Štev. 83 V Ljubljani, v torek, IS. aprila 1943-'XXI leto Vlil* Izključna pooblaščenka za oglalevanje ftalijan«kega iu tujega f Uredništvo tn oprava; Kopitarjeva 6. Ljubljana | Concessionaria escluriva per la pnbbliciti di provenienza ilaliana izvora: Unione 1’ubblicita Italiann S. A, Milano. | Redazione. Amministrazione: Kopitarjevo 6, Lubiana. = cd estera: Unione Pubblicita (taliana S. A. Milano. Poštnina plačana ▼ jtofovfnl Spedizione iu abbonamento poslale Vojno poročilo št. 1052 Nasprotnikovi sunki na južni tunizijski fronti odbiti 17 letal sestreljenih Italijansko uradno vojno poročilo št. 1052 pravi: Pri izvajanju premikov italijanskih in nemških £et na nove postojanke sta na tunizijskem p o p r i š č u bila izpraznjena S I a x ter K a i-r u a n. Na južnem odseku so fcili odbiti močni sunki nasprotnikovih prednjih edinic, ki so jih podpirala oklepna vozila . Oddelki našega letalstva so napadali nasprotnikovo zaledje. Nemški lovci so strmoglavili pet letal vrste »Spitfire«. Včeraj popoldne so oddelki štirimotornikov bombardirali N a poli, Trapani in Mar salo ter povzročili znatno škodo na stanovanjskih poslopjih. Poročajo, da so med civlnim prebivalstvom vsega skupaj 4 mrtvi in 22 ranjenih. Naši lovci so zbili 6 letal nad Napolijem in 2 nad Trapani jem, druga 4 je uničilo protiletalsko topništvo, in sicer 2 nad Napolijem, 1 nad Messino in 1 nad Pozzallom. Pri napadu na C a g I i a r i, ki ga omenja včerajšnje uradno vojno poročilo, so obrambne baterije zadele 2 letali, ki sta padli v plamenih, in sicer 1 južno od Solie, drugo pa v okolici mesta. Štiri naša letala se niso vrnila. iV»W Vojaški in političen pomen sklepov na sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem Berlin, 13. aprila, s. Diplomatski sotrudnik DNB-ja posveča sestanku Duceja in Filhrerja dolgo razlago, v kateri poudarja izredno važnost sklepov, ki sta se zanje odločila poglavarja osnih držav na sestanku, na katerem Rta pretresla vsa vprašanja, ki bodo neposredno, zdaj in v bodoče, pereča. Ta globoka razmotritev položaja, kakršen v resnici je, je privedla do sklepa, da sedanja vojna* ki je bila osnim državam vsiljena, ne samo mora biti, temveč tudi nedvomno bo dobljena Diplomatski sotrudnik pripominja poleg tega, da je vsakršno špekulacijo glede vsebine in izida teh razgovorov razblinilo uradno poročilo samo, ter da ta špekulacija kaže, da pri nasprotnikih vlada še vedno takšna miselnost kakor v letih 1914 do 1918, ne da bi se bili medtem česa naučili. Nasprotniki s tem kažejo, da jim manjka stvarnosti, ki bo prinesla prej ali slej bridka razočaranja. Sila, volja in doslednost, s katerimi delala zgodovinski osebnosti, ki bdita nad usodo Italije in Nemčije ter premagujeta ovire, ki bi se utegnile komu zdeti nepremagljive, ne bo mogoče nikdar pravilno oceniti. To okoliščino poudarjajo zlasti zdaj, ko Italija in Nemčija totalne vojne še ne izvajata docela, pač pa sta šele na začetku svojega totalitarnega prizadevanja. Sestanek med Ducejem in Fiihrerjem jo seveda imel namen ne samo, da se razmotri, koliko vojaštva imata obe državi na razpolago, temveč tudi, da se sprejmejo sklepi, kako ga je treba dejansko uporabiti. Dejstvo, da so bili na sestanku navzočni tudi najožji vojaški sodelavci Očiščevalni boji in neuspešni sovjetski napadi na ruskem bojišču Nemško vojno poročilo: žilav odpor v Tunisu — Potopitev 8000 tonske križarke na Sredozemskem morju Ilitlerjcv glavni stan, 12. aprila: Nemško uradno vojno poročilo pravi: V očiščevalnih bojih severozahodno od Izjuma sta bila uničena dva sovražna bataljona. Z ostale vzhodne fronto poročajo samo o brez uspešnih krajevnih sovjetskih napadih ob kubau skem mostišču in južno od Ladoškega jezera. V Tunisu so naši zaščitni oddelki na področju Kairuana in Suse žilavo upirajo napredovanju sovražnika in so znova in znova zavirali prodiranje prvih oddelkov sovražnih oklepnih sil. V neprestanih bojih so se nemško-italijanske bojne skupine umaknile proti severu in med temi premiki ter po načrtnem uničenju za vojno važnih naprav izpraznile Sfax in Kairuan. Oddelki letalstva za boj iz bližine so podpirali nastope naših čet in prizadeli v presenetljivih napadih iz nizke višine sovražniku hude izgube. Posamezna sovražna letala so prodrla včeraj nad zasedeno ozemlje do državne meje. Pri tem je bilo sestreljenih 5 letal. Pri brezuspešnem napadu angleških torpednih letal in bombnikov na konvoj, ki so ga varovale lahke nemške pomorske oborožene sile, sla bili v Biskajskem zalivu sestreljeni dve tor- pedni letali iu trije bombniki. Ob obali zasedenega zahodnega ozemlja in ob Norveški so nemške lahke oborožene sile na morju uničile štiri nadaljnja sovražna letala. Na zahodnem Sredozemskem morju je nemška podmornica napadla skupino sovražnih bojnih ladij, potopila 8000 tonsko križarko iu torpedirala en rušilec. obeh državnih poglavarjev in da so večkrat posegli v razgovore, upravičujo domnevo, da je šlo vprav za to. Čisto vojaškemu delu razgovorov je odgovarjal tudi politični del, in s tem so se po drobno bavili tudi politični sodelavci Duceja in Ftihrerja. V zvezi s tem zasluži posebno omembo dejstvo, da sklepa osnih sil, da se bosta borili z ramo ob rami skupno s svojimi zavezniki za popolno in končno odstranitev vsake nevarnosti, id bi prelila Evropi od zahoda ali vzhoda, ni rodila samo zavest Nemčije in Italije, da imata na razpolago sredstva za dosego tega cilja, temveč tudi zavest, da opravljata zgodovinsko poslanstvo. Glode Evrope je to poslanstvo v tem, da se reši in v bodoče zavaruje skupno evropsko kulturno in duhovno premoženje, ki je nastalo iz bogastva raznih narodnih omik. Poleg tega pa je to poslanstvo tudi v tem, da se reši in zagotovi Evropi svoboda do lastnega življenja po evropskih in za razne narode značilnih nazorih. Ne gre pri tem za to, da se najde nekaj nasprotnega, kakor pa si zamišljajo Angleži, ki odrekajo manjšim evropskim narodom pravico do svobodnega razvoja narodnega življenja in jim priporočajo, naj si skušajo pridobiti zaupanje Sovjetske zveze. O takšni zahtevi, ki bi dovoljevala evropski celini izbirati le, ali naj Se podredijo sovražnemu anglo-amerikanstvn ali ukloni boljševizmu, Evropejec niti razpravljati ne more. Uradno poročilo pa tudi poudarja — končuje svoja izvajanja sotrudnik DNB-ja — da gre naloga Nemčije in Italije skupno z Japonsko tudi preko evropskih zadev, in omenja hkratu tudi sodelovanje vseh narodov na temelju skupnih koristi. Pravičnost, svobodni razvoj narodov in pravična razdelitev zemeljskih dobrin, to je končni cilj, ki se države trojne zveze zanj bore v sedanji vojni proti monopolističnim zahtevnm angleških, ameriških in boljševiških oblastnikov* Evropski tisk o sestanku med voditeljema Italije in Nemčije Bukarešta, 13. aprila, s. Ves romunski tisk z velikimi naslovi objavlja uradno poročilo o sestanku med Ducejem in Hitlerjem in poudarja njegov pomen, posebno pa podčrtuje dejstvo, da sta voditelja osi vnovič potrdila voljo svojih dveh narodov, da bosta nadaljevala vojno prav do končne zmage in do takrat, ko bo izločena nevarnost za evropski in afriški prostor. Listi vrli tega poročajo, da so vse italijanske in nemške sile postavljene na noge, da bi so dosegel skupni cilj. Časopisi poudarjajo, da so štirje dnevi posvetovanj, na katerih so prišla v pretres vsa trenutna vojaška vprašanja in druge pereče zadeve, pokazali znova popolno in tesno sodelovanje med Italijo in Nemčijo. Helsinki, 14. aprila, s. Ves finski tisk poudarja pomen sestanka med Ducejem in Hitlerjem in objavlja besedilo uradnega poročila pod učinkovitimi naslovi. V razlagah poudarjajo prav posebno, da je razumevanje med obema voditeljema popolno in da so bili na zgodovinskem se-•stan.ku potrjeni vsi skupni cilji, ki jih sili osi zasledujeta in jih bosta zasledovali prav do zmage za obrambo evropske omike in za zmagoslavje Edini cilj Italije in Nemčije - enaka pravica za vse evropske narode Miinchen, 13. aprila, s. »Miincliener Neueste iMnchnchten« poudarjajo v svojih pripombah k sestanku med Ducejm in Hitlerjem, da je že stara navada, da se voditelja osnih držav shajata s svojimi političnimi in vojaškimi sodelavci, da podrobno prerešetata položaj in da naredita načrte za bodoče nastope. Vojna traja zdaj že četrto leto in je na tem, da pride do končnih odločitev na raznih bojnih teriščih. Osni državi sta zbrali vse sile za izvajanje totalne vojne