PoStnina plačana v gotovini*
Leto XIX., St. 194
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon fit. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen» burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št. 105.24L
LJubljana, torek 23, avgusta 1938
Cena 1 Din
Izhaja vsak razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—d Za inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: LjuMjana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1« telefon št. 65.
Rokopisi ae ne vračajo
Amerika se javlja
Senzacija za svet sta bila oba govora. Ko je izpregovoril Cordell Hull, zunanji minister Zedinjenih držav, je prisluhnila Evropa nemara še bolj nego Amerika sama. Še večji vtis je napravil predsednik Roosevelt, ko je spregovoril o priliki svojega poseta v obmejnem mestu Kingstonu v Kanadi, zakaj tudi njegov govor je bil ves posvečen zunanjepolitičnim problemom.
Pozicija Amerike v svetu je tako izredno močna, da se ne more nihče čuditi, ako je izjava Rooseveltova vzbudila največjo pozornost. Saj ne moremo o nobeni državi na svetu reči, da bi se njeno zadržanje napram svetovnim problemom motrilo s tako izrednim, s tako napetim pričakovanjem. Zakaj od tega, kako se odloči in kam se nagne njena ogromna gospodarska moč in vojaško-politična veljava, zavisijo uspehi marsikaterih javnih in tajnih zasnov na svetu. Zunanjepolitične enunciacije vodilnih ameriških državnikov bodo spričo tega vedno izredno delikatna stvar.
Ako premotrimo dobro Rooseveltov govor, se moremo pravzaprav začuditi, kako da je povzročil tako ogromen odmev. Zakaj v bistvu so dosedanje predsednikove enunciacije, ki se ponavljajo ob primernih prilikah ne prav posebno na redko, vsebovale že domala vse ideje, izražene sedaj znova v Kingstonu. Seveda z eno veliko izjemo: slovesna izjava predsednika ameriške Unije, da bo branila nezavisnost Kanade zoper slehernega napadalca, je povsem nova in pomeni vsekakor senzacijo prvega reda. Toda kljub temu, da druge ideje njegovih izvajanj niso nove, njihov učinek ni manjši in podoba je, da je prav v tem poglavitna njih vrednost. Zakaj z njimi izjavlja Amerika, da spremlja mednarodni politični razvoj z rastočim vznemirjenjem, a da se vzporedno s tem čim dalje bolj precizira njena orientacija m odreja njena odločnost v določenem smislu. Prav sedaj, ko se je v svetu znova silno stopnjevala napetost, izjavljajo Zedinjene države po svojem predsedniku in zunanjem ministru, da stoje odločno in zavestno v taboru svetovne demokracije, zastopajoč brez oklevanja ideje prava in pravice miru in individualne svobode. Prav nič ne prikrivajo obsodbe, ki jo imajo na vsej črti za ideje in prakso totalitarnih režimov. Ze v tem pogledu pomenijo stavki iz King-stona ogromno afirmacijo demokratičnega svetovnega nazora in reda ter oja-čenje fronte onih, ki stoje za njim. Kdor si pokliče pred oči, kako ogromnega pomena je bila med svetovno vojno idejna premoč antantnega tabora, bo vedel ceniti orjaško pomoč, ki jo je dobil znova demokratični in miroljubni ter svobodoljubni tabor v moralnem pogledu.
Seveda začne tu hkrati zelo važen dilema. Svetovna demokracija bi rada vedela, koliko ji je Amerika pripravljena nuditi preko moralne pomoči, pa spričo tega napeto motri govore z onstran Oceana, da bi iz njih doznala tudi več konkretnega, kar bi jo tudi materialno okrepilo v teh opasnih časih. Ob vseh dosedanjih Rooseveltovih govorih so odzivi v svetovni javnosti prav tega pogrešali, računajoč, da bi konkretna zagotovila bolj utrdila svetovni mir, kakor idejno rezoniranje.
To pot je Roosevelt ponovil svoje misli, da se Amerika nikakor ne more več držati osamljeno. Doba izolacije je minila in Roosevelt je naglasil, da bi mogli viharji od onstran Oceana poseči tudi na Ameriko, ki nikakor ni več varno osamljen kontinent, marveč bi mogla prav tako trpeti škodo od konfliktov v drugih delih sveta. Preko Oceana more pretiti Ameriki vznemirjenje in opas-nost bodisi od azijske kot od evropske strani, saj so v obeh teh dveh smereh na delu sile, ki jih je Roosevelt označil kot nasprotne ameriškemu političnemu idealu in obstoječemu redu. Saj se je v zvezi s tem imenovala Aljaska, kar postavlja zadevo v zelo konkreten tir. Toda samo v enem pogledu, zakaj Roosevelt je določno pokazal, da ne misli samo in niti ne pred vsem na azijsko stran, marveč da mu je v prvi vrsti pred očmi evropska napetost Kako daleč sega njegova napoved, da Amerika ne bo pustila neizrabljenih sredstev, ki bi jih mogla uporabiti za obrambo svetovnega miru, ni bilo izrečeno konkretneje. Toda v zvezi z ostalimi načeli in izjavami njegovega govora ne more biti nobenega dvoma, kako jih je treba tolmačiti v splošnem. Zato je umljivo, da so sprožili neprijeten odmev v totalitarnih državah. Še vedno pa je res, kar je izrazila politična kritika že ponovno: s povsem konkretnimi aranžmaji v določenem smislu in precizirani smeri bi Amerika mogla prav posebno ojačiti tabor mirovno razpoloženih ter s tem bistveno utrditi svetovni mir.
Prav v tem pogledu pa gre Rooseveltov govor preko dosedanjih splošnih izjav. Saj pomeni toliko kot garancijo za nedotakljivost kanadskega državnega teritorija zoper vsakega napadalca. Dasi tudi ta izjava ni povsem precizna in more pomeniti veljavnost v širšem in ožjem obsegu, je vendarle, kar se tiče Kanade same, povsem konkretna: njena
KONFERENCA MALE ANTANTE
PODALJŠANA
radi madžarske oborožitve — Italijanski interes na Bledu Uspeh Male antante z evropskega vidika
Rled, 22. avg. b. Današnji drugi dan zasedanja stalnega sveta Male antante je potekel v dramatični napetosti diplomatskih in drugih konferenčnih krogov.. Viharna deževna noč, ki je sledila sinočnji sijajni iluminaciji Bleda, pa hladno in še vedno nekoliko deževno jutro, sta bila primeren izraz današnjega konferenčnega razpoloženja.
Tretja seja blejskega sestanka
Čim so se davi zunanji ministri Jugoslavije, Rumunije in Češkoslovaške sestali na svojo tretjo sejo, je bilo na obrazih konferenčnih opazovalcev razbrati negotovo pričakovanje prvih odločitev, o katerih se je vedelo, da morajo pasti še tekom dopoldneva ali vsaj tekom dneva. Konferenčni krogi niso izražali niti pretiranega optimizma, niti pretirane skepse. Svoje zanimanje so osredotočili samo na vestno zasledovanje dogodkov in ugibanje o poteku razgovorov v zvezi z napeto pričakovano madžarsko odločitvijo. Okrog madžarskega odgovora na konkretne predloge Male antante je bilo osredotočeno tudi vse popoldansko zanimanje, če tudi po naših informacijah madžarski problem ni bil edini problem današnjih razgovorov zunanjih ministrov Male antante.
Težkoče radi Madžarske
Zvedelo se je, da je imel madžarski poslanik, ki je bil ves čas v stikih z malo-antantnimi predstavniki, snoči daljši razgovor z Budimpešto. Tam pa odgovornih madžarskih državnikov zaradi obiska v Nemčiji ni. kar seveda močno zavira hitrejši potek pogajanj.
Ko se je ob 10. uri pričela konferenca ministrov Male antante, so se v poučenih krogih širile govorice, da so še vedno znatne ovire za definitivni sporazum, čeprav je dobra volja na obeh straneh. Proti 11. uri so se razširile govorice, da je madžarski poslanik prejel nova navodila. V kulo-arjih hotela »Toplice«, kamor so neneho-ma prihajali in odhajali razni diplomati in kjer so bili tako rekoč korporativno zbrani vsi novinarji, je naraščala napetost od trenutka do trenutka. Novinarji so oblegali madžarske diplomate, ki so se kazali dobro razpoložene.
Italija in Jugoslavija
Z izredno pozornostjo so zbirali vse nove glasove zlasti italijanski opazovalci, ki tudi danes niso prikrivali svoje želje, da bi bila prizadevanja za sporazum z Madžarsko kronana z uspehom. Naše prijateljstvo z Jugoslavijo, mi je dejal eden od njih, nam daje upanje in se nam zdi najboljše jamstvo, da bodo dolga prizadevanja rodila popoln uspeh, ki bo sprejemljiv za vse in ki bo najpomembnejši doprinos za pomirjenje splošne evropske napetosti, zlasti pa napetosti v podunav-skem bazenu. Mimogrede mi je zaupal, da bo italijanski ministrski predsednik Mussolini ob priliki svojega september-skega obiska v Trstu, Postojni in Gorici znova podčrtal pomen italijansko - jugoslovenskega sodelovanja za izravnanje srednje-evropskih diferenc in ustvaritev novega ravnotežja sil v tem predelu Evrope.
Kakor se torej zdi, so z blejsko konferenco vezani v ozadju veliki evropski
varnost je zagotovljena in sleherna od evropskih držav bi bila na višku svojih zunanjepolitičnih uspehov, ako bi dosegla podobno izjavo z istega mesta. Toda pozabiti ne smemo, da je Velika Britanija vodilna svetovna velesila, ki ji ni treba, da bi ji njene dominione čuvale druge velike sile. Zato se zdi jako upravičena domneva, da je v Rooseveltovi izjavi v korist Kanadi izraz sodobne oblike Monroejeve doktrine; z njo želi Amerika ustvariti konkretne forme za obseg njenega posega v eventualni svetovni konflikt, oni obseg, ki je zanjo že a priori izven diskusije. Preko tega more biti hkrati ponudba Veliki Britaniji za določitev norm o bodočem sodelovanju v kritičnih primerih.
Na osnovi tega je jasno, da je z Roo-seveltovim govorom storjen velik korak naprej iz ozkega kroga ameriške izolacijske politike, ne le v idejnem, v načelnem, marveč tudi v povsem konkretnem smislu materialne prirode. A ker je Kanada del britanskega imperija, je s tem dana osnova za širše uveljav-ljenje sodelovanja, je tako rekoč napoved prehoda Amerike v aktivno zadržanje za obrambo svobode in miru.
Tako je Rooseveltov govor sprejela in razumela svetovna javnost Ameriško občinstvo samo bo imelo kmalu priliko, da se izrazi o njegovih idejah, saj se bliža volilna doba in se že postavlja vprašanje ali bo Roosevelt kandidiral še v tretje za predsednika. Prav v zvezi z bližajočimi se volitvami je Rooseveltov govor izredno pomembno dejanje, ki že samo po sebi odpira določene perspektive glede usmeritve ameriškega javnega mnenja samega. Ni dvoma, da se Amerika zopet vključuje v aktivno evropsko politiko za primer, da bi se dogodki razvili v nerešljivo krizo. Na kateri strani, to je pač izven diskusije.
računi, o katerih bo bližnji razvoj odkril zanimive podrobnosti.
V pričakovanju sklepov Male antante je prišlo poročilo o delni krizi francoske vlade zaradi odstopa socialističnih ministrov, vendar pa spričo pričakovanja ma-loantantnih odločitev ta vest ni vzbudila prevelike pozornosti.
Okrog V» 1. je bila dopoldanska seja zunanjih ministrov Maie antante zaključena. Iz bližnjega Goif hotela je najprej prišel v Toplice rumunski zunanji minister Comenen, kmalu za njim pa češkoslovaški zunanji minister Krofta Iz diplomatskih krogov ni bilo mogoče izvedeti za nobeno novo podrobnost. Zdelo se je le, da upanje v končno solucijo ni brez osnove. Izrečno je bilo poudarjeno, da obče ne gre za kake načelne težkoče, kajti, kakor sem že javil, senzacij ne sme od zasedanja nihče pričakovati.
Posvet v Bohinju
Popoldne so ministri imeli svoj poset v Bohinju. V pričakovanju njihovega povratka se je izvedelo, da bo konferenca stalnega sveta Male antante podaljšana in da bo zaključni komunike podan šele jutri dopoldne. To se je sicer zdelo v zvezi z ovirami za definitivno ureditev madžarskega vprašanja, vendar pa se je ves današnji dan v poučenih krogih zatrjevalo, da obeta razvoj pogajanj ugoden zaključek dosedanjih prizadevanj. Osrednje vprašanje, okrog katerega so se nabirale vedno nove negotovosti, je bilo vprašanje oblike madžarske izjave kot protikoncesije za priznanje vo;*ške enakopravnosti Madžarski. Na splošno je prevladovalo mnenje, da bodo odnošaji maloantantnih držav z Madžarsko urejeni na bilateralni osnovi, pri čemer se je z maloantantne strani polagala posebna važnost na enaka besedila odgovarjajočih izjav. Države Male antante žele vzposta-
viti z Madžarsko najboljše prijateljske odnošaje, pričakujejo pa isto tudi z madžarske strani. V tem je načelni sporazum že dosežen. Vse drugo, pri čemer še posebej mislimo na čisto tehnična vprašanja definitivne stilizacije izjave, pa je v glavnem odvisno od madžarskega odgovora na konkretno stavljene predloge, ki se tičejo treh že znanih točk: 1. vojaške enakopravnosti Madžarske, 2. madžarskih manjšin v maloantantnih državah, 3. madžarskih izjav o nenapadanju.
Konferenca se danes nadaljuje
Zunanji ministri maloantantnih držav bodo jutri nadaljevali svoja posvetovanja, o ostalih točkah dnevnega reda blejskega zasedanja, o katerih razgovori še niso izčrpani. Glede njih ni pričakovati nobenih senzacionalnih ugotovitev. Navzlic današnji napetosti v pričakovanju madžarske odločitve, se ne more reči, da bi se izgledi v obči uspeh zasedanja zmanjšali. Uspeh Male antante s splošnega evropskega vidika je že v tem, da so se sredi vznemirljive evropske napetosti sešli njeni zunanji ministri na prijateljski posvet, da z vidika skupnih interesov in interesov vsake posamezne članice manifestirajo svojo solidarnost v vprašanjih, ki bi jih mogla vsaka zase tudi drugače presoditi. Po naših informacijah so napačne domneve, da so nastala pri posvetovanja glede osrednjih problemov, postavljenih na dnevni red blejskega zasedanja, kakršnekoli ovire, ki bi preprečile pričakovane sklepe. Gre samo za definitivno formulacijo izjav, kar zahteva glede na delikatnost problema jasnost besedila. Morda se je tu in tam pokazala v tej zvezi nekolika nervoznost, ki je razumljiva, vendar je zaupanje prevladujoče obeležje pričakovanih jutrišnjih sklepov.
Dr. Stojadinoviceva zdravica na banketu
Nocoj je ministrsk' predsednik dr. Milan Stojadinovič v čast svojima gostoma priredil v velikih prostorih Kazine velik banket, na katerem so bile izmenjane zdravice. Po banketu je bil velik sprejem s koncertom, ki se ga je udeležilo veliko število diplomatov, politikov in novinarjev.
Na banketu je izrekel ministrski predsednik dr. Stojadinovič nocoj naslednjo zdravico :
Ekscelenci, gospe in gospodje! Z velikim zadovoljstvom pozdravljam zelo ugledna in draga gosta naše države, ekscelenci ministra dr. Krofto in ministra Comnena. Hkratu mi dovolite, da izrazim svojo radost spričo tega, da se vrši ta sestanek Male antante v Jugoslaviji. Srečen sem in ponosen, da smo mogli temu važnemu in prijateljskemu sestanku dati okvir mirnega in divnega kraja okrog Blejskega je-
zera, ponosa ln ljubezni vseh Jugoslove-
nov.
Tri leta so potekla od našega poslednjega sestanka v tem našem kraju. Če se ozremo nazaj, vidimo, da so bila to tri težka in nemirna leta mednarodnega življenja, ki niso potekla brez sprememb in pretresijajev, hkratu pa lahko ugotovimo, da smo spričo stalnih in potrpežljivih naporov naših vlad dosegli ohranitev našim narodom dragocenega in tudi tako dragega političnega miru. A ohranitev miru v takih prilikah ni, kakor bi si mogel kdo misliti, v politiki, ki je brez iniciativnosti in odločnosti, nego zahteva ohranitev miru nasprotno stalne napore in skrbno aktivnost, mnogo potrpljenja, dobre volje, poguma in samozatajevanja, inspiriranih z globoko vero v bodočnost naših narodov.
Živimo v času, ko se od državnikov skoraj vseh držav postavljajo veliki in nujni problemi, od katerih ureditve lahko često zavisi blagostanje in mir ne le poedinih držav, nego vsega sveta. Toda ono. kar nam daje pravico, da kljub vsem današnjim težavam vendarle gledamo v bodočnost z optimizmom in hladnokrvnostjo, so silni napori, polni dobre volje, ki jih do-prinašamo tako mi. kakor tudi ostale vlade drugih držav, da se ti resni problemi končno zares povoljno uredijo.
Srečen sem. da morem ugotoviti, da dajejo v sedanjih okoliščinah naši redni sestanki, kakršen je tudi današnji na Bledu, priliko, da se v prisrčnem stiku in prijateljski izmenjavi misli more jasno in glasno ugotoviti identičnost naših vidikov, iskrenost naših namenov in miroljubnost naših ciljev.
Sedanji sestanek nam daje prav tako priliko, da z radostjo naglasimo značaj in pomen sporazumov, ki so bili 31. julija v Solunu podpisani med Bolgarijo in državami Balkanske zveze, s katerimi je Mala antan ta vezana z mnogimi in trdnimi vezmi. Tako je podan še en primer, kako je treba služiti hkratu blaginji svoje države in miru med narodi. Naše zadovoljstvo je toliko večje, ker je bil ta sporazum dosežen s pomočjo istih načel in metod mednarodnega sodelovanja, ki vodijo države Male antante v njihovi politiki nasproti sosedom.
Dovolite mi, da po obeležbi teh pozitivnih dejstev zaključim z noto nade in optimizma, ki že sama iz njih izhajata, in z željo, da bi Mala antanta v miru in z zaupanjem lahko nadaljevala svojo pot do miroljubne ureditve vseh vprašanj, ki jih stalno postavlja tok življenja naših narodov, da se doseže stabilizacija političnih odnošajev v tem delu Evrope.
Zato dvigam svojo čašo na zdravje ru-munskega vladarja Nj. Vel. kralja Karo-la ter prezidenta češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša, in nadalje na zdravje ekscelenci ministru Kamilu Krofti ter ekscelenci Petrescu Comnenu in njegovi ljubeznivi gospe ter za napredek naših prijateljev in zaveznikov, češkoslovaškega in rumunske ga naroda.
Daladierov program
Velik govor francoskega ministrskega predsednika po radiu — Francija se mora resno oprijeti dela za gospodarsko ozdravljenje
Pariz, 22. avgusta, r. Snoči je imel ministrski predsednik Daladier svoj že več dni napovedani govor po radiu, v katerem je obširno obrazložil potrebo po povečanju gospodarske aktivnosti Njegov govor, ki je v širokih krogih naletel na odobravanje, je izzval v političnih krogih pravo senzacijo, ker je Daladier govoril zelo odkrito in prikazal hibe sedanje gospodarske in socialne ureditve naglašajoč, da sedanji mednarodni položaj in potrebe narodne obrambe nujno nalagajo, da se strne v delu ves narod brez razlike, ker bo samo tako mogoče odoleti vsem nevarnostim in zagotoviti splošno blagostanje in srečnejšo bodočnost. V svojem obširnem govoru je med drugim izvajal:
V današnji atmosferi mednarodnih nasprotij, ki se pojavljajo in vplivajo na svetovne trge, se je pokazala Francija za občutljivo in nervozno bolj, kakor bi mogli to pričakovati z ozirom na zaupanje, ki ga je preje kazal naš narod. Zakaj na francoskem trgu in na tujih trgih sumijo v čvrstost franka in v bodočnost naše valute? Tu je en razlog, katerega pa na žalost premalo vpoštevamo. V zadnjih letih se je naš narodni dohodek znatno zmanjšal, med tem ko so se v istem času stalno povečevale državne in samoupravne dajatve. Današnja vrednost dohodkov od dela mezd, plač, invalidnin in pokojnin je prav neznatna v razmeri s predvojno vrednostjo teh prejemkov. Dohodek od premičnega in nepremičnega kapitala se je zmanjšal za 45%, dohodki industrijskih, trgovskih in poljedelskih podjetij pa za 66%. Če vse to vemo, moremo jasno izpre videti, kje vodi pot iz zagate: treba je delati za dvig narodnega dohodka, z drugimi besedami, potrebno je, da Francija odločno prime za delo. Potrebna je preosnova današnjega stanja v državnih in javnoupravnih financah. Trdno sano odločeni uveljaviti proračunsko ravnotežje in zmanjšati izvenproračunske izdatke. Nikdar pa ne bom predlagal politike jalove deflacije, ki ni nikomur v prid. Ne zahtevamo od Francozov nobenih žrtev, temveč le več truda, da se poveča dohodek in da bi se zbralo čim več novega kapitala. Treba je dvigniti lastni dohodek na višino, da bo sposoben prenesti vse dajatve in bremena, ki se jim v sodobni državi ne da izogniti.
Potrebno je predvsem spremeniti zakon o 40-urnem delovnem tednu in se pri tem ozirati	na neobhodne potrebe naše
države, kakor tudi na splošni položaj v Evropi. Treba je vedeti, da sta Francija in Mehika edini državi na svetu, v katerih obstoje danes taki zakonski predpisi o delu. Dokler bo trajalo današnje mednarodno stanje, moramo delati tudi več kot 40 ur tedensko. V podjetjih, ki so važna za državno obrambo, bo treba delati tudi do 48 ur.
Ne nameravamo enostavno ukiniti zakona o 40urnem delovnem tednu, temveč hočemo samo omogočiti podjetjem svobodo, da morejo delati tudi več kot 40 ur tedensko. Nagrade za nadurno delo povprečno ne morejo biti večje kot 10% od običajnih.
Podvojeni napori, katere zahtevamo od svojega naroda, niso nobena nova žrtev, pač pa izhodna točka za ustvaritev boljših pogojev za življenje našega delavstva. Naši delodajalci morajo upoštevati socialni mir in morajo spoštovati zakone, ki so dostojanstvo dela dvignili na večjo višino. Pod takimi pogoji bo mogla država izdatneje podpirati gospodarsko proizvodnjo med drugim s tem, ker bo znižala nekatere zares previsoke dajatve, ki teže naše gospodarstvo. Uverjen sem, da bo znižanje dajatev pomagalo urediti nivo cen in povrnilo nazaj sorazmerno normalne dobičke. Ena glavnih potreb vsakega gospodarstva je pravo razmerje med stroški proizvodnje in prodajnimi cenami. Stalno menjavanje teh stroškov in teh cen ima istočasno za posledico po eni strani usodno zmanjševanje duhovne sile naših državljanov, po drugi strani pa smrtno nevarnost za našo valuto. Izogniti se hočemo tudi stalnemu tekmovanju med interesi državnega kre-
dita in interesi zasebnega gospodarstva. Država namerava sedaj pustiti zasebnemu gospodarstvu mnogo večji del splošnega narodnega dohodka, kakor pa ga je pustila dosedaj. Naša gospodarska podjetja morajo imeti priliko in možnost, da se oskrbujejo s kapitali pod znosno obrestno mero. Gospodarska moč Francije je bila zmerom glavna osnova njenega ugleda v svetu. V bližnji bodočnosti bo vlada določila način izpeljave tega načrta. Pri tem delu jo vodi samo edina skrb in velika želja, da zavarujemo Francijo in dvignemo njen ugled. Treba je da vsi Francozi sklenejo premirje v svojih medsebojnih sporih in nasprotstvih zaradi sedanjega položaja v Evropi in v vsem svetu. Vrnimo Francijo spet v resno delo, pa bomo s tem rešili mir in obenem uveljavili vse socialnd zakone, ki slone na pravici in pravičnosti.
Ostavka dveh ministrov
Pariz, 22. avgusta br. Govor, ki ga je imel snoči po radiu ministrski predsednik Daladier in v katerem je orisal svoj program za povzdigo narodnega gospodarstva ter izboljšanje državnih financ, je naletel na silen odmev ne samo v širših političnih krogih, nego tudi v vladi sami. Posebno pozornost so zbudile izjave Daladie-ra, da je treba novelirati zakon o 40urnem delovnem tedniku, čeravno je Daladier naglasil, da nikakor nima namena demontirati socialne zakonodaje, je ta njegova napoved naletela na hud odpor zlasti pri socialistih. Minister za javna dela Frossard in minister za delo Ramadier, ki pripadata socialistični republikanski uniji, sta podala ostavko, ker se ne strinjata s programom, ki ga je razvil ministrski predsednik. Daladier je po kratkem razgovora ostavko sprejel in obvestil o tem predsednika republike, kateremu je obenem predlagal, naj se s tem nastala kriza vlade reši z malo rel«>nstrukcijo. Za nova ministra je predlagal pripadnika iste skupin« De Monziea in Pomereta. Prvi je že bil svoječasno delovni minister. Oba nova ministra sta že danes prevzela svoje resore.
