GDK : 377.44 Ugotavljanje uporabne dobe strojev na primeru traktorjev 1 MT-558 Edvard REBULA * Izvleček Rebu la, E.: Ugotavljanje uporabne dobe strojev na primeru IMT-558. Gozdarski vestnik, št. 7-8/ 1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. študija obravnava obratovalne stroške za raz- lično dolge uporabne dobe traktorjev kot osnovo za odločanje o zamenjavi traktorjev z novimi. Isto je prikazano tudi na osnovi računa donosnosti vloženih sredstev in z uporabo metode MAPI. Dana je tudi primerjava uporabnosti različn ih obrazcev metode MAPI. Ključne besede: uporabna doba stroja, metoda MAPI, investicije 1. PROBLEMATIKA IN CILJI Odločitve o zamenjavi strojev so zelo pogoste. Z njimi se srečujemo ob vsako- dnevnih skrbeh, so pa tudi pomembna sestavina dela vsakega delavca, ki ima opraviti s stroji in napravami in pri tem skrbi za gospodarnost dela in donosnost investi- cij. Potreba po odločitvi se pokaže ob dilemi ali popraviti star stroj in ga rabiti še naprej, ali ga prodati, oddati, zavreči in kupiti nove- ga. Enaka je dilema ob spremembah tehno- logije. Vsebina odločanja je enaka tako za vezalke, brivnik, kavni mlinček ipd. kot za osebni avto, kamion , traktor ipd. Pomemb- nost odločitve oziroma posledice dobre ali slabe odločitve se kajpada močno razlikuje- jo. Zato so tudi pripomočki za odločanje, kot so prospekti in ceniki, zbiranje in obde- lava raznih podatkov in informacij, razne analize, investicijski elaborati ipd ., močno različni . Cilj vseh pa je isti: povečati goto- vost (kakovost) odločitve oziroma zmanjšati • Prof. dr. E. R, dipl. inž. gozd., Kraigherjeva 4, 66230 Postojna, Slovenija 338 G. V. 7-8/92 Synopsis Rebula, E.: The Establishing of Service Dura- tion on the Example of the IMT-558 Tractors. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The study deals with operation costs for diffe- rently long service duration of tractors, which serves as the basis for the decision making as regards the exchanging of tractors with new ones. The same is also presented on the basis of the calculations of financial means invested and by means of the MAPI method. The comparison of the applicability of different MAPI method formu- las is also presented. Kery words: machine service duration, the MAPI method, investments tveganje pri odločanju. Kakovost odločitve pa je odvisna od : 1. razpoložljivosti ustreznh podatkov ozi- roma informacij; 2. pripravljenosti, usposobljenosti in možnosti razpoložljive podatke uporabiti (znati in hoteti) . Za naše okoliščine in za dolgo razdobje (20 let) je ustrezne podatke o učinkih in stroških uporabe traktorjev IMT-558 pri spravilu lesa zbral kolega spec. gozdastva F. Furlan. Prikazal je tudi način ugotavljanja optimalne dobe rabe ozirbma zamenjave traktorjev. Za ugotovitev potrebnosti (smotr- nosti) zamenjave je uporabil enega izmed obrazcev metode MAPI. Ugotovil je, da je smotrno zamenjati star traktor z novim že po 2. letu uporabe. Vse to je obdelal v svoji specialistični nalogi, obsežen povzetek na- loge pa je tudi objavil v Gozdarskem vest- niku (FURLAN 1991). V svoji raziskavi F. Furlan tudi ugotavlja, da na čas zamenjave najbolj vpliva likvidacijska vrednost trak- torja. Ugotovitev raziskave nekoliko presene- ča. Zato smo hoteli preveriti, kateri