in odločno težali h končni zmagi. Plodni razgovori Srečnejša bodočnost Bolgarije - samo na strani osnih držav Solija, 13. aprila, s. Uradno poročilo o sestanku med Ducejem in Hitlerjem je v sofijskih političnih krogih in v vsem bolgarskem javnem mnenju vzbudilo dober in ugoden vtis. Prvi listi opoldne izrekajo zadovoljstvo, s katerim so v Bolgariji sprejeli novico o seslanku med velikima voditeljema osi in prepričanje, da bo ta zgodovinski sestanek imel velik pomen za usodo Evrope Veliki članki, ki obsegajo cele prve strani sofijskih listov, poudarjajo, da je med Italijo in Nemčijo najtesnejše politično in vojaško sodelovanje in da sta ti prijateljski državi odločeni vreči v boj vse svoje ogromne zaloge vseh vrst, da bi dosegli končno zmago. V sporočilu o sestanku med Ducejem in Hitlerjem vidi javno mnenje popolno poroštvo za to, da bodo tudi mali evropski narodi za zmerom varni pred grožnjami, zapostavljanjem in oblastnostjo listih, ki bi vsekakor radi postali gospodarji Evrope. Državi osi, ugotavljiflo z vidnim zadovoljstvom v Sofiji, sta potrdili ^kupne načrte za svoboden razvoj in čim uspešnejše sodelovanje med evropskimi državami. Zato sta Italija in Nemčija zaposlili vse svoje sile, da bi dosegli končno zmago. Bolgarsko ljudstvo čuti, da je srečnejša bodočnost Bolgarije nerazdružno povezana z gotovo zmago njenih velikih zaveznikov. Pomen Sicilije in Sardinije za obrambo Italije in južne Evrope v vseh časih Med nasprotnikovim besedičenjem o izkrcanju na teh otokih ter med uresničenjem teh želja stoji še orožje osi Berlin, 13. aprila, s. List »Berliner Borsen Zeitung« objavlja članek, v katerem pravi: čeprav je bilo glavno mesto Sardinije, Cagliari, huje prizadeto kakor Neapelj ob angleško-amerikan-skih napadih, je vendar znalo sardinsko ljudstvo ostati neomajno in odločno. Presenetljivo je, pravi list, kako se zgodovina ponavlja. Iz Sardinije, ki je imela v starih rimskih časih ogromen pomen kot pomorsko oporišče, in iz Sicilije je Rim vodil vojne proti Kartagini (ki je obsegala kraje sedali je Tunizije). Cicoro je imenoval Sardinijo, Sicilijo in Afriko (v rimskih časih je bila Afrika sedanja Tunizija) kot tri najmočnejše trdnjave rimske republike in ta vojaški trikot zdaj lanko uporabljajo sile osi na Sredozemskem morju. Sardinija je naravni branik Italije in Južne Evrope v Sredozemskem morju. Angleži in Amerikanci govore sedaj o izkrcanju ne le na Siciliji, Pa® Pa tudi na Sardiniji, toda med njihovimi željami in izpolnitvijo teh želja stoji še orožje osi in sardinsko ljudstvo. To ljudstvo je v zgodovini ob različnih prilikah pokazalo sposobnost, da zna odbijati sleherni poskus napada in vdora, kar koli jih je bilo poskušenih. Dovolj je, ako se omenjajo spod- leteli poskusi bizantinskih čet, Francozv ter tudi ponesrečeni poskus angleške mornarice pod admiralom Lakejem, ki je bombardiral Cagliari. Ko je po dunajskem kongresu Karl Albert vrnil Sardiniji mir, je šla zgodovina otoka vzporedno z zgodovino Italije. Sardinija in otok Sicilskih večernic- imata danes odločilno vlogo v boju, ki se razvija na Sredozemskem morju. med velikima voditeljema — nadaljuje omenjeni list — so pretresli do dna vsa vprašanja, zlasti pa vprašanje o bodočih vojnih nastopih. Naroda osi nista samo mobilizirala in vpre"ia vseh svojih sil, temveč morata ubrati smer in vodstvo pri svojih prizadevanjih v skladu z vsemi drugimi evropskimi narodi, ki se bore pro i boljševizmu, da bi rešili Evropo. Vojna zahteva od nas novih žrtev in novih naporov, v menjajoči se vojni sreči pa ostaja neomajno irana nasa silna vera v zmago. Nasprotno ne-Ra lvnim načrtom, ki jih stalno delajo naši na-sl>rotniki za čas po vojni, gre osnim državam za to, da dosežejo zmago na bojiščih. Ko bo ta zmaga izvojevana, bo vstala noVa Evropa, ki jo o izpopolnjeval življenjski prostor afriške ce-ine in ki bo rešena vseli tujin pogojev; Evropa, ki bodo njeni narodi lahko računali na večjo ^'.alno pravičnost po načelu storitve in dela. iti Nemčija niti Italija nimata namena jemati pravico do samostojnosti drugim evropskim na-roclom in vzpostaviti nad Evropo hegemonijo, bi po daljšem ča6ii privedla do novih voin in novega gorja. Državi osi imata edino ta cilj, da |!a Evropo enkrat za vselej britanskega inoljubja, judovske nadvlade, severnoamerik skega kapitalizma ter razdirajočega boljševizma. Nova jutrišnja Evropa — končuje člankar — bo uživala mir in'blagostanje, ki ga bo dalo novo celinsko ravnotežje, oprto izključno le na pravično razmerje med pravicami in dolžnostmi posameznih narodov. sa- an- pravice, ki bo dovedlo do enakopravne udeležbe pri razdeljevanju gospodarskih dobrin sveta. Budimpešta, 14. aprila, s. Madžarski tisk daje velik poudarek nedavnemu sestanku med Ducejem in Hitlerjem. Uradno poročilo so listi prinesli v celoti in pod vidnimi naslovi na prvih straneh. V uredniških razlagah poudarjajo izjemen pomen sestanka med obema voditeljema. List »Esti Uj-sag« poudarja, da sestanek med Ducejem in Hitlerjem potrjuje nezlomljivo odločenost osi, da bo nadaljevala boj do končne odstranitve nevarnosti, ki prihaja od vzhoda in zahoda. Novica o sestanku med Ducejem in Hitlerjem, piše poluradni »Budapesti Ertesitd«, je v madžarski javnosti sprožila živo zanimanje. Budimpeštanski politični krogi poudarjajo posebej dejstvo, da je sestanek med voditeljema osi očiten izraz volje, da se vojna nadaljuje, dokler ne bo dosežena zmaga. Resnično hočejo sile osi in zavezniških držav odločno preprečiti nasprotniku vsako možnost, da bi v bodoče vznemirjal mir iu novi red v Evropi. Predsednik japonske vlade o splošnem napredku države v vojnem času Tokio, 13. aprila, s. Predsednik vlade Tojo je govoril na seji pokrajinskih guvernerjev in dejal, da je bil vzporedno s sijajnimi uspehi cesarskih sil dosežen važen napredek tudi na vseh drugih teriščih narodovega udejstvovanja. General Tojo je pristavil, da je vlada zapovedala, da se mora še j>ovečati pridobivanje jekla, železa, premoga, lažjih kovin, letalskih naprav in drugega vojnega materiala. Govor je zaključil rekoč, da je prepričan v končno zmago. Visoko nemško odlikovanje za poveljnika madžarske vojske v Rusiji Budimpešta, 13. aprila. s. Nemški letalski general Kitzinger je kot Hitlerjev odposlanec včeraj z letalom prispel v Budimpešto in izročil generalu Janyju, fioveljniku druge madžarske armade, ki je nastopala na vzhodnem bojišču, red viteškega križa železnega križa. General Kitzinger je ob izročanju odlikovanja dejal, da je hotel Hitler odlikovali ne le osebni pogum madžarskega generala, pač pa tudi junaštvo, ki ga je druga ’ madžarska armada tolikokrat pokazala. Razen tega je general Kitzinger v Hitlerjevem imenu izročil železne križce ludi več madžarskim višjim častnikom, ki so se posebno odlikovali v obrambni bitki pretekle zime. Nov župan v Triestu Triestc, 13. aprila, s. Za novega triestskega župana je bil imenovan dr. Karol Perusino. Prevzem poslov je bil večraj v mestni hiši vpričo prefekta iu zveznega tajnika. pokolju 10 tisoč poljskih častnikov boljševiškem ujetništvu Berlin, 13. aprila, s. Po ugotovitvah, do katerih eo prišle nemške vojaške oblasti, je bilo februarja in marca 1940. blizu Smolonska pobitih 10.000 poljskih častnikov, takorekoč ves poljski častniški zbor, katerega so sovjeti zajeli po polomu Poljske leta 1939. Častnike so Sovjeti pobili blizu Kosgore, pri kraju, imenovanem Krasnibor, ki leži okrog 12 km vzhodno od Smolenska na cesti Smolensk—Vitebsk. Po podatkih domačega prebivalstva so nemške vojaško oblasti v začetku aprila letos začele s preiskavami v prostoru nekdanjega sanatorija GPU in se jim jo posrečilo 85% svetovnega trgovskega brodovja iz leta 1939 potopljenega Berlin, 15. aprila, s. Od začetka sovražnosti pa do konca meseca marca leto« je Anglija z združenimi zavezniki vred izgubila prav ves ladijski prostor, ki so ga zavezniki imeli po izbruhu vojne, to se prtrvi 40 milijonov 400.000 ton. Če bi prostor vsake potopljene ladje meril povprečno 3500 registrskih ton, bi bilo do zdaj potopljenih 8500 ladij. Kako ogromna je ta številka, sc lahko prepričamo, če pomislimo, da je svetovno trgovsko brodovje ob začetku vojne štelo 4606 ladij s povprečno velikostjo od 5000 do 10.000 ton ter 5567 ladij s povprečno velikostjo od 2000 do 5000 ton. Potemtakem je šlo na dno morja okoli 85% vsega svetovega ladijskega prostora. To pomeni tudi, da morata Anglija