v Belgijskem Kongu v rokah misijonarjev. V misijon. šolah je namreč preko 375.000 otrok, od teh skorov 14.C00 v sred. Šolah. — Tuje misijonsko osebje znaša 2122 (733 duhovnikov, 435 mis. bratov in 954 misijonskih sester, od domačih je 33 duhovnikov, 40 bratov in 70 sester). V štirih velikih in v 19 malih semeniščih se vzgaja in šola 110 bogoslovcev in 834 gojencev malih semenišč. te: »•Ji., Z raketo 100 km visoko Univerza Clark ima med svojimi znanstveniki tudi profesorja Goddarda, ki sestavlja raketo, ki naj bi poletela v najvišje zračne višine. Raketo bo gnal vijak, njena gonilna sila torej ne bo izvirala iz sunka od zadaj. V raketi sami so postavljeni trije tanki s tekočim kisikom, dušikom in bencinu podobno mešanico. Vse te tri snovi ženejo turbina Raketa se bo dvignila s hitrostjo 800 km na uro ia bo po računih prof. Goddarda dospela 100 km visoko. Za to pot bo torej porabila 8 minut. Raketa je dolga 3.6 metra. V njej bodo postavljene tudi meteorološke postaje. Profesor Ooddard je že pred dvemi leti pokazal v New Mexico, da raketa lahko doseže to hitrost Poslej je raketo še izpopolniL Dunajski dogodki v filmu »Daily Telegraph« poroča, da se je posrečilo podjetnim Angležem spraviti v London film o krvavih dogodkih na Dunaju. Snimal ga je neki John Dored iz Letonske. Dunajska policija je Doreda, ko je fotografiral, aretirala. Toda Doredu se je že prej posrečilo del svojih posnetkov spraviti v Mona-kovo. Iz Monakovega so film takoj prenesli z letalom v Pariz in odtod zopet v London. Kakor poroča »Daily Telegraph«, se je Dored prav za prav posvetil »nevarnemu fotografiranju«. Že leta 1924 so ga boljševiki aretirali, ko jc fotografiral Leninov pogreb. Zato je bil zaprt 6 tednov. Udeležil se je celo ekspedicije, ki jo je vodil Wilkins v podmorskem čolnu na Severni tečaj. Zna 10 jezikov. Vrati Albert aa mrtvaškem odra Prevoz mrtvega bebriiskesa kralja iz ari da Lackea v Bruseli Krško oelieio ва Ц*!—- Gospodarstvo Slovensko zadružno gibanje eno najslabših let za nove zadruge 1933 Lani je bilo v na5i banovini ustanovljenih in vpisanih v zadružne registre 51 novih gospodarskih zadrug, torej 18 manj kot leta 1032. To pomeni, da ie gospodarska kriza zajela v največji meri trnII zadružništvo. Le nialokatera povojna leta so beležila tako nizek prirastek v našem zadružništvu, lako je bilo v prvem povojnem letu 1029 ustanovljenih samo 50 zadrug, nadalje v dobi inflacije leta 1022 samo 52 zadrug in naslednje leto 1923 še celo samo 43 zadrug, kot je sploh najnižje število enega leta po vojni. Tudi leta 1925 jc bilo ustanovljenih samo 51 zadrug, leta 1927 pa 46 zadrug Lahko pa rečemo, da je bilo lansko leto za zadružništvo najslabše. Upoštevati je namreč treba, da je bilo vpisanih mnogo konsumnih zadrug, od katerih pa je bil velik del nastal iz poprej nesamostojnih poslovalnic Konsumnega društva za Slovenijo. Poleg tega se je lani osnovalo več takih, ki imajo kot nanien navedeno, da bodo dajale brezobrestna posojila. Ustanavljanje takih zadrug nam odkriva vso resnost razmer, v katerih se nahaja naše kreditno gospodarstvo. V naslednjem podajamo pregled novoustanovljenih zadrug in pri tem navajamo v oklepajih podatke za leto 1932. , Od novo ustanovljenih zadrug jih je bilo vpisanih v zadružni register: pri okrožnem Sodišču v Ljubljani 32 (43), v Novem mestu 3 (5), v Celju 6 (8) in v Mariboru 12 (15). Po svojem delokrogu in namenu se zadruge raz-dele takole: kreditne 11 (5), mlekarski 2 (-), živinorejski 2 (4), strojni 2 (4), vinarska 1 (2), vodovodna 1 (3), čebelarska 1 (1), nabavnih i dajnih 19 (9), obrtni 2 (5), nabavnih in pro-raznih 11 (38) in bor), 1 vodovodna (Novo mesto) in 1 čebelarska (Ljubljana). Nove nabavne in prodajne zadruge, o katerih Smo že pisali, da so deloma osamosvojene podruž- negi Ljubljana 10 (3), Novo mesto Liubliana Maribor (1), Celje 6 (2) in niče Konsumnega društva za Slovenijo, se razdele: ..... 10 (Г " " " ' Stavbnih ^zadrug jc bilo še leta 1931. ustanovljenih v Sloveniji 6, leta 1932. 