dejavniki (elementi stroškov) najbolj podpirajo tako odločitev, kakšne so posledice, če stroja ne zamenjamo, in kako delujejo posamezni dejavniki. Hkrati smo preverili tudi uporab- nost različnih obrazcev metode MAPI. To je razmeroma enostavna metoda ugotavlja- nja potrebnosti zamenjave strojev (širše : gospodarnost investicij v tehnologiji) . Razvi 1 in objavil jo je l. 1949 George Terborgh, 1958 jo je dopolnil. Pri nas je metodo opisal š. Babič (1967). Metoda izhaja iz predpostavke, da je odločitev o investicijah odvisna od prihod- njih (pričakovanih) stroškov. če so ti z novim strojem manjši od onih s starim, kaže stroj zamenjati, brez ozira, koliko smo do zdaj investirali. Pomembna je le današ- nja likvidacijska cena starega stroja ozi- roma njeno znižanje po preteku določenega razdobja (npr. eno leto), če stroj rabimo še naprej. 2. NAČIN DELA Najprej smo po običajni metodi (Turk 1975) s podatki raziskave F. Furlana skal- kulirali povprečne cene dela delovne ure traktorjev za razdobje 1 do 8 let. Kalkulacije je po svojem programu izdelal dr. B. Košir, za kar se mu tu najlepše zahvaljujem. Nato sem za vsako leto obratovanja traktorja skalkuliral cene delovne ure po prirejeni metodiki. Za to kalkulacije sem uporabil ugotovitve F. Furlana (1990), in sicer : - Delovne ure letno y2, preglednica 13, s tem, da sem prolongiral ure za eno leto. - Nabavno in likvidacijsko vrednost s1roja sem preračuna! na ocenjeno današ- njo vrednost (20.000 DEM). V tem soraz- merju sem preračuna! tudi vrednost popra- vil in občasnih nadomestnih delov (gume, verige, zanke, vrvi ipd.). - Popravila in občasne nadomestne dele sem izračunal tako, da sem enačbo y7 na str. 69, ki velja za stroške materiala pri popravilih, povečal še za občasne nado- mestne dele (delil z O, 27) in dobil enačbo Y71 =561,67-27,593x1 + 1,5526x1 3 za materialne stroške popravil in občasnih nadomestnih delov. Tej enačbi sem prištel enačbo y8 (str. 69) za letne stroške dela pri popravilih . Tako sem dobil enačbo y91 = 747,92 +51 ,42x1 + 0,3135x1 3 za letne stroške dela popravil in občasnih nadomestnih delov v denarnih vrednostih iz konca leta 1988. Na današnjo vrednost sem jih preračuna! tako, da sem jih povečal 215,26-krat. - Gorivo, mazivo: po enačbi y15 (str. 62) za porabo goriva na delovno uro. Cena plinskega olja je 46,20 SIT/1., dodatek za mazivo je 1 O%. - Zavarovanje in takse so 3% od pov- prečne investicijske vrednosti. - Stroški delavca so izračunani tako, da sem delovno uro obračunal po 226,3 SIT (4,49 DEM), razliko 2184-del. h) do letne kvote ur pa po 174 SIT (3,45 DEM). V stroških delavca je bruto plača. - Posredni stroški + dobiček: tu sem vštel posredne stroške v višini 50% od plač in 41,10 SIT dobička (okoli 5% od vloženih sredstev), vse v povprečju. Seštevek povprečnih neposrednih, po- srednih stroškov in dobička je povprečna prodajna cena delovne ure (1178 SIT). Če od nje odštejemo vsakoletne neposredne stroške, dobimo za vsako leto posredne stroške z dobičkom za delovno uro, kar bi lahko označili s "pokritjem«. 