in Amerika zdaj računuti zgolj samo na novo izdelane ladje. odkriti čez nekaj dni skupno jamo, ki je bila dolga 25 metrov, široka pa 10 metrov in je v njej ležalo 3000 poljskih častnikov v uniformah z glavo, obrnjeno v tla, in z rokami, zvezanimi na hrbtu. Vsi ti častniki 60 bili umorjeni s streli v tilnik. Imena ubitih je bilo lahko ugotoviti navzlic naglemu razpadanju trupel, kajti vsi so imeli pri sebi še svoje listine. Med žrtvami sovražnikovega barbarstva je tudi brigadni general Smoravinsky iz Lublina. Po pričevanju prebivalstva so Sovjeti častnike prepeljali iz koncentracijskega taborišča v Kozeleku blizu Orela, kamor so jih bili vlekli po razpadu njihove domovino v Gnijezdovake pri Smolensku in nato v sanatorij GPU. Nove preiskave so prinesle na dan odkritje, da je bil velik del trupel zakopan pod nasadi borovcev, ki rastejo šele nekaj let. Po dosedanjih odkritjih nemške vojaške oblasti sodijo, da znaša celotno število umorjenih poljskih častnikov 10.000. Angleži omogočajo številnim Judom iz jugovzhodne Evrope doseljevanje v Palestino s tem, da pravijo, da gre za obiske uli pu samo za začasno bivanje. Arabci odločno protestirajo proti takemu načinu hinavskega priseljevanja. Obisk v Ljudski knjigarni Pogovor z g. ravnateljem — Zanimanje za knjigo vedno narašča Pot me ie zanesla mimo Ljudske kniiearne. Najprej so me izložbe povabile, nai si iili vsaj bežno ogledam. Šel sem kar od kraja. Začel sem pri slovenskih, kjer so bile razstavljene novosti. Bil sem kar vesel, ko sem videl, koliko knjižnih novosti imamo Slovenci. Skoraj vsak dan ena nova knjiga, vsak drugi dan pa gotovo. Pozornost ie zlasti vzbudila izložba z novostmi iz zbirke »Naša knjiga«, kjer so bile razstavljene Dickensove Dorritova naimlaj-ša II. del. ki jo ie mojstrsko prevedel Mirko Javornik. Jovkovn Domačija ob meji v Žunovem prevodu in zanimiva knjiga »Veter, pesek in zvezde*, ki jo je napisal Antoine Exuperv. V drugih oknih so bile razstavljene italijanske in nemške knjige, med katerimi je zlasti prevladovalo tehnično slovstvo. Mimoidoče občinstvo se je pred izložbami nehote ustavljalo in motrilo lepe stvari. Stopil sem v knjigarno, kjer ie vladalo živahno razpoloženje. Ljudi se ie kar trlo in pridni uslužbenci so švigali sem in tja. plezali po lestvah, nosili knjige, stregli, ljudje pa so prihajali in odhajali. V knjigarni, kjer sem skoraj redni tedenski gost, me že poznajo, da se znam kar sam postreči. Navadno zavijem v tak kot. kjer si nemoteno ogledujem knjige, sem in tja pa tudi kaj kupim, da tako podprem kulturna prizndevania. »Kaj imate vedno tako polno?« sem vprašal g. Vrančičn. ki se je mudil blizu mene. »Skoraj vedno,« mi je hitro odvrnil in bil že na drugem koncu knjigarne. Reporter pa sc vedno znajde. Na gospoda poslovodjo Slano nisem smel računati, ker ga ic oblegala kar kopica kupcev. Sklenil sem, da poiščem gospoda ravnatelja Komarja. Stopil sem v pisarno, ki ie za knjižnimi policami in ki služi za najnujneša opravila. Imel sem srečo. G. ravnatelj je sedel za mizo in okrog njega je bilo odprtih nešteto katalogov. »Gospod ravnatelj, oprostite, da vas molim. Ampak nekaj vas bom pa kljub temu pobaral.« »O, kar, kar!« se mi je smejal in se naslonil. Pokazal mi je na slol, kamor sem brez odlašanja sedel. Potlej sem izvlekel beležko, da bi si zapisal vsaj najvažnejše stvari. »V knjigarno sem prišel kar tako. brez namena, k vam pa sem prišel s posebnim namenom. V' nedeljo ste imeli tu razstavo. Kako ste bili zadovoljni z obiskom?« »Nič se ne smemo priložiti. Knjigarna, ki ie eno izmed najlepših in največjih tovrstnih prostorov v Ljubljani, ie bila desetkrat premajhna. da bi lahko spravila vose vso tisto množico, ki bi si rada dodobra ogledala razstavljene knjige. Mnogo ljudi ie moralo oditi brez natančnejšega ogleda, drugi pa so se morali dolgo gnesti, da so prišli na vrsto. Med recitaciiskim nastopom ie moralo mnogo ljudi stati na cesti, drugi pa sploh niso prišli blizu.« »In kaj so rekli obiskovalci? So bili z razstavo zadovoljni?« »To bi prav za prav vi bolje vedeli, ki zastopate javnost. Saj veste, časnikarji so tri četrt javnosti, javnost sama pa četrtina. Saj me razumete? — Mislim, da so bili zadovoljni, ker so si lahko do milega ogledali vsa knjige.« »Ali je sedaj v knjigarni obisk kaj večji?« »Seveda je. Ljudje kupujejo kar na debelo. Izpolnjujejo knjižnice, slikajo za redkostmi, knpiiieio, kar je 56 "dbhrČtia.^Sfcoda'ter da se knjižni trg tako prazni. Mnogo slovenskih knjig ie popolnoma razprodanih. In razprodane so bile njed to vojno. Z inozemskim trgom ie še slabše. Knjiga izide, mi jo naročimo in namesto knjige dobimo odgovor, da ie že razprodana. Vidite, tako ie. Potem se pa kupci jeze, da nič ne dobe. Včasih nam ie kar nerodno, ko se moramo vedno izgovarjati, da je razprodano. da ie v tisku, v ponatisu in podobno Sicer pa vedo o tem bolje gospodje tovariši, ki so v ožjem stiku s strankami. Kar nje pobara ite!« »Sedai ste imeli že drugo razstavo. Ali jih mislite prirejati še naprej?« »Seveda jih mislimo. Taka stvar ne sme biti izvedena površno. Razstavo mislimo prirediti vsako četrtletje, takrat, ko se ljudje duhovno presnove. Saj me razumete, kako mislim. In za vsako razstavo bomo poiskali zanimiv motto, tako da razstave ne bodo kratkočasile, temveč da bodo vselej tudi kulturen dogodek. Na prihodnji razstavi bomo na primer predstavili pri recitacijskem nastopu naše naimlaiše literate. In tako naprej. Vedno kaj noveaa. ie naše načelo.« »V nedeljo sem videl, da ie bil prostor res veliko premajhen, kljub temu da ie knjigarna zelo velika. Ali bi se ne dalo prirediti raz stave kje drugje. Kot so bile že svoječasno?« »O tem pa ie težko govoriti. Saj veste stroški za tako razstavo bi preveč narasli in .. • Zaenkrat o tem ne moremo misliti. Mogoče po vojni.« Moral sem mu dali prav. »Kai pa. gospod ravnatelj, vaše založništvo Ali mi lahko tudi iz tega kai zaupate? Na razstavi sem videl, da pripravljat^ monumentalno knjigo o slovenskem slikarstvu. Ali bo knjiga kmalu izšla?« »Ne bo še tako kmalu. Tisk gre le počasi naprej, ker zahteva vestnosti in pridnega ter vztrajnega dela. Bo pa to res monumentalna knjiga, kakršne Slovenci že dolgo nismo imeli. S to knjigo bomo pokazali, da smo tudi Slo venci storili nekaj v umetnosti. In v tem zbor niku bodo izbrani biseri naše umetnosti. Reprodukcije, ki jih nadzira gospod profesor dr. Stele, bodo res dovršene, umetniške.« »Kai pa drugi načrti? Jih imate mnogo?« »O, načrtovl Sedaj bo izšel Dom in svet. ki odslej izhaja kot zbornik. . potem bo izšel na svetlo Oče Damijan, nato Croninova Citadela, Budakova Musinka in še marsikaj drugega.« Ob drugi obletnici vkorakanja italijanskih čet v Ljubljano V odgovor na brzojavki, ki ju je poslal Visoki komisar ob drugi obletnici vkorakanja italijanskih čet v Ljubljano, sta Eksc. vrhovni poveljnik Oboroženih sil »Slovenia-Dalmazia« in general, poveljnik divizije »Isonzo«, odgovorila takole: Visoki komisar, Ljubljana. Močno ganjen spričo vaše spominske brzojavke in spominia-joč se živeča sodelovanja, ki ste mi ga nudili pri delu v Ljubljani, se Vam zahvaljujem tudi v imenu mojih čet. — General Robotti. Visoki komisar, Ljubljana. Modre kravate »Isonzo« izražajo živo hvaležnost za plemeniti in goreči pozdrav, ki ste ga poslali ob drugi obletnici vkorakanja v Ljubljano,- in se spominjajo, da so Vas imele v svoji sredi v času svojega slavnega vkorakanja. — General Mac- cario. Iz Cerknice Javna dela pri nas. S prihodom pomladi so se pri nas pričela tudi javna dela, pri katerih je dobilo zaslužek kar lepo število delavcev Tako nadaljujejo z melioracijskimi deli Cerkniškega jezera za Dolenjo vasjo. Dosedanja dela so že rodila kar lepe uspehe. Mnogo zemlje, ki je bila poprej stalno pod vodo ali je poplav- ljena ob priliki hudega deževja, je osušene, tako da so v Otoku, za dolenjevaško cerkvijo, letos prvič povlekli plug. Precej zemlje so izolirali in kaže. da bo pridelek prav lep, ker jo zemlja zelo mastna. Poleg teh javnih del pa 6e bo 15 aprila vršil komisijski ogled za prestavitev ceste Cerknica—Begunje—Sv. Vid. Odstranjen bo tako nevarni Turkov ovinek, kjer se je zgodilo že toliko nesreč. BERITE NAJLEPŠE »PRAVLJICE« BOŽENE NEMCOVE, KI SO IZŠLE V »SLOVENČEVI KNJIŽNICI«. V ČETRTEK BO IZŠEL PLANINSKI ROMAN » P I L A T U S « Smrt junaškega borca Golobiča Jožefa Semič, 12. aprila. Pokojni Golobič Jožef, doma iz Kala pri Semiču, 17 letni kmečki sin, zaveden katoliški fant, je dal 7. aprila 1943 svoje mlado življenje za vero. Popoldne 7. aprila je krenila četa protikomunističnih borcev proti Kalu in Osojniku, kjer se je nahajala tolpa komunističnih banditov. Po kratki borbi so se partizani umaknili z bojišča in s sabo odnesli svojp nartvoce in ranjence, katere so pač utegnili, drugi so "ostali na bojišču, med njimi tudi poveljnik čete Dimeč Milan, »Miha«. Pokojni Jože pa je ostal z nekaj drugimi vojaki v zasedi nad Kalom." Ko so se partizani razbežali, so fantje odšli veseli z vsem plenom, ki so ga ^Lujckla A?