Lord Runciman pripravlja
svoj načrt
Praga, 22. avgusta, h. Lord Runciman in člani njegove misije so danes pričeli re-digirati svoj elaborat. Kakor se doznava, bo delo dokončano do četrtka. Lord Runciman je prebil včerajšnji dan v Homi Plani pri knezu Schwarzenbergu. Vreme pa mu ni bilo naklonjeno. Ves dan je deževalo, tako da se je proti večeru zopet vrnil v Prago. Kakor doznava vaš dopisnic,
nego se bo omejil samo na stiokovno mnenje o predlogih obeh taborov. Svoje nasvete odnosno posredovanje namerava ponuditi k>rd Runciman šele potem, ko bi se izkazalo, da je vsak neposredni sporazum med vlado in sudetskimi Nemci nemogoč. Spričo dejstva, da je sudetsiko-nemska stranka sedaj zaposlena s pripravami za ntirnberški kongres, je računati s tem, da
«u v [ i^u. i»»«»»	- » ----"r—----j i -------------------— •	>
elaborat lorda Runcimana najbrže ne bo J se bodo pogajanja razvijala sedaj mnogo vseboval nikakih konkretnih predlogov, počasneje.
Nepričakovano skrajšanje nemških manevrov
Veliki manevri, ki bi morali trajati 12 tednov, bodo zaključeni že 1. septembra
Berlin, 22. avgusta, br. Veliko pozornost v vseh političnih in diplomatskih krogih je obudil sinočnji komunike vojnega ministrstva. ki demantira vesti, da bodo trajali manevri 12 tednov, to je do konca septembra, kakor se trdi v inozemstvu Komunike zagotavlja, da bodo manevri trajali normalno dobo, potrebno za izvežbanje rezervistov. Po istem vrstnem redu. kakor so bili vpoklicani, bodo rezervisti počenši s 1. septembrom odpuščeni iz vojske. Prav tako bodo 1. septembra odpuščeni vsi oni aktivni vojaki, ki so z avgustom odslužili svoj kadrovski rok.
Nepričakovano skrajšanje nemških manevrov je izzvalo v javnosti različne komentarje. V uradnih krogih so glede vzrokov predčasnega zaključka manevrov skrajno rezervirani ter naglašajo, da si je samo inozemstvo izmislilo, da bodo manevri trajali kar dva meseca, kar sploh ni bi-
lo nameravano. V diplomatskih krogih pa sodijo, da je treba počakati, ali se bodo napovedi vojnega ministra glede odpusta rezervistov uresničile, ker je možno, da gre samo za manever, ki naj pomiri razburjeno inozemstvo in omili nerazpoloženje, ki se pojavlja.
Značilen demanti
Berlin, 22. avgusta, br. Berlinski listi objavljajo uraden komunike, v katerem se demantirajo vse govorice o finančnem položaju države. Kar se tiče baise na borzah, naglasa komunike, da je brezpomembna, ker borza že davno ni več barometer nacionalne aktivnosti. Vsi izdatki so kriti z dotokom davkov in s posojili. V komunikeju se tudi demantirajo glasovi o nameravanem povišanju pridobnine in nekaterih drugih davkov.
Italijanska vlada priznava da podpira Franca
Italijanski dobrovoljci ne bodo odpoklicani iz Španije vse dotlej, dokler je ne zapuste tudi drugi
London, 22. avgusta br. Po nalogu vlade je angleški odpravnik poslov v Rimu v petek obiskal zunanjega ministra grofa Ciana in ga obvestil, da je angleška vlada v posesti informacij, po katerih je Italija zadnjih 14 dni poslala generalu Francu nadaljnjih 17.000 vojakov in večje količine vojnega materiala. Ker bi bilo tako postopanje v nasprotju s svoječasnim dogovorom in bi onemogočilo uveljavljenje an-glesko-'talijanskega sporazuma, vrhu tega pa postavilo na glavo vso politiko ne-vmešavanja, je angleška vlada zahtevala, naj italijanska vlada te vesti demantira, če niso resnične.
V	londonskih krogih so z napetostjo pričakovali odgovor italijanske vlade na to demaršo, ki jo ie storila Anglija v sporazumu s Francijo. Snoči je italijanski zunanji minister grof Ciano izročil odgovor italijanske vlade angleškemu odpravniku poslov. V svojem odgovoru italijanska vlada ugotavlja :
1. Italijanski vladi ni ničesar znano o kak:h novih pošiljkah orožja generalu Francu in so te vesti najbrže neosnovane.
2 V kolikor je bil poslan v Španijo vojni material, jo bil poslan italijanskim prostovoljcem (ki se bore na strani generala Franca), da bi mogli uspešno vršiti svojo dolžnost.
3. Italijanska vlada ne more umakniti svojih prostovoljcev iz Španije prej, pred-no tega ne store tudi drugi.
Ta odgovor italijanske vlade je izzval v londonskih krogih s^lno pozornost. Italijanska v1 Ida je s tem uradno priznala, da vzdržuje v Španiji večie oddelke svojega vojaštva Jn da ga oskrbuje z orožjem Ln vsemi d.tighni potrebščinami. V ostalem sodijo, da je odgovor italijanske vlade v neposredni zvezi z odgovorom generala Franca na predloge odbora za nevmešava-nje ter da se v obeh primerih jasno vidijo isti cilji. Iz odgovora italijanske vlade tudi sklepajo, da namerava Italija do konca podpirati generala Franca.
V	angleškem zunanjem minstrstvu sedaj podrobno proučujejo oba odgovora. O nadaljnjih korakih, ki jih bo v tem pogledu storila angleška vlada, bo sklepal ministrski svet, ki se sestane v sredo. Med Londonom in Parizom se o tej zadevi vodijo važna diplomatska posvetovanja. Angleški listi pišejo, da postavlja tako postopanje na glavo vso dosedanjo dobrohotno politiko Anglije, ki je sedaj prisiljena iskati novih potov za rešitev španskega problema.
London, 22. avgusta, h. Odgovor generala Franca sedaj skrbnto proučujejo v zunanjem ministrstvu. V splošnem ga
smatrajo za načelno odklonitev angleškega načrta, njegov« protipredloge pa za manever, s katerim hočejo pridobiti na času. Današnji listi soglasno odklanjajo tako postopanje in smatrajo, da so pro-tipredlogi, ki jih je stavil general Franco, za večino držav, zastopanih v londonskem odboru, absolutno nespremenljivi. Splošno prevladuje mnenje, da je zašla politika nevmešavanja v novo, zelo hudo krizo. To pomeni obenem tudi krizo politike an-gl. ško-italijanskega zbližanja. V notranji politiki Anglije predstavlja odgovor generala Franca in odgovor Italije nov signal za napade opozicije na vlado in za kritiko postopanja ministrskega predsednika Chamberlaina tako napram bivšemu zunanjemu ministru Ed-enu, kakor napram predsedniku italijanske vlade Mus-soliniju.
Povratek Chamberlaina In HallSaxa v London
London, 22. avgusta br. Ministrski predsednik Chamberlain, ki je prebil svoj tedenski oddih v Chequersu. se je danes popoldne vrnil v London. Jutri zjutraj pride v London tudi zunanji minister lord Halifax. Prav tako se je danes vrnil v London predsednik odbora za nevmešavanje lord Plymouth, ki se je takoj podal v zunanje ministrstvo in začel proučevati odgovor generala Franca. Jutri bosta imela Chamberlain in Halifax razgovor o španskem problemu glede na najnovejše dogodke. Pri tej priliki bosta razpravljala tudi o bodoči "politiki Anglije glede rešitve španskega problema. Reuter poroča, da sta odgovor generala Franca in odgovor Italije izzvala v uradnih krogih zelo pesimistično presojanje položaja. Po sodbi merodajnih krogov pomeni to postopanje očitno izigravanje angleškega načrta.
Francova ofenziva ob Ebru zopet v zastoju
Pariz, 22. avgusta br. Francova ofenziva ob reki Ebro je zopet v zastoju. Kljub silnim žrtvam se dosedaj ni posrečilo pregnati republikancev iz utrjenih postojank na desni obali Ebra, odkoder skušajo celo preiti v ofenzivo in so v to svrho začeli graditi mostove preko Ebra. Ker tega ni moglo preprečiti ne topniško obstreljevanje, ne bombardiranje z letal, so frankov-ci sedaj odprli zapornice na Segru, pritoku Ebra. Ebro je nato silno narasel. Fran-kovci upajo, da bo narasla voda preprečila zgraditev mostov in onemogočila ofen-j zivne načrte republikancev.
Horthy v Memčiji
Po prihodu v Berlin je odpotoval takoj v Kiel k splav Ijenju nove nemške vojne križarke
Berlin, 22. avg. a. V nedeljo zvečer je prispel semkaj s posebnim vlakom madžarski državni upravni upravitelj admiral Horthy. Velika množica ljudi mu je pri prihodu priredila izredno svečan sprejem. Horthy je iz Berlina nadaljeval vožnjo v Kiel, kjer je bila vsidrana vsa nemška vojna mornarica. Na postaji so bili zbrani državni kancelar Hitler z vsemi člani vlade, poveljnik nemške suhoziemne vojske general Brauchitsch, veliki admiral Röder, šef generalnega štaba nemške vojske general Keitel in drugi. Hitler se je zelo prisrčno pozdravil s Horthyjem in izročil njegovi soprogi šop: k cvetja, nakar je Horthy pregledal častno četo nemških morn.vrjev. S postaje sta Hitler in Horthy krenila v vojno iuko ,da prisostvu jeta splavljenju nove cdinice nemške vojne mornarice v morje. Po vsej poti jima je prirejalo občinstvo viharne ovacije. Po splavljenju je odš 1 Horthy v Hitlerjevem
spremstvu pred spomenik v svetovni vojni padlih nemških mornarjev, kjer je Horthy položil lovorjev venec. Popoidne se je vršila v pristanišču Horthyju ra čast velika parada vsega nemškega vojnega brodovja. V sredo bo napravil Horthy v Hitlerjevem spremstvu izlet na otok Helgoland, nakar bQ posetil še Hamburg.
Nova nemška križarka je dobila ime »Prinz Eugen«. Krstu nove križaTke je botrovala soproaa madžarskega regenta
London, 22. avgusta, a. Angleški listi se obširno pečajo s Hortyjevim obiskom v Nemčiji. »Times« poudarjajo, da nemški vpliv na Madžarskem vedno bolj ra-rašča, ker naslanja Nemčija svoje prijateljstvo na trgovinsko politično podlago. Po mnenju lista bodo Hitlerjevi razgovori s Horthyjem močno vplivali na bodoči razvoj v srednji Evropi.
Usoda nemške manjšine na Južnem Tirolskem
London, 22. avgusta, o. »Daily Express« doznava, da se vodijo med Hitlerjem in Mussolinijem pogajanja za mirno ureditev vprašanja 250.000 Nemcev na Južnem Tirolskem. Nemška narodna manjšina na Južnem Tirolskem je računala s tem. da bo po priključitvi Avstrije k Nemčiji prišlo na vrsto najprej juž-no-tirolsko vprašanje. Hitlerjeva izjava o večni meji na Brennerju pa je pokopala vse upanje. Se-
? daj je Hitler predlagal, naj bi se nemško prebivalstvo iz Južne Tirolske preselilo v Nemčijo. Nemčija je pripravljena povrniti Italiji vso materialno škodo, ki bi jo zaradi tega trpela, s primerno trgovinsko politiko. Nemci iz Južne Tirolske bi se naj po večini preselili v Avstrijo, kjer jim mislijo razdeliti zaplenjena posestva bivših režimovcev.
Beležke
Shodi JNS
V	sarajevski okolici sta bila v nedeljo dva lepo obiskana shoda JNS in sicer na Palih in v Blažuju, kjer je vodil shod bivši senator Sava Ljubibratič. Na obeh zborih so govorili o političnih problemih gg. Bogoljub Jevtič, Vasilije Trbič, Milan Božič, Mustafa Mulalič, dr. Srpko Vukano-vič in Mihajlo Isakovič.
V	Nevesinju je sklical konferenco pristašev JNS narodni poslanec Sekula Ze-čevič, ki je obširno razpravljal o potrebah Hercegovine.
I Uvod k zasedanju
blejske konference
Pod tem naslovom čitamo v »Slovencu« sledečo dražestno - duhovito sliko s konference Male antante na Bledu.
»Medtem ko so ministri zasedali, je padla zunaj na terasi Kazine zelo zanimiva opazka nekega inozemskega odlič-nika. ki je bil že večkrat na Bledu in ki ga ima rad. »Kako. da je letos na Bledu voda tako prosojna in čista?« je vprašal. »Kajti drugekrati je bila precej bolj umazana.« »Nič čudnega,« je odgovoril domačin, »kajti letos je mnogo manj Judov in to se pozna«. Inozemcu se je kar samo od sebe nasmejalo in njegov široki »Ha. ha, ha.« na terasi pred Kazino je bil zelo značilen«.
To se tudi nam zdi. Inozemski odličnik in odlični domačin spadata očividno med duhovite blejske goste. Iz njunega razgovora se vidi. da imasta tudi naravnost državniške kvalifikacije Skoda, da sta morala v današnjih resnih časih sedeti zunaj na terasi samo za »uvod h konferenci Male antante...« Očividno sta oba tudi člana odbora za pospeševanje tujskega prometa na Bledu in za orido-bivanje gostov, med katerimi je letos posebno mnogo Židov zlasti iz Madžarske in iz naše države. Morda so ti eostje Kazini in Parkhotelu. kjer je centrv.m njihovega zbirališča, in Grajskemu kopališču. neprijetni, kar pa naj bi »Slovenec« gospodarjem tega podjetja naravnost t>o-vedal, ne pa da angažira inozemske odlič-nike in odlične domačine za blejske vun-bacitelje.
Prvi skupni shod bloka narodnega sporazuma
V	nedeljo je bil v Petrinji prvi skupni shod pristašev beograjske združene opozicije in Kmetsko-demokratske koalicije. Prvi govornik je bil narodni poslanec dr. Rade Pribičevič. ki je poročal o poteku dr. Mačkovega obiska v Beogradu. Za njim je govoril Večeslav Vilder o perečih notranjepolitičnih vprašanjih. Obširno je razpravljal tudi o zunanjepolitičnem položaju. Za. njim sta govorila v imenu beograjske združene opozicije dr. Branko Pe-leš in Carevlč. ki je pozdravil zborovalce v imenu dr. Mačka. Poslednji govornik je bil dr. Budisavljevič. ki je naglašal potrebo čim bolj složnega sodelovanja med srbskimi in hrvatskimi kmeti.
Pristaši beograjske združene opozicije so imeli v nedeljo dva večja zbora v Va-ljevu in Valjevski Kameniči. Na obeh zborih so govorili odposlanci iz Beograda.
Kaj loči Jugorasovce od krščanskih socialistov
Zeleni »Slovenski delavec« napada krščanske socialiste, organizirane v Jugoslovanski strokovni zvezi, češ, da so se oddvojili od slovenske katoliške skupnosti in od vsega slovenskega katoliškega gibanja. Dolži jih, da simpatizirajo s »špansko krvavo republikansko vlado in z vsemi, ki ji pomagajo«. Župnik Andrej Križman je očividno prepričan, da general Franco s svojimi prijatelji samo rožce sadi in sv. pismo prebira. Zato pravi, da zelencev ne loči od Jugoslovanske strokovne zveze samo politika, ampak »Marx in njegov gospodarski sistem, Marx in njegova lažidiktatura proletari ata. To nas loči. Vse drugo je sredstvo, da se ta ločitev lahko bolj podtalno izvaja, da se lažje ruši v narodu katoliška občestvena zamisel. Katolištvu nasproten veter v vrstah JSZ razpiha od časa do časa tisto rdečo žerjavico, ki bi rada pomagala ljudskofrontaškim geslom do plamtečega razmaha«.
Pretep na Ljoticevem shodu
V	Preljini pri Čačku so se v nedeljo sestali pristaši Ljotičevega »Zbora«. Že pred konferenco so se ljotičevci hudo spopadli s kmeti iz okolice, ki so bili po veliki večini pristaši združene opozicije. Prepir je bil vedno hujši. Po ostri besedni diskusiji so se najbolj vročekrvni pristaši obeh taborov dejansko spoprijeli in se obdelovali s koli in stoli. Vmes je počilo tudi nekaj revolverskih strelov. V pretepu je bilo več pristašev Ljotiča lažje in težje ranjenih. Ranjen je bil tudi sam Dimitrije Ljotič, ki ga je nekdo oplazil s kamnom po obrazu. Intervenirati je moralo orožništvo, ki je pretepače raz-gnalo. Na bojišču so ostali trije ranjenci. Dva sta bila zadeta od revolverskih strelov, tretjega pa so tako pretepli, da je obležal. Prepeljani so bili v bolnišnico. V zvezi s streljanjem je bilo nekaj pre-tepačev aretiranih.
Revizija delovanja
Kat. akcije v Italiji
Med fašistično stranko in Vatikanom je prišlo do kompromisa glede delovanja Katoliške akcije v Italiji- V posebni konferenci med tajnikom fašistične stranke in predsednikom centralnega urada Katoliške akcije za Italijo so bile izdelane vse podrobnosti tega sporazuma. Proglašeno je bilo, da ima za delovanje Katoliške akcije biti osnova pogodba iz 1. 1931, ki poudarja čisto verski značaj te organizacije. Voditelji Katoliške akcije, ki jih imenujejo škofje za vsako škofijo, ne smejo pripadati nobeni skupini ali struji, ki bi bila nasprotna fašistični ideologiji. Katoliška akcija mora izključiti vsako direktno in indirektno politično delovanje ter mora tudi po svojih organizacijah izločiti podobnost s političnimi organizacijami. Zastava Katoliške akcije ni papeška, temveč italijanska trobojnica. Katoliška ak-j cija se odreče vsaki organizaciji stanov-• skih ali strokovnih udruženj in bo v svojih mladinskih organizacijah prenehala z vsakim športnim, ali drugačnim telesno-i vzgojnim delovanjem. Sestanki Katoliške i akcije se morajo izključno omejiti na i vzgojno stran, odnosno morajo Imeti zna-čaj razvedrila, toda z verskimi cilji. Tako
Glavna skupščina U JU
v Zagrebu razpuščena
Opozicija, ki je v veliki manjšini, je onemogočila njen
miren razvoj
Zagreb, 22. avg. z. Včeraj se je pričela v veliki dvorani Delavske zbornice redna letna glavna skupščina Jugoslovenskega
učiteljskega udruženja. Kakor smo poročali že v ponedeljskem »Jutru« prisostvuje skupščini rekordno število učiteljev in učiteljic iz vse države. Maloštevilna opozicija, ki jo tvorijo pristaši novega učiteljskega pokreta v Beogradu, dunavski in moravski banovini, je že včeraj s svojim neparlamentarnim postopanjem ovirala potek skupščine ter izzvala dogodke, ki so naleteli na splošno obsodbo. Po svečanem otvoritvenem delu skupščine se je verifikacijska debata tako zavlekla, da je mogla skupščina snoči pozno zvečer izvoliti samo delovne odbore, ki so zasedali malone vso noč, da so pripravili poročila za današnje nadaljevanje plenarne skupščine.
Danes zjutraj ob 8. se je skupščina pričela zopet pred nabito polno dvorano. Prvo je prišlo na dnevni red poročilo odbora, ki je proučil delo glavne uprave. Poročilo je bilo objavljeno že v nedeljski številki. Tudi odbor v svojem poročilu ugotavlja, da bi bilo delo glavn,. uprave še mnogo uspešnejše, če ne bi bil del organiziranega učiteljstva vse leto oviral glavne uprave. Zaradi ugotovitve odbora, da skupščina obsoja tako razdiralno delo, je dvignila opozicija hrupne proteste, nakar je navzoči policijski komisar zahteval od predsednika g. Ivana Dimnika, naj zborovanje zaključi. Ko je predsednik Dimnik to odklonil, je policijski komisar zborovanje razpustil. Opozicija je sprejela ta odlok policije z ovacijami. večina pa se je zadržala popolnoma mirno.
Predsedstvo JUU je nato prosilo poli-
cijo, naj vsaj dovoli, da učitelji dokumentirajo svoje nacionalno prepričanje, in da morejo obiskati grobove nacionalnih preporoditeljev Stjepana Radica, Ivana Filipoviča, Davorina Trstenjaka in velikega narodnega voditelja Josipa Ju-raja Strossmayer j a. Posebna deputacija je odšla k banu, ga obvestila o neparla-mentarnem postopanju maloštevilne opozicije in prosila za dovoljenje, da se more skupščina nadaljevati. Ban dr. Ružič je deputaci j i javil, da ne more preklicati zakonitega odloka policije, ker bi bilo nadaljevanje skupščine protizakonito in se mora nova skupščina v redu sklicati po pravilih, pač pa je dovolil poklonitev na grobovih. Popoldne je krenila po zagrebških ulicah velika povorka učiteljstva. Na čelu so nosili velik napis: Iz naroda za narod, učiteljice pa napis: Zahtevamo ukinitev celibata. Povorka je šla popolnoma mirno in tiho ter se je poklonila na grobovih, pred spomenik Josipa Ju-raja Strossmaverja pa je položila krasen venec.
Ogromna večina učiteljstva obsoja postopanje opozicije in vztraja na svoji stanovski liniji ter se izreka odločno proti vsakemu poseganju zunanjih vplivov na delo učiteljske stanovske organizacije. Maloštevilna skupina zaslepljencev je s svojim početjem, ki ima svoj izvor v krogih izven učiteljske organizacije, vrgla madež na ves stan, in ga osramotila. Ob razhodu je večina burno aklamirala predsednika g. Ivana Dimnika in ga obsula s cvetjem. Glavni odbor bo imel jutri v Zagrebu sejo. na kateri bo sklepal o nadaljnjih korakih.
Katoliški problem v tretjem rajhu
Nekateri inozemski listi so objavili te dni v zvezi s konferenco nemških katoliških škofov z ozemlja bivšega rajha v Fuldi vesti o napovedi novega kulturnega boja proti katoliški cerkvi. Prvo napoved v tem smislu je objavil londonski »Daily Herald«, ki je trdil, da pripravlja narodno socialistični režim v Nemčiji ločitev nemške katoliške cerkve od Rima in ustanovitev nacionalne katoliške cerkve po zgledu Henrika VIII. v Angliji. Vatikanski organ »Osservatore Romano« je v tej zvezi de-mantiral govorice, da se med nemškimi katoličani samimi pripravlja razcep, češ da je nasprotje med katoliškimi škofi z ozemlja bivšega rajha in avstrijskimi škofi čedalje večje, švicarski list »Basler Nach-richtcn« je objavil o tem uvodnik, v katerem skuša še posebej odgovoriti na vprašanje, ali zasleduje narodni socializem zares ustanovitev posebne nacionalne katoliške cerkve. List je skeptičen v tem pogledu in piše med drugim:
Preveč verjetno ne zvene vse te govorice. že zato ne, ker ima Nemčija trenutno druge, večje skrbi kakor pa izvedbo verske vistosmeritve. Razen tega bi ustanovitev nemške katoliške cerkve ne odgovarjala povsem narodno socialistični ideologiji, kajti njen glavni, četudi ne že bližnji cilj ie prej nemška nacionalna cerkev, ki naj bi združila katolike in protestante, ne pa stari katolicizem, četudi ločen od Rima. Za tak cilj pa nemška sedanjost še ni zrela.
Priznati pa je treba, nadaljuje list da so nastale v zadnjem času prilike, ki bi utegnile narodni socializem spraviti v skušnjavo, da utrže nezrele sadove. Tu mislimo predvsem na položaj katoliške cerkve v Avstriji, ki ga je dobro informirani dunaj-
ski poročevalec »Daily Telegrapha« označil kot močno okrnjenega. Najbolj viden zunanji simptom neke krize je neuspeh poskusa za sklicanje skupne škofovske konference. Tako je padla ena izmed velikih iluzij, da bo namreč avstrijska priključitev nemški katolicizem ojačila, ker je priključena država katoliška. Da, Avstrija je katoliška, toda avstrijska katoliška cerkev ni in tudi nikdar ni bila »ecclesia mi-litans«. vojskujoča se cerkev. Predobro se je skozi stoletja godilo avstrijskemu katolicizmu, da bi bil to postal; posluževal se je brahialne sile Habsburžanov, ki so mu na primer zelo olajšali zmago nad reformacijo. Pač pa je bila Avstrija skozi vse 19. stoletje in vse do »anšlusa« zelo zaslužna za rimsko cerkev, ker je odprla jezuitom najširše področje njih udejstvovanja v dobi. ko je v Nemčiji pod Bismarckom divjal kulturni boj. Zato postopa narodni socializem s svojih vidikov povsem pravilno. ko je kot prvi udarec odredil zatvoro teološke fakultete v Inomostu. Tega niso storili »zlonamerni lokalni krogi«, temveč mnogo višia mesta v rajhu, ki so namerno zadala s tem udarec jezuitom. Inomost je bil zares trdnjava katolicizma, Avstrija kot dežela in narod pa nikakor, temveč prej slaba točka v skupni katoliški fronti Velike Nemčije.
Druga skušnjava narodnih socialistov za nastop proti katolicizmu v sedanjem trenutku utegne izvirati iz zasledovanja naraščajočega nasprotja med Vatikanom in fašizmom. Vendar bi bile to, zaključuje list, kvečjemu šele skušnjave, ne pa tudi že resne namere, da se Velika Nemčija prav sedaj spusti v ostro kulturno borbo s katoliško cerkvijo.
Posebno sodišče za bivše avstrijske ministre
Dunaj, 22. avgusta, br. Nemška vlada je izdala poseben zakon zoper bivše avstrijske ministre. Očividno imajo namen, do kraja razgaliti nekdanji avstrijski režim. Zakon določa, da pridejo vsi bivši avstrijski ministri, člani deželnih vlad in župani, ki so se kakorkoli pregi ešili zoper zakon in zavzemali sovražno stališče do nemškega naroda (reete narodnega socializma) pred posebno državno sodišče, ki bo v to svrho osnovano na Dunaju. Državno sodišče na Dunaju ima predvsem ugotoviti, ali so se pregrešili zoper narodno pravo in zakrivili kaka sovražna dejanja proti nemškemu narodu. V danem primeru bodo obtoženi v imenu nemškega naroda. Notranji minister je pooblaščen, da sme vsem obtožencem takoj odvzeti vse državljanske pravice in tudi nemško državljanstvo. V svrho povračila povzročene škode se takim Obtožencem zapleni vse njihovo premoženje. Člane sodišča imenuje državni kancelar.
