LETO XVIII. — številka 47 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je senice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka to Tržk*. — Izdaja Časopisno pod Jetje »Gorenjski tisk« — Glavni ln odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SO CIALIST1CNE ZVEZE DELOVNEGA L J U D S'l V A KRANJ, sobota, 18. 6. 1966 Cena 40 pat aU 40 starih dinarjev ..ist izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januai « 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januaria 1964 kot poltednik, in sicer r> siedab in sobotah ZA GORENJSKO V novi obleki Poletje je tu in z njun tudi »Glas« v poletni obleki. Po prvotni zamisli bi moral naš list čez poletje — tja do konca avgusta — izhajati ob sredah in so-botah na 12 straneh, torej nekoliko okrnjen. To zamisel pa srno opustili. Spričo odprtih meja, ob katerih živimo, se je namreč pojavil velik interes predvsem onstran meje, pa tudi doma, da bi našim ljudem — turistom posredovali prek »Glasa* najrazličnejše informacije o nakupu blaga in storitev. Tako se je rodila ideja o turistični prilogi, ki smo ji v uredništvu dodali še eno stran turističnih informacij. Tako so turistične informacije dobile zaokrožen obseg — štirih strani. Z njimi bomo seznanjali naše ljudi vsako soboto o vsem potrebnem za potovanje v inozemstvo in z domačimi turističnimi zanimivostmi med sezono. V tej obleki bo »Glas« izhajal do konca avgusta. Uredništvo S seje skupščine občine Tržič Slaba kadrovska politika Va torkovi seji skupščine občine Tržič so najprej razpravljali a poročilih občinskega sodišča Kranj, občinskega javnega tožilstva Kranj in občinskega javnega pravobranilstva Kranj ia leto 1965 (seveda le o stvareh z območja tržiške občine) pa o problematiki stanovanjskih izvršb, nato pa o možnostih zaposlitve mladine, ki končuje obvezno šolanje, in o problematiki nezaposlenih v občini. 2ivahna razprava o zaposlovanju in o kadrovski politiki v gospodarskih organizacijah je pokazala, da nekateri podatki v poročilu o možnostih zaposlitve, ki je bilo odbornikom priloženo v gradivu za sejo niso več toč- ni, ampak so že malce zastareli, stanje je zdaj že nekoliko drugačno. Bistveno, kar je v razpravi močno prišlo na dan in kar vsekakor ni prispevek k reševanju precej perečega problema zaposlovanja, pa je ugotovitev, da go- Priprave v Besnici V Besnici hitijo s pripravami na veliko partizansko »lavje, ki bo tam kot osrednji dogodek letošnjega Dne-»a borca — 4. julija v kranj-•ki občini. Ker bo ta praznik na ponedeljek, bodo tamkajšnje prireditve že v nedeljo, 3. julija. Glavni dogodek bo odkritje spomenika padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja za časa zadnje vojne. K. M. 0 tekstilni industriji v Sloveniji Danes (18. junija) bo v Kazini Park hotela na Bledu občni zbor Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. Razen za občni zbor običajnih točk dnevnega reda bodo razpravljali o stanju tekstilne industrije v Sloveniji. Ker je tekstilne industrije na Gorenjskem precej (Kranj, Skofja Loka, Tržič, Radovljica, Bled, Zapuže), bomo o tem še poročali. — a Nasproti hotela Prisank v Kranjski gori gradi veletrgovina Prehrana Ljubljana sodobno samopostrežno trgovino — Market. Stavba je zunaj gotova, oprema pa še ni popolnoma urejena. Pod to stavbo gradijo tudi garaže, zraven gradi nove prostore tudi pošta — Foto Perdan V teh dneh Tržič boli zabaven Kot v vsako mesto letna sezona prinese neko veselje, tako je tudi te dni zaživel Tržič. Pred nekaj dnevi so odprli kopališče, ki veliko pomeni prebivalcem Tržiča, saj se lahko v popoldan-skem času po napornem dehi osveže in zabavajo. Bazen je lepo vzdrževan, cene so primerne, najvažnejša pri vsem tem pa je higiena, za katero lahko trdimo, da je na naj- Mladina v povojni izgradnji Zbor tržiške mladine Občinski komite Zveze mladine Slovenije za Tržič pripravlja srečanje vseh organizatorjev mladine te občine v obdobju povojne socialistične izgradnje. Vabljeni so funkcionarji nekdanjega mestnega komiteja SKOJ, udeleženci prve zvezne mladinske delovne akcije Brčko-Banoviči in vsi komandanti brigad vseh zveznih delovnih akcij iz območja Tržiča. Ker pa nimajo potrebnih podatkov iz časa vojne in vse do 1957. leta, prosijo vse mladinske aktiviste in organizatorje imenovanega obdobja, da se prijavijo na občinski komite ZMS Tržič do 15. julija. višji ravni. Drugo veselje, predvsem za najmlajše Tržičane, je potujoči veseli park, ki je te dni v Tržiču. Najmlajši kar v vrsti čakajo, da se popelje- jo z majhnimi otroškimi avtomobili ali vrtiljakom. Ne manjka tudi takih, ki so jim všeč -narodne viže, katere lahko poslušajo po ves dan. H. T. Še šest podjetij v skrajševanju delovnega časa v Kranju Na seji komisije za 42-urni delovni teden pri skupščini občini Kranj, ki je bila v četrtek, so razpravljali in dali soglasje za skrajševanje de!O'-nega časa v šestih delovnih organizacijah te občine. To je Veletrgovsko podjetje Kokra, Gorenjski tisk, Planikav Standard, Iskra in KZ Sloga. Vsi kolektivi so za to razpravo predložili ustrezne analize in konkretne podatke. Povsod predvidevajo postopni prehod na skrajšani delovni čas, edino v »Kokri« predvidevajo, da bodo s prvim januarjem prihodnjega leta uzakonili 40-urni tednik. V Iskri pa je šlo tokrat le za neke spremembe že sprejetih načrtov, kar je povzročil sedanji napor za sanacijo tega podjetja iz znanih težav. S tem je v Kranju že 18 delovnih organizacij, ki so že začele postopno uveljavljat: skrajšani delovni čas ali pa so na to pripravljene. K. M. spodarske organizacije nimajo planov kadrov, ne kratkoročnih in ne dolgoročnejših. % Na seji so sklenili, da bo-0 do o možnostih zaposlitve tj) mladine, ki končuje ob-£ vezno šolanje, in sploh o % problemih zaposlovanja in 0 nezaposlenih v občini, šo # razpravljali, in sicer oba # sveta (svet za delo in svet tj) za šolstvo) skupaj s ti.sti-% mi predstavniki gospodar- # skih organizacij, ki se % ukvarjajo s kadrovskimi 9 vprašanji. O zaključkih 9 teh sestankov bo občinska tj) skupščina ponovno raz- # pravljala na seji, ki bo) 9 predvidoma 2. julija. — a 0 letošnjem gospodarjenju Na zadnji seji skupščine občine Kamnik, ki je bila v četrtek (16. junija), so razpravljali najprej o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih letos in o doseženi realizaciji proračuna občine, nato o dveh odlokih s stanovanjskega področja (odlok o upravljanju s stanovanjski-« mi hišami v družbeni lastnini, v katerih gospodari s posameznimi stanovanji več organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, in odlok o določitvi razlogov, zaradi katerih sme najemodajalec odpovedati pogodbo o najemu poslovnih prostorov) in potem o spremembi proračuna občine za leto 1966. Na dnevnem redu seje je bilo še sklepanje o razdelitvi sredstev krajevnim skupnostmi za le* tos in poročilo tajnika o delu uprave skupščine občine Kamnik ter nekatere manj pomembne zadeve. — a Deratizacija rjn w • v v trzicu # Zavod za zdravstveno vao» # stvo Kranj izvaja ta in # prihodnji teden (od 13. do # 25. junija) deratizacijo 9 (uničevanje podgan, miši # itd.) v Tržiču. Zavod po-tjj) živa vse občame, naj se C držijo navodil, ki so jih «9 prejeli. NOTRANJA POLITIKA 18. junij 1966 * glas Problemi šolanja v Škof ji Loki »Verjetno nam boste zamerili« Mladi v škofjeloški občini obtožujejo »Verjetno nam boste zamerili, ker vam pišemo. Stalno se pritožujejo nad nami, ker se sprehajamo po cesti in ne delamo nič koristnega. Kaj koristnega naj bi delali? Kje naj bi se zaposlili?« Približno takšne vsebine je pismo skupine mladincev iz Poljan, ki so ga poslali na občinski komite ZK skofja Loka. Pravijo, da bi radi delali, pa ne dobijo zaposlitve. V pismu tudi obtožujejo tiste, ki delajo tudi po trinajst in več ur dnevno (nadure). »Mi pa ne moremo niti toliko, da bi se sami preživljali,« pravijo mladi iz Poljan. Položaj je podoben tudi v nekaterih drugih krajih. Mladi zelo težko pridejo do zaposlitve, oziroma štipendij, da bi lahko nadaljevali šolanje. Kaže, da se položaj z letošnjim letom ne bo prav nič poboljšal. Vse kaže, da bo še slabše. Analiza zavoda za zaposlovanje kaže, da je za 252 kandidatov za vajence, pri gospodarskih organizacijah na voljo le 77 učnih mest. Tako se bo od skupnega Števila učencev, ki bodo letos končali šolanje lahko vključila v uk v najboljšem primeru le ena četrtina. Prejšnja leta so delovne organizacije štipendirale 140 gojencev na nižjih, srednjih višjih in visokih šolah. V letošnjem letu je razpis štipendij nadvse zaskrbljujoč. Na srednjih šolah je v občini razpisanih le 10 štipendij, na višjih in visokih pa S. Jasno je, da se bo na ta način močno zaostrilo vprašanje kam z mladino. P. Čolnar Jesenice Socialno varstvo odraslih V jeseniški občini je 105 občanov, ki prejemajo stalno mesečno podporo. Od tega je 26 popolnih podpirancev, ki se preživljajo samo s socialno podporo, ostali pa prejemajo dolino podporo, ker njihovi dohodki ne zadoščajo za preživljanje. Najvišja denarna pomoč znaša 16.000 S din, najnižja pa 4.000 S din. Za socialne podpore mesečno potrošijo okrog 920.000 S din. Poleg tega pa je še 70 oskrbovancev v socialnih zavodih za odrasle. Za njih prispeva občina mesečno 1.120.000 S din. Tudi 16 oseb, ki so bile odpuščene iz zapora je dobilo potrebno pomoč. Na oddelku za družbene slujbe skupščine občine Jesenice so tudi posredovali glede zdravljenja 15 alikoholikov. Vsekakor socialnp varstvo od raslih precej obremenjuje občinski proračun, čeprav denar premišljena trosijo. Jože Vidie Individualni graditelji! Pri gradnji stanovanjskih hiš se za opaženje poslužite naših kvalitetnih trislojnih opaznih plošč v dimenzijah: 500 X 1.000, 500 X 1.500, 500 ;< 2.000, 500 X 2.500, 500 X 2.500, v debelini 23 in 27 mm. Velik prihranek na času in denarju, lepši izgled betona. Obrat »Tomaž Godec« Boh. Bistrica ln obrat Rečica nudita v neomejneih količinah plošče v posojilo proti plačilu dnevne obrabnine. Gradite hitreje, ceneje in kvalitetneje. Zahtevajte informacije. Tole je je? na Ravnah v Tržiču, kjer je tik ob strugi pločnik za pešce. Ker je nekoliko ms-nien ie bilo tu že več nesreč. Pred nedavnim je v strugi obtičal otroški voziček, v katerem je bil 10 mesecev star otrok. Na srečo se je vse dobro izteklo. Podobnih primerov pa bo lahko še več, če za to odgovorni ne bodo poskrbeli za ograjo ob strugi Kam po končanem obveznem šolanju Vpišite se v kmetijsko šolo! V Sloveniji je 15 kmetijskih šol, ki bodo vpisovale učence v šolsko leto 1966-67 — V preteklem šolskem letu je bilo v teh šolah vpisanih 1251 mladih fantov in deklet — Če se še niste odločili, preberite spodnje vrstice in sc odločite za kmetijski poklic! šolsko leto je spet pri kraju, mladi fantje in dekleta so pred jdločifvijo, kam zdaj. Naprej v šolo? V katero? V službo? V poklicno šolo? Kam? Odločitev ni lahka. Premisliti Je treba, pretehtati želje in možnosti, vedeti je treba, kaj hočete, kaj vas veseli, kaj bi radi postali, kaj bi radi delali v življenju. Ena izmed možnosti so kmetijske šole. Res je, da se le malo mladih ljudi odloča, da ostane doma na kmetiji ali da se izšola v kmetijskih šolah; vzrok je morda precejšnja zapostavljenost kmetijstva v povojnih letih pri nas, ustvarjeno -niši jen je, da kmetijski poklic ni lep in ne perspektiven itd. Vendar ni tako. Prepričani smo, da se bo v prihodnjih letih vse več ljudi odločalo za kmetijstvo, delno tudi zato, ker vsi drugam ne bodo mogli iti. V Sloveniji ie precej kmetijskih šol, v katere se lahko vpišete. Verjetno vsi vseh ne poznate, tudi pogoji za vpis vam bržčas niso znani, zato vam jih v kratkem posredujemo, za podrobnejše informacije pa morate povprašati na samih šolah. KMETIJSKA SREDNJA SOLA V MARIBORU (Vrban- ska 30) je naslednica vinarske in sadjarske šole, ki je bila ustanovljena leta 1872. Ima bogato tradicijo, znana je doma in po svetu, od leta 1946 je štiriletna šola druge stopnje. V prvi razred se lahko vpišejo absolventi osmega razreda osnovne šole, če na sprejemnem izpitu iz slovenskega jezika in kemijo pokažejo zadovoljivo znanje. Sprejemni izpit se dela iz snovi, ki je predpisana za osnovno šolo. Z zaključnim izpitom po štirih letih si absolventi pridobijo naziv kmetijskega tehnika. V tretjem in četrtem letniku se dijaki specializirajo za poljedelstvo in živinorejo ali za sadjarstvo in vinogradništvo. Rok za sprejemni izpit bo javljen v dnevnem časopisju in v Kmečkem glasu, dotlej pa tajništvo Sole sprejema prijave. KMETIJSKA SREDNJA ŠOLA RAKICAN bo jeseni vpisala v prvi letnik 70 dijakov živinorejsko-poljedelske smeri. Vpišejo sc lahko kandidati, ki .-ii uspešno končali osnovno šolo, in ki niso starejši od 17 let in ki bodo uspešno "opravili sprejemni izpit iz materinega jezika in matematike ali kemije. Sprejemni izpiti bodo že v juniju, zato pohitite. SOLA ZA ŽIVINOREJSKE VETERINARSKE TEHNIKE LJUBLJANA (Cesta v Mestni log 47) vpisuje kandidate, ki so končali osnovno šolo in niso stari več kot 17 let. Sprejemni izpiti iz slovenščine lin biologije bodo konec junija, sprejetih pa bo 60 kandidatov. Šolanje traja dve leti. KMETIJSKA SREDNJA SOLA GRM PRI NOVEM MESTU bo vpisala 40 dijakov v prvi letnik poljedelsko-žrvinorejske smeri, ki so u-spešno končali osnovno šolo in bodo opravili sprejemni izpit iz slovenščine in mate- matike. Prijave sprejemajo do konca junija. VINARSKO SADJARSKA SOLA SVECINA vzgoji v dveh letih šolanja sadjarje, vinogradnike in kletarje. Učenci prvega letnika moti-jo opraviti mesec dni poč;-niške prakse. Jeiseni bodo sprejeli 60 fantov in uckU'.. Pogoji so končana os.nov;u šola, veselje do poklica, starost od 15 do 17 let in normalna telesna razvitost. Razpis bo še ta mesec obja\]jui v dnevnem časopisju. MLEKARSKA POKLICNA šola kranj bo sprt jda učencev, prošnje sprejemajo do 28. junija, pogoji pa so dovršena osnovna šola. starost od 15 do 17 let in dobi o telesno zdravje. Sola izobražuje za poklice mlekar. .