/ . A'/ eome selaAla puntaj d i .o g n e n n a Kol svilo gladka svetla je konico vsakega KAVVECO peresa dobili v materialu in z dvema živima partizanoma v Semič. Jože pa je ostal v zasedi, kar zagleda še pet partizanov. Ko jih je opazil, se je spustil v borbo. Toda kljub temu jo ostal miren in se ni hotel podati. Do zadnjega diha se je boril. Nato so ga partizani slekli do golega in mu vzeli vse. Legitimacijo pa so prinesli staršem na dom rekoč: »Dobro ste vzgojili ,belogardista', da so je tako trmasto boril in nam pobil dva najboljša borca in dva ranil.« Potem so pobrali nekaj živeža, mast in enega vola ter odšli v svojo republiko v gozd. Slovesen pogreb pokojnega Jožefa je bil v petek dopoldne 9. aprila. Udeležili so se ga njegovi soborci, kateri so ga tudi nesli, izkazali mu največjo čast in ga bodo ohranili v blagem spominu, kot je to poudaril g,.,kurat legionarjev, ki je govoril na grobu. Med drugim je dejal: »Kakor češnjev cvet v pomladnih dneh si cvetel, pa je segla po Tebi zlobna roka in zdrobila tvoje mlado življenje. Prvi od 'fantov semiške okolice si se žrtvoval za narod. Mnogo grobov je na tem pokopališču, a kakor Tvoj ni noben. S ponosom bomo gledali na Tvoj zadnji dom. Kaj pa Ti praviš, dragi Jože! Zdi se nam, da slišimo glas tvoji mami: Ljuba mama, nikar ne jokajte! Vi ste mi dali življenje, jaz pa sem ga dal Bogu za vero in narod! In vi, dragi oče! Vse so vdm pobrali — vse imetje, hrano, obleko — pustili so vam samo osem nepreskrbljenih otrok, in zdaj so vam vzeli še mene, najstarej-šega. Vztrajajte! — In fantom: Fantje, korajža — pogum! Zmaga jo blizu, zmaga je naša, ker je z nami Bog!« \ Darilo Pokrajinskemu podpornemu zavodu V želji, da podore tako razsežno podporno delavnost pokrajinskega podpornega urada Visokega komisariata v Ljubljani in pokrajini, je zlatarska tvrdka Josip Eberle v Ljubljani poklonila Eksc. Visokemu komisarju znesek 2000 lir s prošnjo, da jih izkoristi v podporni akciji. »Prima linea« št. 23 Kakor V6e prejšnje, tako je tudi 23. številka tednika »Prima tineat prav pestra m zelo zanimiva Za uvodn. članek je to pot napisanih nekaj besed o obletnic prihoda italijanskih čet v Ljubljano, sledi članek o poljskem zgledu, Obzorja; konzul Saljih Baljič je napisal daljši članek, opremljen s slikami, o Hrvatsku eledi še več spisov kulturnega značaja, zadnie strani so posvečene strankinemu delu, dopisom z bojevniki in različnim drugim prispevkom. »Obuti maček« kot prireditev GILL-a v operi Ljubljanska opera jc včeraj priredila težko pričakovano otroško opereto »Obuti maček«, ki je narejena po znani pripovedki bratov Grimmov, uglasbil pa jo je Capri Camillo. Opereta, ki j° z velikm uspehom igrali že v nekaterih italijanskih mestih, je dobila prvo nagrado pri natečaju GIL-a v Triesteju. Igralci iz vrst ljubljanske liktorske mladine so izpolnili vsa pričakovanja, ki so bila vanje stavljena, in so na diskreten način izpeljali svojo nelahko nalogo. Ni bila lahka ta naloga, ako se pomisli na kratek čas, ki je bil prirediteljem na razpolago zu izvedbo, m ako se upošteva tudi pomanjkanje odrskega znanja. Toda vnema, s katero se je vsakdo lotil posla, je bila velika in zato ni manjkalo enoaušnega odobravanja vseh gledulcev, samih Članov GILL-a. Glavna igralka, mala Italijanka, je pokazala poseben umetniški talent in je obvladovala položaj razumno, okretno in spretno. Odlična je bila tudi režija- Saj ni mogla biti drugačna, kajti poverjena je bila ravnatelju opere. Posebno vestno je bil naštudiran glasbeni del in skrbno urejena scena. Med oblastniki smo opazili Eksc. Visokega komisarja, Eksc. poveljnika armadnega zbora, zveznega tajnika s podtajnikom Sellonijem, zveznega podpoveljnika, kvestorja in več drugih. Razen tega sta bili navzočni zaupnica ženskega fašija in pokrajinska zaupnica GILL-a. Ko je bila predstava končana, je podpoveljnik v imenu zveznega tajnika izrekel zahvalo glavnim sodelavcem in je pohvalil igralce, ki so se posebno izkazali pri prednašanju vlog, ki so jim bile poverjene. Gojilcem paradižnikovih sadik Vzgajači sadik nudijo in prinašajo na trg paradižnikove 6adike večinoma prezgodaj, ko 60 sadike najdražje, saditev pa najmanj uspešna. Paradižniki, sajeni na vrtu ali na polju pred 15. majem ali celo že ob koncu aprila. Često ozebejo ali pa v rasti tako oslabijo, da jim pozneje povzroče glivične bolezni zelo občutno škodo na pridelku. Zato ee odreja, da nihče v Ljubljanski pokrajini ne sme prodajati paradižnikovih sadik pred 1. majem. Priporoča pa se vsem vzgajačem, da pripravijo čim več paradižnikovih sadik, odgojenih v lončkih, ker se take sadike po presaditvi na stalno mesto uspešneje in hitreje razvijajo. Pikirane rastline je treba presaditi v lončke, kjer se morajo dobro zakoreniniti, tako da se pri presajanju koreninska gruda ne osipa. Strogo je treba paziti tudi na to, da 6e prodajajo le zdrave in sortno zanesljive sadike. Združenje kmetovalcev obvešča vse ono kmetovalce, ki so se prijavili za prehod preko blokov, da so dovoljenja že potrjena. Akad. slikar Riko Debenjak razstavlja Perčič la KAWEC0 icorre cosl facllmente come una pluma sulla carta. Nelle cartolerie e nel nagoti speciallzzati Vi mostre-ranno ban Volentterl t vari modelll KAWEC0 Zato KAVVECO para lece s takšno lahkoto pa papirju. V trgovinah s pisalnimi potrobščj nami Vam bodo radi pokazali različno mg dole KAVVECO peres Ljubljana, aprila. Umetniška razstava ak. slikarja Rika Debenjaka, ki je bila včeraj dopoldne odprta v galeriji Obersnel, zasluži v resnici pozornost vse naše javnosti, zakaj ta umetnik si je pridobil pri nas že sloves zrelega, resnega umetnika, ki si jo priboril svoj lastni izraz in moramo reči, tudi svojo lastno tehniko, lasten slog, po katerem se loči od vsakega drugega umetnika. Nedvomno je, da sc je Debenjak mnogo učil in mnogo vzgledoval pri raznih mojstrih, toda že danes moremo reči, da mu je sleherno epigonstvo tuje, tako sam svoje jc. Njegove krajine in tihožitja sicer spominjajo po občutju na impresioniste, s katerimi tekmuje v pestrosti barv, od ekspresionistov pa jc pridobil smisel za ostre linije. V svojih krajinah je Debenjak po občutju nekoliko težak, skorajda mračen. Pri izbiri motivov za tihožitja in interjere pa jo včasih kar nekoliko bizaren, vendar je povsod zvest resnici. Razstavni portreti pa kažejo tudi, da Debenjak odlično obvlada karakteristiko. V galeriji Obersnel razstavlja sedaj Debenjak 38 olj. Ploskovno največje delo jo lepa »Madona z Jezuščkom«, rastavljena na čelni strani dvorane. Debenjaku se jo posrečilo dati svojim Mado-nam posebno mil izraz Spomnimo se le na njegovo »Madonoc, ki je izšla pred dvema letoma kot barvna priloga »Slovenčevega koledarja«. Poleg olj razstavlja Debenjak tudi kakih 20 grafik in risb. Te se vse odlikujejo po svojem točnem podajanju opazovanih predmetov in po minuciozni in natančni tehniki. Posebne otvoritve ali govora danes ni bilo, toda že v prvih urah je prišlo ogledat si razstavo kar dovolj občinstva med drugimi tudi razni predstavniki kulturnih ustanov ter znani ljubitelji naše umetnosti. Prepričani smo, da bo ta kakovostno visoko stoječa razstava v teh dneh, ko traja, uspola tudi kar 66 tiče zanimanja javnosti zanjo. Janez Planinski: Park Študent sovraži park. — Klopi, nežna drevesa. svileno, zeleno travico, beli pesek ... Če ga vodi pot skozenj, se mu na daleč izogne, ali pa miži, ko hodi po belih poteh. Vi bi vprašala, zakaj? Študent ne. On pozna natanko vso zgodovino in dramo parka; pozna jo do poslednje podrobnosti. Šmarnična pobožnost. - Majnik. Šmarnice... vse lepe in bele v svoji nedolžni belini... Park pred cerkvijo in klopi v njem. Vse zasedeno, ko ob premieri dobrega filma. Dren. Študent samo čaka... Potem bije ura, klopi se praz; ni jo. verniki hite v cerkev. Škoda! Tudi on bi šel, pa ne more. pomladanski vetrič, ves tih in gorak boža po licih in mrši lase. In družba in »modri« pogovori. Škoda, resnična škoda! Spočetka je šlo — potem nič več. Takol Tu zaide prvič na stranpot... Potem je šola... Študent io črti iz dila .pokvarjenega srca. Šola, klopi, »profoksi«. mi kasten jc, gosto, indijskemu dežju podobno ob sipavanie z dvojkami, pisanic nalog, »planiranje«. To in podobno ima študent vedno pred očmi in v ušesih, mu hodi po glavi in meša že itak oslabljeno pamet. OdmoriI — To, da bi bilo, modruje študent. Ne glede na neuspešno piflnnie med kratkimi minutami, ki brziio tako hitro — so še uspešno uveljavlja boks, telovadba, lahka in težka atletika, rokoborba in fucanie. Le mirno kril Ivvartanie ie vendar najuspešnejše sredstvo za pomircienie do skrajnosti napetih živcev pred latinsko nalogo. Odmore študent ljubi, učne ure so groza in francoska giljotina... Odmorov je malo in kratki so. Park... Za študenta sladka, prikupna beseda. Ideal. Sen. Zato zavije študent v park. Privleče zavojček cigareti Elegantno prižge slabo vrsto in si osmodi pri tem obrvi. Puha, blažen, cela morja dima. Ura ie davno osem. Študent se smehlja, srce se mu lopi od notranje sreče. »Vrag z njimi — tam v šoli — in srečno oot!