V merodajtnih krogih utemeljujejo ta zakon s tem, da so pri pregledu arhivov dunajskih ministrstev našli toliko kompro-mitujočega gradiva in ugotovili toliko kršitev pozitivnega prava, da ni mogoče iti molče preko tega. Nekateri ljubljenci Schuschniggovega režima so zagrešili naj-grše kršitve osnovnih zakonov ter so fizično in moralno ter materialno zatirali vse svoje osebne neprijatelje. Na tisoče so jih poslali v koncentracijska taborišča
n. pr. mora biti petje na teh sestankih izključno verskega značaja. Ravno tako gledališke igre in druge prireditve. Vodstvo Katoliške akcije se je obvezalo, da bo novo ureditev takoj sprovedlo.
Kakor sano že rekli, velja ta sporazum seveda samo za delovanje Kat. akcije v Itali jL
Španski kardinal
o vojni v Španiji
»Hrvatska straža« objavlja izjavo španskega kardinala Görna y Tomasa o španski državljanski vojni. Kardinal pravi, »da je naša vojna vojna za civilizacijo. Latinsko civilizacijo morajo braniti Latini. Spanski katoličani so sprejeli državljansko vojno kakor križarsko vojno. Iz Navare je odšlo v vojsko na desettisoče mož in fantov, prežetih križarskega duha. Odšli so na bojišča, da se bore za svojega Boga. To je zgodovinsko dejstvo«.
in v zapore brez vsake krivde, tako da je vladalo popolno brezpravje. Med prvimi pride pred sodišče bivši zvezni kancelar dr. Schuschnigg, ki bo obtožen tudi veleizda-je. Kar se tiče bivšega zveznega predsednika Miklasa, zatrjujejo, da mu bopriza-nešeno, ker sta se njegova 2 sinova že pod Schuschniggovim režimom udejstvovala v narodno-socialističnih vrstah, kar je tudi zelo značilno za gnilobo bivšega avstrijskega režima. Trdi se. da bodo s» tem zakonom prizadeti tudi nekateri cerkveni krogi.
Dunaj, 22. avg. o. V zvezi z zakonom o odgovornosti članov bivše zvezne in deželnih vlad ter njihovih sotrudnikov, se je izvedelo, da se ta zakon v glavnem nanaša na bivšega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga, bivšega dunajskega župana dr. Schmitza, bivša šefa tiskovnega urada Ludwiga in Adama, bivšega poslanika v Budimpešti Baar-Bahrenfelsa, bivšega finančnega ministra Drachslerja, bivšega spodnje-avratrijskega deželnega glavarja Reitherja in še več drugih deželnih glavarjev, ki so sedaj vsi internirani. Prvi pride na vrsto bivši kancelar Schuschnigg.
Aretacije socialističnih voditeljev na Dunaju
Dunaj, 22. avgusta br. Kakor poročajo listi, je bilo v zadnjih 14 dneh aretiranih na Dunaju 43 nekdanjih socialno demokratskih voditeljev. Obdolženi so, da so vzdrževali zveze s socialno-demokratskimi centralami v Pragi, Parizu in Londonu ter da so rovarili proti narodno socialističnemu režimu. S tem so se pregrešili proti nemškemu narodu in bodo postavljeni pred ljudsko sodišče in obtoženi veleizdaje.
Smrtna železniška nesreča pri Kresnicah
Kresnice, 22. avgusta
Nocoj ob 18.55 je med postajama Kresnice in Laze mariborski osebni vlak pri km 552.4 povozil do smrti žandarmerij-skega podnarednika Janeza Erjavca iz Borovnice. Mladi orožnik je opravljal na progi nadzorno službo. Kako se je zgodila nesreča, bo skušala ugotoviti komisija, M bo jutri odšla na kraj nesreče.
Donajsfca: Spremenljivo,- nekoliko manj oblačno, ponekod nevihte s točo, le neko. liko topleje.
Maši kraji in
Sneg sili zgodaj v nižine
Po viharnem in mrzlem Jutru se je LJubljana že drugič v poletju ogledala v nizko zasneženem vencu gora
Ljubljana, 22. avgusta
Pojutrišnjem bo Jernejevo, patronov praznik, s katerim se tudi koledarsko zaključijo pasji dnevi. Sitnega kralja mrče-sov pasjih pripek, dolgonogega komarja bodo šiškarji proslavili na slovesnem žeg-nanju prihodnjo nedeljo, potem bo kronike v zvezi s poletjem skorajda kraj. Prikimal bo september in odprl vrata zlati jeseni, ki se zmerom bolj vztrajno tihotapi v polesje naše gozdnate okolice. List za listom porurneneva, po jutrnih jesenskih meglah se o zgodnjem soncu loči vedno več odmrlega listja od vej in pada na tla. Še nekaj tednov poslavljajočega se sončnega bleska in dan se bo umaknil dolgočasnim nočem vlažne jeseni, dokler ne bodo bele preproge sveže zapadlega snega vlile novih radosti v mlada srca.
Pred desetimi dnevi smo že ugotovili, da si je avgust izbral letos nadpovprečno mero padavin za Slovenijo. Od takrat so se deževni dnevi še nizali in do danes smo v 14 padavinskih dneh zabeležili v Ljubljani 175 mm deževnice. Maribor je glede moče zadnjih deset dni Ljubljano še nekaj prekosil, v 15 deževnih dneh so imeli tamkaj 179 mm dežja. Parkrat se je vlažno nebo izcedilo tudi po vsej ostali državi, tako da so kraji ob morju in v zaledju, ki »o mesece trpeli pomanjkanje vode, prejeli vsaj najnujnejšo mero moče za prizadeto letino.
Na kraju minilega tedna je avgustovo poletje še enkrat spesilo do nenavadno visoke sončne pripeke za ta pozni čas. V Primorju, bosanskih kotlinah in dolinah ! ter v dolnjem Podunavju so znova merili j toplote nad 30" C v senci, soparno in vro- j če ozračje se obeta zadržati tamkaj še j do srede septembra. Lani smo imeli n. pr. I
prvih deset dni kimavca tudi v Ljubljani vroče okrog 30 in še čez stop. C.
Nikakor pa ni razporeditev vremenskih ravnalcev nad Evropo povsod enaka. Zgodaj že so jeli siliti letos hladni in vlažni vdori zraka z islandskega področja na evropsko celino. Pri tem so sprožili močne nalive in po nenadni ohladitvi, je zgodnji sneg n. pr. pobelil del Britanskih otokov že pred tednom. Pred desetimi dnevi je , sličen vdor severnega zraka pobelil naše Alpe in planine do 1200 m v doline, danes pa je severni veter zaplesal s snežinkami še niže v podnožja.
Po meglenem nedeljskem jutru je bila včerajšnja nedelja prav soparna. V Ljubljani je kazal toplomer v senci 28, v Sarajevu in Beogradu 30, v Zagrebu 31, v Splitu 32 stop. C. V zvezdnato in mirno noč je kmalu po polnoči vpadel močan vihar z bliskom od severozapada. Jelo je deževati, pritisk mrzlega zraka se je davi še stopnjeval, da so udarjale deževne kaplje z vso močjo ob šipe. Nebo se je sredi dopoldneva pobelilo — znamenje, da so visoko v zraku plesale snežinke. V planinah je snežilo že vse jutro, do poldne se je snežna meja pomaknila do pod 900 m visoko in travnate ploskve na pobočjih okoliških gričev so zablestele v svežem snežnem plašču. Popoldne se je zvedrilo, temperature so občutno padle. Reke, ki so bile še v nedeljo polne kopalcev, vale kalno vodo s seboj, kopališko vrvenje na prostem bo poslej precej pojenjalo. Letovišča se bodo praznila, mladino je nori sneg na kraju poletja opomnil, da je konec radosti — šolska vrata se bodo skoraj na široko odprla, v mestih bo zaplulo novo življenje.
Rafko Justin položen v rodno zemlja
Ganljivo lep pogreb ponesrečenega znanstvenik«
Pričujoča slika kaže pokojnika, ki stoji oprt ob palico pri Aljaževem stolpu v družbi mladine, s katero se je bil v petek zjutraj povzpel na Triglav. Sliko je posnel akademik Branko Pegan. Pol ure nato je bil pokojnik že mrtev
Ljubljana, 22. avgusta Na Triglavu smrtno ponesrečeni naduči-teij m univerzitetni kustos g. Rajko Justin je danes popoldne legel v domačo zemljo k večnemu počitku. Iz Srednje vasi v Bohinju, kamor so ga prenesli z Aleksandrovega doma, so pokojnika prepeljali v Ljubljano in je krsta danes ob pol 17. uri ob vhodu na prostrano božjo njivo pri Sv. Križu čakala poslednjega blagoslova. Zbirala se je množica, prišli so pogrebci najrazličnejših stanov in slojev in na krsti so se poleg krasnih vencev množili šopki kot najlepši dokazi spoštovanja do pokojnika. Pozornost jc zlasti zbujal krasen šopek iz triglavskih pianik, naposled pa je pristopil še gostilničar s Šmarne gore g. Hočevar in je svojemu zvestemu prijatelju in vsakdanjemu gostu položil na krsto lep šopek.
Predstavniki univerze in raznih šolskih zavodov, zastopniki Slovenskega planinskega društva in pokojnikovi stanovski tovariši so bili poleg množice drugih pogrebcev zbrani okrog krste, ko je pravoslavni pro-ta g. Budimir opravil zadušne molitve. Pevski zbor pravoslavne cerkve je krasno ubrano odpeval žalostinke. Ko so krsto prenesli h grobu, so se obredi ponovili in se močno dojmili vse množice. V imenu univerze se je nato poslovil od pokojnika prof. Petkovišek, ki je poudaril, da si je Rajko Justin s svojim lepim znanstvenim delom zagotovil trajen sloves v zgodovini naše znanosti. Po govoru je marsikateri prijatelj pristopil h grobu, da se s prgiščem zemlje poslovi od pokojnega ljubitelja prirode. Množica se je razšla pod moč-I ni m vtisom žalne slovesnosti.
Pogumen naraščaj v plezalnem tečaju
Kako se vzgajajo naši novi plezalci In reševalci
Vrata, 22. avgusta.
Zaradi širjenja plezalne alpinistike in njene povzdige na kvalitetno stopnjo je ministrstvo za telesno vzgojo povabilo 20 kolikor toliko izurjenih planincev in plezalcev v plezalni in reševalni tečaj. Namen tega tečaja je, izvežbati kader dobrih, zanesljivih plezalcev, izurjenih v vseh planinskih zadevah. Izvežbati je treba mlade ljudi, da bodo lahko vsak čas priskočili na pomoč ponesrečencem v stenah, jim nudili prvo pomoč in jih rešili iz neprijetnih in nevarnih položajev. Pravkar so morali prvič pomagati pri
spravljanju smrtno ponesrečenega Rajka Justina v Aleksandrov dom.
Vodstvo desetdnevnega tečaja, ki traja že od 15. avgusta je poverjeno Janku Kavčiču, referentu za planinarstvo v ministrstvu za telesno vzgoja Inštruktorji so sami odlični plezalci, reševalci in strokovnjaki v planinskih vprašanjih: Joža Cop, dr. Miha Potočnik, Vinko Modec, dr. Bogdan Brecelj in inž. France Avčin. V teoretičnem delu tečaja, ki traja v večernih urah, predavajo ti možje o prvi pomoči v nezgodah, o vremenu in orientaciji, o nevarnostih v gorah, o opremi al-
ljudje
pinista in o tovariški vzajemnosti. Praktični del tečaja — plezanje in reševanje — pa se vežba v severni triglavski steni. Slabo vreme je prisililo tečajnike, da se praktični del vrši na Malem Triglavu poleg Aljaževega doma. Tu se vadijo mladi plezalci v navezovanju, naramnem varovanju, spuščanju po vrvi, uporabi plezalnih vozlov in zank in v vztrajnosti pri uporabi Modčevega škripčevega vrb-nega potega, ki uspešno služi v zelo strmih in previsnih plateh. Za plezalne vaje v severni steni pa so izkoriščene zgodne jutrnje in dopoldanske ure. Po 6. ali 7. dnevu preplezajo tečajniki z inštruktorji vred severno steno v raznih smereh in se zberó pri Šestu na Kredarici pri edino dobri beli kavi s «kupčkom«. Na triglavskem ledeniku bodo še va.ie v hoji in varovanju na ledu ter v sekanju stopinj.
Tečajniki so večinoma Slovenci, po eden je iz Niša. s Sušaka in iz Zagreba. V Aljaževem domu imajo brezplačno stanovanje in hrano iz odlične Torkarjeve kuhinje. Potni stroški jim bodo povrnjeni. Po končanem tečaju ne bodo tečajniki polagali nobenih izpitov. Njihova dolžnost oddolžitve za ta tečaj bo. da s propagando širijo planinarstvo. zlasti pa plezanje. Tako bodo mnogi dosegli lepe prehode in grebene po nezavarovanih stezah v naših Alpah. S svojim znanjem bodo novi plezalci in reševalci na razpolago domovini, kadarkoli ji bodo potrebni.
Vstajenje mrtvih
pri Sv. Krištofu
Mnogo let je preteklo, odkar je legel zadnji Ljubljančan k počitku pri Svetem Krištofu. Nemoteno, skoraj že pozabljeni so počivali tam nekdanji meščani. Zdaj pa se je naenkrat vse izpremenilo: po grobovih so zaropotali krampi, strohneli in ne-strohneli mrliči morajo na dan. Delanji izkopavajo krste in po vsem pokopališču so raztresene kosti umrlih.
Na pokopališču Svetega ^ Krištofa bo zgrajeno novo semenišče. Njegovi temelji bodo počivali na grobovih. Veliko je teh grobov, iz katerih so se mrliči morali izseliti. Delavci se smejejo in zbijajo šale, ko vlačijo izpod zemlje lobanje in prepere-le kosti ter jih mečejo v skupno jamo. Ta jama je bivša grobnica, iz katere so dvignili krsto. Globoka jama je skoraj do polovice polna mrtvaških kosti.
Nad trideset krst so že izkopali. Po cele dneve leže polrazpadle krste pred staro kapelo in čakajo, da jih spustijo v skupni grob. Nov grob pa najdejo le večje kosti, dočim manjše pustijo ležati kar po tleh. med kamenjem, zemljo in razpadlo opeko. Ves tisti del pokopališča, kjer kopljejo temelje za novo semenišče, je poln takih kosti.
Tak način izkopavanja mrtvih je precej v nasprotju z ono globoko povezanostjo, spoštovanjem in skrbjo, ki jo tudi Slovenci, kakor vsi slovanski narodi čutijo do svojih umrlih
Mr. ph. Bogo Orožen se je za vedno poslovil
Ptuj, 22. avgusta.
Danes ob 14. uri se je za vedno poslovil od Ptuja mr. pharm. Bogo Orožen in nastopil svojo zadnjo pot v Kamnik, kjer so ga ob 18. uri položili v družinsko grobnico k večnemu počitku. Njegova ne-
nadna smrt je vse presunila, o tem je zlasti pričalo ganljivo slovo. V 8 dneh ga je stria pljučnica. Z nesebičnim delom si je pridobil nešteto prijateljev in znancev, zato so množice obsule njegovo rakev s cvetjem in venci in častna straža Sokolov ob katafalku ma je izkazala zadnjo čast za vse dobrote.
Pokojnik se je rodil pred 47 leti v Kočevju kot sin narodnjaka notarja Orožna. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, kjer pa je bil zaradi mladostne narodne navdušenosti izključen. Študije je nadaljeval na Sušaku, kjer se je le še okrepil pod Endlicherjevim vplivom. Farmoko-loške študije je dokončai v Gradcu in v Innsbrucku. Ob prevratu Je hitel v borbo za Koroško ter si priboril zlato svetinjo.
Bil je močno ranjen in tedanji kapetan Nedeljkovič ga je v poslednjih trenutkih rešil ujetništva. Kot magister je služil v raznih krajih. Leta 1922. se mu je kljub hudemu pritisku od strani nasprotnikov posrečilo, da si je v Ptuju ustanovil lastno lekarno Po enem letu samostojnega dela si je izbral za življenjsko družico mr. pharm. Nado Kolškovo iz ugledne notarjeve družine v Šoštanju. V Ptuju se je pokojnik brž začel uveljavljati v javnem delu Bil je med prvimi soustanovitelj ptujske Glasbene Matice, zanjo se ni ustrašil nobenih žrtev. Po zaslugi je bil leta 1930. odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. Seveda je bil tudi marljiv
član Sokola in vseh narodnih organizacij, ki jih je vedno podpiral. Da bi zmanjšal bedo haloškega kmeta, se je zelo zavzemal za sadjarsko in vinarsko družbo v Št. Vidu pri Ptuju. Bodril in učil je ta-mošnje kmete vzgajati žlahtno sadje. Tudi v svoji stanovski organizaciji je bil zelo delaven član
Pred kratkim si je zgradil na Majskem vrhu lep dom. da bi v njem nekoč preživel leta miru. Njegova prezgodnja smrt je zadela ves nacionalni Ptuj in okolico. Ko iskreno sočustvujemo z gospo Nado, želimo blagemu magistru Bogu lahak počitek pod Kamniškimi planinami.
Prva letalska tekma Male antante
Z našimi tekmovalci lahko pričakujemo lep uspeh
Ljubljana, 22. avgusta.
Aero klubi držav Male antante prirejajo prvo letalsko tekmovanje, ki je namenjeno le pilotom antantinih držav. Proga bo vodila le nad državami Male antante.
Krožna proga, ki jo morajo preiste ti tekmovalci, preden smejo končno še tekmovati v hitrostni tekmi na kratki progi (100 km), je dolga 3.664 km. Tekmovanje bo težko in bo zahtevalo od tekmovalcev mnogo napora in spretnosti. Namen tekmovanja je predvsem, da se zbližajo čim bolj športni letalci držav Male antante pri skupnem, smotrnem udejstvo-vanju. V resnici športni letalci držav Male antante doslej niso imeli prilike meriti svoje sile. Sedanje tekmovanje bo pokazalo, na kakšni višini je letalstvo v Romuniji in pri nas, med tem ko je že splošno znano, da češkoslovaški letalci spadajo v svetovno kategorijo.
Tekmovalci se morajo javiti v Pragi na letališču Ruzyne najpozneje 27. t. m. do 18. ure. Na tekmovanju bo naša država častno zastopana, žal pa ne bo mogel biti zastopan ljubljanski Aero klub s tremi letali domače konstrukcije, kakor so v začetku računali. Pojavile so se nenadne ovire, ki bi kmalu preprečile celò zastopstvo našega kluba na tekmi, ko bi pionirji športnega letalstva pri nas ne bili dovolj požrtvovalni. Ljubljano bo zastopal na tekmi dr. S. Rape. Tekmoval bo s svojim rdečim letalom angleške konstrukcije tipa Comper-Swift.
Najbolje bo zastopan beograjski AK, in sicer predvsem z letali domače konstrukcije, s tremi tipa SIM X in z enim, tipa SIM VTa. Dva tekmovalca bosta tekmovala z letaki poljiske [konstrukcije, a izdelanima v naši državi, tipa RWD 23. Med beograjsko ekipo bosta tekmovala znana letalca major Hinko Dragič (znan pod imenom Hauer) in kapetan B^ta*«0-vič. Zagreb bo zastopal šef letalskega centra »Aeroputa« Ivo Mrak z tetatam angleške konstrukcije Pas Moths.
Beograjska ekipa odleti ▼ Prago fe tri in sicer bo letela nad delom krožne proge, da se bo bolj seznanila z njo. de. Stan^ Rape žal nima toliko časa in bo te. tei šele v sredo v Beograd, kjer mn bo«*» pregledali letalo. On in Mrak bosta odletela v Prago v četrtek.
Tekmovanje ae začne 29. t. m. v Pragi, in sicer za obe kategorij letalcev fe* letal, ob 8.30. Prvi dan bodo tekmovali na. progi Piagai—Zhn (252 km). 30. t. m. bodo leteli na prog« ZHn—Užhorod (340 km* UZhorod—Khiž (252 fcrrf) in Kluž—Bukarešta (319) Tretji dan bodo lete® te Bukarešte v Beograd, od tam v Zagreb s povratkom v Beograd. 1. septembra bodo
dva prtaon» »♦onftwx® Ihfe anfani te na Bledo! Prva sHka nam kaže prihod lamanflh ministrov
nfjo g. dr. Mamila Krof te In Comnena Petresoa, ki jn Je na, Lescah sprejel peedsednik -«lade in ran. minister dr. Milan Stof»-dfmwló. Desna slika kaže zunanje mbristoB držav Male antante tn njihovo družbo po sprejetim prt Nj. Vis. kneza namestnik» a
preleteli najdaljši del proge, in sicer (S pristanki) —Beograd — Arad (166), Arad—Kluž (190), Kluž—Košice (304), Košice—Bratislava (305 km), Bratislava —-Brno (120) in Brno — Praga (200). Vendar tega dne še ne bodo pripeli vsi tekmovalci v Prago; letalci kategorij© A bodo namreč prenočili v noči od 1. do 2. septembra v Bratislavi ter bodo nadaljevali pot v Prago 2. septembra. Ko bo končano tekmovanje na krožni progi, bodo tekmovalci, ki xip bodo diskvalificirani morali tekmovati še na trikotu Praga — Rip — Toužetin (100 km) v hitrostni tekmi. Tekmovalci bodo kvalificirani ie, če bodo absolvirali po predpisih obe progi. Prav gotovo se bodo naši tekmovalci dobro izkazali in skrušali s požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in športno vnemo nadomestiti pomanjkljivosti gmotnega značaja.
Pogreb žrtve usodnega naključja
Ljubljana, 22. avgusta. Kako globoko se je tragična smrt dijaka Marjana Bolaffia dojmila Ljubljančanov, med katerimi je bil splošno znan po svoji družini kakor še zlasti po svojem lepem značaju, je ganljivo izpričal njegov pogreb. Krsto s truplom so v noči od sobote na nedeljo pripeljali z avtofurgonom iz Ptuja k Sv. Krištofu v Ljubljani Takoj ▼ prvih dopoldanskih urah je bila oblo-
žena z venci in cvetjem. Ob H. uri se je potem vršil pogreb na izraelitskem oddelku pokopališča pri Sv. Križu. Nesrečnega pokojnika je tam pričakovala velika množica prijateljev, znancev in tovarišev. Zlasti je tudi članstvo Ljubljanskega Sokola s starosto Kajzeljem na čelu v častnem številu izkazalo mlademu bratu poslednjo čast.
Pokojnikovi prijatelji so prenesli krsto do groba. Zadušne molitve sta opravila medicinca Memelstein m Falbi. Obredi so močno ganili vse prisotne, čeprav niso bili na željo skrušenih staršev izvršeni v poi nem obsegu. Ko je krsta že počivala v grobu, je medicinec Memelstein izpre-govoril nekaj lepih poslovilnih besed. V imenu sošolcev pa je dijak Boris Ban vrgel ▼ grob krasen šopek cvetja. Potrti so se razšli vsi pogrebci, iskreno deleč s starši žalost zaradi tragične usode mladega Maria.
Vcfflafte ?e bil nekde v družbi svojega nasprotnika PJrona. Med pogovorom, ki se je sukal samo okrog dolbrih jexfi in pijač, je Pfron zatrjeval, da je dokazano dejstva, da (tahovM ljudje radS dobro jedo. I tfTateo, taiste je bkos Voltaire, ho je ffc sBsai.	tovdf ti mnersf tabo dobro
1'Ma. ker betete H6 «addo aefc dubowttc
Domače vesti
♦	Zahteve železniških profesionistoy. Po-
nedeljsko > Jutro« je že poročalo o maribor* ski konferenci delegatov železniških pro-fesionistov in delavcev, ki so zastopali 35 tisoč prizadetih. Na zboru delegatov je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da v smislu sprejetih pravil izvrši vse priprave za ustanovitev samostojne in neodvisne strokovne organizacije. V tem odboru so: Ernest Ravnikar (Ljubljana), Franc Bre. zovšek (Ljubljana), Franc Karbun (Maribor) Anton Zalar (Ljubljana), Anton Kregl (Maribor) Leopold Brenčič (Maribor), Danilo Slomovic (Sarajevo), Mijotov Vesa (Kraljevo) in Mi jo Zagode (Sisak). Sprejeta resolucija vsebuje tudi naslednje: Čim preje naj se pristopi k definHivni redakciji pravilnika o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov ob sodelovanju strokovnega Udruženja delavcev državnih prometnih ustanov Avtomatično naj se prizna stalnost vsem onim delavcem, ki so že bili stalni po prejšnjih predpisih, ali pa ki so bili člani obstoječih provizijskih fondov. Zajamči naj se avtomatično napredovanje delavcev po službenih letih. Delavcem naj ee prazna pravica na dodatek za nočno delo in ods škodnino selitvenih stroškov. Ukine naj se sedanji akordni in premijski sistem. Vprašanje penzijskega fonda naj se reši s posebnim pravilnikom. Delavcem naj se prizna pravica .soodločanja pri tem fondu. Ob priliki regulacije naj se priznajo vsa leta sluz. be za pridobitev pravice na penzijo, kar je bilo priznano že s predvojnimi zakonskimi in službenimi pragmatismi. Ukinejo naj se brezplačni dopusti delavcev in naj se jim zajamči polna zaposlitev za vse delovne dni v mesecu. V bodoče naj se v praksi budže-tiranja odredijo posebni krediti za delav* ske plače, posebej zopet zase krediti za nabavo materiala '>"!"> 'a pridobitev prava na penzijo naj bi bila že z 10. oziroma 25. in 30. leti službe. Ukine naj se plačevanje prispevkov za dobo, za katsro so delavci svoje prispevke že plačali v smislu prejšnjih prispevkov.