7, toda v letu 1933. ni bila ustanovljena niti ena zadruga, kar pomeni, da je samopomočno stavbno gibanje malega človeka popolnoma zastalo. V likvidacijo je lani stopilo 25 zadrug (ravnoto-liko leta 1932.), in sicer na jx>dročju okr. sod. v Ljubljani 8 (8), v Novem mestu 2 (3), v Celju 3 (2) in v Mariboru 12 (12). Likvidirale so: 3 kreditne, 1 mlekarska, 3 živinorejske, 3 zadružne elektrarne, 1 vodovodna, 2 agrarni zajednici, 1 tiskovna, 3 nabavne (konzumne), 2 stavbinski in 5 obrtnih. Konkurz so napovedale 3 zadruge (4), med njimi 1 obrtna, 1 vinarska in 1 konzumna. Izbrisanih je bilo 13 (23) zadrug, od tega 6 (7) Ljubljani, 1 (2) v Novem meslu, 2 (2) v Olju in 4 2) v Mariboru. Največ je bilo izbrisanih stavbin- skih: 3 in obrtnih tudi 3. V času jx) svetovni vojni kaže gibanje zadružništva v Sloveniji to-le sliko: , i 19 (9), osrednja 1 (—). ..... , , . , Kot smo že omenili, le bilo med novimi kreditnimi zadrugami več zadrug za brezobrestna posojila. Na posamezne okoliše okrožnih sodišč jih odpade: Ljubljana 7 (4), Novo mesto 1 (—), Maribor 3 (—) in Celje - (1). Med kmetijskimi produktivnimi zadrugami omenjamo: 2 mlekarski zadrugi v okolišu okrož. sod. v Ljubljani, 2 živinorejski, od tega ena v mariborskem, druga v ljubljanskem okolišu, 2 kmetijski stroini v okolišu ljubljanskega okr. sod., 1 vinarska (Mari^ Organizacija lastnikov Blerovih posojil. Dne 28. jan. je bil v Zagrebu prvi sestanek lastnikov Blerovih posojil, ki so zastopali nominalni znesek 1 milijon dolarjev. V nedeljo se je vršil tozadevni sestanek tudi v' Ljubljani, saj je v Sloveniji veliko teh obveznic. Svrha organizacije je med drugim, da izposluje pri finančnem ministrstvu, da se že dospeli kuponi plačujejo vsaj tako točno in redno kot notranji drž. dolgovi. Nadalje izplačilo ne sme biti vezano na perforacijo, odn. pristanek nanjo. Obveznice se glase na zlati kovani dolar one teže in vsebine, ki jo je imel dolar leta 1922, zato se naj plačuje vsaj "zakonski stabilizacijski tečaj (56.78 Din za dolar), kar je priznano tudi inozemskim lastnikom naših drž. posojil. Ugotovi naj se pravna na rava perioriranih obveznic, država naj da duplikat onim, s katerimi se ne bo mogla sporazumeti. Lastnike Blerovih ix»sojil v Sloveniji opozarjamo, da sc prijavijo dr. Alfredu Šerku, vseuč. prol. v Ljubljani, Gledališka^ ulica 14. , .. Udeležba naše države na svetovni razstavi v Či-kagu. Svetovna razstava v Cikagu, ki jc bila otvorje-na lansko leto, bo tudi letos otvorjena in se bo vršila od 19. maja do 19. novembra 1934. Tvrdke, ki želijo sodelovati in razstaviti svoje blago v skupnem paviljonu, naj javijo to Zbornici za TOl, kjer dobijo jx>-goje za udeležbo. Likvidacija. Parkelunion, d. d. v Zagrebu sklicuje za 5. marec izredni občni zbor, kjer bodo sklepali delničarji o likvidaciji. Nova ureditev nemških borz, V Nemčiji bo ostalo 9 efektnih borz: Berlin, Frankfurt, Hamburg, Dllsseldorf-Esseu, Moaakovo, Stutgart, Lipsko, Han-nover in Vratislnva. Ukinjene pa bodo borze: Kolin, Bremen, K6ni«sberg, Stettin, Mannheim, Augsburg, Draždane in Magdeburg. Blagovne borze pa ostanejo v dosedanjem obsegu. Borza Dne 23. februarje 1934. Denar Danes so ostali vsi devizni lefaji z izjemo Trsta, ki je narastel, neizpremenjeni. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.965, na zagrebški |>o 8.86 in na belgraj-ski po 8.95. — Grški boni so notirali v Zagrebu 35—35.50 (35), v Belgradu pa 35.50 bi. (35). Ljubljana. Amsterdam 2308.74 -2320.10. Berlin 1359.58-1370.38, Bruselj 8U0.79-804.73, Curih 1108.35 — 1113.85, London 175.30-176.90. Newyork 3427.72 —3455.98, Oslo 669.43—899.43, Pariz 225.88-227, Praga 142.3-1—143.20, Trst 299.35-301.75. Promet na zagrebški borzi 56.254 Din. Curih. Pariz 20.38, London 15.80, Newyork 311, Bruselj 72.25, Milan 27.025, Madrid 41.90, Amsterdam 203.35, Berlin 122.875. Dunaj 73.30 (57.10), Stockholm 81.50, Oslo 79.50, Kopenhagen 70.60, Praga 12.85, Varšava 58.325, Atene 2.95, Carigrad 2.51, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 72—75, agrarji 37-38, vojna škoda 311—313, begi. obv. 54—55, S% Bler. pos. 52.50 den., 1% Bler. pos. 50-51, 1% pos. DHB 65 den., Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 72-76, agrarji 37—38.50 (38), vojna škoda 312—313 (312, 313), 3. 311 den.. 4. 310—314 (311), b% begi. obv. 54—54.75 (53,55.50\ 8% Bler. ]>os. 53.50—54.50, 1% Bler. pos. 51-51.50 (51.50). — Delnice: Priv. agr. banka 258— 260 (258), Sečeraua Osjek 150—170, lm|>ex 50 den.. Trboveljska 105—115. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 75—76 (75), agrarji 36.50—37.50 (37.25, 35.50), vojna škoda 315— 316 (315, 314), 3. 