3. UGOTOVITVE 3.1. Cene delovne ure po letih obratovanja Kalkulacija stroškov obratovanja za po- samezno leto je prikazana v razpredelnici 1 . Narejena je po opisani metodiki. Rezul- tati kalkulacije so prikazani tudi na grafu 1. Iz obojega lahko povzamemo: 1 . Letni neposredni stroški obratovanja traktorja polagoma (približno 1,2% letno) naraščajo do 4. leta. V 5. letu so najvišji. V 6. letu hitro padajo (za 1 O%) in nato spet naraščajo. Podobno se gibljejo tudi neposredni stro- ški za 1 delovno uro. Najnižji so v 6. letu in skoraj enaki v 1. letu. Vsako leto nara- stejo stroški za 1 delovno uro približno za 2% od 1. do 5. leta in skoraj po 4% v 7. in 8. letu. 2. Ugotovitve kalkulacije se ujemajo z ugotovitvami Furlana (1990, 1991) in jih tako potrjujejo . G. V. 7-8/92 339 3. Z leti obratovanja naraščajo vsi ele- menti stroškov, razen obresti. To je logično . Naraščanje stroškov 1 delovne ure je še hitrejše, ker z leti pada število delovnih ur. Skupen trend spreminjanja letnih in urnih stroškov obratovanja sledi trendu amortiza- cije (razlike med likvidacijskima vredno- stima dveh zaporednih let). To zaradi tega, ker spreminjanje drugih postavk stroškov ne more pokriti skokovitega znižanja amor- tizacije in obresti v 6. letu. 4. Naraščanje neposrednih stroškov zmanjšuje ostanek za kritje posrednih stro- škov in dobiček. 3.2. Povprečni materialni stroški za 1 delovno uro Povprečni materialni stroški za 1 delovno uro, 1 m3 spravljenih sortimentov in njihova sestava so razvidni v razpredelnici 2 in na grafu 2. Neposredni stroški delavca (plača) so pri tej kalkulaciji fiksni (275 S IT/del. h) in jih zato nismo prikazali. Tudi ta način kalkuliranja daje podobne rezultate. Vidimo, da tudi povprečni stroški z dobo obratovanja rastejo do 5. leta po približno 5% na leto. Pri daljši obratovalni dobi stroški padajo. Padec je največji pri 6-letni obratovalni dobi. Podrobnejši pregled posameznih prvin tega modela kalkuliranja stroškov pokaže, da so stroški goriva in maziva ter občasnih nadomestnih delov (absolutno) precej kon- stantni. Zato se njihov delež spreminja v odvisnosti od gibanja drugih stroškov. Stro- ški amortizacije se (absolutno) večajo do 5-letne obratovalne dobe, nato padajo. De- lež amortizacije pada; hitreje pri daljši dobi obratovanja (nad 4 leta). Stroški popravil, obresti in zavarovanja ter takse naraščajo z daljšo dobo obratova- nja tako absolutno kot relativno . Tudi tu skupni materialni stroški sledijo stroškom amortizacije. To ponovno kaže velik vpliv likvidacijske vrednosti stroja. Gornje ugotovitve se ujemajo z dognanji Furlana (1990). 3.3 . Vprašanje likvidacijske vrednosti stroja V obeh prejšnjih kalkulacijah smo raču­ nali z likvidacijskimi vrednostmi traktorja, 340 G. V. 7-8/92 kot jih je upošteval pri svoji raziskavi Furlan. Gre za prva 4 leta, ko ni imel dejanskih podatkov, in je likvidacijske vrednosti ugo- tovil z določenimi predpostavkami. Nastaja vprašanje, kdo in zakaj bi po taki ceni kupil traktor z vitlom, ko pa vsi računi kažejo, da to ni gospodarno. Vprašamo se lahko tudi, kje in do kdaj bi lahko prodajali rabljene traktorje po takih cenah, saj prejš- nje analize kažejo, da bi bilo najbolj pa- metno traktor zamenjati vsako leto. Problem je torej likvidacijska vrednost traktorja. Vprašal sem se, kakšna naj bi le-ta bila, da bi bili neposredni stroški za 1 delovno uro enaki vsa leta, če predpostav- ljamo, da drugih stroškov (popravila, obča­ sni nadomestni deli, takse, plače, gorivo in mazivo) ne moremo