*	Razpis službe občinskega zdravnika. Občina Trbovlje razpisuje na osnovi skle-oa občinskega odbora z dne 4. avgusta 1938 službeno mesto za strokovno glavno službo pragmatično mesto občinskega zdravnika v položaju uradniškega pripravnika. Šolska izobrazba: ista. ki je predpisana za dotično stroko v državni službi. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske ban-ske uprave Dravske banovine« z dne 29. julija 1937, štev. 477-61) je treba vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri trboveljski oočini.
Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josef o va« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.
_____Ogl reg S br H
*	Vozni red avtobusnih podjetij za zimsko sezono 1938/1939. Kr. banska uprava objavlja: Podjetja, ki vrše obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili in niso zimskih izprememb veznega reda že ugotovila v veljavnem, oblastveno odobrenem voznem redu, se pozivajo, da ugo-tove zimski vozni red in ga predlože v odobritev brezpogojno do konca tekočega meseca (avgusta). Zimski vozni redi avtobusnih podjetij stopijo hkrati z železniškimi v veljavo dne 2. oktobra 1938. Izrecno se opozarja, da se je pri sestavi voznih redov ozirati na vezni red železnice, poštnih avtobusov in tudi nedržavnih avtobusnih podjetij, zaradi česar jih je treba v primeru možne kolizijg ugotoviti sporazumno. Zimske izpremembe železniških voznih redov so razvidne s stenskih voznih redov na železniških postajah, izpremembe voznih redov poštnih avtobusov pa je možno zaznati pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
*	Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Ivanka Knificova, vdova po trgovcu in posestniku. Blaga gospa bo jutri ob pol 17. nastopila svojo zadnjo pot. Za njo žalujejo trije otroci: sinova Franjo, bančni ravnatelj v pokoju in Emil, podpolkovnik v pokoju ter naša ugledna pevska pedagoginja gospa prof. Zaneta Foedransper-gova. — V Krakovski ulici 17 v Ljubljani je umrl višji žel. kontrolor g. Franc Gnezda. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 15. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Marija Pokovčeva, soproga posestnika in mati edinke Mar-jance. Pogreb bo danes ob pol 17. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	K poročilu o požaru na Jezici, ki je bilo objavljeno 6. t m., smo prejeli naslednji popravek: Ni res, da je neka skupina gasilcev šla na bližnje gostilniško dvorišče žejo gasit, ko so ee tovariši in sosedje borili z ognjem, pač pa je res, da nihče izmed gasilcev ni zanemarjal svoje dolžnosti. Tudi to ni ree. da bi se bil ogenj brez pomoči sosedov lahko razrasel v požar, kakršen je bil pred 25 leti, ko je pos gorelo šes-tiim gospodarjem, pač pa je res, da ee je ogenj omejil na samo pogorišče zgolj po zaslugi združenih domačih in sosednjih gasilcev, med katerimi so bili seveda tudi sosedje pogorelca.
*	Kupujemo staro medenino, bron, baker, rink in staro železo po najvišjih dnevnih cenah. Ji'go-Lutz Ljubljana VII — šiška.
Poi stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
*	Petdesetletnica 18. letnika vojne akademije. Te dni bo v Beogradu skromna proslava 501etnice 18. letnika vojne akademije. To bo prav za prav piebetna spomin« ska slavnost, zakaj od onih mladih oficirjev. ki so pred petdesetimi leti zapustili vojno akademijo, eta zdaj živa samo še dva: upokojeni divizijski general Cveitko-vič in upokojeni podpolkovnik Karaulic. V nižjo vojno akademijo v Beogradu je leta 1885. vstopilo 30 mlademičev. A že po dveh mesecih ob izbruhu vojne z Bolgarijo, so bili vsi poslani na fronto kol navadni vojaki ter prideljeni polkovnim štabom. Ko je bila vojna končana se niso vsi vrnili v vojno akademijo. Nekaterim so vojni napori škodovali in zatekli so se pozneje v druge poklice. Med absolventi 18. letnika vojne akademije je bil tudi pokojni divi; zijski general Branko Jovanovič. ki je bil nekdaj vojni minister.
+ Smrt zaslužnega prosvetnega delavca. V Beogradu je umrl upokojeni gimnazijski ravnatelj in »rezervni podpolkovnik Vasa Banilovič, ki je bil po vsem Beogradu in tudi v mnogih drugih krajih znan in priljubljen pod imenom Cika Vasa. Rodil se je leta 1866. v Šabcu in je filozofske študije dovršil v Beogradu. Prva njegova profesorska služba je bila v Pirotu, služboval pa je tudi v Smederevu in Kruševcu. V vseh osvobodilnih vojnah se je kot rezervni oii« cir hrabro ud-ejstvoval in pod Jedremom je dobil tudi visoko bolgarsko odlikovanje. Po vojni je nastopil službo na prvi moški gimnaziji v Beogradu, leta 1920. pa je postal ravnatelj gimnazije v Novem Sadu. Iz Novega Sada je bil premeščen za gimnazijskega ravnatelja v Beograd. Za napredek srednjih šol v prestolnici si je pridobil velike zasluge, pomembno pa je bilo tudi nje» govo publicistično delovanje.
*	Zapadlost plačilnih nalogov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja p. n. delodajalce, da poravnajo plačilne naloge, ki so jim bili te dni do« stavljeni v zakonitem roku. Urad ne opominja k plačilu, tudi ne pošilja izvlečikov, ker mora svoje upravne stroške znižati. Likvidnost ura la mora biti brezpogojno varovana, zato se uvede prisilna izterjava, čim plačilni nalog ni poravnan v zakonitem toku. Ugovori proti predpisu ne odlagajo dolžnosti plačila.
*	Gradivo za zimske prospekte. Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru pris pravlja za letošnjo zimsko sezono izdajo splošnega zimskega prospekta za Slovenijo in posebnega zimskega prospekta za Pohorje. Oba prospekta bosta bogato ilustrirana. Ker so dobri posnetki prvi pogoj za propagandni učinek prospektov, prosi Tujskoprometna zveza v Mariboru vse fotoama. terje. da ji stavijo na razpolago uspele zimske posnetke s področja bivše mariborske oblasti. V poštev pridejo učinkoviti motivi posameznih naših zimskosportnih predelov, posnetki posameznih zimskosportnih posto* jank. športni posnetki, razni detajli itd. Posnetki naj se oddajo na naslov Tuiskopro-rnetne zveze >Putni!ka«, Maribor, Trg Svobode — Grad, ki bo odgovarjajoče gradivo prevzela proti primerni odškodnini. Rok za vlaganje posnetkov je do konca avgusta.
osvežuje telo, prepreči ne-
________~ ugodno izhla-
l'RimtiEi pevanje kože
issai
*	Požar v Stražišču. V nedeljo zvečer je gorel v Stražišču kozolec posestnika Rozmana. Na vrtu sosednje gostilne je bila takrat veselica kranjskega športnega kluba. Okrog pol 11. zvečer je goste na veseličnem prostoru preplašil žaT plamenov, ki je osvetlil ves prostor. Takoj so vsi pohiteli na po« moč in v kratkem času se jim je posrečilo ogenj omejiti. Goreti je začelo v onem delu kozolca, kjer je spravljen oves. Z Jzseka-njem tramov in strehe se je posrečilo rešiti drugo polovico kozolca, dočim je prva z ovsem vred zgorela. K sreči je vlekel veter v nasprotno stran in je bila tako odvr-njena velika nevarnost od ostalih kozolcev v neposredni bližini. Ker so posestniku Rozmanu v zadnjih letih že trikrat pogoreli kozolci, domnevajo, da je požar povzročila zločinska roka.
*	Serpentine na Lovčenu bodo razširjene. Med najzanimivejše turistične objekte v naši državi spadajo gotovo serpentine na Lovčenu, s katerih se odpira veličastna panorama Boke in morja. Teh serpentin je 24 in, ko se z avtomobilom iz Kotora v pol uri prevozi vse, se že doseže 1.000 metrov nadmorske višine. Lovčenske serpentine so gradili pred 65 leti, ko še nihče ni mislil, da bi mogla biti na cesti še kaka druga vozila razen tovornih vozov in fijakerjev. Graditelji teh drznih serpentin niso mogli misliti, da bo neka i desetletij pozneje drvelo po tej cesti veliko število avtomobilov vseh svetovnih tvrd'k in da bodo^vsak dan množice turistov iz vsega sveta uživale veličastne razglede s te, v lovčen«ki kamen vsekane ceste. Graditelj in projektant. lov_ eenskih serpentin je bil Črnogorec Mašo Vrbica, ki ni imel posebnih šol, a je vendarle dovršil delo, kakršnega ee takrat ne bi bili lotili najpodjtetnefši graditelji. Se bolj pomembno je tdlo delo tega moža zaradi tega ker je bilo zasnovano in izvedeno v času. ko je uživalo v črni gori najvišjo čast »svetlo orožje« in ko še tako potrebna težaška dela niso imela prave veljave. Zavoji lovčemskih serpentin so za današnji promet postali pretesni in zaradi tega jih zdaj razširjajo.
*	Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Koni grešni trg 2-II. (prostori Dopisne trgovske šole) se vrši dnevno med običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti eo interesentom brezplačno na razpolago.
ŽREBANJE 5. RAZREDA 36. KOLA
DNE 18. AVGUSTA 1938.
Din 3.000.— št.: 95798
Din 1.000.— št.: 5804, 5868, 10852, 10897, 15769, 33021, 33023, 33050, 62087, 95727,
95785, 95786,
DNE 19. AVGUSTA 1938.
Din 1.000.— št.: 5846, 5889, 10866, 10873, 15702, 15710*, 22519, 22523, 22551, 22559, 33010, 33058, 46154, 46162, 53001, 53041, 53050, 62007, 62027, 62044, 62031, 62068, 75665, 95750, 95774,
DNE 20. AVGUSTA 1938.
Din 1.000.— St.: 5838, 15749, 22546, 24819, 46166, 53017, 53019, 59685, 6205C
ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 6.
♦ Razstava pso? na ljubljanskem relesej; mu 1. in 2. septembra. Opozarjamo ponovno, da se v dneh 1. in 2. septembra vrši IV. državna razstava psov vseh pasem. Iz ùose-
;--njih prijav je razvidno, da bodo topot razstavljeni psi, ki jih še na_ nobeni ljubljanski raastavi niemo videli. Na pr. bo razen psa. ki je bil 25krat odlikovan razstavljen tudi domač pes, ki je dosegel med« narodni šampionat v lepoti. Prijave sprejemajo najkasneje do četrtka 25. t. m. pri Jugoelovenskem kinološkem savezu v Ljubljani I., Cesta v Rožno dolino 36., telefon 23-55.
+ Redno vpisovanje v trgovsko ufilisre »Christofov učni zavod«, Ljubljana Domo, branska cesta 15. je vsak dan dopoldne. Zavod je priznan od kr. banske uprave in ministrstva trgovine in industrije ter organiziran kot redna enoletna trgovska šos la. Učence (_nke) pripravlja za vsakovrstno pisarniško službo. Tudi veljajo izpričevala kot dokaz dovršene vajeniške dobe in eno leto in pol pomočniške prakse, zato se lahko otvori lastno trgovsko podjetje ob zadostitvi ostalih zakonskih predpisov. Zavod je največji in najmoderneje opremljen te vrete- Vse informacije, šolsika izvestja in poročila s slikami da:e ravnateljstvo brezplačno pismeno ali osebno.
Iz Lfti&lfaite
u— Vsem društvom in organizacijam v Ljubljani. Mestno poglavarstvo v Ljubljani sklicuje sestanek glede proslave rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II. dne 6. septembra. Sestanek bo v petek 26. t. m. ob 10. v veliki magietratni dvorani. Mestno po« glavarstvo vabi s tem zastopnike vseh na-rodr.io prosvetnih, bojevniških, telesno-vzgojnih m gasilskih društev, da se važnega sestanka zanesljivo udeleže. Posebna vaoila n-^ bodo razposlana.
Smeli podvigi mednarodne špijonaže v napetem velefilmu
VOJNA ŠPIJONOV
R^née Saint-Cyr — PREMIERA iKino Matica ob 16., 19.15 in 21.15 uri&B
u— Slovenska scena mladih proslavi kraljev rojstni dan. Pred dnevi se je odločila dramska skupina SSM na pobudo upravnika Prosena, da proslavi kraljev rojstni dan z akademijo in sicer na predvečer, dne 5. septembra ob 21. uri v dvorani bežigrajske narodne šole, ki slovi po izredni akustiki. Na akademiji, ki bo hkratu uvod v novo gledališko sezono, nastopi celotni ansambl skupine v simbolični sliki osvobojenja in uedinjenja. Za koncertni del sporeda je uprava med drugimi povabila operna pevca gdč. Valči Heyba-lovo in tenorista Jeana Francia, s katerima bo akademija na privlačnosti mnogo pridobila. Nastopil bo še simpatični bežigrajski pevski zbor, ki se ie že večkrat uspešno uveljavil na koncertih in ga lahko danes štejemo med najboljše zbore v Ljubljani. Dalje bo nastopil mojstrski virtuoz na kitari Stanko Prek. ki je pokazal svoj izredni glasbeni talent že na različnih koncertnih nastopih. Frelihov balet »Oj Doberdob« bo izvajan prvič v Ljubljani v avtorjevi izvedbi. Prodoren uspeh je žel g. Frelih že na baletnih nastopih v Trbovljah in v Murski Soboti. Skrbno in kvalitetno sestavljeni spored nam je porok za umetniški užitek akademije. Zato naj ne bo Bežigrajca ali Šiškarja, ki bi zamudil ta redki kulturni dogodek v severnem delu Ljubljane.
nmmmmammaBmmmmmmamBBmmmm
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, TELEFON 41-79
Senzacijonalni film
Ljudje brez milost!
predvajamo v torek, sredo in četrtek ob pol 9. uri
Dopolnilni program: Paramountov zvočni tednik in barvana šaloigra. SOKOLI! Posečajte in podpirajte Sokolski kino!
Prihodnji spored:
MUHASTA NEVESTA
u— Dar CMD. G. Leopold Smrkol, zoto_ tehnik je podaril Ciril Metodovi družbi, moški 'podružnici v èiSki 100 din. Lepa hva. .al
u_ Trgovsko učilišče «n stenografski institut Robida Ljubljana, Trnovska uL
15 je odobren po zakonu o srednjih trgovinskih šolah in vpisuje vsak dan v lastnem, nalašč v te svi he moderno preurejenem poslopju v Trnovski ulici 15.
u— Tragedija nezvestobe in ljubosumnosti se je odigrala v nedeljo v Radečah. Žagar Rudolf Burja iz Škofje Reže je sumil, da vzdržuje njegova 271etna žena Terezija stike s 231etnim progovnim delavcem Francem Tomažem iz Zagorja. V nedeljo je obema sledil v Radeče, kjer ju je zalotil pri sestanku in je z obema obračunal z nožem. Franc Tomaž je dobil štiri vbode v hrbet, žena Terezija pa dva vboda tik nad srce in je poškodovana tudi po glavi. S polnočnim brzovlakom so oba močno krvaveča pripeljali v Ljubljano, kjer so ju na kolodvoru že čakali reševalci in ju jedrno prepeljali v bolnišnico. Sinoči je bilo stanje Terezije še vedno smrtno nevarno, medtem ko si je Tomaž opomogel.
za vlaganje sočivja znamke »Mačet«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo s o č i v j e neomejeno trajno drži — Prodaja samo Drogerija KANC. židovska ul. in Nebotičnik; Maribor. Gosposka 33.
u— Vpisovanje v mestne strokovno nadaljevalne Sole bo 28., 29., 30. in 31. t. m. v ljudsko-šolskih poslopjih, kjer so te šole nastanjene in sicer: strokovno nadaljevalna šola za mehan. tehnične obrti v šoli na Ledini, splošno obrtna nadaljevalna
šola na Vrtači, strokovna nadaljevalna šola za umetne in meške oblačilne obrti na Prulah, ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti pri sv. Jakctou, strokovna nadaljevalna šola
za stavbne obrti na Grabnu. Natančnejši podatki vpisovanja so razvidni na šolski deski. Službodavec je dolžan, da svoje šoloobvezne vajence sam privede v šolo in
izpolni prijavni list za vpis ter predloži krstni list, izpričevalo o poslednjem šolanju, pogodbo o dnevu vstopa na delo in zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti vajenca. Letna šolnina znaša 180 din. Ob vpisu je treba plačati prvi obrok šdnine
v znesku 20 din šolsko oblastvo opozarja vse službodavce ,da bodo oni, ki svojih vajencev ne bodo vpisali v šolo, prijavljeni pristojnemu upravnemu oblastvu zaradi prestopka zoper predpise zakona o obrti.
u— Posojanje rastlin iz mestne vrtnarije. Ker se prošnje za posojilo rastlin iz mestne vrtnarije zelo množe, opozarjamo na predpise pravilnika glede tega posojanja, ki prepoveduje posojanje rastlin sploh, izjeme pa dovoljuje samo za prireditve državnih in samoupravnih uradov ter karitativnih društev v karitativne ra-mene. Tudi za te izjemne primere je potrebna kolkovana in utemeljena prošnja, ki ji je treba priložiti pravila v dokaz namena društva. Ce društvo samo ne prepelje rastlin na prireditveni prostor in nazaj v mestno vrtnarijo, je treba v mestni blagajni založiti 100 din kavcije za stroške prevoza, ki se obračunajo z društvom po prireditvi.
Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske v Poljanah nad Škofjo Loko. Kolonist? iz Poljam se vrnejo v Ljubljano v sredo 24. t, m. in sicer v dveh skupinah: oni. ki so 6e odpeljali v kolonijo s prvim avtom, prispejo dopoldne ob četrt na 11.. ostali pa ob četrt na 15. Starte kolonistov vabi mestno poglavarstvo, da pridejo k sprejema svojih otrok prerd Mestni dom.
u— Izgubila se je pozlačena za.pest.na ura na poti od Šelenbirrgove ulice do Emon-ske ceste. PoSten najditelj naj jo odda oro» ti nagradi v redakciji >Jutra*
u— Afera ravnatelja Slovenske banke Mi. ra .Tankoieta zavzema od dne do dne večji obseg. Poleg onih strank, ki so že vse zadnje tedne ablegale Slovensko tanko na Krekovem trgu in sprožile aretacijo in preiskavo, se zdaj prijavljajo nove stranke, ki so Jan« koletu zaupale vložne knjižice z visokimi vsotami, prejemale pa so znatno nižja posojila in zdaj ni ne knjižic ne denarja. Članek ki smo ga objavili v nedeljo v sJu-tru«, je zbudil veliko pozornost in včeraj ! je sledilo mnogo novih prijav pri policiji kakor tudi na sodišču. Preiskava bo dolgotrajna. sai se je že doslej nabralo na kupe prijav.
IHIUJU fHJMMlWIJI,'l!liliW—mB—
I
KINO SLOGA — TEL. 27-30. Danes ob IG., 19.15 in 21.15 uri
Usodni dijamant
Iz Celia
Lep zgled podjetnosti
Tovarnar Josip Kir-biš v Celju praznuje danes 60-letnico. Po rodu je sin trdnega kmeta iz Jurjevca pri Ptuju. Ko se je v Ptuju izučil pekovske o-brti, se je izobraževal po svetu, a leta 1905. se je osamosvo-___ji/ v Celju v hiši nasproti Narodnemu domu. Kot moderen obrtnik je postal dobavitelj garnizij in raznih javnih ustanov. Zaslovel je kot izvoznik deželnih pridelkov in kot tovarnar kvasa, slada in kanditov. Zdaj snuje tudi tovarno kisa. Z izredno podjetnostjo je ustvaril vrsto dobrih obratov, v katerih so zaposleni predvsem domačini. Zal tudi njemu niso bile prihranjene bridkosti. Umrla mu je blaga soproga Roza, s katero je skrbno vzgojil hčerko go. Vilmo in gdčno Elzo. ki sta izvežbani v očetovi obrti in mu zvesto stojita ob strani. Podjetnemu možu želimo trdnega zdravja in še mnogo uspehov!
★
e— Sokolske župne tekme v lahki atletiki. Sokolska župa Celje bo priredila v nedeljo 28. t. m. dopoldne na celjski Glaziji svoje letošnje župne tekme v lahki atletiki za članstvo in naraščaj. Tekme so obenem izbirne za sestavo medžupne reprezentance za medžupne tekme, ki bodo 6 septembra v Zagrebu.
e— Umrla je v nedeljo na Polulah 32 pri Celju v starosti 72 let vdova po nad-oficialu ga. Frančiška Semlakova.
""""*"*"* KINO UNION.
»V OBLASTI UPORNIKOV«.
e— Dva huda karambola. V noči od nedelje na ponedeljek okrog tričetrt na eno se je peljal elektrotehnik Ludvik Jelen s Polzele z osebnim avtomobilom znamke »Opel« iz Celja po državni cesti proti Pe-trovčam. Ko je prispel do Vrzelakove gostilne na Krekovi cesti, je zavil z gostilniškega dvorišča na Krekovo cesto s kolesom delavec Jakob Golež, stanujoč na Dečkovi cesti. Vozili sta trčili drogo v drugo pri čemer se je Gole?ovo kolo zdrobilo in se je poškodoval tudi sprednji del avtomobila. Golež je odletel 4 do 5 metrov daleč in obležal nezavesten. Dobil je težke notranje poškodbe. Goleža so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Včeraj opoldne je vozil tovorni avtomobil celjskega stavbnega podjetja F. Nerad, ki ga je šofiral šofer Krajnc, po Ipavčevi ulici proti Lavi. Ko je prispel do glavnega vhoda v bolnišnico, je privozil z dvorišča bolnišnice trgovski zastopnik Stanko Stupica iz Šmarja pri Jelšah z osebnim avtomobilom. Pred glavnim vhodom v bolnišnico je prišlo do karambola. Tovorni avtomobil se je le neznatno poškodoval, dočim sta se na osebnem avtomobilu zlomila levi blatnik in reflektor, poškodovan pa je tudi hladilnik Skoda ?naša okrog 2000 din. Krajnc in Stupica sta ostala k sreči nepoškodovana.
e— Neznan mrtvec v Savinji. V nedeljo popoldne so potegnili iz Savinje v Debru pri Laškem truplo neznanega, slabo oblečenega moškega srednjih let. Truplo so prepeljali na pokopališče v Laškem. Identitete neznanca še niso ugotovili. Očividno gre za nesrečo ali pa za samomor.
Obiščite
Ilirije!
Stalno topla ln kristalnočista voda! Sodoben
komfort! ViSek higtjene! POZOR! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni!
«
»ce>>JUTBA
V ITALIJI
aHIMWMìiWillliit!-!""'"'-........... .. .. ■» ......
„....jiüiiüuiiaiiiü^iüiiüii,;:,..!:;;!:»^»
zlasti one iz Julijske Benečije, ki bi rad» dobivali »Jutro«, dostavljeno po pošti na dom, opozarjamo, da naj »Jutro« naročijo pri našem zastopniku
GIOVANNI PAROVEL,
TRIESTE 9, CASELLA POSTALE N. 593, VIA F. DENZA N. 3.
Naročnina za en mesec znaša Lit 16, ki jo naročniki lahko plačajo osebno pri našem zastopstvu, ali pa naj jo nakažejo po poštni položnici (Servizio dei Conti Correnti Postali N. n-1649, Giovanni Parovel, Trieste).
Na hrbtni strani pripomnite, da je nakazilo namenjeno za naročnino »Jutra«.
niHi^^^)^'^ .^«-»-jrtä^i
..................v,.,.. ,r111oi.rli....l..Ml.l,..;l.11.rMl..M.tM»IMII.t1tni.|lll1MI!IU!»!:lItMnilUIIMt1inilI|j|j(J]|J^j|||Jj|r TJj|||{|
iz

ribata
a — Odmevi volitev v odbor Nabavljal-ne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru
so bili včeraj dopoldne pred mariborskim sreskim sodiščem. Funkcionarja omenjene zadruge gg. Anton Reher in Andrej Fili-pič sta namreč tožila nekega učitelja iz: Maribora, da ju je oklevetal ter razširil neresnične vesti. Pri razpravi je toženi učitelj obžaloval in preklical neosnovane žaljivke ter je prišlo med tožiteljema in toženim učiteljem do poravnave, v smislu katere se je toženi učitelj obvezal plačati do 1. decembra v prid »Učiteljskemu domu« v Mariboru 200 din ter odvetniške* stroške v znesku 600 din.
a — V tajni razpravi je bil obsojen na leto dni nadzorstva neki 171etnik od Sv. Treh kraljev v Slovenskih goricah, ker je dne 15. februarja v Porčiču ob priliki pre-šanja olja ustrelil iz malomarnosti z neko staro pištolo, napolnjeno s šibrami. pos. Ivana Vrbnjaka v trebuh, ki je podlegel poškodbam v bolnišnici.