313—314 (312), 4. 312-313 (311), begi. obv. 54.75-55 (55.50), 2. 54.50- 55 (54.75), 8% Bler. pos. 54 bi., 7% Bler. pos. 51.50 bi., 1% pos. DHB 66 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 258 -2О0 (261, 258). Živina Mariborski svinjski sejem dne 23. februarja. Pripeljanih je bilo 157 svinj. Ccne so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov 100—130 Din, 7—9 tednov stari 150-160 Din, 3 -4 mesece 200 - 250 Din, 5-7 mesecev 330 -360 Din. 8—10 mesecev 450 -500 Din, eno leto stari 680—750 Din. Kilogram žive teže 7—8 Din, kilogram mrtve leže 0.50—10 Din. Prodanih je bilo 95 komadov. Hmelj Savinjska dolina: Položaj je v glavnem nespremenjen in nadalje prccej miren. Cene so se nekoliko učvrstile in se plačuje zdaj po 50—53 Din za kiio-gram; zn večje partije prvovrstnega blaga pa se je ponujalo tudi že več. Vkljub rezcrviranosti produ- Leto 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 Vpisi Likvid. Konkurzi Izbrisi 50 110 74 52 43 58 51 81 46 66 80 81 288 71 53 Skupaj 1204 20 Z3 35 21 23 31 27 30 28 30 19 27 27 25 25 391 2 3 3 2 2 1 1 4 3 21 9 17 21 25 31 20 16 32 27 27 46 32 10 23 13 349 centov je bilo le prodanega iz prve roke zopet par sto stotov lanskega pridelka. Vojvodinski trg. Rezerve lanskega blaga zna-Sajo v Vojvodini in Sremu največ 500 met. stolov, pa producenti neradi prodajajo. Trguje se sedaj jx> 40—45 Din za kilogram. Živahnejši bo postal trg v marcu. V hmeljarskih krogih se je začela akcija za obnovo do leta 1932 opuščenih hmeljnikov, vendar na nove investicije ni misliti, ker imajo hmeljarji premalo sredstev. Najvišje c;-ue, dejansko plačane zadnji čas za najboljši hmelj raznih provinenc, so bile naslednje: Nemčija (Tettnang).......90 Din za kg Anglija (Golding).......70 Din za kg Češkoslovaška (Žatec)......63 Din za kg Francija (alzaški).......53 Din za kg Jugoslavija (savinjski)......53 Din za kg Poljska (Lublin)........43 Din za kg Belgija (Poperinghe)......40 Din za kg Amerika (kalifornijski).....35 Din za kg Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Curihu, Radio Spoft Nogomet v nedeljo Zanimivi tekmi na IgrKČu I8K i'r i morja. V nedeljo se vršita ua igrišču ASK Pri-morja dve nogometni tekmi. Najpreje po- merita svoje moči ŽSK Hermes ln A. repre- vo Pri- - . . . . . J« bo sestavljalo j>o večini moštvo Ilirijo. Tako zentanca, nato pa nastopi liglno moštvi morja proti reprezentanoi Ljubljane, ki jo Programi Radio Ljubljana t Sobota, 24. februarje: 12.15 Plošče. — 12.45 Poročila. — 13 Čas, plošče. — 18 Plošče, stanje avtomobilskih cest. — 18.30 Radiointerviev z Danilom. — 19 Ljudski nauk o dobrem tn zlu (dr. Ve-ber). — 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug). — 20 Radio-orkester. — 20.45 Celo eoio, gosp. Najžer Zlalko. — 21.15 Izvirni šramel-trio (z brum-basom). — 22 Čas, poročila, Radio-jazz. Nedelja, 25. febr.: 7.30 Pretnovanje govedi v letošnji sezoni (ing. Wenko Beno). — 8.15 Poročila. — 8.30 Gimnastika (Pustišek Ivko). — 9.00 Versko predavanje (dr. Mihael Opeka). — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz IranČ. cerkve. — 0.45 Plošče. — 10.00 O pomenu dvojčkov in njihovi socialni manjvrednosti (dr. Božo Škerl). — 10.30 Moški pevski zbor »Svobode« iz Hrastnika. — 11.15 Slovanska glasba, izvaja Radio orkester. — 12.00 Čas, ruska inslru-inentalna in vokalna reproduc. glasba. — 16.00 Izboljševanje zemljišč (ing. Pire Alfonz). — 16.30 Ljudska igra, izvaja skupina ge. Danilove. — 17.30 Citre in harmonika na ploščah. — 20.00 Prenos ofierete iz Ljubljane. V odmoru: Cas in poročila. Drugi programi i Sobota: 24. februarja: Belgrad. Danes se belgrajska postaja seli na Makiš. — Zagreb: 20.15 Vokalni in klavireki koncert. — Dunaj: 15.10 Orkestralni koncert. 19 Pesmi Huga Wolfa. 20.30 Model (Suppejeva opereta). — Budimpešta: 18.50 Koncert opernega orkestra. 20 10 Igra. —Milan— Trst: 20.40 Pester večer. 22.10 Plesna glasba. — Rim: 21 Prenos opere. — Praga: 20.55 Estonska glasba. 22.30 Pestra ura. — Varšava: 20 Lahka glasba. 21.20 Klavirska mtizika Paderevvskega. — Vsa Nemčija: 19 Koncert (Rich. Wagner). 20,15 Simfonični koncert. 