<::,•: in mlekarski elaborant. KMETIJSKA STROJNA ŠOLA MARIBOR je so a fctt-gc stopnje, ki izobražuje mehanike za kmetijsko pouk traja dve leti. Po učnem programu se učenci u-sposabljajo predvsem za pripravo strojev, tehnično oskrbo, konzervacijo, tehnično 18. JUNIJ 1966 * GLAS gospodarstvo 3 r -n Gospodarske novice MANJ PO ŽELEZNICI... Po podatkih zveznega sekretariata za promet, so jugoslovanske žeelznice v prvih štirih mesecih letos prevozilo 22 milijonov 380 tisoč ton blaga, kar je le ja 0.9% ali 198.000 ton .eč kot lani v tem času. Votranji prevoz je celo nižji kot lani, medtem ko ie je nekoliko povečal irevoz blaga, namenjenega izvozu. ...VEC PO CESTAH Po istih podatkih pa »je jilo do vključno aprila prevoženega po cestah v esej državi 2,200.000 ton več blaga kot lani v tem Sašu in 8 milijonov več potnikov. Ti premiki so nastali predvsem zaradi previsokih neelastičnih tarif na železnicah, pa tudi jaradi ukinitve nekaterih železniških prog. MANJ ZAPOSLENIH Vrednost gradbenih del T vsej državi, je bila v aprilu 653.4. milijone novih dinarjev. Skupna vrednost gradbenih del do začetka maja je za 13 % večja kot lani v tem času. Vrednost del je večja v Srbiji za 26%, Bosni in I Hercegovini za 23%, Hrvaški za 13%, Makedoniji za 1 %, v Sloveniji je na lanskoletne« i nivoju, medtem ko je v Črni gori za 44 % nižja. kontrolo in popravilo strojev. Jeseni se lahko vpišejo dijaki, ki so končali osnovno šolo in so telesno in duševno zdravi. Redni vpis traja od 15. do 30. junija, naknadni pa od 15. avgusta do 5. septembra. Sola izobražuje vzporedno tudi odrasle; pouk traja tri leta, kandidat mora biti zaposlen, vsaiko leto pa obiskuje trimesečni pouk na šoli. POLJEDELSKA ŽIVINOREJSKA SOLA TURNIŠCE PRI PTUJU bo sprejela jeseni 70 učencev in učenk in sicer 30 v oddelek za kmetovalce, 20 v oddelek za poljedelce in 20 v oddelek za živinorejce. Pogoji so končana osnovna šola. starosti 15 do 20 let in zdravstvena sposobnost. Pouk v oddelkih za poljedelce in živinorejce traja dve feti, v oddelku za kmetovalce pa dve zimi od novembra i do marca; v času kmetijske sezone se učenci vrnejo domov na kmetijo. V vseh treh oddelkih se učenci vadijo upravljati traktorje in druge kmetijsko stroje ter opravljajo šoferske izpite. Preusmeritev v Selški in Poljanski dolini Gozdni sadeži izpodrivajo čipkarstvo Lipa, arnika, borovnice, jagode in gobe namesto čipk čipkarstvo ne bo izumrlo. Vsaj zaradi gozdnih sadežev ne. Te dni pa je ta dejavnost, ki služi mnogim v Selški in Poljanski dolini kot postranski zaslužek, precej opuščena. Pravijo, da je tako vsako poletje. V tem času se večina prebivalcev preseli na travnike in v gozdove, kjer nabirajo gozdne sadeže in zdravilna zelišča. Lipa, arnika, borovnice, jagode in tudi delno že gobe so najbolj iskano »blago«. KZ Skofja Loka ima v dolinah svoje odkupne postaje v Poljanah, Gorenji vasi, Selcah, Prostovoljna akcija za prenos materiala na Stol V soboto in nedeljo bodo organizirali veliko prostovoljno akcijo za prenos materiala na Stol. Udeležili se je bodo v glavnem člani mladinskih planinskih odsekov. Gradnja Prešernove koče na Stolu bo kmalu zaključena in jo bodo izročili svojemu namenu skupno s praznovanjem 25-Ietnicc vstaje, ki jo bodo tudi planinci Gorenjske lepo proslavili. Zadnja množična mladinska akcija je v glavnem namenjena za prenos drv do koče, obenem pa jo bodo mladinski odseki izkoristili tudi za izlet in ogled Stola. KMETIJSKI 1 IZOBRAŽEVALNI CENTER CELJE bo jeseni vpisoval učence s končano osemletko na naslednje šole: Poljedelsko-hmcljarsko šolo v Mcdlogu pri Celju za poklic poljedelee-hmeljar; Vrtnarsko šolo v Medlogu za poklic cvetličar, zelenjadarin parkovni vrtnar; Živinorejsko šolo v Šentjurju za poklic govedorejec - prašičjerejec; Sadjarsko šolo v Krškem za poklic sadjar; Šolanje traja povsod dve leti. SPLOŠNI KMETIJSKI ŠOLI V ŠENJURJU IN V KRŠKEM, ki sta namenjeni privatnim kmetovalcem, torej- tistim, ki so končali obvezno šolanje in nameravajo ostati doma na kmetiji, bosta jeseni tudi vpisovali kandidate. Pouk traja dve zimski sezoni od novembra do marca.- K METIJSKO-ZIVINOREJ-SKA ŠOLA POLJCE bo jeseni vpisovala v prvi razred učence in učenke, ki se želijo izobraziti v živinoreji in poljedelstvu. Šolanje traja dve leti, kandidati ne smejo biti starejši od 18 let. — t Železnikih in škofji Loki. Večino nabranega oddajajo »Go-sadu«, »Krki« in »Leku«. V vsakoletnih zbiralnih akcijah je posebno zavzeta šolska mladina. Lansko leto so nabrali za 3,5 milijona starih dinarjev zdravilnih zelišč. Nekateri, tisti najbolj pridni, s tem kar precej zaslužijo. Tako si otroci priskrbe denar za šolske potrebščine, nekateri pa celo pomagajo pri vzdrževanju družine. V letošnji akciji bo sodelovalo okoli 750 otrok - pod-mladkarjev RK. Po travnikih in gozdovih so se razkropili že okoli 1. junija in bodo nabirali vse tja do pričet-ka novega šolskega leta. pc Zadnji ukrep na našem trgu Sprostitev nekaterih cen Od preteklega četrtka nič več administrirali j a za 31 skupin proizvodov Počasi začenjamo uveljavljati načelo, da je treba odpraviti administrirali je v gospodarstvu in uveljaviti tržne zako-nitosti v pogojih stabiliziranega trga. Zategadelj so od preteklega četrtka, 16. junija, sproščene cene za 31 skupin proizvodov. Odslej bodo proizvajalci različnega blaga, ki je bilo doslej pod administrativno kontrolo, laliko svobodno formirali cene. To seveda ne pomeni, da bodo lahko do mile volje cene navijali. Kontrolni organi bodo namreč še naprej bdeli nad našim trgom in v primeru pretiranega poviševanja cen tudi intervenirali, vendar ne administrativno, marveč ekonomsko: Z uvozom ustreznega blaga, kreditnim sistemom itd. Svobodno lahko odslej proizvajalci formirajo cene za naslednje proizvode: različne električne aparate za gospodinjstvo (hladilniki in pralni stroji so izvzeti), tranzistorske radijske sprejemnike, gramofone, magnetofone, diktafon..', li-kalnike, električne peči (električni štedilniki in bojler j i so izvzeti), kovinsko embalažo, svetlobna telesa, izdelke iz plastične mase, filme in fotografski papir, lesno embalažo, nekatere proizvode iz naravne svile,, gumijevo obutev, krzno domačih živali, ure in sesalce za prah. Od prehrambenih proizvodov se sprostijo samo cene za svinjsko meso. Iz spiska se vidi, da so sproščene cene za tiste proizvode, ki jih je na trgu dovolj. Lahko računamo, da bo prav zasi-čenost trga močno vplivala tudi na ceno Nobeden izmed proizvajalcev namreč ne bo mogel tvegati navijanja cen, če ne bo želel, da mu bodo proizvodi obležali v skladiščih. Konkurenca na trgu bo izravnavala kvaliteto in ceno. Zato v nobenem primeru ni realno pričakovati, da bodo cene lahka bistveno poskočile.'Spričo sedanjih gibanj na trgu lahkj pričakujemo ravno obratno: postopno ustalitev cen brez admi-nistrativnega prisiljevanja. To pa je cilj našega družbenoekonomskega razvoja. Prašiči niso turisti (in obratno) Veliko denarja porabimo za turistično propagando. Vabimo domače in tuje goste ter storimo vse, samo da bi bili zadovoljni; od domačih spe-cialitet, kulturnih prireditev, gostoljubnosti itn. Včasih pa ga krepko polomimo. Na primer takole: Renomirani hotel v Zgor- njesavski dolini ima kombi, s katerim prevaža goste na krajše ali daljše izlete. Tako so pred dnevi z njimi peljali turiste na Bled. Drugi dan pa je šofer z istim kombijem šel na Dolenjsko in v njem pripeljal turiste čudne pasme: prave domače prašiče. Naslednji dan je šofer z istim ^TRGOVSKA PODJETJA »GOSTINSKI OBRATI [MENZE ... s 1. junijem je na JESENICAH (kletni prostori objekta P-MARKET, Prešernova cesta — nasproti hotela POŠTA) ODPRTO grosistično skladišče za prodajo vseh vrst SADJA in ZELENJAVE pod zelo ugodnimi pogoji in konkurenčnimi cenami. REHRANA export-import, Ljub^lana kombijem peljal skupino tujih turistov na letališče Brnik, nazaj pa pripeljal novo goste, potem pa spet šel na Dolenjsko po prašiče. Nič nimam proti svinjski pečenki in klobasam. Saj vsem dobro tekne. Samo ne vem, kako se gostje počutijo v smrdljivem kombiju, posebno če so sami videli, kav« ko se v njem prevažajo pra-šiči.- J. Vidio Asfalt na jeseniški tržn;c? V letošnjem proračunu občine Jesenice so predvidena določena sredstva za nadaljnje urejanje pločnikov in hodnikov. Tako so pred kratkim popravili asfalt na cesti Franceta Prešerna in pred novim P Marketom, sedaj pa komunalno podjetje asfaltira parkirni prostor pred hotelom »Korotan«. Da bo odpravljen neprijeten prah, so tudi na tržnici z buldožerjem izravnali prostor, v teku pa so dela pri asfaltiranju. ■ kultura in prosveta 18. junij 1966 * glas V nekaj stavkih KRANJ: Miklova Zala v Prešernovem gledališču — Jutri (v nedeljo, 19. junija) bo prosvetno društvo »Lojze Košak« iz Kostanjevice na Krki uprizorilo v Prešernovem gledališču ljudsko igro v 9 slikah Mikiova Zala. Igro je po istoimenski Sketovi povesti napisal leta 1946 Fran Žižek, dogaja pa se v letih od 1478 do 1485 v Rožu na Koroškem, deloma pa v Skopju. Delo je režiral Vlado Smrekar, sceno pa je pripravil Vlado Rijavec; stare koroške plese, ki jih ljudje v glavnem več ne poznajo, je naštudiral Marjan Kralj. Režiser je o igri v gledališkem listu zapisal: »Naša predstava nima nobenih večjih umetniških pretenzij, saj zanje tudi ni skoraj nobenih možnosti, marveč smo skozi vse dolgo obdobje študija — pripravljali smo jo polnih osem mesecev in imeli nad sto vaj, kar znese pri tako velikem ansamblu na tisoče in tisoče delovnih ur — iskreno želeli, da bi to ljudsko, kmečko igro tudi zaigrali kar se da iskreno in pošteno kmečko, da bi bila živ odraz izvajalcev in okolja, v katerem ti izvajalci bivajo.« — v Prešernovem gledališču v Kranju bosta jutri dve predstavi Mi-klove Zale: ena ob 16. uri popoldne, ena pa ob 20. uri. KRANJ: razstava o gorenjskih kmečkih skrinjah — V galeriji v Mestni hiši bodo v sredo (22. junija) odprli razstavo »Gorenjska kmečka skrinja«. Razstava bo prikazala deloma razvoj poslikane gorenjske kmečke skrinje. Skrinje za to razstavo, ki jo je pripravila Anka Novak, kustos Gorenjskega muzeja, so posodili vsi muzeji na Gorenjskem. JESENICE: učenci razstavljajo — V mali dvorani delavskega doma so prejšnjo soboto odprli razstavo likovnih del učencev osnovnih šol občin Jesenice in Radovljica. Za razstavo, ki jo je omogočila Svoboda »Tone Cufar« in Zavod za prosvetno pedagoško službo in na kateri razstavlja več kot 200 učencev, je med šolsko mladino, med predavatelji in med starši veliko zanimanje. JESENICE: pihalni orkester gostoval v Ravnah — Pihalni orkester Svobode »Tone Cufar«, ki je gostoval prejšnjo nedeljo v Italiji, je zadnjo nedeljo (12. junija) gostoval v Ravnah na Koroškem. Udeleženci ob povratku niso mogli popisati gostoljubja in pozornosti, ki so jo bili deležni tako ob sprejemu kot na koncertu. Prav bi bilo, da bi železarske godbe redno prirejale podobne izmenjave. JESENICE: uspel koncert ameriških izseljencev — Slovenski pevski zbor Glasbene matice iz Clevelanda v ZDA, ki gostuje po Sloveniji, je obiskal 10. junija tudi Jesenice. Pred polno dvorano v čufarjevem gledališču so pripravili koncert pesmi, i/branih za turnejo po Sloveniji. Jeseničani so goste navdušeno pozdravili. Pod vodstvom ga. Valentine Filinger je zbor zapel slovenske narodne pesmi, odlomke iz oper, črnske duhovne in druge pesmi. Nastopajoči, čeprav rojeni v Ameriki, z velikim prizadevanjem gojijo slovensko pesem in so ponosni, da lahko pesmi svojh staršev posredujejo tudi ameriškemu obč'mtvu. KAMNIK: občni zbor pevskega društva »Lira« — Pred nedavnim je bil v Kamniku občni zbor našega najstarejšega« pevskega društva »Lira«, ki se lahko pohvali z izredno uspešno dejavnostjo. Obračun dvoletnega dela je med drugim pokazal, da šc vedno dolgujejo precejšnjo vsoto za kritje stroškov gostovanja v Arezzu; vendar kaže. da jim bo letos le uspelo dobiti denar za to V načrtu imajo še več nastopov, npr. v Novi Gorici, v Prekmurju, dalje radijsko snemanje itd. SKOFJA LOKA: predavanj« o čeških muzejih — študen-tovski klubv Škof ji Loki in Loški muzej bosta priredila v ponededeljek (20. juniia) v galeriji na loškem gradu predavanje o čeških muzejih in galerijah, kakor jih je videl in na barvnih diapozitivih ohranil kustos Loškega muzeja Janez Eržen. BLED: razstava del Ive Subica in Janeza Vidica — Razstavo, ki jo'je pripravil Loški mu**j in ki je bila v galeriji na loškem gradu v maju, nato na do 12. ranija v Domžalah, bodo odorli v festivalni dvorani na Bledu v torek, 21. junija. Tam bo odprta do 10. julija. GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ OBVEŠČA VSE INTERESENTE " ZA NAKUP BIVŠE POSLOVNE STAVBE V KRANJU, Titov trg 7, da SPREJEMA PISMENE PONUDBE SAMO ŠE DO VKLJUČNO 7. JULIJA 1966. — PONUDBE SPREJETE PO TEM- ROKU SE NE BODO VEĆ UPOŠTEVAM. GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ Koncertni večer dveh mladih Po uspešnem koncertu akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« je kranjska koncertna poslovalnica pripravila prejšnji teden ljubiteljem glasbene umetnosti še eno glasbeno prireditev — solistični nastop violinista Miha Pogačnika in pianista Petra Skrjanca. Koncert je bil toliko bolj pomemben, ker je to prvi primer solističnega nastopa kranjskih godbenikov, ki si sveje znanje izpopolnjujejo v Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Violinist Miha Pogačnik je eden izmed najboljših učencev profesorja Cirila Verone-ka. Lepote glasbene umetnosti in še posebej skrivnosti violinske igre je začel spoznavati že zelo zgodaj. Po končani nižji glasbeni šoli pri prof. Franu Staniču se je odločil, da bo študiral violino. Tudi tu je pokazal svoj umetniški talent, tako