ZOBOZDRAVNICA med dent. et phiJ.
dr. BOSIL JKA KRAJNOVIČ
se je PRESELILA z Glavnega trga 23 V KOPALIŠKO UL. 4 in zopet redno
ordinira od 9.—12. in od 15.—18. ure.
a— Kolesarske zadeve. Mariborska policija je imela v nedeljo mnogo prijav zaradi kolesarjev, zlasti ob obeh križiščih ob državnem mostu. Novo urejeni Glavni trg pogreša namreč pravilne ureditve pešcev in vozil, zlasti ob opoldanskih in večernih urah. Ob enosmernem prometu je namreč nevarnost za pešce velika in morajo neprimerno dolgo čakati, da gredo vozila mimo.
a— O nenadni smrti otročička na Fali je dognala sodna komisija, v kateri so bili prvi državni tožilec dr. Zorjan, sodni zdravnik dr. Zorjan in preiskovalni sodnik dr. Rebula, da gre za tri mesece starega Avguština Magerla. sina Ivane Magerlo-ve, ki je bil v oskrbi pri I. Gradišnikovi. Otrok je umrl zaradi zadušenja. Drobovje in možgane so poslali fiziološkemu institutu v Ljubljano, ker je podan sum. da se je otročiček zadušil zaradi tega, ker je zavžil preveč maka.
a— Slinavka se je pojavila že v Bohovi, kjer so morali v tamošnjih hlevih poklati svinje in krave. Oblast je takoj ukrenila vse potrebno, da se prepreči širjenje te nalezljive bolezni, ki povzroča našim kmetovalcem toliko škode Radi tega se je moral živinski sejem odpovedati. Pravijo, da je bila slinavka prenesena iz Varaždina.
a — Žrtev napadalčeve zmote. Ko se je v nedeljo zvečer vračal domov 241etni vi-ničar Franc Črnčec iz Kozjaka. je navalil nanj iz zasede neki viničar in ga zabodel v levo prsno stran. Ko je napadalec spoznal, da ni obračunal s svojim pravim sovražnikom, ie pobegnil.
a— Povožena. Zasebnica Ema Vidičeva, ki je hotela na Kralja Petra trgu preko cestišča, je prišla po nesrečnem naključju pod kolo Franca Križerja iz Tezna. Kolesar in povoženka sta treščila na cestišče, k sreči pa sta oba izvzemši manjše odrgnine odnesla zdravo kožo.
Pri bedni družini v divp samoti
Zagorje, 22. avgusta.
Dopis o bednem življenju Ključevškove družine, ki je bil 13. t. m. objavljen v »Jutru« je nekatere močno pretresel. Med prvimi je g. Rudolf Ozvald, hotelir in posestnik v Žirovnici, nakazal denarno pomoč. V nedeljo dopoldne se je pri našem dopisniku zglasila gdčna. Kristina Cebularjeva, plačilna natakarica iz Ljubljane. Prinesla je mesa, slanine, riža, sladkorja, kavinih surogatov, bele in koruzne moke in štruce kruha. Po glavni poti je nekako še šla pot z mestnimi čevlji. Ko pa sva se vzpela v hrib po strmi in ozki kozji stezi, sva z veliko težavo menjaje nosila živila.
Premočena sva prišla do koče, kjer je pred hišo le dober meter ravnega sveta. Bila je res velika umetnost, da si je Klju-čevšek tu postavil kočo. Mož je imel opravka z drvmi, poleg njega sta stali dve majhni punčki. Sramežljivo so nas sprejeli. Mož, ki mu bereš bolezen na obrazu, kljub temu mora iskati zaslužka v železniškem kamnolomu v Renkah. Ganjena je družina sprejela podporo. V koči, ki je 3 metre široka in 4 metre dolga, stoji krušna peč vsa zakajena, borna postelja, miza in otroški voziček. To je vsa oprava 7članske družine. Najmanjši član družine je mirno ždel v vozičku. Vsem vidite, kako trpe pomanjkanje. Zena je odšla na Kum z dvema otrokoma nabirat borovnice. Ura je bila že 11., toda v peči je bila še tema. Večinoma jedo toplo le enkrat na dan. V tej samoti ne najdeš žive duše in precej daleč naokrog ni človeškega bivališča. Tu je samo skalovje in hude strmine. Tu je domovina divjadi, ne pa ljudi. Na žalost mora Ključevškova družina biti izjema. F. J.
Danes premiera! FELM V ČEŠKEM JEZIKU! FIlm o nepreglednih belih stepah,
SIRfRCIfF MArf ° očarljivih ruskih romancah, o ljubezni in mla-
11VWI doeti po romanu A. M. OSTROVSKEGA.
A. Velecky, O. Augusto va In H. Vltova
Danes ob 19.15 in 21.15 uri
KINO UNION — TEL. 22-21
PORT
Izidi na prvenstvu JLAS samo povprečni
Xajbolj so se uveljavila imena Pleteršek, Goršek, Despot, Kling, Baaer in še nekatera, bilo pa je med tekmovalci mnogo novih talentov.
Letošnje lahkoatletsiko državno prvenstvo je prvič obsegalo vse točke olimpijskega sporeda. Novi sta bili dve disciplini, zapreke oziroma steeple ches na 3000 m in hoja na 50 km. Prva panoga je bila sploh prvič v Jugoslaviji, kljub temu pa zmagovalčev čas ni bil novi državni rekord, ker je Krevs menda pred dvema letoma tekmoval v steeple chesu v Brnu in dos gel čas okoli 9:58, kije bil zabeležen kot novi rekord. Hojo smo že imeli na državnem prvenstvu .vendar le na progi 25 km. Tokrat je bila prilagodena olimpijski progi. Potreben je dolgotrajen trening, kajti tako naporno pot zmorejo le temeljito pripravljeni atleti. Ni čuda, da se je pri nas našel edini tekmovalec zanjo, maratonski tekač Belas.
V splošnem so bili doseženi rezultati povprečni. V tekih je bilo mnogo krivo slabo pripravljeno tekališče, kjer sta bili zlasti prva in šesta proga v obupnem stanju. Temu se je pridružila še neznosna sopara, ki jo je bil0 na dnu stadiona l-o-maj prenašati. Solnce je močno razgrelo peščene nasipe, zaradi česar so največ trpeli tekači. Na zeleni trati sredi stadiona je bilo znosne je, da pa kljub temu rezultati niso bili boljši, je vzrok slaba konkurenca. Mnogi tekmovalci so prispeli v Ljubljano na dan tekmovanja in je tudi to povzročilo, da niso bili v najboljši formi. Predvsem velja to za Novosadčane Vučeviča, ki je razen v troskoku, .skoraj popolnoma odpovedal v vseh drugih disciplinah. V metu krogle je na mitingih redno dosegal znamke blizu 14 m, v Ljubljani pa s; mu ni posrečil niti en met nad 13.30. še večja je bila razlika v metu diska, kier je dosegel celo za cela 2 m slabši rezultat kakor običajno. Najbolj je odpovedal pri skoku v daljino. On in Lazarevič sta bila edina, ki smo jima dajali nade za skok preko 7 m. Toda, dočim je Lazarevič dosegel vsaj 6.55 m, Vučeviču ni uspel niti skok preko 6 m! To je dokaz. da je bil premalo spočit, vožnja od Novega Sadä do Ljubljane je pač dolga. Tako je bil simpatični narednik eno največjih razočaranj letošnjega prvenstva.
Edini rekord je dosegel Pleteršek na 400 m. čas 49.9 je izvrsten, po olimpijski tabeli pa ima kljub temu prednost Gor-škov rezultat na 800 m 1:56.3, ki ga je dosegel o priliki dvoboja z Julijsko krajino. Res dolgo j,j trajalo preden je padel Jamnickega rekord 50.8, dosežen že 1. 1932! Na najdaljši sprinterski progi nam je pač manjkalo specialistov in je Pleteršek eden redkih atletov, ki so zmožni še boljšega časa. Velik talent je tudi Hajdu-kovec Despot. Njega bi moral dobiti v roke dober trener, pa bi tudi on prav kmalu kot drugi Jugosloven tekel pod 50. Vsekako bi kazalo, da bi savez dal našim najbolj nadarjenim tekmovalcem priliko nastopiti v inozemstvu, kjer bi zaradi močnejš- konkurence lahko pokazali več kakor doma. Denarne prilike klubov so nam dovolj znane, da bi mogli to zahtevati od njih in zato menimo, da je to naloga saveza, če mu je kaj za napredek.
Goršek je nedvomno najboljši srednje-progaš. kar jih je doslej dala naša lahka atletika. Kljub slabi progi in ne da bi bil prisiljen k borbi, je dosegel 1:58.7. Rezultat govori sam. Goršek ima zadnjih 120 m izreden finiš, ki ga celo stopnjuje 50 m pred ciljem, že tako dolgi korak še bolj podaljša in j.? skoraj nerazumljivo, da se mu so tekmoval ci, kljub vsem naporom, ne morejo niti malo približati, temveč celo vidno zaostajajo. Goršek je vsekako močnejši na 800 m kakor na 1500 m. Letos se nikakor ne more približati svojemu rekordu 4:02. čemur bo menda precej vzrok pomanjkljiva konkurenca. Računali smo. da ga bo Flas prisilil v najostrejž0 borbo, toda tudi Haš-kovec ni bil, z ostalimi vred, kos Gorško-vemu finišu.
Na sprinterskih progah je prevladoval Kling. Beograjčan ima izreden finiš, ki mu je na 100 in 200 m pripomogel do sL gurne zmage. Prepričam smo, da bo morda prvi, ki se bo na eni teh prog vpisal
GLAVNA ROLEKTUR\ DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A.
REIN IN OHUG Zagreb,
GAJEVA 8.	ELICA 15.
obvešča neobvezno:
V V razredu 36 kola IržHvne ra7TP!«1nr loterije so bili dne 22. avgusta izžrebani naslednji dobitki; Din 100.000.— št. 7336 Din 80.000.— št. 84304 Din 60.000.— št. 45759 Din 40.000.— št, 1509 15379 Din 35.000.— št. 49260 Din 20.000.— št. 19063 47596 675168 Din 15.000.— št. 76431 Din 12.000.— št. 5641 36338 51587 9755 Din 10.000.— št. 41589 45219 48225 57829 65897 po Din 8.000.— 5590 15412 20687 23568 39359 53838 60415 61221 62438 73668 74435 87728 93560
po Din 6.000.— 21288 36119 38452 41083 54518 55979 56421 85470
po Din 5.000.— 2623 6022 12505 16642 52465 53647 60333 64807 71302 95406
po Din 8.000.—— 3319 17118 21553 22396 25448 25571 27007 31459 37298 53165 72947 73872 74741 93552 95221
Razen tega je bilo izžrebanih še 1300 dobitkov à Din 1.000.—.
Popolno uradno listo dobitkov, Izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, po-fclìemo vsakomur na zahtevo.
Prihodnje žrebanje bo dne 26. t. m
v rekordno tablico. Velik talent je tudi Stevanovič. Ko si bo e čestimi nastopi pridobil potrebno rutino, bo na 100 m še boljši od Klinga, kajti zanj .govori vrhu tega še mladost —saj mu je komaj 17 let. Bauer spada že v staro gardo, da pa navzlic temu zadaja še zmerom dosti posla novi generaciji, priča o njegovi nezlomljivi borbenosti in energiji. Takih atletov bi morali imeti v Jugoslaviji več — vzori zmerom najdejo posnemalce. Tudi Bauerjeva skromnost bi lahko marsikomu od mlajših služila za vzor.
Nekaj dobrega pa je kljub razmeroma slabim rezultatom le prineslo letošnje prvenstvo. Pokazali so se nadebudni talenti. Tu naj zlasti omenimo Rupauerja iz Pančeva, ki s? bo med našimi skakači v daljino prav kmalu potisnil v ospredje. Je izredno siguren in so prav vsi njegovi skoki znašali okoli 650 cm, z malenkostnim prestopom je celo dosegel 670. Prav dober je tudi Lenert (BSK), zmagovalec s 664 cm Kot edini je imel pri-lično višino in mu manjka le še večja hitrost, pa bo kmalu padla 7 metrska znamka. Lazarevič (Jugoslavija) nikakor ni mogel priti točno na odskočno desko. Zmerom mu j? manjkalo 10 in celo več centimetrov. Da je navzlic temu skočil pri šestih poizkusih štirikrat preko 6.50 m, priča o njegovi nadarjenosti za to panogo. žal ima prenizek skok, na kar bd ga moral trener opozoriti. V splošnem pa so Beograjčani popolnoma prevladovali v tej disciplini in so zasedli vseh prvih 6 mest. Ljubljana že nekaj časa nima nobenega dobrega skakača.
Sploh so skoki pokazali več talentov, dočim o drugih disciplinah tega skoraj ne moremo trditi, zlasti ne o metih, ki so bili najslabša točka prvenstva. V troskoku je bil razen Vučeviča prav dober tudi Jovičevič. Pri skoku v višino se je menda prvič v Jugoslaviji primerilo, da je kar 7 skakačev že pri prvem poizkusu preskočilo 170 m. To je vsekako lep napredek!
Balkaniada je pred vrati. Vodje klubov so imeli te dni priliko videti napake svojih varovancev, še je čas, da jih popravijo. Treba pa bo napeti vse sile, da nas ne bodo prehiteli Rumuni, kajti, po sedanjem prvenstvu sodeč, bo Grčija ponovno prvak balkanskih narodov.
M. P.
★
Concordia fe užaljena • • •
V zvezi s čudnim postopanjem HŠK Concordije iz Zagreba, ki je tik pred pri-četkom preklicala vse svoje prijave za lahkoatletsko državno prvenstvo posameznikov, je bilo večkrat omenjeno tudi ime mladega in odličnega slovenskega atleta Kotnika, ki starta trenutno za omenjeni zagrebški klub.
Zaradi njega, tako smo izvedeli od ljubljanske Ilirije, je Concordija prijavila Ilirijo JLAS, češ da ga je ljubljanski klub snubil za vstop v njegove vrste. Savez je zaradi te prijave uvedel postopek proti Iliriji, na čigar izid je treba še počakati. Dotlej pa je Ilirija poslala JLAS informativno pismo, v katerem odklanja Concor-dijine očitke kot neutemeljene in ugotavlja obenem, da je Kotnik izšel iz njenih vrst ter ga je baš Concordija z raznimi obljubami izvabila v Zagreb. Ilirija je glede vsega tega dozdaj molčala, jasno pa je, da so nekdanji klubski tovariši Ilirije s Kotnikom ostali v stikih in gotovo z njim ustno in pismeno razpravljali o njegovem povratku v edini matični klub Ilirijo, kar bi v ostalem tudi najbolj ustrezalo sedanjim Kotnikovim željam. Za to pa klub in njegovo vodstvo ne zadene nobena odgovornost.
Tako se je Concordija tudi v tem primeru postavila v pozo užaljenega, čeprav že teh nekaj ugotovitev kaže, da nima za to niti najmanjšega povoda. »Primite tatu ...!«
Spor v plavalni
sekciji SK Ilirije
Ali bo Ilirija sploh še nastopala dalje v tekmah za Jadranski pokal?
V plavalni sekciji SK Ilirije, ki si je lani posebno v tekmah za Jadranski pokal pridobila velik ugled med plavalnimi klubi v naši državi, letos že od vsega začetka sezone nekaj ni bilo v redu. Klubovo vodstvo je s skrbjo spremljalo pojave nediscipline in pomanjkanje športne zavednosti med starejšimi aktivnimi plavalci in je moralo nekajkrat energično posredovati v prilog sekciiskega načelstva in športnega uč^telja-trenerja.
Dogodki so pokazali, da sta red in disciplina v sekciji spet zavladala samo navidezno, kajti del plavalcev je 10. t. m. načelstvu sekcije odn. upravnemu odboru predložil spomenico, ki med drugim vsebuje tudi grožnjo, da podpisniki spomenice (11 plavalcev) ne bodo nastopali za klub. če spomenica ne bo v celoti sprejeta. Upravni odbor je že samo zaradi te grožnje vse zahteve zavrnil in stavil plavalcem kratek rok, da se spet javijo na redno športno delo, ker bo sicer klubovo vodstvo seglo po najradikalnejših sredstvih. Obenem je upravni odbor razpustil sekcijsko načelstvo, sestavljeno deloma tudi iz aktivnih plavalcev in poveril celotno vodstvo sekcije dosedanjemu načelniku g. ing. Fincu in delegatu upravn. odbora v sekciji g. ing. Medvedu. Odbor je v pozivu vsemu članstvu sekcije še enkrat apeliral na njegovo razsodnost ln klubsko zavednost.
Ker do zadnjih dni ta poziv upravnega odbora še ni imel popolnega uspeha in se bo morala sekcija po razvoju dogodkov odreči sodelovanju številnih najboljših aktivnih članov, je zaradi bližnjih tekem za Jadranski pokal (prva bi morala biti že v nedeljo 28. L m. z Viktorijo v Ljubljani) storila še drug korak, ki daleč presega pomen notranjega spora v klubu. Klub je razposlal vsem ostalim štirim udeležencem italijansko-jugoslovenskega tekmovanja v plavanju, skokih in waterpolu — Viktoriji, Jadranu, Triestini in Fiumani — kratka obvestila o tej nesportni aferi v lastnih vrstah. Ilirija predlaga v teh pismih hkrati, naj bi jo — glede na to, da bi nastop njenih juniorskih plavalcev lahko škodoval propagandni, športni ln tudi finančni strani prireditve — razrešili ob-
veznosti nastopov v preostalih treh tekmah. Glede dokončne odločitve — če se spor morda le uredi — naj klubi čakajo brzojavnih obvestil do dveh dni pred terminom vsake tekme.
Toliko po informacijah pri khrbovem vodstvu! Na tem mestu ni prostora, da M se podrobno spuščali v presojo, kako so se Letos razvijali dogodki v plavalni sekciji SK Ilirije in kdo vse je morda še kriv, da so plavalci pogazili disciplino in odrekli pokorščino. Dejstv0 je, da so zdaj ubrali nasprotno pot, pri tem pa oškodovali ne samo športne interese svojega kluba na znotraj, temveč tudi njegovo športno prizadevanje na zunaj. Neodpust-Ijiv pa je njihov korak, če ga ne bodo priklicali, zaradi tega, ker bi tako, če bodo tekme za Jadranski pokal zaključene brez lanskega zmagovalca v njih, ne trpel smo klubov ugled, temveč ugled vsega jugoslovenskega plavalnega sporta. To je krivda, za katero bi jih morala pozvati na odgovor višja instanca kakor je društveni upravni odbor, to bi bdi nesportni čin, za katerega bi zaslužili eksempla-ričrto kazen.
Nekdo mora skrbeti za naš športni prestiž pred svetom, kajti sicer *> vsa prizadevanja zaman, da bi nas kdaj spoštovali med velikimi športnimi narodi. Brez reda in discipline pa v športu ni uspehov!
V nekaj vrstah
Poročilo ponedeljskega »Jutra« o zaključku juniorskega plavalnega prvenstva Jugoslavije v Novem Sadu, ki je bilo zaradi telefonskega prenosa deloma nepopolno, je treba izpopolniti še z naslednjimi podatki. V ženskih skokih je zmagala An-da Martin (Ilirija) s 25.52 pred Horvatovo (Galeb) s 14.24 točke. V moških skokih je bil zmagovalec Selan, naknadno pa je treba pravilno zabeležiti še tretje mesto Pavlička (Brdjanin) z 20.16, 4. mesto Pa-ternuša (Ilirija) z 19.30 in 5. mesto Vidmarja (Ilirija) z 19.20 točke. Točka 50 m prosto juniork se je končala z naslednjimi podrobnimi izidi: 1. Krmpotič (Viktorija) 32.3, 2. Fine Draguša (Ilirija) 34, 3. Radmanovič (V) 34.4, 4. Martin (Ilirija) 34.8, 5. Kalšič (V) 34.9, 6. Bartulica (Jug) 35.8. Končni vrstni red v plavanju je bil pravilno naslednji: Viktorija 290, 2. Jug 124, 3. Ilirija 101, 4. Sever 31, 5. Galeb 21, 6. in 7. Vojvodina in Dubrovniški PK 6.5 in 8. Brdjanin 3 točke. V waterpolu je postal jimiorski državni prvak Jug iz Dubrovnika, naslednja mesta pa so zavzeli Viktorija, Dubrovniški PK, Ilirija, Sever, SSU (Sombor) in Galeb.
Prvenstveno tabelo po tretjem kohl H-gaških tekem je treba glede razlike golov četrtoplasiranega Gradjanskega iz Zagreba popraviti na 10:4 (in ne 10:3 kakor je objavilo poned. »Jutro«).
Plavalni dvoboj med Ameriko in Evropo v Berlinu se je končal s tesno zmago (38:36) Američanov, čeprav so Evropci spravili 7 zmag, Amerika pa samo 5. Odločilni so bili izidi v prostem plavanju na 100 m.
Lahkoatletski podsavez (Službeno). Za taborenje reprezentantov v Beogradu so določeni: Račič, Poljšak, Pleteršek, Klinar, Skušek, Goršek, Nabernik, Pogačnik, Bru-čan, Krevs, žgur, Martini, Bratovž, Pere, ing. Stepišnik in Knez (Amater, Trbovlje) Odhod iz Ljubljane v sredo 24. t. m. ob 9.10 uri. Atleti naj sami kupijo vozovnice 3. razreda brzega vlaka Ljubljana—Beograd in turistični obrazec. S seboj naj prinesejo opremo; stroške potovanja bo krilo ministrstvo za telesno vzgojo. Drevi ob 19. obvezni sestanek vseh atletov v tajništvu podsaveza.
SK Ilirija. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20.30 v klubovem tajništvu. Zaradi važnega dnevnega reda je udeležba vseh odbornikov nujno potrebna. — Lah-koatletska sekcija ima redno sejo danes ob 18. v klubovem tajništvu, odborniki vsi in točno.
Plavalna sekcija SK Ilirije. — Danes
ob 18. bo sestanek seniorskih plavačev — tekmovalcev v klubskem tajništvu. Isto-tam bo ob 16. uri sestanek juniorske skupine, ki j,e nastopila v Novem Sadu.
2SK Hermes (Motosekcija). Drevi ob 20. nadaljevanje redne seje v restavraciji »šestica«. Ker bodo na dnevnem redu važne zadeve, in sicer udeležba na dirki v Zagrebu, vsi točno in sigurno. Tajnik L
Teniški turnir za prvenstvo Savinjske doline za prehodni pokal mestne občine celjske, ki ga brani Mitič, bo priredil SK Celje ob svoji 201etnici dne 7. in 8. septembra v mestnem parku v Celju. Nastopili bodo med drugimi tudi najmlajši »mušketir« Smerdu ter zastopniki ljubljanske Ilirije ter ISSK Maribora in Rapida iz Maribora, med njim dr. Bleiweis, Albaneže in Blanke. Za ta turnir vlada že sedaj živahno zanimanje.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Gospodarstvo
Slabljenje nemške marke napravlja skrbi tudi izvoznikom sadja
Porocah smo že, da je osnovni vzrok slabostim klirinške marke naglo naraščanje naših klirinških terjatev v Nemčiji, ki so se v treh tednih do srede avgusta več kakor podvojile. Tudi ves pretekli teden je klirinška marka nazadovala in se je trgovala ob koncu preteklega tedna v Ljubljani po 14.20. Včeraj je bila klirinška marka v Ljubljani nedzpreme-njena, med tem ko se je v Zagrebu in Beogradu popravila. Kljub temu menijo, da slabljenje marke še ni odpravljeno in da se bo nadaljevalo še ta teden, kar je v veliko škodo našemu izvozu v Nemčijo. Izvozniki so bili še nedavno prepričani, da bo tečaj klirinške marke v naslednjem času čvrst in da ne bo nižji od 14.50 din, zlasti ker so na odločilnih mestih nekako zagotavljali ,da ne bo padca pod 14.50, a so se prevarali.
»Jugoslovenski Kurir« javlja, da je na domačih borzah nastopal kot največji po» nujalec nemške marke Prizad. Pri tem je treba vedeti, da je Prizadu vseeno, po kakšnem tečaju prodaja klirinško marko, ker on sam prodaja blago Nemčiji v dinarjih. Ta pojav Prizada na deviznem tržišču z obilnimi količinami klirinških mark pač ne more biti v soglasju s politiko Narodne banke, ki je nedavno izdala odlok, odobren od ministra za finance, po katerem more odkupovati 25 odstotkov klirinških mark pQ tečaju 14.50 dinarja. To dokazuje, da Narodna banka ni pričakovala tako naglega padca nemške marke.
Dejstvo, da so uvozniki blaga iz Nemčije, ki so nedavno nastopali kot kupci
Gospodarske vesti
= Naša trgovina s Češkoslovaško v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. Po češkoslovaških podatkih je tf prvih sedmih mesecih letos znašal uvoz v Češkoelovaško (v milijonih Kč): iz Nemčije 868 (v istem času lanskega leta 932) iz Zedinjenih držav 562 (lansko leto v istem času 491) iz Rumu. nije 296 (225), iz Anglije 286 (433) iz Fran. cije 250 (341), iz Švedske 219 (164). iz Jugoslavije 192 (207) in tako naprej. Izvoz pa je znašal: V Nemčijo 983 (846), v Anglijo 606 (534), v Zedinjene države 456 (610). \ Jugoslavijo 428 (280) in tako naprej. Kakor nam te številke povedo, je Češkoslovaški uvoz iz Jugoslavije za prvih sedem mesecev letos padel proti uvozu v istem ča* su lanskega leta od 207 na 192 milijonov Kč, medtem ko je izvoz porasel od 280 milijonov na 428 milijonov Kč, talko da je Češkoslovaška v trgovini z Jugoslavijo v tem času aktivna za 236 milijonov Kč. med tem ko je njen pribitek v istem času preteklega leta znašal le 73 milijonov Kč. Jugoslavija zavzema v češkoslovaškem izvozu v omenjenem času četrto mesto (po Nem» čijd, Angliji in Zedinjenih državah), v uvozu pa sedmo mesto.