znižati. Račun je preprost in je prikazan v pre- glednici 3. Narejen je s predpostavke, da so skupni neposredni stroški za 1 delovno uro vsa leta 934 SIT, kar je povprečje v razpredelnici 1. Račun se v 8. letu ne izide, ker so v temu letu skupni neposredni stroški 935,5 SIT/del. h, tudi če ne računamo nič. amortizacije. Praktično to pomeni, da bi v 8. letu obratovanja ostali brez dobička, povprečna prodajna cena pa bi še vedno pokrivala posredne stroške. Možnih rešitev tega problema je več. Ena od teh je, da bi računali v povprečju večje skupne nepo- sredne stroške (npr. 936 SIT/del. h). To bi povzročilo hitrejšo amortizacijo stroja in nižje likvidacijske vrednosti. Kaj smo ugotovili s tem računom? Prika- zal sem način ugotavljanja minimalne likvi- dacijske vrednosti, vrednosti, za katero se stroj še splača prodati. če te vrednosti ne iztržim, se stroja ne splača zamenjati. Go- spodarneje ga je rabiti še naprej. Pripomniti velja, da vse gornje velja le za naš primer, ko traktor lMT-560 zamenju- jemo z drugim, novim traktorjem IMT-560. Podoben pa je račun tudi, če gre za drugi stroj (stroj druge vrste), če le poznamo stroške njegovega dela. Višina likvidacijskih vrednosti vpliva tudi na račun obresti. Kakšne so razlike prvega (preglednica 1) in drugega (preglednica 3) modela je razvidno iz primerjave na grafu 3. Vidimo, da zahteva drugi model (enaki stroški za delovno uro) hitrejšo (degresivno) amortizacijo. 3.4. Drugi način ugotavljanja smotrnosti zamenjave stroja Zamenjava stroja z novim je v bistvu investicija. Smotrnost investicij ugotavljajo po navadi z oceno donosnosti investicije. Tudi mi smo to ugotavljali na različne načine: 1. Račun letne donosnosti starih strojev, kjer smo za »donos« enkrat upoštevali pokritje (posredne stroške, dobiček), in dru- gič dobiček (41,1 SIT/del. h). Donosnost smo računali: A. Model 1 - na osnovi likvidacijskih vrednosti iz razpredelnice 1 . 8 . Model 2 - na osnovi likvidacijskih vrednosti iz razpredelnice 3. Tu je znesek pokritja na 1 delovno uro vsa leta enak (244 SIT). Prav tako je enak dobiček. Kot osnovo (investicijske stroške), za katero smo računali donosnost, smo vzeli nabavno (prodajno) vrednost stroja, zmanj- šano za diskontinuirano likvidacijsko vred- nost vsako leto. Tej razliki smo prišteli obresti za investicijska sredstva. To je pri- kazano v prvih 4 kolonah preglednice 4. 2. Račun donosnosti po metodi MAPI. TERBORGH (1958) je razvil svoj način ugotavljanja investicijskega zneska, ki ga pri ugotavljanju smotrnosti zamenjave stroja primerja s pričakovanimi prihranki zaradi zamenjave stroja. Originalni obrazec upošteva tudi prihanek pri davščinah, kar smo mi izpustili. Tudi te račune smo izpeljali za oba modela. 3. Končno smo, v zadnjih 4 kolonah, izračunali donosnost zamenjave po naših modelih. Zamenjava je narejena v začetku (na koncu predhodnega) leta, za katerega velja podatek. Računali smo tako, da smo pokritje prvega leta primerjali s potrebnimi investicijami (razlika med vrednostjo no- vega stroja in izkupičkom za starega) ter obrestmi za vložena sredstva. Rezultati računov so prikazani v pregled- nici 4. številke v zadnjih 4 kolonah pomeni- jo, koliko % se obrestujejo vložena sred- stva, če stroj zamen jamo v začetku navede- nega leta obratovanja. Odločitev