da je kmalu poštar solist v orkestru, lansko leto pa je celo sodeloval v mednarodnem mladinskem orkestru v Berlinu. Za svoj nastop je Miha Pogačnik pripravil II. in III. sestavek Mendelssohno-vega Koncerta za violino v e-molu, kompozicijo, ki je ena najpomembnejših in hkrati največ izvajanih del te vrste. Glavna prednost tega koncerta so miselno odtehtani in zaokroženi stavki, sveža muzikalna vsebina in virtuozna tehnika. Drugi stavek (Andan-te), ki je nežna in sentimentalna melodija, je violinist odlično zaigral, prav tako tudi tretji stavek (Allegro mol-to vivace), ki je nudil solistu dovolj priložnosti za razvijanje virtuoznosti. Nič manj ni zaostajala Paiganinijeva Sona-tina v E-duru, druga točka Pogačnikovega nastopa, ki jo je violinist prepričevalno interpretiral. Nadvse sijpjna pa je bila izvedba Tarantelle H. Wie-niavvskega. Vse skladbe je pri klavirju izvrstno spremljala prof. Jelka Suhadolnik — Zalokarjeva. Med Mozartovimi klavirskimi sonatami je morda ena izmed najlepših in najzahtevnejših Sonata v a — molu. V prvem in tretjem stavku je prišla do izraza odlična klavirska tehnika Petra Skr--janea, medtem ko je bil drugi stavek kot njun kontrast lepo muzikalno doživet. Brahmsovi valčki op. 39 zahtevajo izvrstno tehnično znanje in širok razpon doživetij, saj srečamo tu valčke od Sehubertovega liričnega tipa pa do strastnih madžarskih melodij. Pianist je $ svojo odlično interpretacijo dokazal, da je koe tudi takim težkim nalogam. Slovenski komponist Janez Matičič, ki deluje v Parizu, je izvrsten skladatelj klavirskih skladb. V njegovih Studijskih letih je nastal Capriccio. tehnično zelo zahtevna skladba, ki si jo je kot zadnjo točko izbral pianist Peter Skrjanc m jo izvedel tehnično zanesljivo ter briljantno. Izredno pester program ao številni poslušalci vseskozi pozorno spremljali In posamezne točke primerno nagrajevali z aplavzi. Dušan Stanjko Javna tribuna o DU V torek prihodnji teden (21. junija) bo v Tržiču javna tribuna o delu Delavske univerze. V sodelovanju z Delavsko univerzo jo prireja občinski odbor SZDL, povabili pa bodo vse ljudi, ki so se v zadnji sezoni izobraževal v katerikoli obliki izobraževalne dejavnosti univerze, dalje člane občinske skupščine, občinskih komitejev ZK, ZM, sindikata itd. Na tribuni bodo referenti Dslavske uni erze podali obračun dela za preteklo sezono, v razgovoru pa se bodo potem pogovorili o tem. kaj je bilo dobro in kaj ne, kaj bi kazalo izboljšati, katere oblike izobraževanja bo treba še naprej razvijati in katere opustiti, katere nove oblike bi bile potrebne itd. Na osnovi razprave in predlogov bodo v počitnicah sestavili osnutek načrta izobraževanja » sezoni 1966/67, tega pa bodo jeseni še enkrat preniskuJi-rali in šele potem sprejeli, da bo res kar najboljši in da bo ustrezal najširšim hi tudi specifičnim potrebam in za-htevam vseh -ljudi. Taka javna tribuna, kot W v torek v Tržiču, j> nov način dela Delavskih univeft-Prvi v Sloveniji so se Trli" čani odločili, da povprašaj" vse zainteresirane eboaiV kp.kšno je bilo njihovo dosedanje, delo in kako na! delajo v prihodnje, da hod0 ljudje od te Institucij« dobili tisto, kar pričakujejo Občinski odbor SZDL vab' zato vse občane, da se trf' bune v torek popoldne o* 17. uri udeležijo. — t Različna mnenja o kmetijskem šolstvu na Gorenjskem Šola v Polfcah naj ostane Občina v Radovljici jo namerava ukiniti —-Vsi pristojni republiški organi in delovna skupnost so proti — Kmetijska šola je na Gorenjskem vsekakor potrebna Skupščina občine v Radovljici bo v torek (21. junija) med drugim razpravljala o spremembi odločbe o ustanovitvi kme-tijsko-živinorejske šole Poljče. šolo je ustanovil bivši občinski ljudski odbor Radovljica z odločbo 20. decembra 1961. Po predlogu za spremembo te odločbe naj bi se točka 2 glasila: »Kmetijsko-živinorejska šola Poljče preneha z rednim poukom i 31. 8.1966 s tem, da se omogoči sedanjim učencem prvega letnika nadaljnje šolanje do konca šolskega leta 1966/67.« Odločba o dokončnem prenehanju dela te šole naj bi bila izdana ob koncu prihodnjega šolskega leta. V obrazložitvi k temu predlogu med drugim piše: »Kmalu po ustanovitvi pa se je začelo razpravljati o smiselnosti obstoja te šole. V različnih razpravah v krajevnem in občinskem merilu je bil ta problem neprestano na dnevnem redu. Posebno močno pa se je začela diskusija takrat, ko je z ločitvijo posestva od šole v letu 19G0 začelo padati število učencev. Sicer pa število učencev po podatkih nikdar ni bilo tolikšno, da bi bile vse možne kapacitete šole ke* internata 109 odstotno izk"' riščene.-« Pa naprej: »p0 npr tovitvah Zavoda za prosvet«1" pedagoško službo Jesenice, K' je strokovni organ in pris*"' jen, da oceni delo in projr^'11 šole, šola programske* n4' ustreza in tudi v stnM^ pravnih profilov kmetijski kadra ne odgovarja.« ^ gradivu so tudi podatki, k'r liko učencev iz posamezr«-'1 občih" je v šoli. Navedir^ samo podatke za gorerijfl^ občine: Radovljica 1, Kn»^ 3, Jesenice 2, Kamnik 2 ^ Skofja Loka 3. Sledi še pojasnilo o posto?' ku: »Po 107. členu tcmeljfl«" ga zakona o zavodih... ie potrebno, preden se izda tP o prenehanju zavoda, mnenje delovne skupno«!' ter organov in organizacij A 18. junij j966 * glas panorama Te ,/,„• |»o svetu Na sestanku zahodnoevropske unije, je predstavnik Francije pojasnil ozadje izstopa " Francije iz atlantske zveze. Dejal je, da Francija ne zavrača atlantske zveze, ampak samo njen vojaški pakt — NATO. Ta pakt ne ustreza več sedanjim zahtevam strategije. Po ocenah francoskega predstavnika je danes že preživel sistem blokov, hladne vojne, sovjetsko —ameriškega atomskega tekmovanja in monolitnih zvez. Po informacijah iz francoskih krogov je zahodnonem-ški general von Kielmansegg najresnejši kandidat za poveljnika sil NATO v Evropi. Na delnih občinskih volitvah v Italiji, ki so bile preteklo nedeljo, se bistveno položaj med strankami ni spremenil. Edino socialistična stranka je izgubila 2.1 % glasov, ki so šli verjetno v prid nove socialistične stranke proletarske enotnosti. Nad sto človeških življenj so terjale katastrofalne poplave, ki so v začetku tega meseca zajele brazilsko državo Pernambuco. Po velikih čistkah v Pekingu, so po zadnjih vesteh čistke zajele tudi politične in kulturne osebnosti v notranjosti Kitajske. »Kulturna revolucija«, kot nekateri označujejo sedanjo kampanjo in čistke na Kitajskem, po oceni večine političnih opazovalcev ne pomeni nič drugega kot boj za oblast med posameznimi skupinami v kitajskem vodstvu. r Ljudje in dogodki Budistični oltarji Budistični voditelji v Južnem Vietnamu pasivni odpor proti vojaški vladi nadaljujejo. Ne bi mogli trditi, da so budisti v zadnjih tednih, ko vlada uporablja ▼ obračunu z njimi vedno večje nasilje, pokazali nezadostno politično znanje in da so se v svojih ocenah ošteli. Prej bi lahko trdili nasprotno, da so ostali dosledni svojemu verskemu nauku in da so budistični voditelji v Južnem Vietnamu glasniki tistih človeških teženj, ki se upirajo slehernemu zlu. Med budizmom in politiko je pravzaprav globok prepad. Zlo pa ostane zlo ne glede na to kdo ga uporablja. V Južnem Vietnamu pač ne more biti razlik med zločini, ki jih delajo na celi črti množično in strašno. Budistični duhovniki in redovnice se tem zločinom upirajo na lasten način z žrtvami. Zr- Mladi Jeseničani v Italiji Preteklo nedeljo popoldne je nogometna ekipa poklicne industrijske šole na Jesenicah na povabilo prosvetnega društva iz Čedada odigrala v Št. Petru prijateljsko nogometno tekmo s tamkajš- Zdaj se pa pojdi igrat! Pozneje pridem po tebe v oddelek za izgubljene otroke... njim klubom. Razen nogometne ekipe je potoval na gostovanje v Italijo tudi pevski oktet šole. V tekmi so zasluženo zmagali domačini s 6:1. Med jeseniškimi igralci se je edino odlikoval vratar Marjan Krajnik, ki je mojstrsko ubranil številne strele. Gostovanja nogometašev je lepo dopolnil že omenjeni oktet jeseniške poklicne šole. Pred tekmo, v polčasu in po tekmi je pe! slovenske narodne pesmi, ki so vzbudile m^d številnimi poslušalci veliko zanimanje. Gostovanje je vsekakor uspelo. Na gostitelje so napravili mladi Jeseničani, bodoči železarji, lep vtis, slednji pa so iz 1'alijc odnesli nailepše vtise. Gostovanje y Italiji so izko- ristili tudi za ogled dolina Trente, Slovenske Benečije, Furlanije in Kanalske doline. Srečanje mladih Jeseničanov s svojimi sovrstniki v Sfc Petru pomeni nov prispevek k utrjevanju prijateljstva med našo in zamejsko mladino. To je tisti tvoj visoki polo-; žaj? tve so po budistični veri potrebne, da bi rešili svet, pa tudi zaradi protesta zoper zlo. Zive baklje na ulicah nekaterih južnoviet-namskih mest so zato najbolj pretresljiv dokaz nesmiselnosti vojnega uničevanja v Južnem Vietnamu. Budisti s svojimi žrtvami opozarjajo na težke politič-vojno ne morejo rešiti. Odnos saigonske vojaške vlade do budistov ni samo nasilen in surov, temveč tudi politično nesprejemljiv. Kdor ni politično trden in kdor je v sedanji vojni omahljiv, ga je treba uničiti z vsemi sredstvi. Najbolj primerno sredstvo je seveda nasilje. In za dosego svojih političnih ciljev saigoaski generali ne gledajo na sredstva. To pa je težek zločin. Saigonska vojska je v teh dneh začela drugo veliko čistko proti budistom na ulicah Južnega Vietnama. Odstranjevati so začeli budistične oltarje, ki so jih v kratkem času postavili na ulicah, da bi budisti protestirali proti sedanji vladi in njenemu političnemu nasilju. Vojaki so v teh dneh metali na vernike, ki so sedeli okoli oltarjev, bombe s solzilnim plinom. Pri tem je bilo več ljudi ranjenih. V znak protesta pa so budistični voditelji sklenili, da v naslednjih dneh obnovijo demonstracije proti saigonski vojaški vladi. Razmere v deželi so vedno bolj nemogoče. Vlada je razglasila v Saigonu policijsko uro. Medlem pa se nadaljuje pogromi nad budisti, skrunijo njihove pagode, napadajo menihe in nuivj, vernike in štud.-nte. Politični cilj saigonskih generalov opravičuje takšna sredstva. ■ J. ki so zainteresirane za delo zavoda, o tem, ali so razlogi za prenehanje zavoda upravičeni... Z našo odločitvijo se ti .organi ne strinjajo in so mnenja, da bi šola še naprej delovala. Skupščini občine Radovljica ni potrebno nobeno soglasje o prenehanju zavoda, če ugotovi, da ni več potrebe za dejavnost te šole.« Poglejmo zdaj, kaj menijo posamezni organi in ustanove o obstoju šole; vsi dopisi so naslovljeni na občinsko skupščino Radovljica. • Gospodarska zbornica SR Slovenije, svet za kmetijstvo, šivilsko industrijo in zadružništvo: ».. . Člani sveta; ki so zastopali proizvodne kmetijske organizacije, so na seji poročali, da je obstoj šole potreben, da naj nujno posluje še naprej ter da vzgaja kmetijske kadre v skladu s proizvodnimi programi razvoja kmetijske produkcije. Na seji so bili člani sveta seznanjeni tudi z rezultati posebne ankete, iz katere je raz- vidno, da bodo gospodarske organizacije v obdobju do leta 1970 vpisale v šolo toliko učencev, da bodo šolske zmogljivosti vsako leto polno zasedene...« O Gospodarska zbornica SR Slovenije, služba za strokovno izobraževanje kadrov v gospodarstvu: ». .. Svet za kmetijstvo, živilsko industrijo in zadružništvo je proti ukinitvi Kmetijske šole Poljče. Stališče sveta je skladno s stališči delovnih organizacij, ki so z anketo izjavile, da bodo v celoti -uporabljale šolske kapacitete s pošiljanjem svojih delavcev v šolo do konca leta 1970. Upoštevanja vredno je tudi dejstvo, da je Kmetijska šola Poljče edina šola za vzgojo tovrstnih kadrov na celotnem področju Gorenjske in Primorske.« % Skupnost kmetijskih šol Slovenije: »Delegati občnega zbora najenergičneje protestirajo proti ukinitvi ali okrnitvi kmetijsko živinorejske šole Poljče. Delegati menijo, da je v tem delu Slovenije potrebna šola z živinorejskim poudarkom, bodisi da ostane šola ' v dosedanji obliki ali pa postane šola za kmetovalce.« % Zavod za šolstvo SR Slovenije: »■Za ukinitev te šole je potreben pristanek republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Ker pa zadeva ukrep strokovno šolo, so za to zainteresirani tudi republiški sekretariat za gospodarstvo in Gospodarska zbornica SRS. Vsi ti činitelji so se dogovorili, da bodo do vprašanja zavzeli skupno stališče. Dokler vam to staliče ne bo sporočeno, vam svetujemo, da ne sprejemate nikaršnih ukrepov.« t) Seveda so proti ukinitvi šole tudi samoupravni organi šole in delovna skupnost. Tudi ti so poslali občini svoja mnenja in razloge za to. V dopisu z dne 20. aprila letos navajajo najprej mnenje kolektiva, potem pa pravijo, da iz navedenih razlogov šola sedaj: »1) normalno dela, 2) izdaja razpis za vpis v L letnik za šolsko leto 1966/67, 3) želi, da šoli občinska skupščina pomaga, si prizadeva, da šola uspe, ker je tudi kmetijstvo važna gospodarska panoga za Gorenjsko, 4) končno naj se šoli vrne posestvo ter izvrši tako dokončna sanacija stalno problematičnega zadružnega obrata v Poljčah.« Iz zapisnika zbora delovne skupnosti s predstavniki javnosti z dne 1. februarja 1966 pa citirajmo še: »Na podlagi dokumentacije delovnih organizacij o potrebi poklicno izobraženega kadra je zbor delovne skupnosti sprejel sklep, da se v šolskem Ielu 1966/67 razpi- še 30 prostih mest, da bo kapaciteta šole zasedena.« % Občinska skupščina bo % rekla zadnjo besedo na # seji v torek prihodnji te« % den. Odločitev ne bo luh-% ka. Zaradi šole so stalno % pritožbe, po drugi strani % pa vsi vemo, da je potreb-% na. Verjetno bi bilo res % najbolje, da bi šolo pustili % in ji dali še posestvo, saj % brez njega uspešen pouk O ni mogoč, potem pa bi sa 0/s skupnimi močmi priza* # devali, da bi bile kapaci« O tete zasedene in da bi od-£ pravili pomanjkljivosti iri O napake, ki so. A. Triler Obisk iz DR Nemčije V Kranju se je mudila v četrtek, 16. junija štiričlanska delegacija iz Demokr. republike Nemčije. Sprejeli so jih direktor Zavoda za pedagoško službo Ivo Zrimšek, direktor Delavske univerze Pavle Bajželj. predsednik sveta za šolstvo Slavko Malgaj in podpredsednik skupščina1 Edgar Voneina. Gostje so so1 zanimali za naše iskr.