21.30 Zaprisega političnih vodij nac. soc. stranke. Nedelja, 25. febr.: Belgrad: Postaja se seli in ta dan ne bo oddajala. — Zagreb: 20.15 Koncert radio-orkestr.1. V odmoru ob 21.00 čita g. Gerašič humoresko (Nušičevo). — Dunaj: 16.55 Plošče; 19.00 Narodne pesmi v umetn. obdelavi; 20.05 Domovina Avstrija (Tirolska balada) — Budimpešta: 17.10 Orkestralni in vokal. koncert; 19.35 Pri treh mladenkah (Schubertova opereta). — Milan-Trst: 21.00 Prenos opere. — Rim. 20.45 Paganini (koncert). — Pra- Sa: 17.15 Iz ojieret; 19.15 Prenos z dežele (Rtižoai-erk, Slovaška). — Varšava: 19.50 Lahka glasba; 21.15 Vesela ura iz Lvova. — Berlin, Kflniesberg, Vratislava. Monakovo, Frankfurt, Stutgart in Mona kovo: 20.00 Wallcnstein (drama Fr. Schillerja) FOTOAPARATI svetovnih tvrdk Zelss Ikon // Roden-stock I Volgtlfindai li Welta I Certo 1.1, d I t d II Ima vedno v zalogi тшквившашш^шштштшшшшашшшшшт—шшашкгт FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE v llublianl II Miklošičeva cesto 5 bomo po dolgem času zopet_ prisostvovali borbi Primerja proti Iliriji. Ker so vsa moštva trenirala preko zime, smemo pričako-vata napete ln zanimive igre. Občinstvo pa bo tudi prišlo nn svoj račun, kaj bosta nodeljske tekme polog 11- ginih najbolj zanimivi. * Smučarji pozor! Jutri priredi smučsrski klub »Polž« izlet k Sv. Duhu nad Višnjo goro, kjer je še dovolj snega in kjer je bila zadnjo nedeljo razmeroma dobra sinuka, boljša kakor v mnogih krajih na Gorenjskem. 1 udi jutri bo smuka najbrž vsaj toliko ugodna, da pridejo smučarji na svoj račun, zlasti če še vjvoštevamo, da se bodo lahko ves dan solnčili in uživali krasen razgled, saj sc nam obeta najlepše vreme. Ob 11 bo v idilični cerkvici Sv. Duha inaša in kjer se zgrne iz okoliških vasi mnogo ljudstva, ki je smučarjev od dne do dne bolj veselo. Vremenslto ooroćilo JZSZ in SPD a) Po stanju dne 23. februarja ob 7 ijutiai, Bistrlca-Boh. jezero: —7 10 cm pršiča na podlagi 80 cm, smuka v senci idealna. — Blcd-jczcro; —5, lahka megla, mirno, 30 cm sreia, 30 cm ledu, led grapav. — Kranjska gora, Rateče-Planicai —5, barometer stoji, 70 cm trenja; Vršič in Tamar 250 cm pršita. — Mariborska koča, Pohorski dom: —1, 60 cm sreža. — Ruška koča: —1, sankališčc uporabno, 80 cm sreža. — Klopni vrh: —2, 95 cin sre-ia. — Pesek: —4, skakalnica uporabna, 120 cm sreža. — Senjorjev dom: —5, 125 cm sreža — Člmžat n. Falo; —2, 75 cm srenja, — Sv. Lovrenc: —3, skakalnica uporabna, 50 cm srenja. — Ribnica na Pohorju: —3, 70 cm srenja. —3, 70 cm srenja. — Rimski vrelec: —4, 20 cm srenja. — Pri vseh: jasno, mirno; smuka prav dobra. b) Po stanju dne 22. februarja ob 7 zjutraj. Smučarski dom na Pokljuki: —8, krasno, jasno vreme, mirno, 180 cm pršiča, sinuka idealna, izgledi najboMši, za vi»oke ture idealno. — Sv. Križ n. Jesenicami: —2, jasno, mirno, 60 cm .trenja, na soLnčtii strani južen, smuka p^av dobra, smuka v planinah idealna. — Kum: —2, mirno, jasno, veter vzhodnik, snega 80—90 cm, »neg »rež, smuka dobra, izgledi dobri, dohod iz Trbovelj ali Hrastnika. ★ Prijateljska nogometna tekma med SK Svobodo, Maribor, prvakom drugega razreda in SK Celjem bo v nedeljo, dne 25. t. m. ob pol 5 popoldne na Glaziji. Sodil bo g. Ochs. Kazpored prvenstvenih tekem II. razreda marlb. okrožja za pomladansko sezono 1934 Izžreban nn seji O. O. L. N. P. dne 19. II. 19:14; S. IV. Panonija : Svoboda v Murski Soboti, Ptuj : Drava v Ptuju igrišče Ptuja. — 15. IV. Mura: Gradjanski v Murski Soboti, Svoboda : Drava v Mariboru, Ptuj : Pnnonija v Ptuju. - 22. IV. Ptuj: Svoboda v Ptuju, Piuionija : Mura v Murski Soboti. — 29. IV. Drava : Gradjanski v Ptuju, Mura: Svoboda v Murski Soboti. — 5. V. Ptuj : Mura v Ptuju, Svoboda: Gradjanski v Mariboru. — 10. V. Drava : Ptuj v Ptuju nn igrišču Drave (neodigrana tekma jesenske sezone). — 13. V. Ptuj : Gradjanski v Ptuju. Panonija : Drava v Murski Soboti. — 20. V. Gradjanski : Pnnonija v Cakovc.u, Mura: Drava v Murski Bohoti. Odbor za delegiranje sodnikov so je konstituiral sledeče: predsednik g. dr. Plnninšek, odbornika za sodniško sekcijo g. Franki, zn okrožni odbor LNP g. Fleoher. Ljubljanska Table Tennis podzveza. — Službeno. — Glasom sklopov seje uprav, odbora z dne 21. t. m. objavljamo: Vsem klubom Dravske banovine se strogo znbrnnjujo uporaba izraza »Ping-Pong«, edino pravilni izraz, katerega smejo uporabljati jo »Table-Tennis«. — Dovoli so »Jugoslaviji« Celjo pokalni turnir dne 11. Ш., vendar s pridržkom, da pravočasno pošlje propozicijo. — ZSK Hermesu se določi »Veliki propagandni turnir« dno 18. in 19. III. z istim pridržkom kakor zgoraj. — Podzveza se z ekipo Drovenik, Kavčič, Marinko udeleži 25. febr. »Prvenstva Maribora« in to v propngandne svrho. — Klubi se opozarjajo, da morajo glasom sklepa Zvezno glavno skupščine plačevati v fond za potovanje reprezentance po 1 Din od igrača in turnirja. Zneske je pošiljati na naslov pod/veznega blagajnika g. Jakob Ci-glar, Ljubljana Celovška c. 81.