= Svetovna poraba hmelja v lanskem letu. Po statističnih podatkih se ceni svetovna poraba hmelja v preteklem letu na 1.24 milijona starih stotov (po 50 kg). Naj« večji del te porabe odpade na Evropo, to je 771.571 starih stotov. V Afriki se je porabilo 43S2. v Avstraliji in Novi Zelandiji 34.227, v Aziji 14.770. v Severni -in Južni Ameriki 410.344 starih centov. V Evropi pri« de na prvo mesto kot porabnica Nemčija s 191.836 starimi stoti, potem Belgija in Luxemburg s 66.204 starimi stoti, Francija z 52.503, Češkoslovaška z 49896, Rusija s 25 tisoč starimi centi. Poraba Velike Britanije in Irske je znašala 319.605 starih stotov.
== Koncesije za iskanje surov® nafte. Iz Beograda poročajo da bo v kratkem izdano na osnovi uredbe o tekočih gorivih več koncesij za iskanje nafte v naši državi. Poleg drugih dobi koncesije tudi tSandard Oil Co. of New Jersey, ki bo izvršil obsež* na vrtanja na raznih krajih v naši državi in to investiral v to delo okoli 200 milijonov dinarjev.
= Grafit ob Zapadni Moravi ima tudi platino. V zadnjem času so našli v naši državi razna ležišča platine, zlasti v reki Ukri. ni v Bosni Zdaj pa se doznava, da je platina tudi v grafitu, katerega ležišča so v do= lini Zapadne Morave. Več industrijcev preučuje možnost izkoriščanja tega grafita in hkratu platin©, ki je pomešana z njim. Jugoslavija doslej še ni pridobivala grafita in ga je morala vsega uvažati iz tujine.
= Slaba vinska kupčija ▼ Italiji Na tržišču s starimi vini v Italiji ni skono nifca« kega zanimanja. Kupčije se sklepajo samo v mejah dnevnih potreb. V Piemontu se navadna namizna vina prodajajo po 150 do 170 lir za hI, med tem ko se dobra spe. cialna vina plačujejo po 200 in več lir za hl. V Toskani notirajo rdeòa vina z 10 do 11 stopinjami 110 do 130. z 11 do 12 stopinjami 140 do 155 a z 12 do 13 stopinjami 160 do 175 lir hl. V Apuliji so cene vimu oslabele za 13 do 14 lir pri hi Slabše so
Christofov zavod obstoja že 35 let
Za novo šolsko leto Je znatno izpopolnjen
Ljubljana, 22. avgusta.
Christofov zavod na Domobranski cesti v Ljubljani praznuje 351etnico obstoja Josip Christof, sedaj ravnatelj v pokoju, je ustanovil ta prvi slovenski trgovski učni zavod z izključno slovenskim poukom Dotlej (1903) je bila v Ljubljani le zasebna nemška Mahrova trgovska šola, ki je uživala velik sloves, vendar je imela germanizatorični vpliv na pisarniško poslovanje. Tedaj se je ustanovilo tudi slovensko trgovsko društvo »Merkur« in je vodstvo trgovskih organizacij prešlo v slovenske roke.
Novi slovenski zavod je kmalu zaslovel po državi in tudi v inozemstvu. Med slovensko mladino je našel takoj izpočetka živahen odziv, tembolj, ko so postali dobri vzgojni uspehi očitni Kmalu je bilo na razpolago dovolj pisarniških moči, iz-vežbanih v narodnem jeziku. Dolga leta je bil Christofov zavod edini slovenski zasebni trgovski tečaj. Po osvobojenju se je še zlasti dvignil na visoko stopnjo v trgovskem šolstvu in je dosegel v javnosti polno zaupanje. Med tem ko je prej moral iskati šolske prostore v zasebnih hišah, se je za svojo 301etnico osamosvojil v lastnem šolskem poslopju na Domobranski cesti. S tem si je zavod zagotovil popolnoma nemoteno in uspešno delovanje. Tako je Christofov zavod danes edini te vrste, ki ima lastno poslopje, zi-
dano izključno v šolske namene, in to v mirnem kraju, v zdravi okolici, v najlepšem predelu Ljubljane, kjer so po večini same vile.
Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola, ki ima namen izobraževati mladino za pisarniške poklice, v gospodarskih podjetjih, trgovskih, odvetniških, notarskih in drugih uradih. Zlasti se posveča pozornost stenografiji, strojepisju ter trgovskim predmetom in nemščini. Učenci prihajajo iz najrazličnejših krajev Slovenije, pa tudi od drugod. Do danes je absolviralo zavod že nad 5.000 učencev in učenk, ki se v najrazličnejših poklicih hvaležno spominjajo šolanja na Christofovem zavodu. Delo svojega prednika uspešno nadaljuje upravnik Dragotin Christof, ki si je v teku let pod vodstvom ustanovitelja pridobil obilo izkušenj. Za novo šolsko leto je poslopje razširjeno in popolnoma preurejeno. S praktičnimi pisarniškimi vajami bo zavod znatno izpopolnjen. Zavod ima največjo strojepisnico s 40 najrazličnejšimi pisalnimi stroji. Ustanovitelj je letos obhajal 751etnico starosti S ponosom lahko gleda na zavod, ki se je razvil v najpomembnejše zasebno trgovsko vzgojevališče v Sloveniji čestitamo ustanovitelju in sedanjemu upravniku ter želimo mnogo novih uspehov v bodočnosti
•matnfih koEčdn klirinških mark, postali zelo rezervirani, de bolj tlači tečaj klirinške marke. Uvozniki pač menijo, da se bodo količine klirinških mark še povečale, s čimer bo tečaj še bolj oslabel. Takšna špekulacija uvoznikov nemškega blaga ne prinaša nikake koristi v splošno gospodarstvo, temveč samo škodo. Padec klirinške marke bi moral dovesti vsaj do znižanja cen nemškemu blagu, a o tem ni kolikor je znano, niti sledu. Uvoznikom se torej obeta neprinr rno velik zaslužek, če bo marka še padala.
Na drugi strani pa bodo naši izvozniki v Nemčijo utrpeli velike izgube. Zaradi padca marke je zavod za pospeševanje trgovine s tujino odpravil takso za izravnavo trgovskega dobička na Izvoz svinj v bivšo Avstrijo. Splošne koristi narodnega gospodarstva odločno terjajo, da Narodna banka s pomočjo ministrstva za finance stori vse, da se tečaj nemške klirinške marke ustali.
Zaradi padca marke tožijo tudi naši izvozniki sadja v Nemčijo, ki trdijo, da se padec marke pojavlja redno ob izvozu sadja. Nedvomno je, da ta okolnost lahko slabo vpliva na pobudnost sadnih izvoznikov, ki se boje rizika, saj gre skoro ves naš sadni izvoz v Nemčijo. Razen tega pomeni padec marke pritisk na sadne cene, 3 čimer bo trpel škodo naš sadjar. Tako izvozniki sadja kakor sadjarji pričakujejo potrebnih ukreoov, da se bo marka spet popravila in ustalila, in upajo, da je včerajšnji popravek marke že prvi uspeh takih ukrepov.
oene tudi na Siciliji Letošnja letina bo prav dobra, vendar zatrjujejo, da ni pričakovati pomembnega padca cen, ker bo vlada storila korake za večji izvoz.
= Madžarska bo pridelala manj vina. p» vesti iz Budimpešte stanje madžarskih vinogradov ni preveč povoljno. Računa se. da bo znašal letošnji madžarski vinski pridelek le 3 milijone hI, medtem ko so jih lani pridelali polpeti milijon hI.
= Padgc cen na debelo v Franciji. Belgiji in Italiji. Splošni indeks cen na debelo v Franciji je znašal julija 652 (junija 660 in maja 654). Samo kmetijski pridelki eo zabeležili julija 660 (657, 650), rastlinski produkti 655 (713, 683), živinski produkti 589 (563, 594), industrijski izdelki 671 (663. 657). — V Belgiji je v teku julija padel indeks cen na debelo od 269 na 623. Padec je izviral v glavnem od oslabitve cen živs ljenjskim potrebščinam, katerih indeks je nazadoval od 592 na 553. — Cene na debelo so padle tudi v Italiji. Indeks cen na debelo (osnova je 100 za leto 1928) je padel v juliju od 96.2 na 94.9. Nasprotno pa se je indeks cen na drobno povečal za pol odstotka m je znašal v juliju 92.8 nasproti 92.3 v juniju. Indeks življenjskih potrebščin se je dvignil od 98.2 v juniju na 98.96 v juliju.
Borze
22. avgusta.
!fa ljubljanski borzi so se trgovali angle« ski funti v privatnem kliringu dalje neiz-premenjeno po 238. V zagretškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih enako po 238. a v grških bonih po 29.1250. Nemški klirinški čeki so ostali nasproti petku v Ljubljani neizpremenjeni na 14.20. V Beogradu so bili po 14.2017 (v pe* tek 14.1512) in v Zagrebu 14.24 (v petek 14.15). Za konec avgusta so stali v Zagrebu 14.20, za sredo in konec septembra po 14.15.
Na zagrebškem efektnem tržišču je notis mia Vojna škoda neizpremeniena 484 do 485.50 brez zaključka (v Beogradu se je zaključila za december po 484.50 nasproti 484.25 pretekli petek. Tudi v drugih vred. notah ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2378.66 — 2393.26, Berlin 1743.03 — 1756.21 Bruselj 732.45 do 737.51, Curih 996.45—1003.52, London 211.83 do 213.88, New York 4315.38 — 4351.70. Pa* riz 118.37 — 119.81, Praga 150.13 — 151.24, Trst 228.04 — 231.13.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.9350, London 21.31, New York 436.3750, Bruselj 73.55, Milan 22.9650, Amsterdam 238.70, Berlin 174.90, Dunaj 33. StockhoUm 109.8750. Oslo 107.0750, Kobenhavn 95.1250. Praga 15.0750, Varšava 82 25 Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote Vojna škoda 484—-485.50, 4% severne agrarne 61.50 do 62, 4% agrarne 62 — €3. 6% dalm. agrarne 91.50 — 92.25. 6% begluške 92.50 do 93.25, 7°/o stabiliz. 98 den., 7% investicijsko 99 — 99.75, 7% Seligmann 99 — 989.12, 7% Blair, 94 — 85, 8°/o Blair 98.50 do 99; deklice: PAB 228 den. Narodna banka 7350 den., Šečerana Bečkerek 600 bi.. Osje-ška livarna 180 den., Trbovlje 175 — 177.50, Oceania 770 bi
Beograd. Vojna Skoda 484.50 — 485, za sept. 484.50 don., za dee. — (484.50), 4% severne agrarne 61.25 den., 4% agrarne 62.50 — 63, 6% dalm. agrarne 92 — 92.25 (92.25), 6°/« begluške 93—93.50 (93.25). 7% stabiliz. 98 den., 7% invest. 99.50 den-, (100), 7% Seligmann 99.50 den., (100), 7°/« Blair 94 den., 8% Blair 98.25. den., PAB 233.50 - 234 (233.25 — 235) Narodna banka 7257 — 7300.
Blagovna tržišča
«TO
'+" Chicago (22. t. m.) Začetni tečaji: pšenica za sepi 64.25. za dee. 66.3750, za maj 68.8750.
+ Winnipeg (22. t m.) Začetni tečaji: pšenica za okt. 68. aa dee 67.8750, za maj 70.8750.
+ Novoeadska blagovna borsa (22. t m.) Tendenca mirna. Pšenica: nova (78 kg); baška 147 —152; areou, »lav. 142 _ 147, banatska 147 — 152; potisk» 151 — 153; Turščica: baška 127 — 129; banatska 124 do 127. Oves: baški 118—12250, slavonski 118 120. Ječmen: baški m sremski 64-65 kg 140 do 145. Moka: baška »Og< in >Ogg< 255
—	265; >2« 235 — 246; >5< 215 — 225; >6< 196 - 205: »7« 165 — 175; »8« 110 — 1155. FflM: baški sremski v vrečah 117.50
—	125. Otrobi: tefiki sremski 92.50 _ 97.50. + Budimpeštadska termlnska borsa (22.
t m.). Tendenca slaba. Promet stalen. Rž: za okt. 15.25 — 15.26. za mare 15.82 — 15.83 Turščica: za areg. 18.70 — 18.75. za sept 1565 — 1770, za maj 13.93 - 13.95.
Nova nMauretamjan
V Làverpoolu so spiovili novi prekomornik »Mauretanijo«, ki bo odrival 34 tisoč ton vode. Na njem bo prostora za 3000 potnikov
Radio za planince
Oddajne In sprejemne postaje na izpostavljenih krajih
Gorski vodniki v francoskih Alpah nameravajo urediti radijska oddajne in sprejemne postaje v najvažnejših in najbolj eksponiranih gorskih kočah. Menijo, da bo mogoče priti na ta način ponesrečencem hitreje na pomoč in preprečiti marsikatero katastrofo.
Baš v zadnjih tednih se je število gor-skih nesreč v francoskih Alpah zelo pomnožilo. Samo v avgustu je našlo tu smrt 14 oseb. od tega v preteklem tednu sedem. V ozemlju Chamonixa vključno
Mont Blanc se je v gorah ponesrečilo devet oseb.
Na Mont Blancu so zgradili sedaj novo postojanko, ki stoji kakšnih 500 m pod vrhom. Inženirji so izjavili, da je nemogoče zvezati to kočo in dolino s telefonsko napeljavo. Vodniki, ki jim načehije veteran Mont Bianca, so zato sklenili, da uredijo tu radijsko postajo in na isti r-a-čin hočejo tudi druge koče zvezati s svetom. Vodniki so sami pomagali pri gradnji nove koče in so deloma sami prenašali gradbeni material zanjo .
donskih
a ili ura Kozakov
Prevrnil se je avtobus — Hudo in lahko ranjeni
Težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala po dosedanjih poročilih 15 težko in 17 lažje ranjenih oseb, se je pripetila v noči od potka na soboto na cesti iz. Weissentur-ma v Urmitz, kakšnih 15 km od Koblenza. Avtobus s katerim se je sloviti pevski zbor donskih Kozakov potoval na koncertni turneji po Nemčiji, je treščil z vso silo proti nekemu drevesu.
Sunek je t<il tako močan, da je voz razbilo. Odbijalni drog je 80 do 90 cm debelo drevo gladko prerezal, od sunka in steklenih drobcev so bili vsi potniki ranjeni in so jih morali prepeljati v bolnišnico. V smrtni nevarnosti ni baje nobeden.
Nesreča se je zgodila na ta način, da se je hotel vozač umakniti tovornemu avtomobilu, ki je vozil v protivno smer. Zavil je vozilo z vso silo na levo stran in zadel^v drevo. To drevo, ki je povzročilo nesrečo, pa je bilo obenem sreča, kajti če bi avtobusa ne ustavilo, bi zdrknil preko cestnega nasipa v globino 8 do 10 m in bi bila katastrofa neprimerno večja. Policija je ugotovila, da je nesreče v pivi vrsti kriv vozač tovornega avta, ki ni zaslonil luči. Po nesreči je vozil mirno naprej in se m brigal za ponesrečence. Vozač avtobusa pa je moža slučajno poznal in tako ga je bilo mogoče aretirati.
Na kraju nesreče je bilo pravo razdejanje. Steklene drobce ie vrglo trideset metrov daleč. Del ranjencev so v bolnišnici v Koblenzu obvezali, nato so jih mogli izpustiti. Del težko ranjenih pa leži v bolnišnici v Neuwiednu.
Ztor donskih Kozakov, ki mu je na ia
Ostanki predzgodovinske pošasti
Italijanski ribiči v Viareggiu eo potegnili iz morja več kosti predzgodovinske živali, med drugim del glave, ki je merila v širino 90, v dolžino pa 150 cm in je tehtala 75 kg. Strokovnjaki sedijo, da so to ostanki predzgodovinske pošasti, ki jft merila v dolžino kakšnih 15 m ter je živela v paleocoiku.
način mogoče za vselej zaustavilo nastopanje, ima za seboj pestro in slavno zgodovino. Odlični muzik Sergej Jarov je znal sestaviti iz bivših kozaških častnikov in donskih Kozakov pevski zbor, ki so splošs no priznavali njegovo visoko umetniško kakovost. Milijoni poslušalcev po vsem svetu so bili deležni te muzikalno prvobitne umetnosti, če ne neposredno pa vsaj preko radia in gramoonskih plošč. Upati je, da bo žilava življenjska volja zbora in njegovega voditelja premagala kakor nešteto drugih tudi to preizkušnjo nemile usode.
Ob manevrih nemške vojske
General Heitel, šef gen. štaba nemške vojske
Henleinovci pri Runcimanu
Predstavniki sudetskih Nemcev pri lordu Runcimanu v Pragi. Od leve proti desni:
Frank, šebekovski in Kundt
En mesec dekle,
en mesec fant
H kirurgu dr. Patraacanki v Brasili je prišla 171etna. Olga Munteanova in mu potožila zavoljo bolečin v spodnjem telesa. Pri precledu je dekle ki je silno lepa in ena najboljših učenk bnailske gimnazije, izjavi* la, da se čuti izmenoma en mesec dekle, en mesec fanta. Prosila je kirurga, naj bi ia-vršil operacijo, ki bi jo za statolo spremenila v fanta. Zdravnik je ugotovil, da gre za zelo nenavaden primer dvospoiknosti.
Zrcalna dvojčka
Francoski zdravnik za otroške bolezni prof. Turpin poroča o nenavadnih dvojčka. Dečka si nista podobna kakor jajce oe jajou, temveč kakor človek iaa njegova zrcalna podoha. Eden izmed njiju je desničar, drugi levičar, pri prvem se laste sučejo proti desni strani, pri drugem proti levi, nos je prvemu obrnjen za znamenje proti desni, pri drugem proti levi Preiskava z Röntgenovimi žarki je pri enem izmed obeh dečkov ugotovila nastavek odvišne kosti na desni strani, pri drugem pa na levi. Le materno znamenje ima eden izmed dvojčkov, ki ga drugi nima.
Poročilo o smrtnem padcu po radiu
Poročali smo že o smrti, ki je doletela znanega francoskega skakalca s padalom William sa. Sedaj pišejo pariški listi, da je Williams poedine faze svojega smrtnega padca z radijskim aparatom, ki ga je imel pri sebi, sam točno opisal.
Glasno je štel sekudne padanja. Ko je bil le še 300 m nad zemljo in se padalo ni hotelo odpreti, je poskusil še v tem položaju, s sigurno smrtjo pred očmi, s sunkovitimi besedami pojasniti vzrok, zakaj se padalo ne odpre. Njegove besede pa so bile že tako zmedene, da ga je letalska komisija pri radijskem sprejemniku ni mogla več razumeti.
Rekordna vinska letina v Kaliforniji
že lansko leto je bila vinska letina v Kaliforniji sijajna, a letošnja bo prekosila, kakor kaže. vse prejšnje. Normalno natrgajo v tej deželi okrog 1,750.000 ton grozdja na lcto. letošnjo količino grozdja cenijo na 2 in pol milijona ton, česar še ni bilo.
Namesto da bi se producenti tega veselili, pa jih le skrbi, kaj bo s cenami pridelka. Pričakovati je, da bodo tudi lanske preostale znatne zaloge doživele katastrofalen padec cen.
14 utopljencev
v enem dnevu
Ozemlje Sovjetske zveze je obiskal v zadnjem času val izredne vročine. V Moskvi so romali vsak dan tisoči in tisoči na bregove Mjcskve. da bi se okopali. Pri tem je v enem samem dnevu utonilo 14 oseb. To dejstvo daje moskovskemu tisku povod za pritožbe o neznosnih razmerah v tamkajšnjih kopaliških predelih. Kopalno nadzorstvo je slabo, rešilne naprave pa so naravnost škandalozno slabe, čeprav javnost že dolgo zahteva pomoči.
Dillinger živi?
Neki pariški bulvarm Ust piše, da se mudijo že nekaj časa v francoski prestolnici nekateri amen-iSM krimjnalni uradniki, ki iščejo proslulegja razbojniškega poglavarja Johna Dillingerja, »sovražnika države št- 1.«
Ddlhngerja so, kakor znano, pred nekoliko leti pred nekim chicaškim kinemato-graifloim policisti obkolili 8n ga ustrelili. Sedaj pa se je pojavil sum, da mož, ki je tedaj padel ,sploh ni bil Dillinger, temveč neki neznanec. Dillinger sam je pobegnil baje v Evropo in živi na Francoskem pod izmišljenim imenom kot ameriški milijonar. Dosedanje poizvedbe, pri katerih pomaga tudi francoska policija, pa niso imele nobenega uspeha. Tako poroča vsaj pariški list.
Nov Hughesov rekord
Ameriški letalec Hughes, ki je postal svetovno znan s poletom okoli sveta, je dosegel te dni v Ameriki nov rekord. Preletel je progo Los Angeles-New York v desetih urah in 35 minutah. Doslej Je ■gnaSa-la vožnja na imenovani progi 11 ur. Hughes in njegovi spremljevalci so leteli po zraku s hitrostjo 380 km na uro.
Tele s tremi nogami
V italijanski občini Matassano pri Genovi je vrgla nekemu kmetu krava tele s tremi nogami. Kmalu potem, ko je prišla spačena žival na svet, je poginila.
General VUllletnto pél HMcifii
V dneh svojega bivanja v Berlinu je bil šef francoskega vojnega letalstva, general Vuillemin sprejet tudi pri drž. kan celar ju Hitlerju. Na desni stoji francoski poslanik
pri berlinski vladi Francois Poncet
Panoptikum za tatvine
Vanj so vabili pijance, da so jim izpraznili žepe
V Kodanju so otvorili pred kratkim no. vovrsten paneptikum, ki se je izkazal za izredno donosno podjetje — 6e bd ga ne bila policija zaprla. Podjetniki sami sedijo za zamreženimi okni.
Ni bilo vsakomur dano. da bi postal obiskovalec tega razkazovališča. Prednost so imeli sami — pijanci, če se je takšen možakar v poznih urah opotekal po ulici, ga je nagovoril neki služabnik in ga povabil, naj bi si prišel ogledat panoptikum, ki ima vsakovrstne >pikantne« posebnosti. To povabilo so pijani ljudje sprejemali večinoma brez oklevanja. Panoptikum je bil zavoljo varnosti pod zemljo, v mračnem kletnem prostoru.
Obiskovalce So '/odili do lesene stene, ki je imela več lukenj, v katere je človeška glava šla brez težave. Obiskovalca so
pozvali, naj vtakne glavo v luknjo in ko je to storil, je najprvo videl, da nič ne vidi, še preden pa je lahko začel zavoljo te potegavščine razgrajati, je padla na njegov tilnik nekakšne vrste giljotina, ki mu sicer ni glave odsekala, a ga je vendar tako močno držala za vrat, da se ni mogel geniti, med tem ko so mu nameščenci tega sijajnega podjetja v miru izpraznili žepe. Ko so to delo opravili, so možu velikodušno vrnili svobodo, a dogajalo se je redno, da so obiskovalci v svoji pijanosti prezrli pot do j>panoptika« in policijskim oblastem potem niso znali povedati, kje se prav za prav nahaja. Neki os^parjenec in okradenec pa je končno v spremstvu policijskih uradnikov vendarle dospel na pravi kraj in zvite j zločince so aretirali.
Množestveni morilec v Ameriki
Blazen sadist ? — Dvanajst žrtev
Na bregu Eriejskega jezera so našli popolnoma razkosano truplo neke ženske. Policija misli, da gre za dvanajsto žrtev iblaznega morilca«, mnežestvenega zločinca, ki ga iščejo že dolgo časa. Poedini udi trupla so bili v kovčegu, med tem ko je bila v papir zavita glava nekoliko korakov stran. Policija išče zločinca že od septembra 1934., ko se je začela serija njegovih grozodejstev.
Nekoliko ur po grozotni najdbi so našli kakšnih 20 m stran žensko okostje. Mislijo, da gre tudi tu za žrtev istega zločinca. V vseh primerih je osebe, ki jih je umoril, strašno razsekal in jim odrezal
glavo. Zato je bilo doslej samo v enens primeru mogoče identificirati neko žrtev. Kolikor je doslej razvidno, je morilec, če ne upoštevamo najdbe okostja, umoril 6 moških in 5 žensk. Policija pa misli, da sa na drugih krajih elevelandske okolice zakopane še druge žrtve.
Dr. Zenkl obišče Atene
Primator Velike Prage dr. Zenkl obišče v oktobru Atene, kamor ga je povabil guverner grške prestolnice, ki je obiskal Prago o priliki letošnjega vsesokolskega zleta.
Francoski alpski manevri
Pri pravkar zaključenih manevrih francoske vojske so defiliraU tudi kolomjalni vojaki
v svojih slikovitih nošah
Na meji 900 milijonov
Za jubilejni sklad čsl. republike so prispevali domoljubi doslej 462 milijonov Kč. Število darovalcev znaša 195.000 oseb.
Cerkev za bogoslužje in ples
Ustanova na Islandu
Na Islaadu imajo svtajevratno cerkev, ki najbrže nima para na svetu. Zavoljo težavnih geografskih razmer je maloštevilno prebivalstvo nekaterih predelov popolnoma odrezano od prometa s prestolnico Reykjavikam. Zato pa imajo ljudje ponekod še prav čudne navade.
Cerkev, ki smo jo omenili, sestoji iz zgornjega, belo pobarvanega dela, v ka-
terem se vršijo službe božje in ki je posvečen torej bogu. Spodnji del cerkve pa je črno pobarvan in pripada, kakor pravijo, hudiču. Po maši pa nesejo primitivne cerkvene orgle v spodnji prostor in tu zaigra organist ljudem za ples. Tu pre-plešejo ljudje in se vdajajo drugim posvetnim veseljem vse nedeljske popoldneve in večer€ do 2. ponoči.