šnje V, različnih oblikah šolske gaj predšols-kega in pošolskega izobraževanja. Ogledali so si tudi osnovno Šolo Lucijana Seljaka v Stražišču. PANUKama « PANORAMA # PANORAMA f> PANORAMA # PANORAMA © PANORAMA © PANORAMA © PANORAMA 25 let agonije Deklica se ni prebudila iz narkoze Mati se še dobro spominja tistega dne pre 25 leti, ko so ji zdravniki napovedali, da njena šestletna hči ne bo preživela noči. »Tisto noč sem osivela, ko sem ob njeni postelji čakala, da bi odprla oči in Spregovorila!« Mati si je zapomnila tudi radnje besede, ki jih je izrekla Elaine pred operacijo: »Ne skrbi mama, sploh se ne bojim!« Zdravniki menijo, da Elaine Esposito iz Clearwatra (Florida) živi še danes samo zaradi izredne materine požrtvovalnosti. Štirikrat na dan ji skozi nosnice vlije po 125 gramov tekoče hrane. Tako vsak dan 25 let, kolikor traja agonija danes 31-letne Elaine. Elaine Espasito je imela 6 let, ko so jo 6. oktobra 1941 pripeljali v bolnišnico, da bi ji operirali slepič. Vnel se ji je, ker pa je tudi počil, je deklici grozila smrt. Dekletce se iz narkoze ni prebudilo. Od leta 1941 leži v globokem snu ali pa s široko odprtimi očmi gleda v svet, ki ga ne pozna. Zdravniki nikoli niso mog- li ugotoviti vzroka te edinstvene usode. Nekateri me- nijo, da je imela deklica poleg vnetja slepiča še vnetje možganske opne v začetnem stadiju. Drugi spet dopuščajo možnost, da možgani med operacijo niso imeli dovolj kisika. Bolnica je od svojega 6. leta starosti zrasla samo za nekaj centimetrov, težka je komaj 37 kilogramov, medtem ko ima roke in noge še vedno take, kot jih je imela kot majhna deklica. Cigarete iz GORENJSKI K! Pritrka Lepa navada na Q skem in sploh na 8»<*j je slovesno zvonjenja imenujemo pritrkava«ie bolj je, razširjeno na » skem. Drugje po &** zen na Poljskem, P«"itt nja ne poznajo. Pritrkavanje ni tak' stavno, kot bi mislii'j je imeti posluh in *j lent za to. Slovesne (pritrkava) na. dan Pl povedanimi cerkveni^ niki ob treh oziroma j rih popoldne poleti, i čah pa imajo navado-J trkavajo pred praztujj čer, ko odzvoni man sam praznik so VOM kavali že zgodaj zju* treh do štirih; temu 1 da dan pritrkavajo. * vali so 10 do 15 mi*1} pa zvonili še z veli^ nom in potem še *] To zvonjenje je bilo {,{ deljeno na tri dele. ^ kih pritrkavajo M mašo 15 minut, včas* po maši. Ob cerk^" vesnostih (birma, n0^ zlata mašr., procesih VIIHA KLINAR: MESTA, $ Kadilci cigaret imajo vitaminsko bodočnost. V Ameriki so namreč pričeli izdelovati cigarete iz so!ate. Kdor je med kosilom zaužšl premalo zelenjave, bo lahko svojo potrebo po vitaminih »dopolnil« z vitamini iz cigaret, cigare ali pipe. Tako vsaj menijo tovarnarji ameriških cigaret. Kot poročajo iz New Yorka, ima nova vrsta tobaka ugoden vonj, je zagotovljeno brez strupa in je v nekaterih mestih že naprodaj. Priporočam vam goveji golaž, če imate radi konjsko meso Zlatniki ped elektrarno V sovjetski Buhari, na obali reke Zaravšan, so odkrili zaklad samih zlatnikov. Graditelji hidroelektrarne Šafir-kan so pri izkopu naleteli najprej na dva zlatnika po pet rabljev skovana leta 1898. Potem so delavci skrbno prekopali zemljišče in našli še 100 zlatnikov, ki so skupaj tehtali več kot pod kilo- grama. Najstarejši prebivalci tega kraja pripovedujejo, da so prav tu med državljansko vojno rdečearmejci ujeli bu-harskega emirja Seida Alim-kana, ki je poskušal pobegniti. Gotovo so njegovi ljudje tam zakopali zaklad, ki ga je hotel njihov gospodar odnesti s seboj. Vesoljsko vedno Ameriška raketna strokovnjaka sta pri predavanju v angleškem mestu Brightonu opozorila na nevarnost, ki preti ljudem od končnih stopenj raket, izstreljenih v vesoljski prostor okrog Zemlje. Kot sta na evropskem simpoziju za vesoljske polete opozorila Phil Bono in T. J. smetišče večje Gordon, ni nobenega jamstva, da bodo končne stopnje raket, ki krožijo po vesolju, pri vrnitvi v Zemljino ozračje vse tudi zares zgorele. Ker kroži okrog Zemlje sedaj več kot 300 različnih*teles, obstaja nevarnost, da jih pade pri vrnitvi več na naseljena področja. Prepovedana kratka krila Univerzitetne oblasti v Ox-fordu so prepovedale študentkam, da bi med končnimi izpiti nosile kratka krila nekaj centimetrov nad koleni, ki so se po vsej Angliji zelo raz- j širila. [ Eden izmed študentov je s tem v zvezi dejal, da je borba proti kratkim krilom nesmiselna. Kratka krila ne povzročajo raztrecenesti študentov, ampak so po nie.po-vem mnenju »vir inspiracij«. Slavko bi ga rad takoj odnesel I Pošta je odprta šele ob osmih. ln. naj počaka, da vstane in mu segreje ^ Toda Slavko ne čaka, marveč vz^"* odhiti, njo pa vnovič premaga spamv Zunaj je avgustovo jutro. Noči ž* "j je čisto. Nebo, ki se naslanja na "** umito. Nad močvirjem za Penzbergo11' staja čedalje bolj prozorna. Dan bo lep, si pravi Slavko, kakor j' danes z opom ne bosta šla nikamor. Nič zato, igral se bo v vrtu ob f ga bo. S takimi mislimi teče proti pošti- Toda pošta je še zaprta. Treba V°J jetno, posebno še, ker se je od neK(* njim, kakor da bi zrasla iz tal. m pozdraviti jo mora. »Glej ga,« se začudi orna, nato P3? zakaj se že tako zgodaj potepa po Peni, Saj se ne potepa. Samo namesf0 ' pošto. »Namesto mame? Je zopet kam »Ne, mama še leži.« »Še leži? Vsi pošteni ljudje »Trdi moja rr.arra ie resten »'.-ciLeiiu! in bw l-...j r. oš ten na G LA TURISTIČNE INFORMACIJE — KRANJ, 18. JUNIJA — POLETNA SEZONA 66 Devize za turistična potovanja Jugoslovanski državljani lahko enkrat letno kupijo pri Narodni banki devize ža 250 novih dinarjev (20 ZDA dolarjev). Za turistična potovanja je dovoljeno uporabiti v neomejenem znesku devize osebnega deviznega računa in devize, pridobljene za zamenjavo zlata. Uporabnik teh deviz ima kljub temu še pravico do nakupa turistične devizne kvote. Manj vina, več žganih pijač Plaćana realizacija v gostinskih gospodarskih organizacijah v radovljiški občini se je v prvih treh mesecih v primerjavi z lansko v enakem času povečala za 51%, največ v Zlatorogu (za 123%), jn sicer zaradi novega hotela na Voglu, dalje v hotelu Jezero za 101 %, v hotelu Tri-glav za 94%, v Jelovici za 64 % Itd. Kljub večjemu številu nočnin v hotelu Toplice pa je plačana realizacija večja le za 13%. Slabše rezultate kot lani pa so dosegli v Park hotelu (skupaj s Šport hotelom n\a Pokljuki), v Stari Fužini, na Mlinem, v Slobodi in v Grajskem dvoru v Radovljici. Izkupiček za hrano se je V prvih treh mesecih povečal za 41 %.' porast je manjši kot faktor podražitve. Močno so povečala promet s hrano zasebna gostišča. Potrošnja vina je tetos spet padla posebno v Radovljici, manj na Bledu, v Bohinju pa je ostala na približno lanskoletni ravni. V družbenih gostiščih se je promet z vinom zmanjšal, v zasebnih pa povečal. Potrošnja piva se je povečala za 7 "/o, in sicer v glavnem zaradi 6000 litrov več prodanega piva v Bohinju (Vogel- in 3000 litrov več na Bledu (zaradi večjega obiska inozemcev). žganih pijač se je v Bohinju popilo za 13 odstotkov več kot lani. Močno se je povečala potrošnja teh pijač v zasebnih gostiščih (za 36 %). Verjetno zato, ker se je popilo za okrog 6000 litrov manj vina, se je dvignila potrošnja brezalkoholnih pijač ta 7800 litrov, od tega pa spet večina porasta odpade na Bohinj. Potrošnja mineralne vode stagnira, razen v zasebnih gostiščih, kjer se je povečala Za 2000 litrov. t- Devize, ki jih je državljan prejel iz inozemstva kot darilo, lahko nese ven do zneska 100 ameriških dolarjev, če jih predloži Narodni banki in od nje dobi dovoljenje za iznos. Pri vsakem potovanju v inozemstvo je dovoljeno iznesti 50 novih dinarjev, in sicer v enotah po 5 novih di- narjev ali v manjših enotah. Večje zneske, ki jih ima potnik pri sebi, mora deponirati pri mejni menjalnici. Devizno kvoto za vse vzhod-no-evropske države in za Španijo prejmejo potniki v obračunskih dolarjih s kreditnim pismom, v efektivni valuti pa dobijo le 3 ameriške dolarje. Zavod za razvoj turizma na Bledu pripravil načrt za nov režim kopanja . v jezeru Pereč problem Bleda je tudi režim kopanja v jezeru. Tu sta praktično le dve urejeni kopališči, Grajsko kopališče, ki sprejme 2000 do 2500 kopaJcev in kopališče pri hotelu Toplice za približno 300 ljudi. Ostala so se razvila vzporedno s porastom izletniškega turizma. Ti problemi bodo iz leta v leto težji, kajti močno je porasel izletniški turizem iz Avstrije in Italije ter seveda tudi domači. Bled poleti Koliko boste plačali za vizume # Vizumi niso potrebni za # tele države: Alžir, Avsiri- # ja, Bolgarija, češkoslo- # vaška, Danska, Finska, # Islandija, Italija, Kuba, O Madžarska, Norvešika, Polj- # ska, Romunija, švedska, O Tanzanija in Tunis. Tudi # za službeno potovanje v # ZSSR vizum ni potreben. # Za vizume v nekaterih # drugih državah pa morate 9 plačati (v starih dinarjih); # za Francijo 5000 din (tu-% ristioni in tranzitni), za # Grčijo turistični 3750 din, © tranzitni 1250 din, za Zvez- # no republiko Nemčijo tu* % ristični 3000 din, za Švico # turistični 1425 din, in # tranzitni 285 din, za Tur-<9 čijo pa turistični vizum % za bivanje do 7 dni 700 # din. Brezplačno dobite vi- # zume (turistične in tran- # žitne) za države: Belgija, # Holandija, Demokratična 4} republika Nemčija, ZSSR O in Velika Britanija. Ker ni primernega režima za kopanje, se gostje kopljejo ob vsej obali, če je dostop primeren ali ne in ali je varno ali ne. Jasno je, da tako naprej ne gre. Zavod za razvoj turizma na Bledu je že pripravil načrt ufečntve režima kopanja, ki ga je vključil v elaborat celotne ureditve prometa na Bledu in nekaterih drugih vprašanj. CepraV so predvidene dolo-** čene omejitve, prepovedali bodo kopanje na nekaterih krajih, nameravajo dati kopalcem na voljo čimveč jezera. Seveda pa bodo morala biti vsa mesta, na katerih bo dovoljeno kopanje, primerno urejena in opremljena z osnovnimi sanitarijami, tuši in podobno. Prav zato, dokler te stvari ne bodo urejene, tudi režim kopanja ne morejo do kraja Zaostriti. Leto* bodo sicer označili kraje, kjer je prepovedano kopanje, kot so deli obale, od Grajskega kopališča do hotela Toplic in od tam dalje do Mlinega. 0* pa vemo, da je v Grajskem kopališču prostora za 2000 do 2500 kopalcev, za nekaj sto v kopališču Toplic in da obe Zaki sprejmeta lahko najmanj 3000 kopalcev, bo seveda vsak našel svoj kotiček. r Kaj morate vedeti, če potujete v inozemstvo v, - % Turistični vizum za Avstrijo ni potreben, treba je imeti le veljavni potni list (osebni ali skupinski). % Razen osebne prtljage je dovoljeno nositi s seboj še tele predmete, za katere ni treba plačati carine: 2 loto aparata, 24 diapozitivov in 10 filmov v rolah, 1 kino kamero z 10 filmi, 1 prenosni televizor, 2 lovski puški in 200 nabojev, 1 daljnogled, 1 glasbeni instrument, 1 radijski sprejemnik ali tranzistor, 1 pisalni stroj, 1 šotor z opremo za taborjenje, 1 šprtno opremo za smučanje, ribolov ipd.), 200 cigaret ali 50 cigar, 2 litra vina in 1 liter žganja ter količino hrane, potrebno za lastno prehrano. # Veljavno je jugoslovansko prometno in vozniško dovoljenje. Za upravljanje mopeda je potrebno imeti prevod potrdila o znanju prometnih predpisov. Avstrija % Obvezna je mednarodna zavarovalna karta (zelena karta L Tudi na avtsrijski meji je možno skleniti zavarovanje, zavarovalno premijo pa je treba plačati v devizah. % Pravila vožnje z motornimi vozili so skoraj enaka našim. Na gorskih cestah imajo prednost vo* Žila, ki vozijo navzgor. V naseljih je za avtomobile, motorna kolesa, avtobuse, tovorna vozila in vozila s prikolico dovoljena hitrost 50 km/h, za mopede 40 km i h. Na odprti cesti hitrost ni omejena za osebne avtomobile in motorna kolesa, za mopede pa 40 kni'h. © Voznikom osebnih avtomobilov in motociklov ni treba plačati cestne takse za dobo enega leta. Posebno mitnino pa je treba plačati na tehle gorskih cestah: na Gross glockner — Hochalpen- strasse 30 šilingov na eno osebo, vendar je najnižja cena za avtomobile 90 šilingov; na Silvrettastrasse 12 šilingov na osebo. 9 Na vseh glavnih cestah patruljirajo Vozila avtokluba OAMTC, ki nudijo pomoč. J?o telefonu lahko pokličete pomoč na Dunaju ,27-651, v Linzu 42-346, v Salzburgu 31-342, v Gracu 71-647. % Cene živil v šilingih: 1 kg kruha 4,70, 1 liter mleka 3,20; 1 kg sira 24 — 45; 1 kg surovega masla 36,80; 1 liter Olja 26 32; 1 kg Ihesa 25 — 60; 1 kilogram masti 20 — 22; jajce 1,50; 1 kg sadja 5 do 15; 1 kg zelenjave 2,50 do 5. % Naslovi ambasade in konzularnih predstavništev SFRJ: Ambasada — Rcnmveg 3, Wien III, tel. 73-25-95. Konzulati: Kla-genfurt, Radetzkvstrasse 26, tel, 25-05; Graz, llilm-teichstrasse lfT, tel. 33-1-80. Naslov turističnega predstavništva: Wien 1, Mah-lerstrasse 3, tel. 52-54-81. .J TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE 0 DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM $ TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO # rt H N C/3 H <: u C/) H rt »—i w rt •-i »-4 m rt w o N W O 1-4 rt H V?i * i^tVl A R K T SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO, Titova 38'in Miklošičeva 34 Organiziramo izlete v tuzemstvo in inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst. NOVA VELETRGOVINA "GIOVAHNI,, Trst, Via tthega 6 — telefon 31863 blizu železniške postaje KONFEKCIJA — TEKSTIL — MODNI IN ŠPORTNI IZDELKI PO POLOVIČNIH CENAH TER KAVBOJKE SUPER RIFLE — NAJBOLJ ISKANE HLAČE V SVETU. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta. Tatjana Panjek. Trst — Trieste Via Mazzini 7 Telefon 37-636 Največja zaloga TAPETNEGA PAPIRJA Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Se priporočamo za obisk! Najnižje cene v Trstu Velika izbira ZLATAR in URAR Luciano Kosir Via Roma 23 Poceni in v slovenščini vas postrežejo V HOTELU IN RESTAVRACIJI EDI KRANNER Camporosso - žabnice pri Trbižu Hitro postrežemo avtobusne skupine — plačate lahko v dinarjih. Pripor&ča se KATARINA ALBRECHT VIA ROMA 23 TARVISIO — TRBIŽ 0 konfekcija 9 pletenine % otroške igrače 9 galanterija Strežemo v slovenščini — Plačate lahko tudi v dinarjih Ko potujete na izlet v italijanske Alpe, v Cor-tino d'Ampezzo, Udine, Benečijo, Trst in Gorico, se ustavite v teh krajih, kjer boste razen ogleda turističnih zanimivosti lahko nakupili različno blago visoke kvalitete in v bogatem izboru. PRESCHERN TARVISIO (UDINE) TRBIŽ Vam nudi po Izredno ugodnih cenah O pralne stroje O gorilnike na mazut 9 peči za centralno kurjavo # svetila — kolesa — otroške vozičk* % keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk! ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI IN URE v priznanih strokovnih trgovinah GEORG PIRKER že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem iQ Spodnjem Trbižu.- Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem kurzu- IMPORT - EXPORT Ail HO It V TRST, Via Galatti 8 NAJUGODNEJŠA CENA — BREZHIBEN — NAjSO-LIDNEJŠI — NAJTEŽJI — GARANCIJA V zalogi tudi drugi svetovno znani pralni stroji w io hladilniki CASTOR — ZOPPAS — CANDY — REX Devizni račun št. 248 pri Banco di Roma. Zahtevajte prospekte in cenike! Tehnična pomoč in garancijski servis — Zupan JaP^° — Kranj, Župančičeva 39. Anton S C H O J E R Camporosso — žabnice — Bogata izbira v trgovini špecerija - galanterija - bogata izbira vin - gostišče -tujske sobe Priporočamo se za obisk. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko tudi v dinarjih Ob potovanju na Koroško se vam p1^0" roča za obisk prva trgovina in go^na čez xjubelj JOŽE MALLE HH St. Lenart v Brodeh — Loibcltal HH Plačate lahko v dinarjih, postregli p0 ==== bomo v slovenščini. TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE # DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN CENTRO ECONOI^00^! .2 )# ti DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE 9 DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM £ TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO £ ?o Vse pod eno streho dobite v največjih trgovskih hišah na Koroškem. V največjem trgovskem središču Villachu — Beljaku — dobite po najnižjih cenah najkvalitetnejše damsko, moško, otroško konfekcijo in perilo — najrazličnejša blaga — gospodinjske potrebščine in plastične izdelke — električne naprave — čevlje — pletenine in mnogo drugega. Lepe počitnice in nedeljski izlet vam pripravi v Dobrli vesi — Eberndorf restavracija prenočišča trgovina kopališča RUTAH Pogovorite se lahko v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Informacije: telefon 04236-220. SEMENARNA OTTO STREIT 0. H. G. VILLACH - BELJAK WIDMANNGASSE 43 priporoča najboljša, priznana in preizkušena zelenjavna in rožna semena. VELIKA IZBIRA OBLOG ZA POD »z plastike in preproge, ZAVES tz diolena, trevira in brokata, TAPET vseh vrst in ŽALU-ZIJ iz blaga, plastike in kovine NEDELKO Celovec 8. Maistrasse U, tel.38-87 Ob razprodaji 20—odst. popusta! SE PRIPOROČAMO! Usnjeni izdelki J vseh vrst v najpestrejši "izbiri pri SEREINIGG CELOVEC — Klagenfurt, Paradeisergasse 7 torbice — kovčki — etuiji vseh vrst — jpominčki. Se priporočamo! Ko se odpravljate na Izlet k enemu izmed koroških jezer, ne pozabite obiskati tudi trgovskih središč te dežele kjer boste vedno dobro postreženi z vsem kar boste potre-trebovali! TARVISIO - TRBIŽ RODIO l_UX na zalogi radioaparati, televizorji (prenosni), gramofoni, plošče, tranzistorji, pralni stroji. II Za prodano blago damo garancijo in v času garancije brezplačno popravljamo. Sprejemamo tudi dinarje. STROJI MORE - spittai - VSI STROJI IN ORODJA, ZA KMETIJSTVO, OBRT IN INDUSTRIJO — avtomatski pralni stroji, hladilniki, šivalni stroji, kolesa, mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skladišče rezervnih delov. VELIKA ZALOGA RABLJENIH STROJEV ZA KMETIJSTVO. STEYER — zastopstvo SPITTAL/DRAU, Banhofstrasse 13, Ko-I roška hi DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE DAS GROSSTE WARENHAUS Ljubljana, Tomšičeva ul.2 gegenuber dem Hotel »Slon« m Ji LADET ZIM BESUCH [m Parterre: Ledergalanterie: Handlaschen, Hand-schuhe, Koffer, Reisetaschen, Geldta-schen, Giirtel usw. In der II. Etage: Lederkonfektion fur Herren, Damen u. Kinder: Mantel, Kostume, Ročke, Le-derjacken usw. VVECHSELSTUBE 10 % Preisnachlass beim Einkauf mit fremder VVahrung! Spezialisierte Geschaftslelle fur fektion: Kon- »ELITA« — Čopova 7 (Fortsetzung des Hauptpostgebaudes) O 50 m t-H r D 50 tn 2 i—i 50 H C/> O K > T) H in N m Z H 50 d AUTOMOBILE RUTTER VILLACH — Beljak Italienerstrasse 22 — Peraustrasse 18 . Specialne delavnice za Fiat - Puch avtomobile, Puch mopede, rolerje in motorje Vsi rezervni deli za Puch in Fiat — avtomobilske gume 2 brezplačno montažo. Z veseljem pričakujemo vaš obisk! Specialna delavnica za vozila Fiat — originalni rezervni deli — oprema — garaže »Alpi« Lastnik Nino de Martiis Tarvisio — Trbiž, Via Roma 15, telefon 2036 # Abarth — glušniki za najrazličnejše znamke avtomobilov # Pirelli, Michelin in Ceat avtomobilski plašči # Magneti Marelli — servis, baterije in rezervni deli VILLACH BELJAK orodja okovja kmetijski vseh vrst stroji Giuseppe Fužine — Laghi Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Prodajamo tudi izven delovnega časa. Bife tik ob meji j (pri Ratečah) Trgovina 500 metrov od meje — avtobusna postaja • volna vseh kvalitet, perilo, obutev, • najrazličnejše blago za gospodinjstvo • pralni stroji 0 hišna in kuhinjska orodja 0 steklenina in porcelan 0 gradbeno železo PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM RADIO SCHM1DT Klagenfurt — Celovee Velika trgovina za male ljudi TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO > trt in 1—4 n trt Z H 50 O trt o O o t—I n o 50 H-1 O trt N" trt r trt trt O o o in O a 5577 %(!"!!"""!!!U ""!"!"!"!" " "!!! ""!""U!"""!U "!!""! 10 TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE 18. JUNIJ 1966 * glas Elektrotehnično podjetje Kranj, sprejme takoj VK ELEKTROINŠTALATERJA za delovno mesto oddelkovodje in KV KOVINOSTRUGARJA Prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom Prijeten oddih na čistem planinskem zraku ob tihem, idiličnem jezeru vam pripravi HOTEL — RESTAVRACIJA DOM NA JEZERSKEM Z DEPENDANSAMI IN ZASEBNIMI LEŽIŠČI £ Menjalnica v Domu in na Jezerskem vrhu 0 turistične informacije PRIPOROČAMO SE ZA POSAMIČNE IN SKUPINSKE IZLETE! Postregli vas bomo s pristnimi domačimi specialite-tami INFORMACIJE: telefon 74 506. <| V Kranju boste solidno postreženi v hotelu in restavraciji »JELEN« ter gostilni »STARI MAYR« # priznana domača in mednarodna kuhinja # postrvi iz lastnega akvarija # pristna domača vina # nizke cene' W lastna menjalnica valut # v sezoni ples vsako soboto In nedeljo # velik senčnat vrt # parkirni prostori # grupam priznamo poseben popust Obiščite nas. Prepričani smo, da boste z našimi uslugami zadovoljni. S.p.A. A. REJNA TRST — UL. CASSA Dl RISPARMIO 4 — *TEL. 36094 • h u • ■ .....m mam NAJVEČJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEKE LASTNE PROIZVODNJE SPREJEMAMO DINARJE AVTOMOBILISTI IN MOTORISTI POZOR! Rezervne dele za motorje, mopede in avtomobile, gume, goriva in maziva vseh vrst in razna popravila vam nudi ter se priporoča FRANC ORASCH v Železni Kapi i — pri bencinski črpalki Plačate lahko v dinarjih, pogovorite pa se v slovenščini VELIKA IZBIRA PRI Vidussi CIVIDALE ČEDAD — BENEŠKA SLOVENIJA tekstil % konfekcija 0 galanterija J ZMERNE CENE — PLAČATE LAHKO V DINARJIH — GOVORIMO SLOVENSKO Telefon: 71 174 TELEVIZORJI — RADIOAPARATI — ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO Renato Beltramini CIVIDALE — ČEDAD Se priporočamo za obisk PRALNI STROJI SUPERAVTOMATIČNj PO POSEBNIH CENAH ZA IZVOZ REX - CANDY - CASTOR - RIBER - CON-STRUCTA - ZOPPAS - FIDES - IGNIS CENE, SPOROČENE PO POŠTI, SO SE ZNIŽALE ' RADIO TREVISAN — VIA S. NI-COLO 21, TELEFON 24018 Lastnik Skoric Marcello TRST Kupujte dobro - SAMONIG VILLACH, AM SAMONIG - ECK DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA — Zavod za dopisno iz©* braževanje Ljubljana vpisuje: v I. — IV. razred tehniške šole strojne, električne, lesne industrijske in kmetijske stroke; v I. — IV. razred ekonom' ske šole; v dveletno administrativno šolo; v I. in II. stopnjo osnovne šole za odrasle (5. — 8. raz* red) Za ljubljansko območje bo odprt tudi večerni oddelek za I. in II. stopnjo osnovne šole. Vpisuje tudi v tečaje: v začetni knjigovodski tečaj v tečaj analitične evidence v tečaj finančnega knjigovodstva v tečaj tehničnega risanja v jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine v tečaj za skladiščnike v tečaj za varnost pri de!« v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki. Po dogovoru organizira t» potrebe podjetij izpopolnje-valne tečaje. Dopisni pouk je kombiniran s slušnim. Prospekt, prijave in pojasnila dobite V DOPISNI de-lAvSKI UNIVERZI LJUBljana, Parmova uliea 3Q tel. 316-043, 312-141. ' Gorenjski .sejem v Krjtv'u od 5. de 16. avgusta Zavod za vzdrževanje športnih objektov Kranj # kopalni bazen # bife 0 ples vsako suboto 0 zimsko kopališče posluje vsak petek, soboto in nedeljo od 12.—17. ure in ob slabem vremenu ter nudi kopalcem na Savi garderobe in bife VLOGA in KREDIT STAN OVAN /£ C+B C2B H IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 9 GORENJSKI KRAJI ■3 *- L nje v Retecafa in okolici vesno zvonijo tudi po pol ure. Pritrkavanje izgleda takole: z velikim zvonom se zvoni kot pri navadnem zvonjenju, na ostala dva pa se ročno udarja s »kengelnom« (kem-beljnom). Naprava, ki drži kembelj, da lahko rokuješ z njim, je preprosta: leseno pa tudi železno stojalo je montirano na tla (na poden) in z verigo ovito okoli kembelj na; pri manjših zvonovih pa je samo na koncu kembelj na zvrtana luknja za leseno močno palico, s katero se kembelj lahko drži in se rokuje z njim. Viže so pa tele: veliki zvon zvoni, na srednjega pa se vmes udarja po dva ali tri »žvake« (udarce); na malega se vmes drobi s kembeljnom ali pa tudi z močnim kladivom (macolo). Druga viža gre tako, da se udarja na srednjega s štirimi in na malega s štirimi udarci, lahko pa . tudi s šestimi, vmes pa se lahko še na malega drobi z macolo; če pa ima cerkev štiri zvonove, se v tem pri- meru z malim zvonom drobi (s kembeljnom). Potem so še druge viže, da se nprr na srednji ali mali zvon udarja po en počasen udarec, kot bi zvonil, na drug zvon pa se udarja s hitrimi enakomernimi udarci, vmes pa se še drobi s kladivom ali kembeljnom na četrtem zvonu. Seveda je še mnogo viž, priljubljene so tiste, ki jih imenujejo na roko. V tem primeru veliki zvon ne teče, ampak se tudi z njim rokuje s kembeljnom. Te viže 6e imenujejo: pet menjati, šestica, osmica itd. Pritrkavanje ljudje radi poslušajo, če je lepo melodično, če zvonarji ne medejo. Zelo lepe glasove imajo bronasti zvonovi, kot so npr. na Brezjah, na Šmarni gori, v Crngrobu, v Stari Loki itd. Manjše fare in podružnične cerkve imajo le po en bronasti zvon ali pa so celo brez njega, ostala dva oz. trije pa so železni. Med prvo svetovno vojno je tedanja avstro-ogrska oblast pobirala zvonove po cerkvah za topove. Po farnih cerkvah je pustila samo po enega bronastega, po nekaterih podružnicah pa je vse pobrala. Po prvi svetovni vojni so potem naprav-Ijali pretežno le železne zvonove. Bronasti zvonovi, kjer še so, so že precej stari, tudi po več sto let. V Retečafa ima mali bronasti zvon letnico 1751, na Osolniku pa vsi trije letnico 1G59. Res zgodovinska vrednost in zanimivost! Tako lepega zvonjenja in pritrkavanja ko"t je v Sloveniji in predvsem na Gorenjskem ni nikjer na svetu. Ze v sosedni Avstriji in Italiji zvonijo brez melodije, brez viže, pravimo, da zvonijo tja v tri dni. Prijatelj mi je pravil, da so bili nekoč v Avstriji in so šli na praznik v zvonik pritrkavat, ljudje — domačini, pa so kar obstali, strmeli in se niso mogli načuditi tako lepemu zvonjenju. Slovensko pritrkavanje je zelo priljubljeno tudi med našimi izseljenci, ki venomec prosijo, naj posnamemo na magnetofonski trak naše zvonove, da jih potem poslušajo v daljni Ameriki. Pred vojno je izšla knjiži- ca »Slovenski pritrkovalec«, v kateri so bile popisane vse viže. Danes opažamo, da pritrkavanje izumira. Starih ni več ali pa se jim nc ljubi pritrkavati, mladi pa nimajo veselja in ne znajo. Ivan Bogataj ! jpisiijiei Dragi bralci in dopisniki naše rubrike! Res jc zdaj dela največ, poletje je pred vrati, košnja, žetev bo kmalu, toda kljub temu si vzemite urico ali dve časa v nedeljskih popoldnevih in napišite kaj za našo rubriko »Gorenjski kraji in ljudje«. V:-:ak prispevek, vsak podatek nam bo dobrodošel, s slovnico se ne -mučite, to bomo že mi popravili. O čem naj bi pisali zdaj? Bodimo malce aktualni — napišite tisto, kar zdaj delate! V uredništvu pripravljamo članek o tem, kako so kosili včasih in kako danes, ka-kfl spravljajo seno, kje ga sušijo in kako, kako in kje v gospodarskem poslopju ga shranjujejo itd. Se pred desetimi, dvajsetimi leti je potekalo to delo drugače kot danes, ko imajo kmetje že veliko vprežnih kosilnic in tudi že precej motornih, ko seno s škoporeznico tudi že zdaj razrežejo itd. Kako je bilo včasih in kako danes? — to napišite za vaš kraj! Prvi članek bo iz okolice Kranja, od vas pa pričakujemo podatke še iz drugih kra-jev Gorenjske. Pred vrati je žetev, ječmen že dobiva zlatorunTcno bar-t vo. Spet: kako ste želi včasih in kako danes, kako zlagate snopje v kozoke, koliko žita (snopja v vozovih ali šlantih) pridelate zdaj in koi liko včasih, katere vrste žita sejete, ali sejete ajdo, proso* običaje v zvezi s temi deli? Potem bo prišla mlatev. tudi pri tem se vse izredno hitro menja, ljudje pozabljajo, kako so delali včasih. Napišite,-če veste, da bodo mlajši vsaj prebrali lahko, koliko bolj se je včasih trpelo na kmetih kot danes! A. Triler *IN RAZCESTJA MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA uajtrkoval še ni. Zato b in tastovo pismo in I roso na travo. Jutro •ebene gora, je kakor i rahla, meglica in pobrat slišal opa. Toda j Id teče čezenj. Zajezil M, čakanje pa ni pri-i'oma in obstala pred '« ji izogniti. In tudi o pogleda in vpraša, je prinesel pismo na Histila samega.