-a. Tudi čla-nnrino Zvezi v iznosu Din 1(10 in eventueluo dolžne zneske naj pošljejo nn isti naslov. Direktno občevanje z Zvezo bode podzveza kaznovala. — Službeno žoge so odslej »Nevv Villa«. — Vsi klubi morajo v najkrajšem času poslati ua gornji naslov po 3 dinarjo in dve sliki za vsakega verificiranega igra-ča-ico. — Tajnik. ASK Primorje. (Lahkoatleteka sekcija.) Danes ob 20.30 seja sekcijskega odbora v klubovi sobi, nebotičnik IV. (soba št. 410). Vabljeni gg. dr. Prodan, Sancin Danilo, K'ermavner Ivo, Luin Mirko, Žorga Aleš, Skušek Marjan, Raič Dušan, Sosič oslai Sr0 ■ - ojnn, Windisch, dr. Omladič Viktor, Slamič Lavoslav kot člani ožjega sekcij-skega odbora in gg. prof. Jarc, geom. Cerne, Turna kot člani širšega sekoijskega odbora. Radi važnosti točnost in zanesljiva udeležba zaželjena. • Danee ob 18.30 istolam obvezon sestanek croes-countryjašev. Vabljeni: Grad, Gaberšek, Sra-kar I. in II., Krevs, Žorga A., prof. ŽOTga Fric, Svetina, Gombač, Ošabnik, Lukež, Tavčar, Ogrin Fian-ci, Skušek; pogovor radi treningov in jriprav za croes-cotintry prireditve. Tajnik. SK Ilirija obvešča vse drsalce, ki imajo še v omaricah garderobe na dr.=alH6u drsalke In ojtale rekvizite, da isle dvignejo do konca tega meseca pri oskrbniku g. Mlakarju. Nekdanjim goriškim športnikom! Pred svetovno vojno je nastal v Gorici in na Goriškem živahen športni pokret. Znano je, da je tedaj nn Goriškem kolesarstvo močno cvelelo. V Gorici sami pa je bil ž« 1. 1910. U'ta'-dvljen nogometni klub, ki si je nadel svetlo ime Športni klub Jugoslavija. Bil je dijaški klub Slovenski dl ski goriške gitnn»gij» in rmlkr »o bili pjeija številni člani in igralci. Klub je nastopal doma in izven Goriške. Gostoval je v Ljubljani, v Trstu, v Celovcu. Nje- gove igralce «o rabili na reprezentativne nastope in 2 njimi jačali domače klube. Ti dogodki segajo že v oddaljeno preteklost. Zdaj pa je še vedno časa dovolj, dn zberemo spomine in podatke na to goriško športno £ibar.je, ki se je izživljalo na sončni poljani Malih roje. Zato apeliram na vse bivše igralce SK Jugoslavije iz Gorice, na vse prija'elje tedanlegn društva in sploh nn vse priče, da bi blagovolili sporočiti podpisanemu svoj* spomine na tedanji goriški športni pokret in clasti na SK Jugoslavijo. Kakor na drugih podroijih, tako je b i« predvojna goriška omlndina tudi v športu pobornik novih potov. Škoda bi bilo teh spominov, da zamro. Vsak, tudi najmanjši spomin ali spominek, slika ali podatek jc dobrodošel! Pismena poročila naj se dos'avijo podpisanemu, ki ie tem potom izreka vsein, ki bodo prisj-evali svoje spomine, toplo zahvalo. — Dr. Josip Blrsa, Ljubljana, Levstikova ul. 14-1, Schmeling je s porazom, ki ga je doživel v boksborbi z Amerikancem Steve Hanus-om že do-igral v boksarskem športu. Tej, za Schmelinga tako važni, da, odločilni borbi, je prisostvovalo 16.000 gledalcev. Do uavete runde je še nekam šlo. Pri deveti rundi ga je pa nasprotnik tako močno udaril na oko, da mu je zailelo močno olekati in ta oteklina ga je silno ovirala pri nadaljnjem boju. On je sicer do konca vzdržal, toda je vseeno po točkah podlegel svojemu nasprotniku. S tein porazom je Schmeling svojo karijero v boksu več ali manj zaključil in to tembolj, kor je Steve Ha-mas boksar manjšega kova. Socialdemokratska športna in telovadna združenje v Avstriji razpušiena. Avstrijska vlada je po zadnjih krvavih dogodkih, ki so se odigrali v zadnji dobi na Dunaju in drutfih krajih avstrijske republike, razpustila med drugim tudi vse športne in telovadne organizacije, ki eo jih imeli socljalni demokratje. Evropska ln ameriška damska reprezentanca v plavanju se bosta pomciili letos septembra meseca v Ameriki. Predvidene so naslednje discipline! 