o zame- njavi izhaja iz presoje, ali denar lahko investiramo kam drugam, kjer je zagotov- ljena večja donosnost. V prvih 4 kolonah je prikazana donosnost vloženih sredstev v vsakem letu obratova- nja stroja (traktorja), ki je toliko let v uporabi. Tu vidimo, da donosnost s starostjo stroja narašča . Vzrok za to ni v večjem absolut- nem donosu, pač pa s starostjo hitro padajo vložena sredstva. Račun smotrnosti zamenjave po metodi MAPI kaže, da bi ob takih likvidacijskih vrednostih, kot so v modelu 1, kazalo zame- njati traktor do 5. leta. Kolikor prej, toliko bolje. V 6. in 7. letu je zamenjava vprašljiva, kaže pa ga zamenjati na koncu 7. leta. Pri drugem modelu ne kaže menjavati stroja. Računi po naših modelih (zadnji dve koloni) kažejo, da bi bilo smotrno traktor zamenjati čim prej, takoj po prvem letu. Donosnost je v prvem letu najmanjša, ker smo predpostavljali, da investiramo na novo celoten znesek za stroj. Pri tej presoji, ki služi bolj kot primer za razmišljanje, je treba pripomniti, da smo upoštevali t. i. pokritje -vse posredne stro- ške in dobiček. Pri konkretnem delu bi bilo vsekakor potrebno in koristno ))pokritje« ločiti na prvine, ki pomenijo strošek in ostanek, ki bi bil nekak dobiček, lahko tudi zaslužek podjetnika. Naredili smo tudi izračun donosnosti in- vesticije (nakup opremljenega traktorja) ta- ko, da smo bodoče donose (pokritje) in likvidacijske vrednosti preračunali (diskonti- nuirali) na danšnji čas. Stopnja donosnosti raste z leti uporabe traktorja. Končno je zanimivo primerjati še prvi in zadnji dve koloni preglednice 4. Primerjava kaže, da je veliko bolj donosna rabiti stare traktorje, kot pa zamenjati jih z novimi . 3 .5. Primerjava obrazcev metode MAPI Babič (1967) pri svojem opisu metode MAPI navaja 3 obrazce, po katerih lahko izračunamo ••nasprotni minimum novega stroja", ki je merilo za odločitev o zamenja- vi. Prvi je razmeroma zapleten obrazec, ki zahteva veliko računanja. Označili smo ga z »Originalnim«. Za račun upošteva investi- cijski znesek, likvidacijsko vrednost, dobo uporabe stroja in obrestno mero. Druga dva obrazca sta poenostavljena. Do njiju je Terborg prišel z razmislekom in določenimi predpostavkami. Prvi poenostavljeni obra- zec računa z investicijskim zneskom, obrestmi in ))nagibom inferiornosti«. Na G. V. 7·8/92 341 neki način (skozi nagib inferiornosti) tu upošteva tudi cenejše obratovanje novega stroja in prihranek zaradi prodaje starega. Po tem obrazcu je računal Furlan. Drug poenostavljeni obrazec upošteva le investi- cijski znesek, obresti in ocenjeno dobo trajanja stroja. Primerjava po različnih obrazcih izraču­ nanih vrednosti je narejena v preglednici 5. Račun za prvih 9 let je narejen po predpo- stavkah, ki jih je upošteval Furlan. Vzel sem tudi njegov izračun >nasprotnega mini- muma novega stroja<< po prvem poenostav- ljenem obrazcu (FURLAN 1991 , pregled- nica 7, str. 72) . Za leta od 15 do 19 sem vzel, da je investicijski znesek za nov stroj še enkrat večji, kot za prvih 91et, »nasprotni minimum starega stroja" in likvidacijsko vrednost pa isto, kot ju je Furlan ugotovil za dobo trajanja od 5 do 9 let. Primerjava kaže, da dajejo obrazci za prva leta obratovanja zelo različne vredno- sti . S »starostjo« (daljšo obratovalno dobo) Preglednica 