« Omin glas je zaničljiv. To čuti tudi Slavko. Ve, da orna mame ne mara. Zato ji ne odgovori, ko ga vprašuje, kje je mama zvečer bila, da še spi. Najbrž otrok ne ve, si misli. Toda če še spi, potem prav gotovo ponoči ni spala. Baje zdaj tiči vsak večer pri Elsi Starnbergerjevi, ki že nekaj dni moleduje na občini, da bi ji dali v pomoč kakega ujetnika. Najbrž se ji hoče dedca, ker ima svojega na fronti. A če se ga ne hoče njej, jo je najbrž pregovorila šlavijia, naj na občini zaprosi za moško pomoč, če ne eni, se drugi, ali pa celo obema hoče nadomestka za moža. In na občini ga ji bodo prav gotovo dali, saj je ugled te babnice, ki daje potuho šlavini, vedno večji. Toda ona ji bo že porezala perutnice. Oprezala bo okrog Starnber-gerjeve pekarije in brž ko bo videla, da sta Starnbergerjeva ali njena snaha s krivoverci prijaznejši, kakor se spodobi, ju bo javila. Naposled ne bosta prvi, ki bosta za prešuštvovanje z ujetniki kaznovani. Sramota, kam so nekatere nemške žene zabredle. Kljub tej sramoti pa si želi, da ba bili med njimi tudi štefi in njena zaščitnica Starnbergerjeva. »Torej mame zvečer ni bilo doma,« vrta v Slavka. »Bila. Zakaj neki naj bi ne bila?« »A drugače je skoro nikoli ni?« »A če je ni? Mama vendar dela, da lažje živiva.« Dela, dela, samo kaj!« Sllavko je vesel, ker prihaja poštna uradnica. »Na pošto moram,« se hoče posloviti od orne, toda orna ga spremlja. »Tvoja mama veliko piše! Je zopet pisala kakemu stricu?« Slavko molči. V sebi sliši neki glas naj orni ne pove, da je mama pisala očku, in prav tako ne, da sta mu pisala tudi opa in on. »Torej je pisala?« Slavko jo nalašč presliši in nalašč glasno in vljudno pozdravi uradnico. »Priporočeno,« reče, ker je tako napisala mama na obe pismi, saj bi ju drugače lahko vrgel kar v poštni nabiralnik. Ne opazi, da uradnica zardi in z nerazumljivim začudenjem in strahom pogleda orno. »Poglejte! Kje je dobila naslov?« pravi, ko Slavko steče na ulico. »Nemogoče,« prebledi stara Federlova. šele potem spozna moževo pisavo. Stari ji je dal Francov naslov. »Kaj?« ji postaja slabo, ko bere, kaj je stari Fedcrle pisal Francu o njej.« »Brezbožnik! Klevetnik! Zapomnil si bo!« hoče odvihrati s pismom naravnost domov, toda Anna-Marie' ji iztrga pismo iz rok in ga raztrga skupaj s pismom, ki ga jc pisala štefi, obenem pa roti staro Fedcrlovo, naj bo pametna in o teh pismih molči, če noče spraviti obe pred sodišče in v zapor. Obe se zdrzneta, vendar ne zaradi prejšnjih besed, marveč zaradi pismonoša, ki je pravkar vstopil. Pa ne da ju je slišal ali celo videl? Toda pismonoša ni videl ne slišal ničesar, čeprav je bil v so-sednjem prostoru in urejeval črno pošto, kakor je imenoval osmrtnice, ki so prihajale s fronte in lazaretov. Med njimi je bila tudi osmrtnica, naslovljena na Anno-Marie, in ji sporočala, da ji je na vzhodni fronti padel oče. Zato se pismonoša zbira, kako bi ji to črno novico sporočil. Ko bi vedel, da ta novica Anne-Mane nc bo bogve kako globoko prizadela, staro Federlovo pa naravnost razveselila, saj je bog uslišal njeno molitev, bi se pismonoša prav gotovo 'ne trudil, kako bi gospodično upravnico pripravil na udarec, ki ga ji bo črna novica prizadela. Išče obzirnih besed, a jih ne najde. Zato je hvaležen hrupu, Jd je nenadoma nastal na cesti pred pošto in ki je potegnil na ulico ne samo stare Federlove, marveč tudi mlado upravnico. Hrup je nenavaden. Podoben je hrupu, ki so ga pred trem: meseci gnali pred cerkvijo in zaradi italijanske vojne napovedi pobili tistega italijanskega rudarja, ki je potem izdihnil v zaporu. »Pa ne da bi se tudi zdaj zgodilo kaj podobnega?« stopi na cesto tudi pismonoša in zagleda vojaški oddelek, ki žene skupi«* zvezanih ruskih ujetnikov in nekega nemškega vojaka, prav tako zvezanega, le da ni privezan k petim ujetnikom, ki so z dolgo vrvjo povezani tudi med seboj. To so tisti, ki so pobegnili iz Buchheima!« kriče ljudje. »Pravoslavni krivoverci! šlavini!« »Dezerter! Izdajalec!« Taki kriki spremljajo zvezane, le da velja uklenjcncu uniformi, ki ima okrog vratu obešen velik karton z nap sem izdajalec! Zaslužim vrv! Tudi stara Federlova daje duška svojemu sovraštvu, m se nedaleč od nje skuša iz množice izmotati njen vnuk, da bi por hitel povedati opu, da vojaki ženejo zvezanega Aleksandra in še štiri druge ruske ujetnike ter njihovega nekdanjega stražarja Alfonza« Toda stari Federle je že sam videl žalostni sprevod, ko so ujetnike gnali mimo njihove hiše. Polastil se ga je strah, ker so pri njih prav gotovo našli zemljevide. Čeprav je porezal robove, kjer je bil kot lastnih teh zemljevidov podpisan Franc, vseeno ni gotov, če je Francovo ime odrezal z vseh zemljevidov. In eno somo ime hr. zadoščalo, da bodo prijeli štefi m jo proglasili za krivo 2 obtožbo, da je ona dala Rusom zemljevide, saj jo imajo že tako aa trnu da pomaga s hrano ruskim ujetnikom. Zato mora k Šteti! Če pridejo ponjo, je ne bo pusti! odpeljati, marveč bo zahteval, naj odpeljejo in obsodijo njega. • nemški •:nri: Jaz diern ko 1 1 p SPORT 18. JUNIJ 1966 * GlA* Ob jubileju in velikem uspehu kranjskih kegljačev Kegljanje najkvalitetnejši kranjski šport Ob praznovanju 15. obletnice kluba so keg-ljači osvojili naslov državnega prvaka pri moških in drugo mesto pri ženskah , Tekmovanje za državno prvenstvo je končano. Kranjski Triglav je že petič osvojil najvišji naslov. S tem velikim uspehom so kegljači najlepše proslavili obletnici svojega delovanja. Njihov uspeh je će veliko pomembnejši, saj so ga dosegli v času, ko doživlja kranjski šport resno krizo. Borbe za naslov prvaka so bile zanje v letošnjem letu nekoliko težje, kei\se je eden njihovih najboljših tekmovalcev odločil, da ne bo več nastopal za državno reprezentanco, da bo tekmoval le še za svoj klub. Ljubitelji kegljanja so pričakovali, da bo tako popustil tudi v svojih rezultatih. Vendar se to ni zgodilo. Najboljši posameznik v ekipi jc bil sicer Kordcž s 1839 (927 + 912) podrtimi keglji, vendar je bil takoj za njim že Martelanc s 1814 (909 + 905). Sledijo: Turk 1777 (905 + 872), Ambrožič 1769 (897 -f 872), .Stare 1744 (84G rr 898) in Jereb 1727 (853 + 874). To je ekipa novega državnega prvaka, ki je pustila za seboj tudi šestkratnega državnega prvaka Grmoščico. KONČNA UVRSTITEV: L Triglav 10.670 (Kranj 5337, Ljubljana 5333), 2. granik 10.426 (5118, 5308), 3, Grmnšči-ca 10.120 (5084, 5336). Ud. Rokometni pokal Jugoslavije Neresno že na začetku Ob sodelovanju 16 moških in štirih ženskih ekip se je pričelo tekmovanje za rokometni pokal Jugoslavije za področje Gorenjske. Prvo kolo je pokazalo, da nekaj prijavljenih ekip ni najresneje vzelo svoje sodelovanje v tem pomembnem in zanimivem tekmovanju. Od desetih tekem so bile odigrane le •tiri, dve sta odloženi, štiri pa so se končale brez borbe. Najzanimivejša tekma je bila odigrana v Križah, kjer je domači klub komaj premagal Kranj B. Kranjska gora je presenetila v Radovljici in zasluženo premagala domačine. Po odlični igri v obeh polčasih so Selce visoko premagale novega člana gorenjske lige Besnico. Ekipa Krvavca je prišla v Zabnico le s petimi igralci, a jim je tudi to zadostovalo za zmago nad drugo ekipo Zabnice. Od 20 doseženih golov jih je pri zmagovalcih dosegel kar 19 najboljši igralec Bol-ka. V ženski konkurenci sploh ni prišlo do srečanj. Selca B in Storžič sta dobila srečanji brez borbe. REZULTATI — MOŠKI — Radovljica : Kranjska gora 15:23, Križe B : Žabnica odloženo, Križe A : Kranj B 17:16, Besnlca : Selca 17:27, Storžič : Duplje odloženo, Zabnica B : Krvavec 15:20, Sodniki : Savica 5:0 (vv. o.). Duplje B : Skofja Loka 5:0 (w. o,). ŽENSKE — Zabnica : Selca B 0:5 (vv. o.), Storžič : Kranj B 5:0 (vv. o.). V naslednjem kolu se bodo srečali: Moški — Kranjska gora : zmagovailec, Storžič : Duplje, Krvavec : zmagovalec, Križe B : Zabnica, Selca : Sodniki in Duplje B : Križe A; Ženske — Selca B : Storžič. P. Didić V torek - ZR Nemci ja : Jugoslavija Začetek tekme ob 20.15 Trenerju kranjskih vvaterpolistov Petru Didiču Je uspelo pridobiti za nastop v Kranju nevsakdanje goste. V torek ob 20.15 bo na letnem kopališču prvo mednarodno srečanje v vvaterpolu v Kranju. Pomerili se bosta dve izmed najboljših ekip na svetu — ZR Nemčija in, Jugoslavija. V Kranju bomo imel: priložnost videti reprezentan-te, ki so osvojili srebrno kolajno v Tokiu in so že vsa leta med tremi najmočnejšimi reprezentancami na svetu. Predstavil; se nam bodo: Sandič, Stankovič, Sti-panič, Hebl, Trumbič, Bonačič, Šimenc, Rosic, Jan-kovič, Poljak in Perišič. Reprezentanca bo odigrala prijateljsko srečanje v okviru svojih priprav za nastop n.» evropskem prvenstvu v vvaterpolu. V predtekmi se bodo bb 19.30 pomerili stari rivali, mladinci Ljubljane in Triglava, -pc S Vzporedno z moškim prvenstvom je potekalo tudi tekmovanje za žensko državno'prvenstvo. Pred odhodom nam je sekretar kluba Stane Rebolj dejal, da računajo na peto do šesto mesto. Ekipa je bila močno oslabljena, ker ni nastopala državna re-prezentantka Zumrova. S tekmovanja v Zagrebu smo prejeli najprijetnejšo novico: »Igralke Triglava so osvojile drugo mesto, 27 kegljev za Medveščakom.« Med Kranjčankami je bila najboljša Malka Martinčič z 850 podrtimi keglji, slede Cade-ževa 810, Rozmanova 789, itd. O Te dni kegljači proslavlja-£ jo svoje uspehe. Proslav-6 ljajo 15. letnico obstoja % kluba in svoje letoš-vje % uspehe. Naj nam bo dovo-£ ljeno, da tudi mi pripo-0 moremo k temu proslav-% Ijanjti s skromnim: CE-# STITAMO. P. ČOLNAR Vse je bilo po planu Pionirska nogometna reprezentanca Goreli' ske na pripravah za turnir podzveznih f6* prezentanc v Ljubljani Že več kot mesec dni se pripravlja pionirska nogometna prezentanca Gorenjske za turnir podzveznih reprezentanc. ^ bo danes in jutri (v soboto in nedeljo) v Ljubljani. Trenil tečejo po predvidenem planu pod vodstvom trenerja RydiJs Grosa. Od 26 vabljenih igralcev, se jih udeležuje treningov 18, od katerih jih bo 16 nastopilo v Ljubljani. Na pripravah so naslednji igralci: Slavko Hočevar, Tomaž Andoljšek, Miha Selak, Anton Trdina. Slavko Pavlic, Zlatko Filej, Slavko Vidic, Marjan Žumer (vsi Triglav), Marjan Golob (Kranj), Miro Konc, Franc Grošelj (Trboje), Anton Ar-než, Ivan Kosem, Zvone Vidmar (Svoboda-še-neur), Milan Vrečko, Milan Novak (Lesce), Slane Ažfnan (.Naklo) in Niko Vesel (Predoslje). V začetku je bila selekcija za izbor prepuščena klubom, ki so se zelo neresno lotili dela, tako, da je moral pre- Zadnjič v zimskem bazenu V torek so imeli v zimskem bazenu svoj zadnji nastop kranjski plavalci. Okoli 70 mladih plavalcev, v večini začetnikov, je pokazalo, kaj so se naučili v zimskih mesecih. Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov in celo več klubskih rekordov. Najboljši rezultat je postavila pionirka Lidija Svarc na 200 m prsno (3:13.4), saj se je tako uvrstila na drugo mesto med članicami v Sloveniji. BOLJŠI REZULTATI — Pionirke — 100 hrbtno: Kraljic 1:33.8; 50 hrbtno: Pečjak 39.9, Kraljic 41.8; 100 prosto: Virnik 1:20.9; 50 prsno: Svarc 40,3, Markovič 42\4; 200 prsno: Svarc 3:13.4, Jelen in Marko-vič 3:32:,2; Pionirji — 50 prosto: Zrim-šek 34.2; 50 hrbtno: Slavec 40.0; 100 prosto: Stružnik 1:10.2; 200 prsno: Kodek 3:16.5; Člani — 200 prosto: J. Na- dižar 2:23.2; Ženske — 100 prosto: Jančar 1:13.3. -pc vzeti selekcijo trener rep1^ zentance. V pripravah Ljubljano so odigrali >t':ri trening tekme. Rezultati V* srečanj so nadvse ugodni. pi' on i r i i Nakla so bili poraže[tl z 8:0, Kranja pa s 5:Q."0^ igrali so tudi dve srečanji 1 mladinci Triglava. Prvo f*? čanje je reprezentanca izsT1' bila (5:6), dočim se je končalo z zmago mladih prezentantov, kar predstavi velik uspeh mladih noao^' tašev. Na turnirju v Celju \<& 1964, je zasedla reprezent^0' ca Gorenjske drugo ine5'0' Čeprav je sedanja ekipa p«* cej bolje pripravljena, bi f novna osvojitev drugega &r sta pomenila velik usp^ ker se sedaj pionirskemu & gometu v Sloveniji po^v*^ veliko večja pozornost. ^ bodo igrali na turnirju 1 mladi igralci z vsemi tt^ mi, smo prepričani, da ^ ne bodo razočarali. P. Didl* Gorenjska košarkarska liga Suha brez poraza V pomladanskem delu Skofja Loka p ioni1'' v ski prvak Gorenjske % V moški košarkarski ligi je po petem kolu ostala neporažena edino še Suha, ki je premagala mladince Triglava. Radovljica je pripravila presenečenje zaradi visoke zmage nad Loko 54, dočim so Trhle veje le s težavo premagai!e jeseniške mladince. REZULTATI — Suha:Tri-glav (ml) 42:39 (18:20), Ra-dovljica:Loka 54 70:41 (36:21), Trhle veje:Jesenice (ml) 49: 44 (19:20), Sora prosta. HUBERT PETZ TRGOVINA S STROJI Celovec — Klagenfurt, Blumengasse 46 Q SINGER šivalni stroji za gospodinjstvo in obrt, £ pletilni stroji, , 0 sesalci, g hladilniki, 0 šivanke in ostali pribor. Za cenjen obisk na Gorenjskem sejmu od 5. do 16. 8. 