« zamrmra med zobmi in vleče že do skrajnosti dogorel čik. Vrže ga stran, si nažge novo cigareto. Jo »inhalira« do poslednjega dima... Vdano skloni glavo in vzdihne. Gleda svoje noge in jih vidi deset parov. Čudi se. Pogleda kvišku in vidi — raj. Cel pragozd dreves in milijone klopi. Spomni se gospoda pred seboj in niegove pleše. Hip nato mu še migota nešteto pleš pred očmi. Študent izvleče fračo, položi v dok kamenček in sproži... na plešo »Gotovo nisem zadel, preveč jih ie,< si misli in se prestraši groznega robantanja. ki ga povzroča gospod s plešo. »Torei sem zadel « de študent zmagoslavno in jeclja, da mu ie slabo in ima halucinacije. Gospod vidi. da ie res, ker opazi zelo bel obraz in meglene oči. Prizanesljivo se obrne in se poglobi v časopis. I Študent pa skoči na noge in hip nato občuduje vsebino bornega zajtrka, ki se mu razgrinja po tleh in po obleki pred solznimi očmi »To je torei hrana, razkrojena in premleta po ptialinu ... — ne— pardon! no solitrm kislini — napaki po cncinu —- idi. draga pre bava! in s tabo še pepsin in solna kislina k šeitanovi prababici, ali kamor hočes!_ Pri meni se torei nisi izvršila in s teboi tvoi za motani proces.* Zmaje z glavo in se vsede na drugo klop Izvleče iz notranjega žepa Karla Mava in bere Včasih se razvname in brca. Zasliši tenko cviljenje in bere naprej. Stara dama z belim, javkajočim psičkom iezna odide. Ob desetih prihiti v park sošolec... »Tepec, idiot! Kemije ne bi bil vprašan prfoksu za matematiko so padli zvezki doma v škaf ali kam in ad:o formule. Potem so nas izpustili_ domov. Risanje je odpadlo. Ne vem še zakaj ... In Kapeli ie prinesel v šolo dvn hlebca kruha in pol klobase. Pol je dal meni ker sgin ga ožical na karte. Pa ne misli, da imam še kai! Kai bi? Greva domov?...« Študent vzdihne vnovič in gre. Danes sc park ni obnesel. To ie zelo slabo. Drugo jutro gre študent v šolo. Veder. Ve sel. Razočara se. Ni kruha, ne klobas, v petih urah tri slabe in vpis v razrednico. In študent se zakolne, da bo šprical na žive in mrtve. Nato poseda no parku dan za dnem in ne prošnje, obljube in grožnje sošolca mu ne omajejo železnega sklepa, da rajši pogine, ka- kor pa, da bi prestopil prag šole. Pride prvo pismo... Doma pogledajo. Šola? Direktor? »Poba za božji čas, tu stoji, da manjkaš «e tri tedne ... Kai?« »Da ... da ... že! Toda jaz sem hodil redno oomagat neki stari ženici perilo prat in raznašat. Razumete? Dobro delol« Res! Potem že! A naj opusti rajši ta posel. V šolol Ženica bo počakala ... V šoli ie opravičen, a študent šprica dalje. Do skrajnih meja. Neko jutro pride polomi jada. Študent kadi, mirno in zadovoljno. Se steguie na klopi. Ha! Kdo jo maha ondi. naravnost proti niemul , 1’rofoks? Stara ceberlika? Prepoznol Nič ugovorov in izgovariania po potrebi .vežega zraka zaradi slabih pljuč! Niči Vse nič! Študent strmi! Izrezan ie iz vse te čudovite kolobocije! Pogleda izpričevalo. 250 zamujenih .ir. Upravičenih. Oče leži doma že tri dni. Par čevljev s sveže obrabljenimi podplati >ii dve pesti tramvajskih vozovnic leži v kotu ... Pa ie le rešil sinal »Capin! Pob.« mu pravi onemoglo, »če mi boš še enkrat navrtal kai takega, tc bom dal v prisilno delavnico, ali pa izučil za smetarja.« ! Študent se smehlja... Spet mu pride slabo , kakor nekoč... I Zaradi gnusa nad parkom, namreč.<■ I m Ljubljana Koledar Torek. 13. malega (ravna: H^rmenegild, mučenec; Agatonika, mučenica; Karp, škof in muč. Sreda, 14. malega »ravna: Justin, mučenec; Domnina, devica in mučenica; Tiburcij, mučenec. Obvestila Prihodnji produkciji Glasbeno Matico se bodeta vršili pod naslovom »Koncert v družini«. Ta naslov opravičuje tudi popolnoma drugačno sestavo sporeda produkcij, kakor pa je bira do-sedaj. Vse, ki se zanimajo za naše glasbeno življenje, predvsem pa za delo na Soli, vabimo na ti dve produkciji, ki bodeta v Četrtek, dne 15. | t m. in v soboto, dne 17. t. m. obakrat ob 18 v mali filharmonični dvorani Podrobni spored je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. 81. Ko je zeleni hostnik od pastirčka zahteval kot plačilo za pravo srečo nekaj, za kar da se sam ne vc, da ima, se mu je drvarski dečko zasmejal v njegov grdi obraz: »Potem je tvoja sreča, ki mi jo ponujaš, prav tako malo vredna, kot je moja sivar, za katero jaz niti ne vem!« . Divji zlodej je zaradi pastirčkovega zasmehovanja kar zastokal; že je nameraval vzrojiti nad njim, a se je zaradi svojega namena vendarle še obvladal; znova je začel napeljevati: »Drugi pastirji, ovčarji in volarji, bi bili presrečni, če bi jim ponujal bogastvo, to največjo srečo na tem svetu, kot ga ponujam tebi. — Glej, prvič in zadnjič v tvojem življenju se ti ponuja sreča, bogastvo za malenkostno plačilo: prav za prav zastonj 1 Le dobro premisli!« 82. Zlodejeve zapeljive besede so zdaj nedolžnega pastirčka že začele vabiti in mikati. Sede na čok ter jame premišljevati o oni stvari, za katero še sam niti ni vedel, ki pa temu zlodeju toliko pomeni, da bi mu zanj poklonil srečo in bogastvo... Tuhta in premišlja v sebi: »Ovc in jagnjičev prav gotovo ne misli, ker niso moje, temveč clrvarkine; tudi krave so njene. Obleko imam samo tole, denarja nič; za nožek vem; kipca Drvarkc Marije ne dam, saj to sem mu že povedal! Jaz sem Drvarke Marije sin, moja duša je božja.. • Ona reč torej res ne more biti posebne vrednosti!« Že vstane in namerava vabljivo ponudbo sprejeti, ko zasliši daljne zvenenje; sem od drvarske Marijine cerkvice priplavajo zvonovi in zvone, zvone: »Ne, nikar!« Dež je dobrodošel za sajenje sadik Ljubljana, 13. aprila. Na živilskem trgu okoli Vodnikovega spomenika pri vrtnaricah in tudi pri prodajalkah zelenjave na drugem otoku je vedno več raznovrstnih sadik naprodaj, ki so po čopkih zvezane in veljajo od 1 lire naprej. Vsaka prodajalka mora imeti na sadikah označeno ceno, drugače je prijavljena in kaznovana z denarno globo. Sprva so bile sadike kaj redke, tudi zanimanje za nje ni bilo veliko, pozneje pa je nastalo vedno večje povpraševanje. V soboto se je primerilo, da bi lahko prodale ženske še enkrat toliko sadik, kakor so jih bile prinesle na trg. Zakaj? Bilo je veliko povpraševanje in tudi veliko kupovalk. 