Senzacijski proces v New Yorku
Obračun z vodstvom ameriških izsiljevalcev
Preteklo sredo se je začel v New Yorku proces proti nekoč zelo vplivnemu demokratskemu politiku Jimmy ju Hinesu. Proces je zbudil ogromno pozornost
Obtožnica očita Hinesu. da je z. gagster-jem Flegenheimerjem vodil tolpo izsilieval. oev in razbojnikov, ki je imela milijon do-teTjev letnih dohodkov. Razen tega je s strahovanjem in podkupovanjem visokih mestoih uradnikov in državnega pravdništva dosegel politične kariere aa člane tolpe, v
primeru da je prišel kakšen član v zapor, pa ga ie znal osvoboditi.
Med drugim obtožujejo Hinesa. da je znal leta 1932. postaviti bivšega državnega pravdnika Dodgea kot volno orodje svoje tolpe na visok položaj. Obtožbo zastopa mladi državni pravdnik Dewey, ki je zaslovel zavoljo svojih uspešnih podvigov proti organiziranemu zločinstvu. Dewey je tudi kandidat za mesto guvernerja v državi N&-wark.
VSAK DAN ENA
Slikar Whistler in pesnik Oskar Wilde sta bila neločljiva prijatelja, pa sta ss vendarle venomer zbadala.
Ob popoldanskem čaju v mirni hotelski dvorani je začutil Wilde nekoč potrebo, da prebere svojemu prijatelju nekoli» ko svojih najnovejših pesmi. Baš ko je pesnik čital posebno nežno lirično mesto, je bilo slišati od sosedne mize sem precej glasno zehanje. Whistler se je obrnil in dejal: »Tišje, Oskar, prosim te — ljudje poslušajo!«
ANEKDOTA
?Kako pa ste našli zrezek?« »Tako, da sem otlnnil v stran košček krompirja.«
t*Passing Shonrc)
Kulturni pregled
Razgovor s prof. dr. M. Markom
O današnjem stanju slavistike — Slavistične stolice in revije — Praga kot središče slovanskih študij — Nein
narodna poezija
Veliki ein našega naroda, eden izmed živih vrhov slavistične vede univ. prof. dr. M a t i »j e Murko prihaja leto za. letom na letni odmor v domače kraje. Ta lepa navada ni kajpak edina vez, ki odličnega učenjaka združuje s slovensko zemljo, saj je znano, da je ostal rodbinsko ves zakoreninjen v domačem svetu in da z vsem svojim osebnim življenjem in javnim delovanjem najlepše predstavlja v Pragi Jugo« slov_češkoslovaško vzajemnost duha in er_ ca, misli in akcije.
mülil^ÄI........

Kljub visoki starosti se prof. Murko ne
wdejstvuje samo kot predsednik osrednje-ija instituta za slovanske študije in stike — Slov. ustava« *v Tragi, — marveč tudi kot srna-nstven delavec, ki je s svojimi novejšimi spisi posegel globoko v problematiko srb« skohrvatske narodne epike. Če ga vidim •"ako zdravega, krepkega in duševno prož_ nega bodisi na reprezentativnih prireditvah v Pragi, ali pa med nami na poletnem odmoru, ee moram vedno spomniti besed, ki mi jih je rekel pred leti o prof. di. Murko nje nov mlajši, takisto odlični tovariš r>rof. dr. Arne Novak z brnske univerze da »prof. Murko najlepše predstavlja čudovito slovensko vitalitetoc..
Naš sloveči rojak je tudi letos zapustil svojo ljubljeno Trago in prispel z gospo na naša tla, da se odpočije v senci gorenjskih planin in v bistri vodi Blejskega jezera ter da obišče ne le svoje tri sinove v Ljub« Ijani, marveč tudi svoje znance in naše kulturne naprave, kater'h razvoj in napredek Ga živo zanima. Z letošnjim bivanjem na Bledu je bil prof. dr. Murko izredno zadovoljen. Samo dva dneva se nisem mogel kopati, vse ostale dni sem užival vodo *in sonce . mi je pravil z očitnim zadovoij« stvom v ljubljanski kavarni, kjer sva se bila sestala, da se razgovarjava oslavistiki in o Pragi. Ob fei priliki sem stavil gospodu profesorju nekaj vprašanj za čitatelje " Ju_ tra. . prepričan, da bodo odgovori nadaljevalca Miklošičevih in Jagicevih izročil in eneua izmed vzornih sodobnih delavcev na liniji slovanskega programa -lana Kollarja zanimali nase kulturno občinstvo.
Prvo vprašanje se je tikalo današnjega stanja slavističnih študij. Čeprav nepripravljen na tako *atako«, mi je g. profesor takoi odgovoril in dal tale informativni pregled:
Velik razmah slavističnih študij
—	Pred svetovno vojno so imele slaviš «stične študije važna središča na Dunaju, v Lipskem. v Berlinu, zlasti pa na Ruskem. Pomen teh stolic v prejšnji Avstriji in v Nemčiji pa v zadnjem času pada in nemške slavistične študije navzlic prizadevanju stalno nazadujejo čeprav bi bile tako potrebne za boljše razumevanje slovanskih narodov. Prav tako žal nazadujejo tudi v Sovjetski Zvezi, kjer ne nadaljujejo prejšnjega slavističnega dela. Sedanje ruske, ukrajinske in beioruske univerze posveča« jo vso pozornost samo domačemu jeziku in literaturi. Zato pa so slavistične študije mnogo pridobile v obnovljenih in zedinjenih slovanskih državah: na Poljskem, v CSR in Jugoslaviji. Tudi v zapadni Evropi im v severnoameriških državah goje v mnogo večji meri študij slovanskih jezikov, literatur in zgodovine slovanskih narodov. Izhajajo tudi novi časopisi: v Franciji »Res vue des Etudes slaves,« ki je strogo filolo« Jko-znanstven časopis in »Le Monde slave« za širše krose. V Angliji je podoben organ >The Slavonic Review«, v Italiji »L'Europa Orientale« in »Rivista di letterature slave«. V Nemčiji nadomešča nekdanji Jagičev »Archiv für slavisehe Philologie« v redakciji prof. Vasmerja izhajajoči »Zeitschrift für slavisehe Philologie«. V slovanskih de« želah je dosegla še pred vojno poljska znanost visoko razvojno stopiro v primer-fajočem iezikoslovju in jo ie tudi ohranila. Največ pa stori za slovanske študije — pač v duhu tradicij češkosiov. naroda — Češkoslovaška. ki ie ustanovila razen občih slavističnih in čeških stolic tudi stolice in lektorate za vse slovanske jezike in literature, kakor tudi za zgodovino bizan« tinsko-slovanskih stikov. Na novih univerzah v Brnu in Bratislavi takisto goje slavi,stiko v obilni meri. Praga iti Brno imata stolice za zgodovino slovanskega sveta in vzhodne Evrope sploh. Na vseh univerzah so slavistične seminarske knjižnice pra^ dobro preskrbljene, takisto seveda univer« zitetne. Nekaj re^ velikopoteznega je S1 o-v a n s k a knjižnica v Pragi, ki jo je ustanovilo in io še vedno vzdržuie čsl. zunanje ministrstvo. Ta knjižnica šteje danes več ko 200 000 bibliografskih edmic samo iz duhovnih ved. 0 delovanju Slovanskega instituta je »Jutro« priobčilo pred dnevi daljše poročilo, ki naj ga po« pravim samo v toliko, da ie bil prvi predsednik orof. dr. Lubor Niederle.
Praga _ središče slavistike
—	V Pragi se lahko študirajo jeziki li_ leratura. zgodovina, sociologija in umetnost vseh slovanskih narodov, saj so na razpolago rx>leg knjig v izredni meri tudi slari in novi časopisi. (Tako so na pr. zbra« ni v Pragi vsi slovenski časopisi in vsa skrbno sestavljena knjižnica »pravnika du
Šlebingerja). Ruski prof. Deržavin je pred nekaj leti v Pragi spisal zgodovino bolgarske literature. Izmed znanstvenih časopisov goje elavistiko »Ldsty filologické«, Č sopis pro moderni filologi*«, »Časopis Nä« red. Musea« in novo ustanovljeno »Slovo a slovesnost« z modernimi lingvističnimi tendencami.
—	Po prevratu so v Pragi mislili tudi na novo centralno slavistično glasilo, ki bi nadomestilo Jagičev »Archiv für slav. Philo-gie«. s tem razločkom, da bi bilo spisano v vseh slovanskih in v velikih kulturnih jezikih. Na tak organ v slovanskih jezikih sta mislila že Miklošič, čigar »Slavisehe Bibliothek« je prinašala tudi članke v raz« nih slovanskih jezikih in Jagič, ki je 1. 1880 prešel v Rusijo, kjer pa mu ozkosrčni nazori ruske carske vlade o poljskem in maloruskem (ukrajinskem) jeziku tega niso dovolili. Tako je bilo šele v prevratni dobi in v deželi, v kateri se Je rodila slovanska filologija. mogoče izvesti to misel slovanske vzajemnosti na znanstvenem polju. L. 1922. je bila ustanovljena »Slavia«. ki pravkar končuje svoj 15.1etnik. Lahko rečem, da res zbira in združuje slaviste vseh slovanskih in drugih narodov. Zani« mivo je, da so zlasti v prvih letih v nji mnogo sodelovali R usi iz Sovjetske ''•veze, ki takrat niso imeli prilike, da bi doma pi. sali o slovanskih zadevah.
—	V duhu teh teženj je potekel 1. 1924. prvi kongres slovanskih gegrafov in etnografo v v Pragi, ki se je sestal na predlog prof. Cvijiča in je potem nadaljeval na Poljskem, v Jugoslaviji in v Bolgariji. Posebno važni so kongresi slovanskih filolo« gov. kakršne je predlagal že pesnik Jan Kollär in ki so tili 1. 1929 v Pragi, 1934 v Varšavi, 1. 1939. pa bo kongres v Beogradu.
—	S posebnim zadovoljstvom lahko ugotovimo, da v času raznih sporov in nesporazumov med slovanskimi državami in na« rodi vsi slavisti delujejo v lepi slogi. Upati smemo, da bo v teku let znanost slovanskih narodov blagodejno vplivala tudi na njih zbliževanje, posebno še tedaj, ko bodo slavistične študije obnovljene še v vzhodni Evropi.
—	Še nekaj je treba omeniti: Praga je postala središče študija bizantinsko-slovan-skih stikov to pa glede na važen vpliv, ki ga ie imela na Slovane bizantinska kultura. Sam prezident T. G. Masaryk je na_ glašal potrebo takega študija 'n daroval Slovanskemu institutu poseben fond za iz« dajanje časopisa »Byzantinoslavica«. Tak ča« sopis je zlast-i važen zato, ker je po revoluciji prenehal »Vizantinskij vremennik«, tako da poleg nemškega in francoskega Slo« vani nismo imeli svojega bizantinološke&a glasila. Doslei je izšlo šest letnikov fega zbornika v redakciji prof. M. Weingafta. -
—	Po vsem tem lahko rečemo, da je'danes glavno središče slovanskih študij v'Pragi. kj pa ne stremi za monopolom. m a r v eč si želi. kakor sem bil že omenil pri otvoritvi kongresa slovanskih filologov. da bi bilo čim več takih središč v slovanskih in v drugih glavnih mestih.
.Tncoslovenska narodna poezija
0 svojem najnovejšem delu. zlasti še o študiju narodne poezije v Jugoslaviji, je s. prof. dr. Murko izjavil:
—	V zadnjih letih se res največ bavim s študijem narodne poezije v Jugoslaviji. V svoji razpravi »Velika zbirka -slovenskih narodnih pesmi z melodijami« sem podal po. ročilo o delovanju in rezultatih slovenskega delovnega odbora za zbiranje narodnih pesmi. ki ga je osnovalo bivše avstrijsko ministrstvo za uk in bogočastje. Zal. da delo n; bilo končano in je izmed nasledstvenih iržav doslej še največ storila za izdajo tega ogromnega gradiva prav Češkoslovaška. Upam in želim, da bi bilo tudi slovensko gradivo kmalu dopolnjeno in da bi sc za« čeie priprave za izdajo monumental ne zbir ke slovenskih narodnih pesmi z napevi.
—	Svoje proučevanje srbskohrvatske narodne epike sem nadaljeval po prevratu s potovanji v Črni gori. Srbiji, stari Srbiji. Sandžaku-Novopazaru. vzhodni Bosni m Dalmaciji. Marsikaj sem o tein poročai v »Prager Presse«, v »När. vèstniku českoslo-venskem«. v Češkosiov. jihoslov. revue«. v »Revue des Etudes sluves«: in v >S:av. Rund schau«. Sedaj pripravljam za Slovanski institut v Pragi veliko delo o svojih raziskavanjih.
Na vprašanje, ali misli tudi na sporni, n e iz svojega tako zanimivega in znanstve« no plodnega življenja, je odvrnil gospod profesor:
—	Ko bo končano orej omenjeno delo, bi res mogel misliti na nadaljevan ie svojih spominov kakor sem jih napisal o ptujskih letih v mariborskem ČZN. Marsikaj pa bo mimogrede omenjeno tudi v moi> obširni recenziji Jagicevih Spomenov moga života«. ki jih je izdala Srpska kralj, akademija. Ta recenzija bo izšla v »Slavijk.
Med tem se je kazalec kavarniške ure pomaknil že precej proti »uri oolnočnk in v znamenju novih delovnih načrtov je častitljivi učenjak zaključil svoj razgovor za »Jutro«. Mi mu pa želimo, da bi mogel do:-vršiti v zdravju in zadovoljstvu še vse te in druge načrte ter doživeti tisto zaželeno dobo. ko bo znanost premostila mnoge nesporazume med slovanskimi narodi in jim v skupnosti idealnih interesov pokazala realna i>ota k obrambi njihovega noloža. ja v Evropi.	—
»j»**? «IH
KIR1L HRISTOV Največji bolgarski pesnik Kiril Hristov živi že šestnajst let v dobrovoljnem izgnan« stvu. Do leta 1930. je bil v Lipskem, potem se je preselil v Prago, kjer je sedaj na češki in nemški univerzi lektor bolgarskega jezika. Težke kulturne in politične razmere v domovini so mu onemogočile mir« no ustvarjanje, zato je dal prednost tujini. Pred tremi leti je slavil šestdesetletni-co. Bolgarski in inozemski tisk je z velikim priznanjem pisal o njegovem delu. Zlasti na Češkoslovaškem so ga proslavlja« li kakor lastnega pesnika Slovanski institut mu je priredil poseben večer s preda-
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
vanji in recitacija'1111- ^^ ie zbirka njegovih pesmi v češkem prevodu, izdelali so jubilejno plaketo, dnevniki in revije 60 prinesle dolge članke o njem.
Vendar pa je bila vse do zadnjega časa bolgarska kulturna javnost, h Kirilu Hri« stovu dokaj hladna. Marsikatero pikro besedo je zapisal na njen račun in tega mu ni mogla odpustiti. Sedaj so se razmere obrnile na boljše. Pesnik sicer ni spremenil svojih nazorov, toda zdi se, da je začela velika ljubezen odpuščati. Hristov ljubi Bolgarijo, toda ljubi jo »z velikim gnevom v srcu«. Njegovi prijatelji v Sofiji so se zedirtili v misli, da popravijo, kar 90 za« mudili ob petmikovem jubileju in so pred kratkim izdali v redakciji Hr. Cankova— Derižana krasno opremljeni zbornik »Kiril Hristov 1875—1935«. 1938, Sofija. 334 str. 4°. v katerem so zbrali veliko število daljših in krajših prispevkov o pesnikovem življenju in literarnem delu in objavili dokaj njegovih pesmi. Bolgarski kritiki, publicisti in javni delavci so skušali pravično in nepristransko oceniti pomen pesnika in mu dodeliti mesto v bolgarski književnosti. Z marsikatero novo in zanimivo sodbo se srečamo v teh člankih in marsikatero ob« dobje Hristovljevega življenja nam je sedai bližje in bolj razumljivo Naj omenim samo prispevke Velika Jordanova, prof. M. Arnaudova. profesorica St. Mia denova, Hr. CSankova-Derižana, St. P. Vasile-va, Pa-najota Petrova.. Tihomira Pavlova. Cvjela« ne Romanske (»K. H. i.n narodna pesem r), Stefana Stančeva. G. Bakardžieva jn dr. Od inozemskih prispevkov naj navedemo članke Nikole Mirkoviča, Velim ira ZivojL novica, Bože Lovriča, Vladimira Sisa prof. Josefa Pate. Vladislava Šaka, Jifine Kara-
sove doc. Jul. Heidenreicha, prof. T. HorSka dr. Otona Berkopca (prevod članka iz ^Jutra«) in dr. Med pesmimi, posvečenimi Hris stovu. najdemo tudi bolgarski prevod verzov našega Otona Zupančiča, ki so izšli v »Jutru« 1. 1920. Zanimiv« so pisma Ivana Vazova Hristovu. Ivan Grčev pa je sestavil bibliografijo Hristovljevih knjižno izišlih del (30 kniig). Res. lep zbornik, ki si ga je veliki pesnik zaslužil. Naj bi bil mejnik v odnosu Hristova in Bolgarije. Domovina je pesniku podala roko. Ali jo bo sprejel in se vrnil k nji?
0. B. (Prnca).
Razstava slo va 5ke "motno^i v Ameriki.
V jeseni bo prirejena v New Yorku razstava tsf'ovaike likovne umetnost«, ki bo obsegala 220 izbranih del.
Muzej Carla Goldoni ja v Benetkah. Se v
letošnji sezoni bodo otvorili v beneški palači Ca' Centuni muzej, posvečen spominu sloveče ga beneškega koinediografa Carla Goldonija. najtipičnejšega predstavitel j.i ita« italijanske commedia del' arte-, V muzo;u ki je nameščen v njegovi ro;stni hiši. l>o zbrano vse. kar se nanaša na tega pisatelja, njegovo dolo in tedanje gledališče.
V najnovejšem zvezku ^Srpskega književnega glasnikai je izšel med drugim začetek daljše študije o Vladimiru Naaoru. ki jo piše Mirko Zeželj. Izmed ostalih prispev« kov utegnejo zanimati razmišljanja dr. J. Gjorgjeviča o vprašam hi " Da Ii je čovek zataiof in prevod llurleievega članka o etiki. Med leposlovnimi prispevki je prevod proze Karla Čapka ^Čintamani i ptice«. Zanimivi so tudi J. R. spomini na K. S. Stanislavskcga.
Namestitev novih učiteljev in učiteljic
Z odlokom prosvetnega ministra so
postavijeni(-e) za učitelje(-ice) državnih narodnih šol naslednji učiteljski kandidat je(-ke) v:
Pajek Edvard pri Sv Antonu (srez Maribor), Gurjaševič Rudolf pri Sv. Ani (Maribor), Pirher Aleksander pri Sv. Barbari (Maribor 1. br.). Kancler Anton, v Marija Reki (Celje), Triller Rudolf v Zalem logu (Škofja Loki). Gorjup Friderik na Kopriv-niku (Radovljica), Vrhovec Ivan v Podgorju (Brežice). Žlahtič Franc v Ivanjcih (Lendava). Pušljar Miroslav v Radencih (Črnomelj). Zornik Aristid v Radmožancih (Lendava), Žunec Oton pri Sv. Emi (Šmarje). Horvat Jožef pri Sv. Joštu na Kozjaku (Slovenjgradec), Vučak Štefan v Predonov-cih (Mur. Sobota), Barbarie Karel v Do-manjševcih (Mur. Sobota). Lilija Bogomil v Rovtah (Logatec). Seršen Rudolf v Preš-njicah (Konjice). Posinck Maksimilijan pri Sv. Jerneju n. M (Dravograd), Štcrn Oskar v Pernicah (Dravograd). Grošman Franc na Znojilah (Litija). Poredoš Evgen v Vidoncih (Mur. Sobota). Filipič Ivan pri Sv. Benediktu (Maribor). Mehora Silvo v Brigi (Kočevje). Sedrnak Primož v Resniku (Konjice). Dereani Jožef v Met.varjevcih (Lendava). Ruter lvan v Razboru (Slovenjgradec), Sudar Gabrijel v Slivnici (Celje). Zlohec Josip v BrezTčini (Pinjàvor). Fisci* Ernest v Mokronogah (Glamoč). Piki Elizabeta v Ponovcu Trnovitičkem (Garešni-ca), Županič Zdenka v Kolarcu (Novi Ma-rof),Mirt Ivana v Kotoribi (Prc-Iog). lež Marija v Putnikovičih (Dubrovnik). Ornig Jcmira v Kijevu (Sinj). Gumzej Hilda v Tinju (Benkovac), Vede Olga v Sladkem vrhu (Maribor d. br.), Dornik Gabrijela pri Sv. Štefanu (Šmarje), Zalezina Berta v Ru-neču (Ptuj), Paglavec Stanislava v Gerlin-cih (Mur. Sobota), Jeras Frančiška pri Sv. Andražu (Ptuj), Štok Ljudmila v Čentibi (Lendava), Lomšek Gabrijela v Prevorju (Šmarje). Lesar Neža v Vel. Poljani (Lendava), Sever Ana v Zsvrču (Ptuj). Škrabec Ivana v Pišecah (Breiice), Umnik Alojzija v Podsredi (Brežice). Dolmovič Frančiška v Zdolah (Brežice). Drolc Milena v Odrancih (Lendava). Dolane Vida v Sred. Bisitrici (Lendava), Cenčič Marijana v Gan-čanih (Lendava), Petrlin Frančiška v Šmartnu (Gornjigrad), Rode Justina pri Sv. Andražu (Ptuj). Hribar Helena v Adleši-čih (Črnomelj), Bratina Branko v Pečicah (Brežice), Daravec Marija v Čatežu (Novo mesto). Gruber Karla v Olimju (Šmarje), Zupanič Marija v Ivanjcih (Lendava), Vanda Milica v Gerlincih (Mur. Sobota), Brunčko Marija na Kapeli (Ljutomer), Jagodic Julija v Kapei (Lendava). Gostinčar Ana v Moravčah (Kamnik). Remškar Ivana v Starem trgu (Logatec). Terglavčnik Terezija v Runeču (Ptuj), Kučiš Justina v Šmihelu pri Žužemberku (Novo mesto), Simončič Bogomila pri Sv. Barbari (Maribor I. br.), Kramer Pavla v Lepi njivi (Gornjigrad), Sosič Angela v Gomilizi (Lendava). Mavrovič Melita v Lembergu (Šmarje). Pegam Adela v Pilštanju (Šmarje), Samec Marija v Zavrču (Ptuj), Oberman Marija v Loškem potoku (Kočevje), Košutnik Matilda pri Sv. Martinu na Poh. (Maribor 1. br.), Šturm Vlada pri" Sv. Antonu (Maribor 1. br.). Hacin Ana v Remšniku (Dravograd). Butiner Vera pri Sv. Benediktu (Maribor 1. br.), Kovič Ana v Vidoncih (Mur. Sobota), Sotlar Hermina v št. Rupertu (Laško), Galtes Marija v Javorju (Ljubljana ok.) Tamše Ivana v Radmožancih (Lendava), Koman Rajmunda pri Sv. Lenartu (Laško). Meterc Marta v Razboru (Slovenjgradec), Zirkelbach Marija v Greš-njicah (Konjice). Novak Veronika v Gaberju (Novo mesto), Zugič Jožefa v Senovu (Brežice), Dobovšek Frančiška v Bučah (Šmarje), Zupančič Štefanija v Vel. Poljani (Lendava), Kikel Alojzija pri Sv. Joštu na Kozjaku (Slovenjgradec). Ornik Angela v Petišovcih (Lendava), Pire Angela pri Sv. Tomažu (Ptuj). Putrih Ljudmila v Sto-percah (Šmarje), Sturbej Terezija pri Sv. Petru pod Sv. gorami (Šmarje), Šenk Ivanka v Vodjanu (Odžaci), škof Marija v Kničaniku (srez vel. bečkereški), Šajina Cvetka pri Sv. Bolfenku na Kogu (Ptuj), Suhadolnik Izabela v Dol. Bistrici (Lendava), Pfeifer Hilda v Hotizi (Lendava), Šu-ligoj Ida v Ambrusu (Novo mesto), Pavlin Marija v Lipi (Lendava), Svikaršič Lju-boslava v Radovici (Črnomelj), Majer Bogdana v Polšniku (Litija), Petročnik Vlada v Dramijah (Celje), Marine Marija v Lokavcu (Maribor 1. br.), 2mavc Gabrijela v Lipi (Lendava), Lužar Marija v Trnju (Lendava), Ros Terezija v Bogo-jini (Lendava), Pušenjak Alojzija v Bogo-
£Lao0a«& Borita jpi Ät Ja-
kobu v SI. goricah (Maribor 1. br.). Kačič Meta v Orcšju (Brcžicc). Jikc Elfrida v Podsredi (Brežice). Kcrin Marija pri Sv. Antonu na Rajhcnbergu (Brcžicc). Jerič Alojzija v Svetinah (Celje), Počck Anica v Turnišču (Lendava). Kodrič Marija pri Sv. Duhu na Ostr. vrhu (Maribor 1. br.). Pctovar Milena v Kapci (Lendava), Jaklič Jelka pri Sv. Urbanu (Ptuj), Goric Elizabeta na C venu (Ljutomer). Mahorko Marija pri Sv. Duhu (Ptuj). Priberšek Elizabeta v Scrdici (Mur. Sobota), Mikuž Marija v Adlcšicih (Črnomelj), Ore! Nana v Bu-šeči vasi (Krško). -Žcleznik Marija v Bučah (Šmarje). Kamcnšck Ida v Vel. dolini (Brežice), Demšar Helena pri Sv. Lenartu (Škofja Loka), černač Darinka pri Sv. Vidu pri Planini (Šmarje). Roječ Marjeta v Banjiloki (Kočevje), Bartol Ivana pri Sv. Andražu v Hal. (Ptuj). Omahen Ana v Žusmu (Šmarje). Trobec Olga na Sladki gori (Šmarje). Prek Gabrijela v Novi cerkvi (Ptuj). Koren Agata v Perdici (Mur. Sobota). Ritonja Emilija v Filištincih (Mur Sobota). Pctauer Josipina pri Sv. Bolfenku na Ko2u (Ptuj). Hodnik Josipina v Petišovcih (Lendava), Ličar Darinka v Dobu (Šmarje). Juvančič Avrelija pri Sv. Emi (Šmarj.e.), Piotar Julijana v Gcdeov-cih (Mur. Sobota), Mastnak Marija v So-vpdnjah "(Škofja Loka). Potočnik Frančiška v Puščavi (Šmarje). Zakrajšek Božena v Bogojini (Lendava), Medved Martina v Zavodnji (Slovenjgradec), Grejan Simona v Dragatušu (Črnomelj), Špiler Zofija pri Sv. Križu (Litija), Petek Angela v Razboru (Laško). Pctrič Elizabeta v Žižkah (Lendava). Hren Stanislava v Serdici (Mur. Sobota). Zupančič Marija v Radmožancih (Lendava). Salun Terezija v Št. Rupertu (Maribor 1. br. ), Blažič Doroteja v Kapli (Dravograd). Aringcr Bojana v Runeču (Ptuj). Fink Vida v Narapljah (Ptuj). Filipič Terezija pri Sv. Juriju (Mur. Sobota), Gabcršnik Avguština v Narapljah (Ptuj). Gostič Pija pri Sv. Andražu pri Velenju (Slovcnjgradcc). Hočevar Vera v Zibiki (Šmarje). Bcloglavcc Sabina v Sred. Bistrici (Lendava). Blagovič Gizela pri Sv. Duhu (Ptuj), Brumcc Ana na Ptujski gori, Bradaška Hubcrtina v Galiciji (Celje), Iglar Marija v Št. Ilju pri Velenju (Slovenjgradec), Javomik Danica v črneči vasi (Krško), Jankovič Ferdinanda v Jurklo-štru (Laško), Javoršek Amalija v Št. Jan-žu na Vin. gori (Slovenjgradec). Kranjc Danica v Št. Danijelu (Dravograd), Kocuvan Milena v Keblju (Konjice), Komel Cvetka v Selah-Vrhih (Slovenjgradec), Ko-vačič Andrejica v Mežici (Dravograd), Kocjan Emilija v Trdkovec (Mur- Sobota), Karlin Marija v Podpeci (Dravograd), Kmet Silvestra v Kalu (Krško). Klemeočič Vera v Remšniku (Dravograd), Kodrič Marija v Škocjanu (Krško), Košenina Pavla pri Sv. Lovrencu na drav. polju (Ptuj), Kompara Lavra pri Sv. Barbari v Hal. (Ptuj), Klun Olga na Belih vodah (Slovenjgradec). Lipai Gabrijela v Domanjševcih (Mur. Sobota), Levstik Vida v Kalu (Krško). M a tuš Jožefa pri Sv. Florijanu (Konjice). Mison Marija v Cajnarjih (Loga-tcc). Merčun Marija v Petroči (Mur. Sobota). Mencin Roza v Kuzmi (Mur Sobota), Mele Stanislava na Stari cesti (Ljutomer), Novak Veronika na Sv. Gori (Litija), Petrovič Živana v Markovcih (Mur. Sobota), Puh Karolina v Poljanah (Novo mesto),

Gla/oviti d°paccini iz čikaga. je / /vojim /enzacijonalnim preparatom. povrnu l žemi aktiv. no/t in mlado/t.