100 in 200 m crawl, 200 ra prsno, 100 m hrbtno, štafeta 4 X 100 m in skoki. Celje ^ Skrb za zanemarjeno mladino. Poleg številnih organizacij, ki skušajo lajšati bodo in gorje v Celju tu okolici, ima posebno težko nalogo Drž. krajevna zaščita deco ln mladine. Posebuo v današnjih dneh, ko j« beda vsak dan večja iu so posebno množi število zapuščene dece, pride delo t« organizacije do pravega pomena. Zal i bog, dn no more storiti toliko, tln bi bilo v vsem ustreženo velikim potrebam, ker so društveni dohodki vedno manjšajo. Iz poročila, ki ga jo jiodal na občnem zboru v četrtek tajnik učitelj g. Kramar, sino slišali, da so je društvo obrnilo v začetku zadnje poslovilo dobo na razne banke, hranilnice itd. za j>ohioČ', a so je odzval auino en denarni zavod iu jo zaradi tega usahnil velik del vsakolctuilV} dohodkov. Eilltil društveni dohodek v preteklem ietu je bi) cvetlični dan in članarina, a žalibog tudi štovilo članov stnlno pada. Kljub temu jo Zaščita ludi letos izvršila svojo dolžnost: priredila je božlčnico, pri kateri so bili obdarovani z obleko, perilom ln obutvijo najrevnejši šolo obiskujoči otroci iz mesta in okolice. Da se jo mogla božičnica vršiti, je zasluga inedvsein kr. bauske uprave. obeh celjskih občin, raznih denarnih zavodov in trgovcev, ki so naklonili društvu primerno tleiiurne zneske. Blagajniško poročilo je jioilala šolska upraviteijica gdč. Ivanka Zupančič. Dohodki so znašali 22.890.24 Din, stroški 16.504.90 Din. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor z g. šol. upraviteljem Bizjakom Joškoin na čoln, ki je tudi vodil občui zbor. Umrli so v celjski bolniftnlci: Kave Ivan, 69 let, mestni delavec, Sitar Marija, 45 let, dninarica, Lokarje, Sv. Jurij ob j. ž. in Sgern Miran, 7 let, sin preglednika finančne kontrolo. N. v m. p. , Razstava o stanju in razvoju socijal-riega zavarovanja bo otvorjena jutri ob 10 dopoldne v Obrtnem domu. Razstava bo poučna za vse, ki se ba.vijo z narotlno-gosjio-darskimi kakor tudi socialno - političnimi vprašanji. S'itbljeni vsi! & I. klub (jamskih frizerjev v Celju je imel dne 21. t. m. redni letni občni zbor. V novo vodstvo so bili izvoljeni gg. Paidasch, Taček, Grobelnik, Krajnc, Lmnpi In Vozlič. Cilj novoga klubovegn vodstva jo pospeševati danisko frizersko stroko in dame sez nanjati z vsakokratno modro frizuro, vpošte-vajoi uovo obliko klobukov, čemer bodo rešene i'ame velikih skrbi. & Stodiuarski bankovec jc zgubil v četrtek mod osmo iu deveto uro zjutraj na poti od Narodnega doma do žel. postaje neki trgovski vajenec. 0 Japonski dumpinig ▼ Celfuf Tvrdka Pš-emii-r.'i>k v CcJiu, Kranja t etra ccs-ta 5, prodaja od dne 15, do 28. t. m. po reklamni ceni moderno, trpežno, čisto volneno blago za da.mske ubleike meter po Din 29. De v. Marija v Polja Tukajšnja Vincemcijeva konferenca se bori z velikimi težavami, kako pomagati revnim družinam, ki so sc na konlorenco oLwn.ili za pomoč. Ten družin je 62. Mnogi naravnost »tradaio. Nekateai oblega.,o iupi.iiie m druge odbornike, pnoietf podpore. Otroci prosjačijo po hišah, 2ivtiskih nakaznic te je razdeino za nc/kaij nad 2000 Um in v jcseiu P .ur »to kilogiaonov pon&kih pridelkov ter nekaj dirv, Poaioc je danes bolj nujna kakor kdajkoii. Občina cloeJedoo odklajiin p.-ošn;e za brezposelno podporo — niejvda jih lezi tam ie nad slo — nima denarja. Od borze dela jih večina ne dobiva podpore — sezonoki delavci deloma niso zadostili pravilniku, deloma so podporo žc izčrpuli. Vsa dobrodelnost leži nn posameznih la'nnih l.u Vlncencijev i družbi. — Ali n»| pustimo stradati nnA,j brate m »eelre? Ali bomo puMdi nedoD.nn otroke prezebati iin jih poditi na pokvarjeno cesto? Vživimo se v položaj teh brezros»-lnih Da se jim vj.u) ms!« pomaga, bo julri trikrat oerkveno dniovonjc za rs družine. Vinccnci;eva konfej-cnca se obrača na fa-rano, ki imajo srečo — dvlo, da dnnrjc-V) ;xi svojih močeh. Res imamo danes vsi skrbi In težave in mar sikni si moramo pritrgati, а ve.itd.ir vsaj ne stradamo — kruh nrtamo, ki ga ti nimajo, u. Il;« iiim dali ie naša doline«! in zapovedi MALI OGLASI V malih oglasih velja «saka besede Din 1'—j fenltovanjskt oglesl Din t1—. NaimanJSI znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi M plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa snokolonska 3 mm •isoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismeno odgovore glede malih oglasov Ireba prlloilll znamko. f \lužbeiiee?o li Trgovski pomočnik mlad, izučen trgovine mei. blaga in semen - želi mesta; gre tudi za skladiščnika. Naslov v upravi »Slov.