80 neka druga okolnost je k temu pripomogla. V kratkem času je s trga izginil ves motovilec, gospodinje so pokupile ves radič, pokupilo ves regrat in vso berivko. Pozne gospodinje so. bile, da se nekoliko oskrbe z zelenjavo, primorane kupovati solatne sadike, ki so jih doma pripravile namesto berivke. V ponedeljek po nočnem dežju je bil živilski trg bogato založen s sadikami, ki so bile takoj vse prodane. Tudi danes jo veliko zanimanje za vso sadike. Naše trnovske in krakovske vrtnarice in ze-lenjadarice umejo pravilno in dobro gojiti vse sadike. Na izbiro so razno solatne sadike, tako Kraljica majnika, glavnata solata, ki zgodaj v majniku že napravi lepe in mehke glave, daljo so dobre sadike parizarice in solate — ledenke. Na izbiro ima sedaj človek tudi sadike raznih ka-pusnic. Veliko je povpraševanje po zeleni kolerabi, po rumeni kolerabi, zelju, ohrovtu, pa tudi za cvetačo, papriko in paradižnike je že veliko zanimanje. Glede paradižnikov so mnogi različnega mnenja. Praktični gojitelj paradižnikov, ki pozna vremenske prilike in ki ve, da je paradižnik zelo občutljiv proti mrazu, posebno prolijlani, ne bo na svojih gredah poprej sadil paradižnikov, kakor šele po 15. maju, ko minejo gospodovati v vremenu ledeni možje z mokro Zofijo, to je, ko se vreme tako temeljito spremeni, da se ni več bali pozebe ali slane. Sedaj že na gredo vsajeni paradižniki tudi no uspevajo prav dobro, ozebojo radi in zastanejo v rasti ter so kaj občutni za glivične bolezni, ki povzročajo manjši in slabši pridelek. Nekateri priporočajo, da sedaj ono paradižnike, kupljene na trgu, še ne vsadimo na vrtu ali na grede na prostem, marveč jih damo v lončke in jih držimo na primerno toplem kraju, šele pozneje, ko postano zelo toplo, jih iz lončka presadimo na grede z vso zemljo vred. Na trgu so drugačo naprodaj prav dobre in zdravo sorte. Zadnji dež je drugače dobrodošel za sajenje raznih sadik. V aprilu smo doslej zaznamovali le 4 deževne dneve. Ni pa izključeno po napovedih stoletnega koledarja, da nastopi po 20. aprilu še močnejše deževje. Športni drobiž Preteklo nedeljo so v Zagrebu priredili tek čez drn in strn na 7500 m dolgi progi. Tek je priredilo društvo »Zagreb« in se ga je udeležilo le 10 tekačev, od katerih je zmagal Kotnik, član Konkordije, v času 26:07, drugi je bil tudi Kon-kordijaš Srakar v času 26:09. Na cilj so pritekli vsi, razen enega. Časi so povprečni, ker tudi proga ni bila težka. Po nedeljski tekmi Mars : Ljubljana vodi v lestvici zabitih golov Acko, Ljubljana, s tremi/goli, slede mu Piskar I. z dvema zgoditkoma, Sandi, Lj. in Zajic, M. s po enim golom. Če bi šlo po volji oskrbnika Igrišča SK Ljubljane, nedeljski sodnik pri tekmi Ljubljana : Mars sploh ne bi več smel stopiti na »njegov« prostor. To zaradi Ljubljani dosojene enajstke. Kaj šele, da bi še kdaj sodil Ljubljani. Tako je »zagrozil« samemu sodniku, kakor smo mogli izvedeti in celo slišati. Očividci pripovedujejo, da bi moža zadela skoraj kap, tako 6e je med tekmo razburjal. Pa naj se mož le potolaži, ker no bo šlo po njegovem. Toliko zaenkrat, pa drugič kaj več. Marsovi igralci se pritožil iojo, da drugi polčas nekajkrat niso videli žoge pred ljubljanskimi vrat-mi in zaradi tega niso zabiliČetrti gol, kajti takšni oblaki prahu so se dvigali pred Rožičevim svetiščem. Drugič bomo molili, da bo v soboto malo deževalo, sicer res ne vemo, kako bi prišli do same vode, da bi igrišče malo namočili. Nekateri vedo povedati, da je bil levi Marsov branilec v drugem polčasu šele po tekmi v pravi formi in da ga že dolgo niso videli tako razigranega. Sandi je sodnikn med tekmo zatrjeval, da mora sodnik vse videti. Ali je še danes takšnega mnenja? 0 Marsovem krilcu Pišku vedo povedati napadalci Ljubljane, da ima preveč koščena kolena in da je sploh preveč trd. Pa dvomimo, če se ga bo dalo kaj omehčati. • EIAR — Radio Ljubljana 'lorek, 13. aprila. 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. »ijanec; lahka glasba — 14.00 Poročilo v italijanščini — 14.10 Orkester vodi dirigent Petralia — lo.OO Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa, poročila v italijanščini —17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Ploščo »La Voce del Padrone Columbia« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.00 Napoved časa, poročila v italifanščini — 20.20 Orkester vodi dirigent Rizza — 21.15 Koncert vodi dirigent Previtali — 22.00 Predavanje v slovenščini — 22.10 Moderno pesmi vodi dirigent Zemo — 22.43 Poročila v italijanščini. KINO MATICA Predstave dnevno ob I5.t 17., 19*15 uri Ob nedeljah in praznikih ob 10*i0, 15., 17., 19*15 uri Skladatelj Matija Tome je predložil Glasbeni Matici ob njenem razpisu glasbenega natečaja v minulem poletju svoje najnovejše, pa tudi najob-širnejše delo: Križev pot, kantata za soli, zbor in orkester. Glasbena Matica je delo nagradila in odkupila ter naročila svojemu pevskemu zboru, da ponese tudi to slovensko delo na krstno izvedbo. Ta izvedba bo pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča in ob sodelovanju solistov: altistke Franje Golobove, basista Julija Betetta in celotnega simfoničnega orkestra, na veliki četrtek, dne 22. t. m., ob 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Ponovljen pa bo koncert v celotnem obsegu na veliki petek ob istem času in na istem prostoru. Predprodaja je že v teku v knjigarni Glasbene Matice in na koncert izvirnega domačega dela prav posebno opozarjamo. Ljubljanski kvnrtct bo koncertiral r ponedeljek, dno 19. t. m., v veliki filharmonični dvorani. Kvartet tvorijo člani: Leon Pfeifer. Albert Dermelj, Vinko Šušteršič in Čenda Šedlbauer, sami naši priznani izvajajoči umetniki, ki so združeni že več let v tem komornem združenju. Njihov koncertni spored prinaša dela: Čajkovskega, Mozarta, Respighija in domačina Petriča. Na koncert opozarjamo. Predprodaja se bo začeta jutri, v sredo, dopoldne v knjigarni Glasbene Matice. Dnevi pasijonskih predstav »V času obiskanja« bodo: 14. aprila, sreda ob 18.30: Red »Sreda«. 16. aprila, petek ob 18.30: Red »A«. 17. aprila, sobota ob 18.30: Izven. 18. aprila, nedelja ob 18.30: Izven. 19. aprila, ponedeljek: zaprto. 20. uprila, torek ob 18.30: Red »Torek«. 21. aprila, sreda ob 18.30: Red »B«. 22. aprila, vel. četrtek ob 18.30: Izven. 23. aprila, vel. petek ob 15: Izven. 21. aprila, vel. sobota: zaprto. 25. aprila, vel. nedelja ob 15: Izven. 26. aprila, velikon. ponedeljek ob 18.30: Izven Ljubljansko gledališče Drama: Torek, 13. aprila. — Zaprto. Sreda, 14. aprila ob 13.30: »V ča6u obiskanja«. Red Sreda. Opera: Torek, 13. aprila ob 18: »Janko in Metka«. Red A. Sreda, 14. aprila ob 18: »Madame Butterlfy«. Red B. Četrtek, 15. aprila ob 13: »Evgenij Onjegin«. Red Četrtek. V Drami so so pričelo pasijonsko predstave: V teh dneh uprizarjajo v dramskem gledališču za abonma in izven abonmaja E. Gregorinovo pasijonsko dramo: »V času obiskanja«. To delo jc vzbudilo v prejšnjih letih pri številnih uprizoritvah nenavadno zanimanje in jo vselej pritegnilo poleg mestnega tudi veliko število podeželskega občinstva, tako da je bilo smatrati tc uprizoritev kot dogodek, ki je dajal velikonočnemu času še močnejši poudarek. Letos je ta drama na novo naštudirana in do mala vse vloge so prezasedene. V odlični režiji avtorja samega se vrste živi nadvse učinkoviti in globoko pretresljivi prizori. Barve kostumov in luči so krasno ubrane, tako da so vsi prizori čudovito lepi in slikoviti. Drama ima 6 postaj in dva dela. Po prvem delu (tretji postaji) je daljši odmor. Predstava traja dve uri. Glasbo je 6komponiral prof M. Tomc. Posnetek orgel msgT. Premrl. Scena: inž. arh. Franc in mojster Skrušnij. Vlogo Jezusa predstavlja B- Gregorin. Predprodaja vstopnic v Operi od 10 do 12.30 ia od 17 do 19., Edgar Wal!aco: 61 w Žabar s krinko = »1 ukaj ne bosta dobila nobenih pijač zastonj!« je rekel krčmar ter ju opazoval o>d pet do glave. »Kaj gobezdate o zastonjski pijači?« ga jc nahrulil Lew Brady. »Moj denar je prav tako dober ko denar kogar koli drugega!« te tvoje solde!« Le\v je izvlekel iz žepa pest srebrnega drobiža. Krčmar pri Rdečem levu se je umaknil s praga ter ju pustil v hišo. »Torej le vstopita,« je rekel. »A nikar ne mislita, da sta tukaj že kar doma. Nekaj lahko popijeta, potem pa glejta, da se čimprej pobereta!« Lew je mrmraje naročil pijačo. — Krčmar je obema naročeno natočil ter prinesel kozarca za oba na mizo. »Ta kozarec tukaj jc tvoj, Carter,« mu je dejal Lcw. Ray je izpil svoj kozarec na dušek in skoraj bi se mu bilo zaletelo, tako močna je bila pijača. 1 »Zelo srečen bom, če se bom lahko vrnil domov. V.vn samcem je to itak vseeno, kje ste. 4om poročenim pa je; tako pohajkovanje že kar neprijetno: tudi če na?e žene niso takšne, kakršne bi morale biti.« 1 »Ja* pa aisem vedel, da si poročen,« mu je dejal Ray in nekaj ga je zbodlo pri srcu. , »Še mnogo stvari je na svetu, o katerih nimaš niti najmanšjega pojma in §a tudi še kmalu ne boš imel!« mu je ejal Lew vzvišeno. »Seveda 6em poročen. Enkrat so ti to že povedali, pa nisi imel dovolj soli v možganih, da bi verjel.« I Ray je gledal moža s fiogledom, polnim začudenja. »Ali meniš morda tisto, kar je rekel zadnjič Dik Gordon?« j Lew jo prikimal. * i »Pa vendar ne boš trdil, da je Lola Bassanova tvoja postavna žena?« »Seveda je moja Vena!« je rekel Lew hladno. »Ne vem, koliko moških jo ze imela, toda jaz sem sedaj njen izbranec!