a žene od 40 let naprej
KORANA HORPION AKTIV KREMA' DIN.601,VRNE ŽENI ak. TIVNO/T IN riLADO/T.
od 30-^0 let tlOPANA HORMON KREMA1 ( iz mi/jih 2lez)
dinar a 50-
cd 18 -30 let MCPANA VITAMIN kk'PMA'(vi/0k!mg0(?a) din.ao:
Te
i e NOVITETE TAKOJ od/tranuo gube. mlahavo KOŽO, nerede KOŽO ml ADO/TNO NAPETO Z barzuna/. TIM TENOM.
MORANA LEPOTA RA/TUN/.
KI PUDRI'VV/EH NUAN/AH DIN.251 j
Potočnik Marija v Prihovi (Konjice), Pip Kristina v Sodražici (Kočevje), Paher Ana v Kančevcih (Mur. Sobota), Puhar Tomasin Marija v Rečici (Gornjigrad), Presen Olga v Zalem logu (Škofja Loka), Ravnikar Danica v Velenju (Slovenjgradec). Re-celj Karolina v Virštanju (Šmarje), Studcn Ana v Ambrusu (Novo mesto), Samec Danijela v Ilinjah (Novo mesto). Šerbak Zora v Stogovcih (Ljutomer), Švaij Amalija v Stari vasi (Brežice), Turšič Ivana v Lo-kovici (Dravograd), Tejkal Davorinka v Vel. dolini (Brežice), Tribnik Lelija na Stari cesti (Ljutomer). Trošt Dušica v Stogovcih (Ljutomer), Vrhovec Zofija v Št. Jerneju (Krško), Vičar Hedvika v Za-bukovju (Brežice), Vojnilovič Milena v Negovi (Ljutomer), Verk Miroslava v Vidoncih (Mur. Sobota), Vazaz Helena v Tre-belnem (Krško), Vutkovič-Trupej Angela v Pišccah (Brežice), Zevnik Marija pri Sv. Vidu pri Planini (Šmarje), Zorč k., ncia. pri Sv. Primožu na Pohorju (Drave ad).
S
Torek 23. avgusta
Ljubljana 12: Izpod južnega son< o, šče). — 1245: Poročila. — 13: Napo - — 13.20: Opoldanski koncert Radijske' orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napu^edi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Kako se otrok ne sme vzgajati. — 19.50: Deset minut zas t,ave. — 20: Plošče. — 20.10: Po mora v? ki dolini (g. Rudolf Dostal). — 20.30: Koncert Radijskega orkestra. — 21.15: Klavirski koncert ge. Marte Osterc-Valjalove. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke Glasbe iz kavarne Nebotičnik.
Sreda 24. avgusta
Ljubljana 12: Za zabavo in oddih (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. _ 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi — 18: Veseli pevci in godci (plošče). _ 18.40: Mladinska ura: Sprehod po novem zemljevidu Evrope. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Grobovi naših vojakov v Holandiji. — 19-50: Plošče.
—	20: Koncert ge, Pavle in gdč. Majde Lrovšetove, prof. M. lipovška in Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Fantje na vasi.
Beograd 18.45: Orkestralna, gtlasba in plošče. — 20: Petje in humor. — 22.15: Ples. — Zagreb 20: Prenos iz Ljubljane.
—	22: Plesna muzika. — Praga 19.25: češka glasba. — 21: Skupni koncert Pra*. ge in Pariza. — 22.15: Lahka glasba. — Varšava 21.10: Pester glasbeni spored.— 22.12: Lahka godba in ples. — Sofija 19: Lahka glasba. — 19.30: Prenos opere »Carmen«. — 22.30: Lahka glasba. —• Dunaj 10.30: Vedra muzika. — 12: Opoldanski koncert. — 16: Skladbe Joh. Straussa (iz Salzburga). — 18.20: Nove skladbe za violo in klavir. — 20.10: Lahka godba orkestra. — 23.30: Dunajska muzika. — 24: Kakor München. — Berlin 19: Weberjev© in Flotowe skladbe. — 20.10: Operetni večer. — 23.30: Lahka glasba. — 24: Kakor München. — München 19.15: Lahka glasba s plošč. — 20.10: Zabavni večer. — 23.30: Prenos z Dunaja. — 24: Mali orkester in plesna kapela.
Dotrpela je po dolgi, mučni bolezni naša srčno ljubljena mamica, stara mamica, teta in tašča, gospa
IVANKA KNIFIC
VDOVA PO TRGOVCU IN POSESTNIKU
K zadnjemu počitku jo spremimo v sredo, dne 24. avgusta 1938, ob pol 5. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 22. avgusta 1938.
Globoko žalujoči: FRANC, ban. ravn. v pokoju; EMIL, podpolkovnik v pokoju, sinova; JEANETTA POEDRANSPERG, profesorica drž. konservatorija, hči — m ostalo
sorodstvo.
Mestni pogrebni 21 vod Občina Ljubljana
JACKSON GREGORY:	37
HČI SOLNCA
Roman.
Barlow je zmajal z glavo.
»Jaz. Jaz sem bil pri Bruceju. Nisem te spoznal, toda —«
»Toda tudi sicer bi bil streljal, kaj ne?« je za-mrmral Barlow.
»V prokleio slabo druščino si zašel, Barlow, pa to je tvoja stvar. Samo to mi povej: si pojezdil ž njimi na Zoraidin ukaz?«
Barlo-w se je ozrl v Zoraidin napol smehljajoči se obraz. Malo je okleval.
»Ne«, je rekel.
Uro pozneje je Kendric nehal čakati na Bruce j a in se je odpravil v spalnico. Na mizi sta ležali dve pismi v zaprtih ovitkih. Bili sta pismi, ki sta jih bila z Bruce jem popoldne napisala v zadevi ujetništva Betty Gordon.
XII.
Ponudba, vredna premisleka
Še dolgo je Kendric to noč sedel ob oknu, mislil in tehtaL Prav preprosta naloga ga je bila privedla v ta kraj, naloga, ki zanjo ni bilo treba ničesar razen časa: prišel je iskat zaklad. Stvar se je bila začela čisto kakor po navadi. Dva moža sta se bila domenila, da si skupno naložita
se je to preprosto podjetje zamotalo v zagate, da jim ni bilo ne konca ne kraja. Najprej je Barlow spremenil značaj in ravnanje, potem so prišle Zoraidine želje in načrti, nora zaljubljenost Bru-ceja Westa, samovolja Ruiza Riosa in nazadnje še Betty Gordon.
»Prišel sem v ta kraj, da bi dvignil zakopan zaklad, če v resnici obstoji«, si je nazadnje rekel Kendric ves zlovoljen, »ne pa, da bi dobršnemu delu Mehike skrbel za dušni blagor. Če se je vse tako daleč zamotalo, se je to zgodilo pač samo zato, ker sem se bal odvesti od cilja. Kar počneta Bruce in Barlow, je nazadnje njuna zadeva. Barlow se bo že še spametoval in tudi Bruceju bo še kdo mlečnike poruval. Jaz pojdem pač sam svojo pot.«
S tem sklepom pa nikakor še ni bila opravljena vsa reč, zakaj ž njim ni bilo rešeno niti vprašanje Zoraide niti Betty. Sicer pa mlade Amerikanke nikakor ni izločil iz svojih misli in načrtov. Če bi bila pripravljena, pobegniti ž njim, bi jo že skrbno spravil iz te spletkarske hiše na varno. Po naravi je bil dovolj velik optimist, da je veroval v to. V grmovju na vrtu je imel skrito puško, pod levo pazduho je nosil starega, preizkušenega prijatelja, v srcu si je želel viharnih dejanj.
Do tod je prišel po eni uri, ko je začul rahlo trkanje na svojih vratih. Naglo je vstal, misleč, da utegne biti Bruce ali morda Barlow. Ko je odprl, je stal pred njim Ruiz Rios. Tiho je smuknil v sobo in vrata zaprl za seboj.
»Še niste v postelji, prijateli moj?« se je na-
napor, nevarnost in uspeh. Brez njune krivde pa smehnil Rios. »Ravno prav. Nekaj vam moram
sporočiti.«
Kendric se je vrnil k svojemu stolu in ostro motril Mehikanca. Riosov pogled je izdajal zvitost in prekanjenost.
»Prav. Kaj mi imate povedati, Rios?«
»Kar sem vam rekel nocoj, je bilo od srca«, je začel Rios. »To namreč, da brez moje pomoči fcne boste prišli od tod; in da vam je moja pomoč na razpolago. Za majhno plačilo, kakor sem dejal.«
Govoril je glasno in z zaupanjem. Očividno se ni bal prisluškovalcev. Kendric je začuden strmel vanj.
»Za gospoda, ki igra dvojno igro, ste presenetljivo brezskrbni. Očividno vam je čisto vseeno, ali vas kdo sliši«, je presenečen pripomnil Kendric.
Rios je nestrpno odmahnil z roko.
»Vem, kaj moram in kaj smem«, je odvrnil. »Senorita Zoraida je v svojih sobah, kjer se zabava z enim svojih prijateljev, drugi pa trga podplate po njeni predsobi. Da, gotov sem svoje stvari, ker sem gospodar položaja. Vaša usoda, usoda miss Betty in tudi obeh vaših prijateljev in morda še koga drugega je v mojih rokah.«
»Zmerom se bahate, kadar ni Zoraide zraven«, je rekel Kendric.
Rios je prezirljivo strmel vanj, skomizgnil z rameni in začel zvijati cigareto.
»Lahko se baham, ker imam pač račune v rokah. Hočete priti na svobodo?«
»Če me ravno vprašate — da«, je suho pripomnil Kendric. »Vsa vaša druščina mi v želodcu leži.«
»In bi radi srčkano malo Betty vzeli s seboj?« i
Rios se je nesramno režal. Kendric je občutil neodoljivo potrebo, da bi ga sunil, a se je #ajši premagal.
»Kar govorite, senor gospodar položaja«, se je porogal. »Danes za čuda še nisem zaspan. Če mi imate res kaj povedati, le kar z besedo na dan.«
»Čujte torej: zaklad, ki ste ga prišli semkaj iskat, ne bo nikoli vaša last. Morda pripade meni; če ne meni Zoraidi. Lahko vas zagotovim, da ne pride niti vam niti Barlowu v roke.«
»To je vaše zagotovilo«, se je smejal Kendric, »iz vaših ust precej lepo zveni. A če ga deneš na tehtnico, ne zaleže kaj prida.«
»Hočete reči, naj pridem z dokazi na dan?« Riosa v resnici ni bilo mogoče spraviti v zadrego. »Dobili jih boste še o pravem času; a po vsej priliki bo takrat že prepozno za vas, da bi jih mogli obrniti v svoj prid. Zdajle sem prišel, da vam in Betty ponudim svobodo. Kaj menite, da nisem opazil, kako jo preganjajo vaše oči?«
Zdaj je bila vrsta na njem, da se je zasmejal.
»Če je to res, kar mi imate reči«, je odvrnil Kendric, »bi vas rad prosil, da od zunaj zaprete vrata.«
Med pomenkom je sam v sebi prišel v neki drugi zadevi na čisto. Četudi bi se bil odločil, da se z Riosom začne pogajati, ne bi bil mogel izdati skrivnosti, ki ni bila samo njegova last. Razen tega bi Rios gotovo ne držal besede, ko bi bil zvedel vso reč. Na vsak način pa je Kendricu še zmerom ostala možnost, da pobegne brez njegove pomoči.	_

ali oglasi
Beseda 1 Diru davek 3 I)iu; za šifro ali daja rje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Modistko
dobro moč, sprejmem za stalno. Ponudbe na ogl. oùd. Jutra pod »Takoj«.
19710-1
Več pomočnikov
soboslikarsk h in pleskarskih sprejme Sajko & Lazar, Maribor, Trubarjeva ul. 5.
19707-1
Prodajalka
izvežbana popolnoma v de-likatesi. dobi takoi slu2bo. Franc Ocvirk, Povšetova ul. 38. Ljubljana.
19711-1
Hlapec
treren in pošten, dobi tako; službo* Fr.inc Ocvirk, Povšetova 38, Ljubi i aria.
19712-1
Pridno perico
in natakarico sprejme s 1. septembrom hotel Je len v Kranju.
19567-1
prvovrstno
kuharico
iščemo za večjo kuhinjo v I. ubljani. — Ponudbe pod šifro «Prvovrstna« na ogl. odd. Jutra.
19679-1
Šoferja
k tovornemu avtomobilu, sprejmem. Naslov v vseh p slovainicah Jutra.
19691-1
Krojaškega
pomočnika
za damsko in moško delo, dobro moč, sprejmem takoi. Plcško, Cankarjevo nabrežje 3 (tromostje).
19Ó9S-1
Poslovodja
vojaščine prost, zmožen kavcije, dobi takoj mesto za vodstvo prodajalne moške in ženske konfekcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Kavcija«.
19697-1
Frizerko
spreimem takoj. — Salon
Pomočnika(co)
za pletenje na ravni stroj, potrebujem za takoj. Javiti se direktno: Dmitar Batalo, Topusko.
19699-1
Lokali
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din.. Naj manjši znesek 17 Din.
Dvoriščni lokal
takoj oddam. Poizve se pri hišniku, Bleiweisova 48.
19703-19
Vsaka beseda 50 par; davek 5 din; ssa šifro ali dajanje naslova 5 din; naimaniši znesek 12 dia.
Trgov, pomočnica
vešča vseh del, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča in zvesta«.
196S0-2
Jančigaj, Tyrüeva 37
19692-1
Iščem učenko
za potujočo jazz kapelo, ki ima voi j o učiti se petja in igranja. Mesečna plača din 1*0—200, brana, stanovanje in potni stroški. Ponudbe s fotografilo na: ka-pcinik Dimič, Ružičeva 4, Sušak.	19693-1
Hišnika
sprejmem za vilo z velikim vrtom na deželi v bližini Ljubljane proti prostemu stanovanju, prosti luči, plači 100 din mesečno in nekaj gred. Tonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost«.
19438-1
Vsakovrstno zlato Kupuje po najviäjib cenah
CERNE — juvelir, Ljubljana, Wolfova ul
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Paradižnika
svežega, popolnoma dozorelega kupi vsako množino Slamič, Ljubljana.
19315-27
Vsakovrstno
pohištvo
rabljeno in vse starinske predmete kupujem. Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.
19702-7
Moške stare obleke
čevlje, perilo, vse vrste zimska oblačila, pohištvo, madrace, odeje, kupujem. Pridem pogledat na dom. Pišite dopisnico : Mara An-dlovic, Gallusovo nabrežje štev. 27.
19701-7
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Kolesa
Pri nakupu novega kolesa si oglejte našo zalogo v Nori trgovini na Tyrseivi cesti 36. Prvovrstna kvaliteta, nizke cene.	16747-11
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aU daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pekarno
dobro idočo. vzamem v najem 1. septembra, najraje na deželi, ali sprejmem mesto poslovodje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 19683-17
Seseda 1 Clin. aaves i Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manj-g) zmesek 17 Otn.
Bodočnost!
Iščem družabnika s kapitalom od 20.000 din radi izdelave metalnega modela epohalne iznajdbe, njenega patentiranja in daljnega izkoriščanja. Interesenti dobe potrebna pojasnila preko podružnice Jutra na Jesenicah pod »Bodočnost«.
19681-16
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago.	25-20
Vila
enon-adstrozna s tremi stanovanji, garažo in vrtom v Ljubljani, se takoj in poceni proda. Ponudbe pod »Resni kupec« na ogl. odd. Jutra.
19312-20
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
2 štirisobni
stanovanji
v novi zgradbi Goričar, Sv. Petra c. v tretjem nadstropju in mansardno z najmodernejšim komfortom in centralno kurjavo, oddam za november.
19709-21
Enosob. stanovanje
kabinetom, oddam. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.	19713-21
Sobo addii
Beseda 1 Din, davek 3 Din.; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Sobo
lepo, mirno, z dvema ok-noma, odtiam prazno boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19690-23
Sobo in kuhinjo
oddam 1. septembra. Ogled stanovanja od 10.—11. ure. Križevniška ul. 11-11.
19689-23
Dyaikßseb*
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Dijaka
najrajši nižješolca, sprejmem k sinu osmošolcu v sredini mesta. Pomoč pri pouku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19700-22

m
Vsaka beseda 2 din ; davek 3 din; za dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din.
Slučaj sreče!
Ne stanujem v Ljubljani. Popolno jamstvo diskrecije. Javite prosim Vaš popolni naslov pod »Idealna soproga« na ogl. odd. Jutra.
19704-24
»zz«
Dvigni pismo in odgovori !
19688-24
»Jelka«
Prosim pridi petek popoldan.	19682-24
Informacije
oeaeda t ijul aa veK 3 Din za šifro ali dajanje
naslova, ti Din Na -un St aneseJ* 17 Din
Informacije
privatne, poizvedbe itd. vrši Informacijski zavod Ljubljana, Kolodvorska ul. 41, poleg palače »Ljubljanski dvor«
19499-31
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svedolikainia
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe.
Din 60.—
znaša mesečno odplačevanje za znameniti orig. »ARDA« otroški voziček. - Brezplačen katalog z največjo izbero v državi in zajamčeno najnižjimi cenami, ker jih kupite naravnost od izdelovalca — Prevoz do vas plačamo mi.
»ARDA« - Beograd, Palmotičeva 12.
KLI SEJE
ENO VECBAÜVNE
JUGOGKAHKA
SV. PETRA NAM
Med mestom In deželo
oosreduje »Jutro v« mali oelasnik
Dober emendolskl sir
po dnevni ceni ima na razpolago
Mlekarska zadruga: Nova vas — Bloke.
Razstavili bomo blago tudi na jesenskem velesejmu.
POZIV
Uprava Zrakoplovnega tehničnega zavoda v Kraljevu
poziva zainteresirane tvrdke in poedince, ki se bavi jo s produkcijo in trgovino tehničnega, kemijskega, gradbenega in drugega materiala, instrumentov in pribora potrebnega za fabrikacijo zrakoplovov, da pošljejo po predpisih taksirane prošnje zaradi vpisa v register njenih dobaviteljev, ki ga bo uprava tega zavoda uredila.
Prošnje se bodo sprejemale do konca meseca septembra tekočesd leta»
Iz pisarne Tehničnega odelenja Zrakopl. tehn. zavoda v Kraljevu, t. br. 3546 od 11. avgusta 1938. leta.
SPREJMEMO strokovno izobraženega vodjo
za veliko restavracijsko podjetje ter več kavarniških in restavracijskih natakarjev. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra služba«.
»JUTRO« ZAVARUJE!
ŠOLSTVO
š— \ pisovanje učencev na drž. realni gimnaziji v Ptuju bo za I. razred dne 1* septembra, za II. in III. razred dne 2. septembra, za IV. in V. razred dne 3. septem* bra. za VI. VII. in VIII. razred 4. septembra. Učenci, ki pridejo s tujih zavodov, se bodo vpisovali 5. septembra. Začetek rednega šolskesra pouka i>o 6. septembra.
š— Drž. realna gimnazija v Novem me. stu. Vpisovanje učencev v I. razr. bo 5. septembra ob 8- uri, vpisovanje učencev, ki pridejo z drugih gimnazij, bo pa v nedeljo 4. sepben'±bra ob 10. uri. Učenci naj prinesejo davčna potrdila zaradi odmere šolnine. Ravnateljstvo.
g— Državna moška usnjarska šola v Visokem stopa v 9. leto svojega obstoja. Njen namen je, da vzgoji dobro kvalificiran usnjarsko-krznarski naraščaj za našo mlado industrijo. Doslej nam je dala že 58 odličnih mojstrov, ki so deloma zaposleni po de« lavnicah in tovarnah, deloma pa so se osamosvojili. Šola traja 3 leta, je državna in brezplačna. Sprejemajo se učenci z najmanj dvema razredoma gimnazije ali meščanske šole ali pa s pomočniškim izpitom. Sprejme se povprečno po 20 gojencev. Šola nima internata .vendar se briga da dobe gojenci dobro oskrbo za 400 do 5Ö0 din. Vpisovanje bo od 1. do 3. septembra. Uprava šole da vse podrobnejše informacije.
Iz Ljutomera
lj— Smrt dobre matere. Pri operaciji v ljubljanski bolnišnici je preminila ga. Ama» lija Glavnik, soproga fin. preglednika v p. Bila je dobra žena in mati ter je svoja dva otroka, učiteljico in jurista, vzgojila v narodnem duhu. Naj počiva v miru!
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
V globoki žalosti javljamo pretužno vest, da nas je po kratkem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mati, sestra in teta, gospa
Amalija Glavnik
roj. božič
soproga pregled, fin. kontrole v pokoju
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 23. t. m. popoldne iz hiše žalosti Ljutomer št. 85 na farno pokopališče.
Ljutomer, Bača, Petrovgrad, dne 21. avgusta 1938.
Globoko žalujoči: JOŽE, soprog; JOŠKO, sin; LJUDMILA, hčerka ter ostalo sorodstvo.
I
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Dotrpela je, previdena s tolažili sv. vere naša ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Marija Pokovec
roj. markoli
SOPROGA POSESTNIKA
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 23. t. m. ob pol 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 21. avgusta 1938.
Žalujoči: ŠTEFAN, soprog; MARJANCA, hčerka ter ostalo sorodstvo
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki mučni bolezni danes ob pol 6. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere preminul naš dobri soprog, brat, stric in svak
GNEZDA FRANC
VIŠJI KONTROLOR DRŽ. ŽEL. V POKOJU
ZAHVALA
Vsem, ki so našega predragega sina in brata
MARIA BOLAFFIA
gimnazijca
spremili na njegovi zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. MOŠKANJCI, LJUBLJANA, TRST, dne 23. avgusta 1938.
žalujoči ostali
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra< Stanko Virant. - ga Narodno tiskarno d. d. kot tiskaniarja Fran Jeraiu - ga inseratni del je odgovorea Alojz Novak. ~ Vsi s Ljubljani,