1. Izračun stroškov obratovanja Element -kazalec in enota mere Delovne ure- ur/leto Nabavna vrednost (v 1000 SIT letno) Likvidacijska vrednost (v 1000 S IT letno) Razlika- amortiz. (v 1000 SIT letno) Obresti (8% od nab. vred . v 1000 SIT letno) Popravila in obč . nad. deli (v 1000 SIT letno) Gorivo in mazivo (v 1000 SIT letno) Zavarovanje in takse (v 1000 SIT letno) Plače (v 1000 SIT letno) SKUPAJ neposredni stroški (v 1000 SIT letno) SKUPAJ neposredni stroški (S IT/del. uro) Posredni stroški (SIT/del. uro) stroja se razlike zmanjšujejo in so šele pri starosti nad 16 let take, da so uporabni vsi obrazci . Originalni obrazec daje najnižji vrednosti. To pomeni, da računanje s tem obrazcem kaže največjo nujo (korist, profit) za zamenjavo stroja. Babič (1967 in tudi v ponatisu 1971) ne daje nikakršne ocene posameznih obraz- cev. Iz dejstva, da so rezultati računov po različnih obrazcih primerljivi (podobni) šele pri zelo dolgih (nad 161et) uporabnih dobah, bi lahko sklepal i, da so obrazci metode MAPI primerni le za stroje, ki po navadi trajajo tako dolgo. 4. POVZETEK IN ZAKLJUČKI V zasebnem življenju se neprestano od- ločamo o potrebnosti zamenjave starih oro- dij , strojev in naprav z novimi . Za večino vodilnih delavcev pa je tako odločanje del njihovih delovnih obveznosti. LETO OBRATOV ANJA Po v- 2 3 4 5 6 7 8 prečje 11151102109010801070106010501039 1007 870 723 574 419 272 249 228 543 870 723 574 419 272 249 228 209 443 137 147 149 155 147 23 21 19 100 81 70 58 46 34 22 20 18 43 217 231 247 264 283 305 330 358 279 102 114 122 128 132 137 142 148 128 17 17 17 17 17 17 17 17 17 438 437 437 436 436 435 435 435 437 9921016103010461049 939 965 995 1004 890 922 945 969 980 886 919 957 934 288 256 233 209 198 292 259 221 244 Preglednica 2. Povprečni materialni stroški in njihova sestava v odvisnosti od dobe obratovanja Obratovalna Materialni Delež v materialnih stroških v% doba stroški leto delov. SIT/dan SIT/m3 gorivo obča sni amorti- popravila obresti zavarovanje ur mazivo nad. deli zacija vzdrževan. in takse 1 1102 622 295 16 24 29 29 1 1 2 2192 666 323 15 25 28 29 2 3 3 3272 705 349 15 23 27 28 3 4 4 4342 735 370 14 22 27 28 4 5 5 5402 781 396 16 22 25 27 4 6 6 6452 737 385 14 22 23 29 5 7 7 7491 733 386 16 22 21 29 5 7 8 8519 709 375 14 23 19 31 5 8 342 G. V. 7-B/92 Graf 1. Neposredni stroški obratovanja na delovno uro Graf 2: Povprečni materialni stroški za delovno uro Mat.str. DEM/del. h Gorivo, mazivo ijfi Občasni nadomestni d. ~'-~ Vzdrževanje in popravila :·:·:·:·Obresti ,.:a.va.! ovan:e 1p ~a. i<. ,:;~ ~\:~' ~ f.::G)!'3 \/il3 rn n.ds: o!Jr(;.~ ll ;t::. ''c CXJ a. q1.) ~~ ~ Amortizacija - Zavarovanje, takse uporabe Terborgh (1958) je pozneje sam prišel do kriterija donosnosti, kot je navadno upo- rabljen pri investicijskih odločitvah. Kakovost odločitve je tem bolj zahtevna in pomembna čim večji so denarni zneski, za katere pri teh odločitvah gre. Zato se pri G. V. 7-8/92 343 Grafikon 3. Letni stroški amortizacije in obresti za oba modela računanja r ~ ~::: ~"""; .;..;.