« »Ti ljubi Bog!« je vzdihnil Rav. »No, kaj pa je sedaj s teboj? Nikar ne zijaj tako neumno! Saj jaz nimam nič proti temu, da si zatreskan v njo. Mene le veseli, če vidim, da kdo občuduje mojo ženo — tudi če je še tak mlečno7obež, kot si ti.« »Tvoja žena,« je rekel spet Rav in ni mogel verjeti svojim ušesom. »In povej- je tudi ona članica Žabarjev?« »Zakaj pa ne bi biln?« mu je odgovoril Brady. »Kaj res ne moreš go- voriti malo tišje? Glej, ta stari skopuh za točilno mizo zija že ves čas na naju, ko da bi naju hotel požreti z očmi I j Seveda je ona tudi zločinka. Mi smo vsi zločinci, ti tudi! In pri Loli imajo le zločinci uspeli, drug nobeden! Morda boš imel pri njej več izgledov, če boš izvršil kaj mojstrskega-------------« »Ti zverina!« je zasikal Ray ter pripeljal Lewu gorko okoli ušes, da je kar zazvenelo. Še preden se je Lew dvignil, da bi mu odvrnil udarec, je že stal med njima krčmar. »Venkai, vidva potepina!« je rjovel. Skočil je k vratom ter poklical nekaj mož. Ko se je vrnil, je videl, kako je Lew grozil Rayu s pestjo. Ogromno desnico mu je vihtel prav pred nosom. »Za to se boš pa_ še pokoril!« je grozil. »S teboj bom že nekega dne obračunal!« . »In pri Bogu, tudi jaz imam s teboj neporavnane račune, ti ničvredni pes!« mu je odvrnil Ray. , Toda v istem trenutku ga je že za-1 grabil krepak hišni hlapec za vrat ter ga na vso štiri vrgel iz hiše. Ko se je znašel na zemlji, je čakal še Bradyja, kije doživel isto. »S teboj sem že opravil!« je dejal. V obraz je bil bled, glos pa mn je drhtel. » S celo bando sem že končal! Sedaj se odpeljem nazaj v London!« »Tega pa ne boš storil,« je rekel Lew. »Poslušaj vendar, dečko. Kaj si ves zmešan? Midva morava priti v Gloucester in izvršiti najini nalogi! In če nočeš iti z menoj, greš lahko malo naprej.« »Jaz grem sam!« je vztrajni Rav. »Ne bodi nor!« Lcw Brady je stopil k njemu in ga prijel za roko. Zdelo sc jo že, da je položaj neznosen, potem pa se je Rav pomiril in skupno sta nadaljevala pot. »Sedaj ti ne verjamem,« je rekel, ko sta bila že nekako dobre pol ure oddaljena od , da se ameriško vojaško poveljstvo ni omejilo le na to, da bi se vojskovalo na različnih bojiščih s puškami, bombami in topovi, temveč se je odločilo tudi za »psihološko vojnot, ki je bila zelo važna in so jo zaupali vprav omenjenemu »Uradu za strateško službo«, ki so mu na čelo postavili polkovnika Donovana. Psihološka vojna — piše dalje časnikar Lindley — je širši pojem za propagando, ker obsega tudi podtalno delovanje na sovražnikovem ozemlju, pod čemer je treba razumeti tudi sabotažo, umore, osvobajanja pomembnejših ujetnikov in revolucionarna gibanja, torej kakršno koli delovanje, ki lahko škoduje sovražniku in ki se ne izvaja odkrito s kakšnim vojaškim orožjem. Dočim informacijski vojni urad (Office of war Information«) skuša podpirati opozicijo in ščuvati ljudstvo na zasedenem in sovražnem ozemlju k uporu, je naloga »Urada za strateško službo* v tem, da razvija to propagando z drugimi posebnimi sredstvi. V svojih nadaljnjih razkritjih podaja Lind; ley sporočilo, ki ie zelo značilno za delo, ki naj bi ga polkovnik Donovan opravil na svojem novem mestu v Carigradu. Svoj čas — piše Lind-ley — sta se poveljstvi ameriške kopenske vojske in mornarice sporazumeli, da bo odslej spadala med njune naloge tudi politična, propaganda na vseh »vojnih prizoriščih«. Pod izrazom »vojna prizorišča« naj bi bilo razumeti tudi tista ozemlja, ki nekega dne utegnejo postati resnična bojišča, torej ves svet sploh, razen Srednje in Južne Amerike. Da pripravi pot tej vrsti propagande, da se torej organizira na sovražnikovem ozemlju podtalno delovanje, sabotaža, upori in podobno — v tej smeri je vodil polkovnik Donovan »psihološko vojno« zadnje mesece na Bližnjem vzhodu. Široko zasnovano delo Donovan je to širno področje med drugim preplavil z najrazličnejšimi posebnimi komisijami. Tako je na primer ustanovil posebno odposlanstvo zobozdravnikov, ki naj bi imeli nalogo zdraviti zobe prebivalstvu v Iraku, predvsem otrokom. Potem je ustanovil še druge kulturne odbore itd. Poleg tega je polkovnik Donovan posvetil posebno pozornost tudi radijskim oddajam na tem področju in je znal ravnati tako odlično, da je zdaj močna radijska oddajna postaja v Omdurmunu pri Khartumu v Sudanu, postaja, ki zalaga druge manjše arabske radijske oddajne postaje pod severnoameriškim nadzorstvom. Zdi se, da na Bližnjem vzhodu, kjer se vprav zadnje čase vedno pogosteje ponavljajo atentati, upori prestradanega prebivalstva in podobne stvari, Donovanovo delo odlično napreduje. Zato se ta sloviti polkovnik zdaj že lahko pripravlja, da bo v kratkem času lahko razvil svoje delovanje še v drugih smereh. [ENRIK SIENKIEW1CZ ROMAN V SLIKAH Slike groze in razdejanja v Anversn Podrobnosti o silovitem angleško-ameriškem letalskem napadu, ki je terjal nad 2000 življenj I i O divjaškem letalskem napadu, ki so ga pred nedavnim uprizorili Angleži in Ameri-knnci na Anvers v Helgi ii, poroča nemški poročevalski urad po svojem dopisniku iz Bruslja naslednje podrobnosti: Na glavni ulici v Anversu, kjer so ameriške bombe povzročile največjo katastrofo, kar jih je Belgija kdaj doživela, nudiio stanovanjske hiše na razdaljo več ko enega kilometra sliko razdejanja. Niti ena hiša ni ostala nepoškodovana. Na mnogih krajih ie ena sama bomba kar po štiri hiše zravnala z zemljo. Od celili hišnih blokov je komaj Še kaj ostalo. Na trg v tistem mestnem, okraju, ki so nanj uprizorili letalski napad, so padle tri bombe. Ob ogromnih žrelih, ki so zazijala v tleh, leže ožgani osebni in tovorni avtomobili. Tudi v stranskih ulicah, proč od glavnih prometnih Žil. so na žalost videti razvaline in razdejanje. Bombe najtežjega kalibra so padle _ na neko šolo, v kateri je bilo ubitih, kakor je že znano. 180 deklet, ki so se ob prvih bombnih eksplozijah v strahu oklenila svojih učiteljic. Na razvalinah, pod katerimi so pokopani ti otroci, potekajo mrzlična reševalna dela. Sestre z belimi pokrivali reda sv. Vincencija, na katerih obrazih se še vedno razodeva groza in strah, se prizadevaio, kako bi potolažile prizadete starše in jih pomirile. Sestre od Rdečega križa odnašajo na nosilnicah strahotno izmaličena trupla. Neka sestra mi je pripovedovala — piše dopisnik DNB-ja iz Bruslja — da sta pod razvalinami našli smrt tudi ena nuna in ena učiteljica. Neka druga sestra ie bila težko ranjena. Dve sto metrov proč ie normalka za dekleta. Tu je izgubilo življenje 100 učenk in tri sestre. V deški šoli na drugi strani ceste, komaj 500 metrov proč, ie postalo žrtev bombnega napada 25 šolarjev. Sredi med šolskim poslopjem sc dviguje koničasti stolp velike sta» re gotske cerkve, ki je bila po več bombnih zadetkih tudi težko poškodovana. Napad ie bil uprizorjen sredi popoldneva, in sicer čisto nepričakovano, ko je bil promet na ulicah najživahnejši in so po raznih delavnicah ljudje pridno delali. Prva bomba ie padla ob pol štirih popoldne. Priletela ie iz višine 6 do 7 tisoč metrov. Sredi trga je obstal voz cestne železnice, ki so ga drobci bombe razdejali. V stranski ulici leži neko drugo vozilo. Konja ie raztrgala bomba, ki ie padla dvajset metrov proč in se raztreščila. Takoj po napadu, ki ie trajal vsega skupai le četrt ure, so se vrgli na delo gasilci iz vseh mestnih okrajev. Rdeči križ, Marnski križ, moštvo protiletalske obrambe. Flamska straža, člani prostovoljne delovne službe ter šolarji in dijaki vseh šol. Narodno društvo za pomoč poškodovancem je izdalo nabiralne pole, in bo šel denar, ki ga bodo nabrali, v poseben sklad, iz katerega bodo dobili podporo tisti, ki so bili po tem bombnem napadu prizadeti. Ko bodo vsai v glavnem odstranjene razvaline, ki jih je povzročil ta divjaški angleško-ameriški letalski napad v Anversu. bo mesto priredilo številnim žrtvam dostojen pogreb. Neko drugo poročilo nemškega poročevalskega urada pravi, da znaša celotno število smrtnih žrtev, ki iih ie zahteval ta angleško-ameriški letalski tiapad na Anvers, 2007. To številko, ki je izredno velika, primerja z nekaterimi drugimi, kakor na primer s številom žrtev, ki jih je med civilnim prebivalstvom povzročil nemški napad na Rotterdam leta 1940 — ta napad so zahtevali izključno vojaški cilji, ki so si iih Nemci v celotnem okviru voinih nastopov postavili. Tedai ie bilo v vsem Rotterdamu — po izjavi tamkajšnjega velikega župana — vsega skupai le 730 žrtev med civilnim prebivalstvom. Ves čas, kolikor ie trajala nemško-belgijska vojna leta 1910.. ie padlo le 7000 Belgijcev, kakor pravijo uradni podatki. 