1966 in naročila se priporoča. LESTVICA Suha Radov. Tr. veje Triglav Sora Loka 54 Jesenice 4 4 0 207:162 8 & 4 3 1 230:195 6 -tf 4 3 1 196:1* 6 -K 4 2 2 196:175 4 +5 4 1 3 194:209 2 A 5 1 4 249:289 2 A 5 1 4 207:262 2 Pomladanski /del pion1' gorenjske košarkar*'11 ■r • ske lige se je zaključil z nepr>, kovanim prvim mestom skl je Loke, ki proti Trati je dobila prot^ (igral je Vr9*t? igralec), v zadnjem kolu \. je s točko razlike premaz Žiri. Triglav je s po:y,/^ proti Trati izgubil prvo jj/ sto. REZULTATI — *koija tv ka:žiri 32:31 (7:13), Tr^ Triglav 34:27 (19:6) LESTVICA , šk. Loka 3 2 1 67:62 4 Triglav 3 2 1 94:92 4 + j Žiri 3 1 2 102:102 2 .} Trata 3 1 2 68:85 2 t P. Coln^ Poravnajte letno naročnino! M. JUNIJ 1966 * GLAS OGLASI - OBJAVE 13 Prodam Prodam nemški plug obračalnik (pokončni) Velesovo 7, Cerklje 2915 Prodam dve postelji z vložki in nočne omarice. Kranj, Kidričeva 8 Rojina 2916 Pralni stroj Candi 50 su-peravtomat 1—5 kg nov z garancijo prodam. Ponudbe podati pod »Dostavim na dom 325« 2917 Prodam dve železni postelji ž nočnima omaricama, dve tisoki omari, mizo itd. Naslov v oglasnem oddelku 2918 Prodam suhe smrekove in hrastove plohe 50 mm. Bro-Hh, Hotemože 31, Preddvor 2919 Prodam plemenskega vola 500 kg težkega. Zg. Besnica 44 2920 Prodam skoraj nove hrastove stopnice na podes 8 x 7 stopnic. Ogled vsak dan. Kranj Trojarjeva 11/A 2921 Prodam DKVV kombl 1957 j letnik v nevoznem stanju. Cena 2500 N din. ' Ravtar j Srečko, Lesce 2922 Prodam dva korita za po-jnivanje posode. Naslov v oglasnem oddelku 2923 Prodam magnetofon TK — 23 avtomatic. Kranj, Tavčarjeva 11 2924 Prodam konja 4 leta starega. Cerklje 112 2925 Prodam 3000 kom nove cementne strešne opeke (folc) Sp. Brnik 25, Cerklje 2926 Prodam dva prašička 7 tednov stara. Tatine 6, Preddvor 2927 Ugodno prodam dobro ohranjeno motorno kolo NSU Maxi. Naslov v oglasnem oddelka 292S Radi selitve prodam_ pol hiše. Kranj, Drulovka 35 2929 Ugodno prodam kino kamero »Pentaka« 8 B. Naslov v oglasnem oddelku 2946 prodam dobro ohranjen sejalnl stroj. Nas'ov v oglasnem oddelku 2947 Prodam rezan les za (grušt) Naslov v oglasnem oddelku 2948 Prodam bukove drva. Luže 3Š, Šenčur 2949 Prodam moped »Colibri«. Ogris, Luže 1, Šenčur 2950 Prodam kravo s teletom. Sp-. Brnik 48, Cerklje 2951 Prodam dve leti staro ko-bik>. Voglje 72, Šenčur 2952 Prodam kravo s teličkom starim 4 tedne, četrtič tele-tila mleka ima 13 litrov. Zg. Dtrplje 36 2953 Prodam obračalnik za seno. Janhar, Hraše 46, Smlednik 2959 Prodam zarezno strešno opeko 1300 kom. Lipce 24, Blejska Dobrava 2894 Prodam strešno opeko (bo-brovec). Bajželj Antonija. Britof 85. Kranj 2895 Prodam dva eleklromoiorja Rade Končar 3 KW. Hebernik Alojz. Visoko 6. Šenčur 2896 Prodam dva elektromotorja 15 KW in 2.1 KW. Zg. Brnik 85, Cerklje 2S97 Prodam športno italijansko motorno kolo »Ducati« 100. Naslov v ogl. oddelku 2898 Prodam dober brzoparilnik in navadno harmoniko, Par- tizanska 34, Kranj 2899 Prodam bika, starega leto in pol. Zabukovje 3, Besnica 2900 Prodam 500 kom. rabljene cementne strešne opeke (folc). Skofic Peter, Kokrica 27, Kranj (pri transformatorju) 2901 Prodam 6 m bukovih drv. Sp. Brnik 63 2902 Prodam avto 1100 E 1962. Po-izve se pri Markič, splošno ključavničarstvo — Kranj. Stražišče, Gasilska 2 2903 Prodam žensko kolo in kompletno krušno peč. Zupan Ivan, Kokrica 115, Kranj 2904 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo in skoraj nov štedilnik »Gorenje« (desni). Kranj, Slošičeva 2, pritličje 2905 Prodam samokolnico z gami koles). Mencinger Vlado, ključavničar, Zgo"ša 57, Begunje 2906 Prodam 1-žilni kabel za motor. Naslov v oglasnem oddelku 2907 Piščanec za rejo prodam. Naklo 4 2908 Generalno obnovljen Topo-lino prodam. Kranj, Jezerska c. 58 2909 Kupim Kupim fotografsko atiljej-sko kamero 13x18. Ponudbe poslati pod »Ugodno« 2910 Kavč temne barve kupim. Prodam večjo količino 3 mm in ornament stekla za tople grede. Steklarstvo, Uičar Bled 2911 Kupim elektromotor od 8 —12 KW. Naslov v oglasnem oddelku 2912 Kupim šrotar za žito. Eržen, Zabukovje 2, Besnica 2913 Kupim star še uporaben puhalnik za seno. Naslov v oglasnem oddelku. 2914 Ostalo Mizarskega pomočnika in priučenega delavca iščem, ostalo pripravljeno. Plača za prvega 100.000 SD za drugega 70.000 SD Zaletel, Medno, Ljubljana, telefon 51018 2930 Trosobno stanovanje kon-fortno, svetlo in suho v Izoli zamenjam za enako v škof ji Loki. Ponudbe po«lali pod »Lep razgled« 2931 Klavir vzamem v najem. Ponudbe poslati na ogl. oddelek pod »Znamka« 2932 Iščem sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku 2933 Isfeem 4000 N dfn posojfla za dobo 6 mesecev. Ponudbe, poslati pod 35 "', m 2934 Osterman Slavkotu, ki služi vojaški rok v Somboru pošiljajo za 19 rojstni dan in god iskrene čestitke in tople želje, da bi bil zdrav in srečen ter, da bi mu vojaški rok čimpreie potekel. Mama, ata, brat Milan in Franci 2935 Sprejmem vajenca. Berčič, graver Kranj Cankarjeva 8 2936 KRESNO NOČ prireja gostilna Grilc Apno, šenturška gora 18. 6. 66. V nedeljo nadaljevanje. Vabljeni! 2937 Iščem upokojenko ali delavko, ki dela na dve ali tri izmene za varstvo otroka. Hrana in stanovanje v hiši. Sušnik Mirni, Zg. Besnica n. h. pri št. 10 2938 Oseba, ki je v sredo vzela denarnico v avtobusu, ki je odpeljal iz Kranja ob 13.50, da jo vrne, ker je bila opazovana. Odda naj jo upravi Glasa, Kranj Koroška c. 8 2939 Delam poročne prstane po najnovejših vzorcih po želji izvršim iste takoj. Sprejemam tudi vsa zlatarska dela. Se priporoča Levičnik Ivam, zlatar Kranj (preko mostu hotela Evropa) 2940 Sprejmem takoj pleskarskega pomočnika. Cehovi n Filip, Staneta Žagarja 43, Kranj — Primskovo 2941 Samostojnega mizarja za vodenje delavnice iščem. Ponudbe poslati pod »Okolica Kranja« 2942 Preklicu jem avtobusno vozovnico št. 10051 L na ime KOMI \ UM SERVIS KRANJ PRODA po sklepu delavskega sveta naslednja rabljena osnovna sredstva: 1. TOVORNI AVTOMOBIL »BORG\VARD« — PREKUC-NIK, nosilnost 4,5 ton, z vgrajenim dicsel motorjem Perkins, 84 konjskih moči v voznem stanju; 2. DROBILEC ZA GRAMOZ z diesel moloriem »Deutz«, 8 konjskih moči v izpravnem stanju; 3. LESENO LOPO v izmeri 7 X 4 m, krito s cementno strešno opeko, primerno za skladišče, avtogaraže ali dfvarniCev 4 MONTAŽNO HIŠICO — LESENO, enosobno, v izmeri 3.20x3 m, s salonitno kritino, primerno za \veekend. Ogled osnovnih sredstev pod tek. št. 1 in 2 bo mogoč dne 23. junija med 6. tn 10. uro pri KOMUNALNE*! SERVISU KRAN.I, Mladinska ulica 1. pod tekočo št. 3 in 4 pa na Pungratu v Kianju od 10. do 12. ure istega dne. Licitacita bo v četrtek, 24. junija ob 8. uri na sedežu podjetja. Prednost do nakupa ima družbeni sektor. Mumlek Ivan Kranj — Golnik 2943 Mlajša zakonca brez otrok iščeta enosobno stanovanje ali prazno sobo v Kranju ali okolici. Plačam dve leti naprej. Naslov v oglasnem oddelku 2944 Oddam opremljeno sobo dvema študentoma ali moškim. Kranj, Majstrov trg 9 2945 Sobo s souporabo kopalnice oddam solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku 2954 Obrtniki! O raznih obrtnih zadevah razpravljamo vsak torek od 7 ure dalje v prostorih društva »Enakost« (Sklad) zadnjo seba ih te vabimo na te sestanke 2956 V imenu prizadetih izjavljam, da ni SO Šk. Loka v zvezi z rušenjem hiše na Oo-dešiču ni nudila drupc parcele ali denar kot odškodni- no niti pred rušenjem niti sedaj. Zato prosim prebival--stvo, naj takšnih govoric na širi. SvoljSak Alojzija, Gode-šič 6, Skofja Loka 2957 Sobo.oddam dvema skromnima dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku 2958 6. junija sem našel žensko kolo v Bitnjah. Naslov v oglasnem oddelku 2960 Zaradi vojaščine oddam kleparsko in avtoličarsko delavnico. Vcngus!, Zbilje 4 Medvode 2961 Iščem dobrega inštruktof-ja-ico za gospodarsko račur/-stvo za I letnik Ekonomske srednje šole. Ponudbe v oglasni odd. pod »Popravni j/.pit« 2962 Gasilsko društvo Stražišče priredi v nedeljo dne 19. 6. 66. VRTNO VESELICO na Pantah. Zabavali vas bodo Veseli planSarji VABLJENI! 2882 GORENJSKA OPEKARNA DVORSKA VAS nudi vsem potrošnikom opečnih izdelkov prvovrstno kvalitetno in estetsko opeko za dimnike in strope vseh vrst zidov ZIDAKE II marke 200 MALE VOTLAKE 1 1 VELIKE VOTLAKE BH — 4 MONTA - 12 MONTA — 16 Po dnevnih konkurenčnih cenah natovarjamo na prevozna sredstva aH dostavljamo po dogovoru. Vse informacije dobite t GORENJSKA OPEKARNA — DVORSKA VAS — telefon 703-35 Postrežba hitra - solidna - samo s prvovrstno kvaliteto ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame in stare mame MARJANE RA\T roj. Krč se zahvaljujemo vsem sorodnikofn, sosedom, predvsem Ivanki šter. Mariji Koder m Mariji Marčun. Posebna zahvala dr. Hriberniku za dolgotrajno zdravljenje in lajšanje bolečin, enako župniku Klunu, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: mož Franc, hčerke Olga, Ivanka, Vida ;n Mr.nca z družinami Duplje, Ljubljana, Tržič, 14.6.1966 Zahvala Ob smrti naše drage žene, mame in stare mame MARIJE JEGLIČ Obramove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvala vsem č. duhovnikom posebno g. Janezu Kljunu za poslovilne besede. Pevskemu zboru iz Podbrezij in št. Vida. Vsem sosedom zlasti Ivanki Pretnar, Heleni MarKizeti in Frančiški Seljak. Žalujoča družina JEGLIČ Podbrezje, dne 6. junija 1966 " IIIMfcM 14 OGLASI - OBJAVE IS. JUNIJ 1966 * GLAS Gostinsko in trgovske podjetje CENTRAL KRANJ razglaša prosto delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJA — — kontista Pogoj: 1. višja ekonomska izobrazba 2. srednja ekonomska izobrazba in 5 let prakse v finančnem knjigovodstvu. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Maistrov trg 1 l/T, Kranj, 10 dni po objavi razglasa. GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V Kranju NEDELJA — 19. junija ob 16. in 20. uri Žižek: MIKLO-VA ZALA — gostuje P. D. Lojze Košak, Kostanjevica PONEDELJEK — 20. junija ob 20. uri — red: KOLEKTIVI—PETEK B. Shaw: NI-KOU NE VEŠ — gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Opozarjamo abonente reda kolektivi—petek, da je predstava v ponedeljek zaradi nujnih tehničnih ozirov. ZAHVALA v globoki žalosti ob izgubi najine mame, ki je umrla v 54. letu starosti 8. junija 1966 MARIJA MENCINGER z Javornika se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste jo razumeli in ljubili v njenem življenju. Še posebej se zahvaljujeva za slovo na njeni zadnji poti: pevskemu zboru »Svoboda« Javornik in pevskemu zboru Društva upokojencev Javornik, ki sta občuteno zapela njeno najljubšo pesem; godbi na pihala »Svoboda« Javornik, za poslovilne besede predstavnikom prometnega oddelka Železarne Jesenice, bavarskih izseljencev, Svobode Javornik ter borčevskih organizacij, za nadvse ganljivo slovo sodelavcem prometnega odd. Železarne, darovalcem vencev in cvetja, voznikom avtomobilov, vsem sorodnikom in znancem, ki so nama v teh težkih dneh nesebično pomagali, še posebej pa našim najbližjim sosedom družini Dobravec. Žalujoči: hčerki Majda in Francka Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov cest Nepravilno križišče enakovrednih cest, v katerem vozita traktor, ki zavija desno in tovornjak, ki zavija v levo. Prvi pelje traktor, zadnji pa je tovornjak. Ko vozite po nepreglednih in vijugastih cestah ne sekajte ovinkov in ne izpostavljajte v nevarnost sebe in voznikov, ki vozijo nasproti! Ob dežju in snežni brozgi vozite z motornim vozilom mimo pešcev in kolesarjev obzirno in s tako hitrostjo, da ne poškropite pešcev ali kolesarjev! V megli, prahu, snežnem metežu in slabi vidljivosti prižgite vedno zasenčene luči! ^*>^EEE3?<>^ Prireja v mesecu GENERALTURIST avgustu naslednje izlete: 1. 8. 1966 PET DNI V TOSKANI — Na 5-dnevnem potovanju z avtobusom boste spoznali kulturno zgodovinske spomenike Firenc; prijave do 1.7. 1966; 5.8.1966 HOLANDIJA — 8-dnevno potovanje po Holandiji, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 1.7.1966; 7.8.1966 PRAGA—DUNAJ — 5-dnevno potovanje z avtobusom; prijave do 7.7.1966 10.8.1966 HOLANDIJA — 8-dnevno potovanje po Holandiji, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 1.7.1966; 13.8.1966 SALZBURG—GROSSGLOCKNER — 4-dnevno potovanje z avtobusom čez najlepše dele Avstrije; prijave do 13.7.1966; 15. 8.1966 PARIŠ—ZURICH—MILANO — 8-dnevno potovanje, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 5.7.1966; 19. 8.1966 DOLOMITI — 4-dnevno potovanje preko Gorice, Udine, Tol-mezzo, Piave, Cortina, Passo Di Falzarego, Bolzano, Riva, Verone in Venecije; prijave do 19.7.1966; 20.8.1966 LONDON — 7-dnevno turistično potovanje z vlakom, s petdnevnim bivanjem v Londonu; prijave do 20.7.1966; 24.8.1966 BUDIMPEŠTA—DUNAJ — 4-dnevno turistično potovanje z avtobusom, prijave do 1.8.1966; 28.8.1966 BISERI ITALIJE — 7-dnevno turistično potovanje z avtobusom, prijave do 28. 7. 1966; 30. 8.1966 PARIZ—AŽURNA OBALA — 9-dnevno potovanje, prijave do 20. 7. 1966 30.7.1966 PO AŽURNI OBALI DO PARIZA - 9-dnevno potovanje, kombinirane z vlakom in avtobusom, prijave do 20.7.1966. PODROBNEJŠE INFORMACIJE S PROGRAMI ZAHTEVAJTE v POSLOVALNICAH GENERALTURIST A BLED IN KRANJ. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE JE PRAVKAR IZDALA KNJIGO DOKUMENTOV: Saul Friedlander: Pij XII. in tretji rajh V knjigi so zbrani dokumenti iz arhiva nemškega zunanjega ministrstva; za dopolnilo in tudi v pojasnilo nekaterih stališč pa služijo avtorju še drugi dokumenti ali izvlečki, predvsem dokumenti, ki jih je objavilo ameriško zunanje ministrstvo oziroma židovska agencija. Vse dokumente, ki obravnavajo stike med Berlinom in Vatikanom, je avtor razdelil v devet daljših poglavij po časovnih obdobjih. Dokumenti govorijo sami zase, avtor se je omejil le na skromne pripombe, ki naj podrobneje opredelijo čas in položaj. Ta metoda podajanja snovi se je avtorju posrečila, saj se knjiga bere v celoti zanimivo in napeto. Knjigo »PIJ XII. IN TRETJI RAJH«, ki velja 20 Ndin in ima 200 strani, dobite v vseh knjigarnah, če izpolnite priloženo naročilnico, pa vam jo založba pošlje tudi na dom. Naročilnico pošljite v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26 NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo: Saul Friedlander PIJ XII. IN TRETJI RAJH Ceno 20 N din bom poravnal takoj po prevzemu knjige. Kraj in datum Podpis M. JUNIJ 1966 * GLAS SPOREDI 15 RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 3., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 url Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13-, 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. SOBOTA — 18. junija 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška mm 10.15 Trije odlomki iz italijanskih oper — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Miniature z domačih koncertnih odrov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kvintet Avsenik in trio Avgusta Stanka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Ob 20-letnici umetniškega dela On-dine Ottc-Klasinc — 14.35 Nagi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — SOBOTA — 18.junija RTV Zagreb 16.00 Motorne dirke za veliko nagrado Jadrana RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Dileme RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Glaisbeni kotiček 20.40 Sprehod »kozi čas RTV Beograd 21.10 Medaljoni RTV Ljubljana 22.00 Hitchcock vam predstavlja 22-50 Zadnja poročila 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.30 S knjižnega trga — 19.05 Gla/sbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.15 Pokaži, kaj znaš? — 21.45 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami. NEDELJA — 19. junija 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite to- variši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12-05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Odmevi z Apeninskega in Pirenejskega, polotoka — 20.50 Športna poročila — 21.00 Kličemo letovišče! — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Znano in manj znano iz skladateljske delavnice. PONEDELJEK — 20. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Otroški svet v delu velikih umetnikov — 9.30 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Neznan obraz iz francoske glasbene preteklosti — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Plesne metamorfoze — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Domače in tuje narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Stari znanci iz solistične glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zbori Zorka Pre-lovca in Oskarja Deva — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 19,05 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 21.05 Skupni program JRT — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba. TOREK — 21. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje TELEVIZIJA Drugi spored RTV Zagreb" 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Dileme 19.40 TV prospekt RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.30 Test in drugi spored italijanske TV NEDELJA — 19. junija RTV Zagreb 9.15 Poročila 9.20 1:1 glasbena oddaja 10.00 Kmetijska oddaja RTV Beograd 10.45 Mladi dolgouhovi — mladinska igra RTV Zagreb 11.40 Mladi alkarji — mladinska oddaja 12.00 Kulturna tribuna 15.00 Velike avtomoto dirke za nagrado Jadrana " Intervizija RTV Zagreb 19.00 V nedeljo ob sedmih RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Prihranjeni funt TV igra RTV Beograd" 21.25 KUD Branko „ Krsmanovič 22.25 Poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 20. junija RTV Ljubljana 17.35 Kuharski nasveti 18.05 Lolek in Dolek — poljska risanka 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Hipotermija 19.15 Tedenski športni pregled 19.40 Kontrasti — baletna oddaja 20.00 TV dnevnik 20.30 Opremljena soba — TV drama 21.25 Pesem o Don Kihotu 21.40 Spekter — kulturna oddaja 22.50 Poročila DrugI spored 20.00 Spored italijanske TV od strani do strani — 9.15 Sprehod z velikimi zabavni-Tni orkestri — 10.15 Odlomki iz opere »Istrska svatba« 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Miniature iz hrvatske, srbske in makedonske glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dobri znanci in trio Janeza Svečnika — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Divertimenti in suite — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Majhen recital treh violinistov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vrtimo globus zabavnih zvokov — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.20 Radijska igra — 21.30 Pesem godci — 21.35 Iz fonoteke radia Kopor — 22.10 Medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Po svetu jazza. TOREK JL junija RTV Ljubljana 18.15 Poročila 18.20 Peščena ura RTV Beograd 18.45 Poplave — reportaža RTV Ljubljana 19.15 Dva obraza Gcorgesa Gerschwaina RTV Skopje 19.45 Filigran RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Izmet Mu jezi novic RTV Ljubljana 20.45 Doktor Petelin — opera 22.15 Ključ — reportaža RTV Beograd 22.40 Poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV S PO RED KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 18. junija zah. nem. film ZLOČIN V PENSIONU ob 18^ in 20. uri, premiera nem. angl. filma ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU ob 22. uri 19. junija zah. nem. film fcLOČIN V PENSIONU ob 17. in 19. uri, premiera franc. filma LEPO ŽIVLJENJE ob 21. uri 20. junija franc. film LEPO ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri 21. junija franc. film LEPO ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 18. junija francoski film JEZIK ZA ZOBE ob 18. in 28. -uri 19. junija amer. barv. film CRNI NAREDNIK ob 14. in 18. uri, franc. film GERMI-nal ob 16. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 18. junija grški film PONAREJENI ZLATNIK ob 20.30 19. junija franc. CS film GREH IN ČEDNOST ob 17. in 20. viri Kropa 18. junija amer. film V SVETU KOMEDIJE ob 20. uri 19. junija amer. barv. CS film PLAŽA ŽELJA ob 17. in 20. uri Jesenice »RADIO« 18. do 19. junija ameriški ban-. CS film FLANDRIJSKI PES 20. junija nemški barvni film SKRIVNOST Y 21. junija angleški film SLUŽABNIK Jesenice »PLAVŽ« 18. do 19. junija andgleški film SLUŽABNIK 20. do 21. junija ameriški barv. CS film FANDRIJSKI PES Žirovnica 18. junija švedski film DEVIŠKI VRELEC 19. junija japonski CS film HARAKIRI Dovje-Mojstrana 18. junija japonski CS film HARAKIRI 19. junija švedski film DEVIŠKI VRELEC Koroška Bela 18. junija madžarski film MILIJON IN POL 19. junija franc. barv. CS OBRAČUN V BANGKOKU 20. junija angleški film SLUŽABNIK Kranjska gora 18. junija franc. barv. CS film OBRAČUN V BANGKOKU 19-. junija madžarski ' film MILJON IN POL Kamnik »DOM« 18. junija angleški barvni film ROBIN HOOD ob 20. uri 19. junija angleški barvni film ROBIN HOOD ob 17. in 20. uri t 20. junija angleški barvni film ROBIN HOOD ob 20. uri 21. junija franc. film MOST DO SONCA ob 20. TEKSTILINDUS KRANJ Vrsar, Rovinj, Pavlina in Etna so nove strukturne tkanine Zahvala Prenehalo je biti srce naše dobre in nepozabne žene, mame, stare mame, prababiee in tete ANTONIJE KAJZER Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem *fn sosedom, ki so ji poklonili vence in cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti. Hvaia tudi vsem, Iti so nam ustno izrazili soža-lje in nam pomagali-v teh težkih dneh. Žalujoči: mož Peter, hčerki Pavla in Stanka z družinama in ostalo sorodstvo Dorfarje, Vižmarje St. Loka, Ročk Springs ZDA, dne 13. junija 1966 \ w W 60-letnfca gasilskega drušlva Zasip £ Jutri, 19. junija, slavi ga-£ silsko društvo ZASIP 60-£ letnico svojega delovanja. Ko so v Kranju podrli poslopje nekdanje Stare pošte in za silo izravnali zemljišče, je bilo konec z vsemi deli. Prostor je neurejen, veliki kamni in celo skale preprečujejo avtomobili-stom parkiranje. Pri tem pa v Kranju vse bolj manjka parkirnih prostorov; tisti, ki so, so vedno polni. Vsekakor bi prostor ob Mlečni restavraciji kazalo urediti; sredi mesta je, vsakdo ga vidi, kako je lepo neurejen. Večkrat smo že zapisali, da bolehamo na malenkostih ... Imamo dokaz več za t«! — Foto Perdan Smrtna nesreča v Vintgarju V četrtek okoli 15. ure se je pri slapu v Vintgarju ponesrečil 11-letni Vojko Se-nica, učenec 4. b razreda tretje osnovne šole iz Celja. Bil je s skupino otrok na izletu. Med odmorom pri bifeju sta Vojko in njegov prijatelj splezala preko varnostne ograje na skalo pri slapu. Ko je učiteljica otroke klicala da bi skupaj odšli, je Senici na spolzki skali spodrsnilo in je padel v prepad k slapu. Zaradi hudih ran po glavi je kmalu po nesreči umrl. S. š. % Ob tem jubileju bo danes 0 zvečer slavnostna seja 9 društva, jutri popoldne pa Kača jo je Zahvala Ob prerani smrti mojega moža, očka, sina in brata ANTONA MARKICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob teh žalostnih urah stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti ter mu poklonili cvetje- Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Kem. tovarne Podnart, kolektivu trg. podj. Kokra Kranj, članom AMD Podnart, kolektivu Iskre Otoče, članom Ribiške družine, ter vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. žalujoči: žena Marija in hčerka Irenca v imenu sorodstva Podbrezje, 18. 6. 1966 5,8 KW, 2890 obr./min. 5,8 KW, 2890 obr./min. nekompteten. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED razpisuje na podlagi Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij DRAŽBO naslednjih osnovnih sredstev: 1. konj »Sokol« (Ričko), star 11 let, izklicna cena 4.300 N din, 2. konj »Hidran«, star 8 let, izklicna cena 3.700 N din, 3. elektromotor »Rade Končar« 4. elektromotor »Rade Končar« 5. Dieselmotor »Enfield«. 18 KS, 6. Dieselmotor »Aran« 5—7 KS 7. Dieselmotor »Unimog«, tvtdke Mercedes-Benz, 25 KS, 8. traktor »Same«, 35KS, oprema: hidravlika za uporabo priključnih kmetijskih strojev, 9. prikolica'enoosna, nosilnosti 2—3 tone, opremljena z zračnimi zavorami in kompletno električno instalacijo z novimi gumami, 10.2 motorni kolesi znamke »Jawa«, 18 KS (nekompletna). Vse licitacije se bodo vršile na licu mesta, in sicer: pod točko L in 2. v četrtek, 23. junija 1966 ob 8. uri na Gozdnem obratu Pokljuka na Rečici, pod točko 3. do 10. pa v petek. 24. junija 1966 ob 8. uri v Transportnem obratu Gozdnega gospodarstva Bled, Sp. Gorje št.l. Interesenti dobe vse potrebne informacije v zvezi z dražbo pri prodajni službi Gozdnega gospodarstva Bled med uradnimi urami do dneva licitacije. Prednost ima socialističn- sektor, eno uro po razpisanem času pa zasebniki. Bled, dne 14. VI 1966 Nedelja. 12. junija; Lepa nedelja na podeželju ni bila dan počitka. Kmetje so kosili travo in sušili seno. Tako je tudi IVANKA LEGAT, Ma-zovčeva, iz Sela pri Žirovnici sušila seno. Ko je pograbila seno v bližini grmovja jo je pičila kača, čeprav sama tega sploh ni opazila, niti videla kače. Samo nekaj trenutkov kasneje ji je noga močno zatekla. Domačini so takoj opazili na stegnu sled dveh kačjih zob in hitro poklicali rešilni avto. Samo hitra zdravniška intervencija ji jc rešila življenje. Zadržali so jo v bolnici. J. V. Praznik v Velesovem Prebivalci z območja krajevne skupnosti Vetesovo bodo danes Ln jutri to je 18. in. 19. junija praznovali svoj drugi krajevni praznik. Tudi letos se bodo spomnili 18. junija 1944, ko so belogardisti cerkljanske posadke ustrelili tri domačine — partizane iz Velesovega. Svoj praznik bodo počastili s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij, komemoracijo in kresova-njem. V nedeljo popoldne Pa bodo v Adergasu številne športne prireditve. — R- Č. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj razpisuje na podlagi 33. člena statuta KZSZ Kranj prosto delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA Kandidat za to delovno mesto mora v smislu 36. čl. statuta KZSZ Kranj izpolnjevati sledeče pogoje: Imeti mora: a) visoko izobrazbo in 10 let prakse v upravno pravni ali ekonomski smeri, ali b) višjo izobrazbo in 15 let prakse v upravno pravni ali ekonomski smeri. Zaželjena je praksa s področja socialnega zavarovanja. Stanovanja ni na razpolago.' Kandidati morajo poslati pismene ponudbe in dokazila o izpolnjenih pogojih razpisa do 15. julija 1966. S tem dnem je rok za razpis delovnega mesta zaključen. Ponudbe je treba poslati na naslov: Komisija za razpis delovnega mesta direktorja, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj, Stara cesta 11. • bo sprejem gasilcev, nato • zbor gasilcev s pozdrav- • nimi govori in mimohod • gasilskih enot. • Sodelovala bo tudi gasil-9 ska godba iz Gorij. Po • sloves t nos ti bo zabava. J. V. Šolstvo Delavska univerza v Tržiču razpisuje za šolsko leto 1966/67-vpis kondidatov v naslednje oddelke in tečaje: Oddelki za odrasle: 1. Ekonomska srednja šola — I. in II. letnik 2. Tehniška srednja šola — I. in III. letnik 3. Osnovna šola — I. tečaj (za 5. in 6. razred) — II. tečaj (za 7. in 8. razred) 4. Poklicna šola za kovinsko stroko Stenografski in strojepisni tečaj Jezikovni tečaji za odrasle: 1. Angleščina 2. Nemščina 3. Francoščina 4. Italijanščina Jezikovni tečaji za otroke od i. do 10. leta: 1. Angleščina 2. Nemščina Rok za prijave je 10. julij 1966. Informacije dobite na delavski univerzi Tržič, Šolska ulica 2, .ali telefonično (številka 71-291). Delavska univerza Tržič 1L J fLđt i% 9 IN URADNI VESTNIK GORENJSKE izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk*. Kranj, Koroška cesta 8. Naslov ured ništva: Kranj, Cesta Sta' neta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-152, naročniški oddelek i" tiskarna 21-190, 21-1*3, 21-897. Naročnina letna * novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. &•)< mesečno 1.70 n. d. ali 1W s. d. Cena posamezni11 številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnik« 0.40 n. d. ali 40 s. d., » nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačani11 oglasov ne objavljamo