« pod K- 1883 № Nagrado dobi kdor preskrbi trgovskemu pomočniku mei. stroke, nekadilcu, pridnemu, poštenemu, vestnemu, službo sluge, inkasanta ali ka) podobnega. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Veliko Jamstvo« »t. 1667. I«) Mužbodobe Frizerko dobro moč, takoj sprejmem. Ivan Merlak, frizer, Logatec._M Strokovnjaka prvovrstnega organizatorja, išče zavarovalnica za vodilno mesto. Sprejme tudi več akviziterjev. — Ponudbe na upravo »SI.« Maribor pod »Takoj« št. 1944._ tbj Iščem za 1. marec zdravo kmečko dekle, začetnico, iz poštene hiše, za vsa hišna dela. Plača 100 Din. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Izučiš se kuhe m gospodinjstva« št. 1921. (b) jf^ffffP Bančne vloge vseh zavodov, nakup, prodajo in posojila posreduje najkulantneie St. Praznik. Zagreb, Varšavska 6, telelon 28-33._Id) Oddam knjižico Mestne hranilnice ljubljanske glasečo se na 35.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod pod št. 1934._(d) Hranilno knjižico Kmečke posojilnice za 22.000 Din prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1886._(d) »Starih« vlog lastniki nad 55 let, naj sporoče v svrho sestave skupne prošnje na g. ministra za trgovino kot pritožbeno instanco proti odlokom gg. komisarjev pri zaščitenih denarnih zavodih svoje doživke, glede zavrnjenih prošenj na izplačilo zneskov za življenje, zdravljenje in davke na naslov: Ivanka Kimovec, Kranj, Prešernova 130. (d) 300.000 Din posojila v knjižicah Zadružne gospodarske banke, iščem. Jamstvo solidno. Odplačilo mesečno z obrestmi. Ponudbe na naslov, ki ga pove uprava »Slov.« pod it. 1962. (d) Stanovanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje parketirano, takoj ali pozneje oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1933. (č) Stanovanje komfortno, v sredini mesta, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin - se odda 1 maja. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 1928. (č) Stanovanje podpritlično, soba, kuhinja, se odda takoj ali s 1. marccm. Presetnik — Smarska 15 — blizu Sv. Križa. (č) Soba s posebnim vhodom, o-premljena parket, elektrika - se takoj odda solidnemu gospodu zraven cerkve. Sv. Petra c. 93, pritličje. (s) •n LLII: iimiuiiiiuiimiiiiHmiiiiiHiiiiiiiniHi C« avto sv o I stan prvda/u& nT motor/a bi znebil se rad hri kuna v ti тгтцо oriieni Slnmfrv пптапИР inserat iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiimiiiiiiitmiiiiiiiiiniii Volna, svila, bombaž stalno * bogati izbiri v vseh vrstah — za stroino pletenie tn ročna dela po nainižiih cenah pri »vrdki Kari Prelog Liubliana — Židovska ul in Star trg Krušno moko in vee mlpvske izdelke vedno sveže Ah, božec, otroček, otroČekU Zdaj je lahko spet jokala. — Ab pa je menila, da mu bo sama pomagala, sama ga rešila in pozdravila kakor po čudežu? Ne, ne! Na nič ni mislila, ne na eno, ne na drugo — dirjala je samo in dirjala, slepa in gluha, ne da bi kaj mislil«, popolnoma iz uma. In zdaj je ležala tu — tako daleč od njega in še dalje od ljudi v dolini — in ie bo moral izkrvaveli, skoprneti v bolečinah in stiski, potem bo kriva on«, le ona sama! Morala je k njenim, morala, morala, pa če si polomi noge in zbije vse ude. »Hajmo! Hajmoli! Poglej, ie prihajam !< Trudno se je pobrala, hro-peČ je zmngala silno strmino; v temnem gozdu, ki jo je sprejel vase, se je naslonila na drevo, dokler ni prišla do sape, potem se je opotekala dalje. Položna loga sveta in izhojena steza st« ji lajšala pot Nenadoma Je obetala in prisluhnila; za ovinkom se je kotalilo kamenje in zaiute je tapnjoče korake, kakor bi hodil kdo s težkimi bosimi nogami. Vročeveeelo ji je zaplalo v »reu; Pomoč pri- haja, pošilja jo ljubi Bog! Hotela je klicati, toda glee ji je zamrl v grlu — — — Izza ovinka je prIMorkljal ogromen medved in z nosom debele glave vohal po tleh. Ne da bi se prav zavedala, kaj dela, je pobrala Gitk« kamen in dvignila roko v zagon; toda, ko je medved kakor v slutnji dvignil glavo, je kar okomenola od strahu. Premaknila je ustnice, a ne i besedami, samo v mislih je govorila medvedji zagovor: Očanec koemač, slad kač, godrnjač, ne dotikaj se me. skrij svoje zobč, odhacUj, odhacaj, zapusti ta kraj I od okrog lepo v svoj brlog! Nepremično