329. Po dolgem prerekanju s pazniki je gospodar delavcev določil Vinicija, da pojde po ječah iskat mrličev. V i n i c i j si je ogledal vse temne kote, vse jetnike in vse bolnike v tieh ječah, pa ni nikjer zagledal znanega obraza. Potem je — brez upa — šel še v četrto ječo, ki je bila dosti manjša od drugih Tam je vzdignil luč in so začel razgledovati. Nenadno se je pa zdrznil, zakaj zazdelo se mu je, da vidi pod zamreženo odprtino v ster.i velikansko Ursusovo postavo Takoj jo ugasnil luč, stopil tja in vprašal: »Ursus, ali si ti?« Velikan se jo ozrl, rekoč: »Kdo si? Ne poznam te, ko si ugasnil svetilko.» i| i; t':- ji r-'. ' 330. Ta trenutek je pa V i n i c i j }e zagledal Ligi jo. ki je ležala na razgrnjenem plašču db steni. Ni črhnil nobene več, temveč je pokleknil k deklici. Ursus ga je zdaj spoznal in dejal: »Hvala Kristusu! A nikar je ne budi. gospod!« Vinici j je kleče in skozi solze gledal njen alabastrno beli obraz in njene shujšane roke Ob pogledu nanjo ga je prevzela ljubezen, podobna presunljivi bolečini, pa tako polna sočutja in oboževanja, da se je zgrudil ter zač,el poljubljati rob plašča, na katerem je počivalo predrago bitje mm mam um mmm 11 a Zelo dragi angleško-amerikanski letalski napadi Rerlin, 12. aprila, s. V noči od sobote na nedeljo je britansko letalstvo napadlo, kakor je to javilo nemško uradno poročilo, več krajev v zahodni Nemčiji. Medtem ko ie bila povzročena škoda zelo majhna, pa ic bilo več napadajočih letal zbitih. Druga nasprotnikova letala so potem napadla vzhodno nemško ozemlje in zmetala svoj tovor bomb na odprta polja. Ta napad označujejo v vojaških krogih kot popolnoma nevojaški in brezpomemben. I.ovci in lažja britanska letala so napadla razne kraje na Holandskem. Nasprotnik se ie vrgel predvsem na naiboli naseljene stanovanj ske predele in povzročil smrt številnih Holandcev. škodo pa naredil edinole na stanovanjskih poslopjih. Nemška protiletalska obramba je zbila 13 napadajočih letal, ki so sodelovala pri imenovanih napadih. Med zbitimi letali ie tudi nekaj težkih bombnikov, ki so najnovejšega izdelka. kakor so na primer Moskitosi. Rerlin, 12. aprila, s. Kakor poročajo iz vojaških virov, so Angleži in Amerikanci izgubili od 4. aprila dalie pri svojih napadih na za hodno zasedeno ozemlje sto letal. Spričo teh visokih nasprotnikovih izgub pa so nemške zelo majhne, namreč 13 letal. Vse svoje dnevne in nočne napade preteklega tedna ie nasprotnik usmeril na civilno prebivalstvo Nemčije in zasedenih krajeV. Pri angleško ameriških letalskih napadih na Pariz. Amstedam. Antverpen in številne druge krajo* dežel, katere ima zasedene nemška vojska, ie bilo ubitih 3000 oseb iz vrst tistih narodov, ki so bili do včerai zavezniki Velike Britanije. Niti v enem samem primeru nasprotnik ni poskušal napasti voia-ške cilje. vfc IZVIRNI ROMAN .,9 Jerneje ga je poslušal z odprtimi usti. Ko je končal, bi ga rad še vedno poslušal. »Molil bom,« je dejal čez čas. »Samo molite,« mu je kaplan prijazno svetoval in mu podal roko. »Gospod kaplan, vas smem povabiti k nam na zajtrk?« »O, hvala I Me čaka doma. Tudi zamudil se bom preveč, ker moram hitro v Solo. Drugič pa prav rad. Zbogom in ne zamerite!« Stisnila sta si roke kot stara prijatelja. Kljub tenm da se je Boštjan že dolgo pripravljal na svoj odhod v Ljubljano, se je staremu Jernejcu zdelo, da je prišlo nanagloma kakor blisk z neba ali huda ura izza Brinove gore ali Lisca... Sončnega jutra je stal Boštjan v veži, pražnje oblečen, z novim klobukom na glavi in z lepo pisano kravato. Pri vratih je imel prislonjena dva velika kovčega, kamor je bil spravil svoje reči. V liiSo ni hotel stopiti, temveč je naročil dekli ,naj pokliče očeta. Poklicala ga je in svojih besed se je bala kakor hude vesti. Smilil se ji je oče, nad katerega je prišel najhujši udarec. »Oče, Boštjan vas kliče.« *2.e grem,« je pokimal in stopil proti vratom. »Že grem,« je pokimal in stopi! proti vratom. Tedaj mu je stopil naproti sin, mu leno iztegnil roko, čudno uakremžil obraz in skoraj brezbrižno dejal: •iOče, grem. Zbogom in ne zamerite, če sem vas kdaj žalil. Mislim da je bolje zame, da grem, kor na vasi ni življenja, vsaj zame ne Mogoče me ne razumete, ne, ne razumete me, ker mo ne morete, a odpomoči ne morem. Upam, da bom srečen.« Te besede jo govoril kar tako, samo da je govoril. Na njihov pomen ni pomislil. Oče pa jih je globoko zaprl v dušo. V njih je občutil ponovno žaljenje svoje ljubezni... Oče je molčal, mu padal roko ter jo stisnil. Spogledala sta se in na mah umaknila roke, kot bi ju speklo. šele potlej je oče spregovoril: »Srečno, Boštjani« Boštjan je pokimal. »Ce se boš pa premislil in če ti bo slaba pi\ ula, poberi šila in kopita in pridi nazaj, saj veš, kje sem, kje je naša vas in naš dom. Ce ti bo pa dobro, se me včasih dobrohotno spomni, meno, sivega, nadležnega starca, ki leze v grob... In svojim otrokom pripoveduj o meni, da me bodo vsaj tako poznali, škoda, da jih ne bom mogel pestovati, kakor je pestoval tebe tvoj stari oči. Zbogom, Boštjani Srečno! Podala sta si roke znova, si jih stisnila in se molče gledala. Potlej je bil Boštjan kakor pijan. Opotekaje je pograbil kovčega in ju dvignil. »Čakaj, te bo Janez peljal.« »Ni potrebno oče,« se je Boštjan branil. »Saj ni težko.« »Počakaj, saj bo precej napregel!« Boštjan je položil kovčega spet na tla, ker je uvidel, da bo le pretežko. Oče pa je stopil na vrt in velel Janezu, naj zapreže rjavca v voziček ter potegne Boštjana v trg. Janez je molče ubogal. Ko je bila vprega gotova, je Janez zapeljal pred hišo, naložil kovčega na voz, pripravil sedež Boštjanu, ki je molče prisedel, in pognal. , , Jernec je stopil na kraj hiše, gledal za odhajajočim vozom, ki je škripal z zavorami, in v duši mu je bilo neizmerno težko kot še nikdar v življenju, ne, niti takrat ne, ko mu je umirala žena... Ko je zavil voz med hišami in je čul samo oddaljen ropot, se jo sesedel na klop in nič ni občutil sonca, tople pomladi in porajajočega življenja. Obraz si je skril z dlanmi, zaril prsle v lase in zajokal kakor deček, ki je prišel od materinega pogreba, ker no ve, kontu bi potožil, da je lačen, žejen in slrgau .. Takega ga je našla Reza. Oče, pojdite rajši v hišo. Lezite, pa bo dobro. »Ah, ne, ne,« je odkimal, ne da bi jo pogledal. Reza je molče stala ob njem. Smilil se ji je. Čez čas je dvignil glavo, oči jo imel izsušene in motne. Re/.i se je zdel kakor človek po smrtnem boju. Nehote se je zdrznila in odstopila za korak. »Reza, kakšen dan je danes.« »Kako, kakšen dan?« »Ali je sreda ali četrtek?« »Catrtek.« »Četrtek... Hm... Bomo videli, pa kakšen dan se be vrnil. Bomo videli•« Ko je besede natančneje premislil, je uvidel, da so nespametne. Saj se ne bo vrnil. Ne, nikdar več se ne bo vrnil, četudi bi stradal, da bi mu črevesje videl, čeprav bi bil strgan in bosopet, nesrečen, zaničevan in ubog... Ne, ne bo se vrnil, ker je preponosen in pre-trmoglav, kakršen je on sam. Dj\, da, Jernejčevi »o vsi ponosni, preponosni in od sile trmoglavi. Zato se Boštjan ne bo vrnil,.. * Edino veselje in užitek, ki ga je imel stari Jerneje na stara leta, so bili njegovi obiski v Križu, kjer se je počutil domačega sredi i prijaznega in srečnega kroga tihe družine... Tja je rad česlo zahajal, kljub temu da je bila pot dolga, sončna in utrudljiva. Pri sinu se je potlej dobro odpočil, se odžejal in bival pri njih dva, tri dni. Stregli so mu kot najljubšemu in najboljšemu gostu. Manca ga je kar naprej spraševala, če mu česa manjka, kaj bi rad, če želi morda kozarec' vina ali zvečer še eno blazino pod zglavje, da mu ne bo visela glava preveč navzdol. Jerneje je samo odkimaval: »Ne, ne, vsega imam dovolj. Ti kar pojdi po svojih opravkih. Z menoj se le nikar ne mudi!« Manca pa le ni odnehala. Prinesla mu je polič vina, kruha, gnjati in drugih dobrot, ter pristavila: »Če bost« kaj potrebovali, me kar pokličite.« 'Za Llodtfco tUkarn* t Ljubljani; lot« Kramarl«. — Izdajatelj: inl 8odJ» — Gradnik: Mirko latarnlk - Bokaplto« o« tratam* — »ffl**eO*kJ dam« Itbaja ab drtarnlkllt ut II - Metetna naročnina II Ut. u laoMinstt« 20 Ur, — PredoBUoi Kopiurleu lliea «. 01 aaditraoK — OprataS KapIUr|e»» tilu t. IMUuuk, Tal«!** *0-flI d* «1 M. — Podrntoleai Hot* merta.