sta »i stala medved in deklica nasproti; Gitka z dvignjeno roko. vsa trii« od propasti — medved osupel, skoroda sam preplašen radi nevajene prikazni. Nekaj časa je z glavo postrani motril dekleta, potem je stresel kožuh, zavil ob strani v gozd in zložno odštorkljnl meri drevjem. A ni se bala več za lastno življenje — saj je brez Škode prestala nevarnost — toda medved je prišel odtam. kamor je vodil« njena pot! Strah ji je pričaral pred dušo podobo, ki jo je pretresla do mozga. Tekla je in tekla; zginila je vsa utrujenost. Prepast, gorje in skrb eo ji znova poživili usihajoče moči. Zdaj je dosegla odprto PeMeno drago in je na vrhu že videla v žaru solnca moleti pod nebo krit Potem se je pognala т zadnjo strmino; večkrat je morala postati in počivati — ne utrujenost, le srčna tesnobe pred tem, kaj ho ugledala, ji je jemala sapo in uklepala ude. Vsa muka, ki jo je navdajala, se je jasno zrcalilo v njenih brezupnih očeh. Omahovaje je stopila n« vrh. »Hajmo 1 Hajmo!« je zaihtela. Toda prostor pod križem je bil prazen. Samo napol posušena mlaka krvi je označevala mesto, kjer se je zgodil zločin — pa tudi križ Ln Zveličarjev lik sam je bil oškropljen s krvjo. »Ti! Ti si bil poleg — pa si dopustil?« je potožila. In spet je kriknila: »Hajmo! Hajmo!« Odgovora ni bilo. Tedaj je zapazila, da vodi po steai proti lovski koči krvava sled. Posvetila se ji je iskrica vesele nade: Hajmo mora biti še pri življenju, imel je še dovolj moči, d« je vstal, da se je zavlekel domov. Ihteč in neprestano klicaje lovca po imenu je šla po sledi srčne krvi — in vsaka nova kapljica, ki je nanjo naletela in jo vodila, je pomenila zanjo novo, žgočo bol, a tudi novo upanje. Vse bliže je prihajala h koči in še vedno se ni nihče odzval njenim žalostnim klicem. Pri bajti, oddaljeni od nje le za lučaj, je videla vrata zaprta. To ji je pognalo nov strah v srce. Zdaj je krenila steza iz gošče pritlikavih borovcev na laz — in tain je ležal pred njo na sredi poti, s podvitimi koleni, brez življenja, oškropljen s krvjo, z glavo v mehu in suhem listju, z razprostrtima rokama, kojih prsti so se še oklepali lovske palice in samostrela. »HajmoliI Hajmoli!« se je utrgalo v boli in vendar tudi v veeelju i njenih ustnic, dočim se je zrušila na ti« ob njegovo stran. Prijela ga je za roke, ga stresla za ramena, mu dvignila glavo — toda nobeden znak življenja se ni pojavil v njegovih potezah, njegov« polodprta usta niso dihala, prstena bledica je ležala na njegovih upadlih licih, modrikasto so ee mu svetile ustnice in zaprte veke. Vendar ni umrla nada v njenem srcu; ni se hotela beti najhujšega, ni hotela verjeti v njegovo smrt — na nemogoče ne mislimo — in saj ga je driala v svojem naročju, čutila je toploto njegovega telesa. In za žalost ji ni ostajalo nič čaea, saj je morala pomagati, pomagati, pomagati! V globoki skalni razpoki je zagledala prgišče snega; stekla je tja, se vrgla na zemljo, segla doli : z obema rokama in zagrabila, kar so ji mogle I roke zajeti. S snegom je začela drgniti Hajmov obraz; pač je obarvala medla rdečica njegova lica, toda speče življenje se ni hotelo prebuditi. Kaj naj stori? Kaj naj stori? Tedaj ji je Švignilo skozi spomin ono reklo: Dve kapljici, dve kapljjci — lice zardi... Telog! Napeto se je ozirala naokoli. Na sto korakov skoro, ob vznožju visoke skale, se je j zdelo, da je razpoznala stebliko; skočila je po konci in stokla tja in ni se bila motila: šop ocvelih ] telogov se je sklanjal na svojih velih stebelcih, i Izgrebla je teloge iz zemlje in dočim je tekla nazaj, je obrisala korenine in roke v svoje krilce. Potem je pokleknila spet poleg Hajma, raztrgala korenine na dvoje, jih podržal« nad njegove ' ustnice ter stiskala in ožemala, dokler nista kanili i dve veliki kopiji telogovega soka na Hajmove ust-, niče. Vroče ji je bilo srce, ko je čakala na učinek, niti za hip se ni ozrla od njegovih ust. Toda lov-6e>ve ustnice se niso hotele zganiti, in niti najrab lejši utrip se ni pok«7.al na njegovem grlu. Stresla ga je za ramena in Ihtela prav v nje-j govo uho: »Hajmoli. daj, pogoltni vendar, proeim te za Kriščevo voljo, pogoltni vendarl« Potem je spet čakal« — zaman. »O Božček, Božček, kaj na,J le storim?« Zn »Jugoslovansko tiskarno« v LiublianJ: Karel f~mK 'zdajateli: Ivan Rakove«. Urednik; Loice ftolnhi*