~·u- 2. model ··.: ~ :'~ / l. model !:: (J) ~· - ---------- --- -- Preglednica 3. Računanje likvidacijske vrednosti Element (v 1000 SIT) Skupni letni neposr. str. 1041 Vsota drugih neposr. str. 774 Obresti (8% od nab. vred.) 80 Razlika (amortizacija) 187 Nabavna vrednost 1007 Likvidacijska vrednost 820 Preglednica 4. Donosnost investicij za različne osnove in modele Leto Osnova računa ob ra- pokritje dobiček MAPI pokritje lova- mod. mod. mod. mod. mod. mod. mod. mod. nja 1 2 1 2 1 2 1 2 1 114 83 16 14 40 35,0 29 25 2 105 97 17 16 37 9,7 147 102 3 102 114 18 19 32 9,8 88 63 4 97 137 19 23 30 9,7 62 47 5 105 171 22 29 27 9,8 48 39 6 487 230 69 39 10 9,9 39 34 7 470 367 75 63 15 9,9 38 31 8 435 964 81 162 20 10,4 37 30 344 G. V. 7-8/92 (, LETO OBRATOVANJA 2 3 4 5 6 7 8 1029 1018 1009 999 990 980 970 800 823 846 868 894 924 957 66 53 41 31 23 17 14 163 143 122 100 73 39 -1 820 657 514 392 292 219 180 657 514 392 292 219 180 181 pomembnejših odločitvah odločamo na osnovi predhodnih analiz. V pričujoči študiji smo na razne načine in za različne predpostavke ugotavljali stro- ške obratovanja traktorja IMT-558 (560). Ugotavljali smo cene delovne ure za posa- mezno leto v uporabni dobi traktorja, pov- prečne cene za različne dobe uporabe in iz njih sklepali o potrebi zamenjave stroja z novim. Te ugotovitve smo preverjali z ugotovitvami na osnovi računa donosnosti in ugotovitvami po obrazcih metode MAPI. Preglednica 5. Primerjava »nasprotnih minimumov novega stroja•<, izračunanih po različnih obrazcih Obrazec (orig.) vrednost 1 1. poenostavljeni obrazec 2. poenostavljeni obrazec Leto 2 3 4 s 6 7 8 9 15 16 17 18 19 923 967 1021 1072 988 922 869 828 1304 1280 1243 1235 1215 vrednost 2 1433 1532 1540 1515 1471 1420 1362 1300 1065 1199 1259 1282 1283 Najpomembnejše ugotovitve študije so naslednje: 1. Ob predpostavljenih likvidacijskih vrednostih traktorja, kot so prikazane v preglednici 1, naraščajo letni in povprečni stroški obratovanja od prvega do 5. leta. Tako gledano (večji stroški dela}, bi kazalo traktor zamenjati že po prvem letu . Ta ugotovitev se ujema tudi z ugotovitvami po metodi MAPI. 2. Ob spremenjenih likvidacijskih vred- nostih in pospešeni amortizaciji (pregled- nica 3) je mogoče zagotoviti enake cene obratovanja skozi vso uporabno dobo trak- torja. Ta način računanja nam omogoča ugotoviti mejno likvidacijsko vrednost trak- torja. Če je izkupiček za rabljeni stroj večji, se ga splača prodati, sicer pa je bolje, če ga rabimo še naprej . 3. Račun na osnovi donosnosti vloženih sredstev kaže, da zagotavlja obratovanje ''starejših strojev<• večjo stopnjo donosno- sti. To predvsem zaradi manjšega zneska vloženih sredstev. Ta način računanja, kot osnova za odločitev o zamenjavi stroja, privede do drugačnih sklepov kot račun naveden v 1 . točki. 4. Različni obrazci metode MAPI dajejo zelo različne izračune. Analiza dopušča domnevo, da so vsi obrazci uporabni le pri zelo dolgih obratovalnih dobah (nad 15 let) . Za krajše dobe uporabe stroja izgleda naj- bolj primeren obrazec (prvi poenostavljeni}, ki poleg nabavne in likvidacijske vrednosti traktorja ter uporabne dobe računa še z index vrednost index index 2:1 3 3:1 3 :2 155 3052 331 213 158 2329 241 152 151 1891 185 123 141 1603 150 106 149 1400 142 95 154 1251 136 88 157 1136 131 83 157 1045 126 80 81 1488 144 141 94 1430 112 119 101 1379 111 110 104 1333 108 104 106 1292 106 101 letnimi prihranki (operativno prednostjo) pri zamenjavi starega stroja z novim. THE ESTABLISHING OF SERVICE DURATION ON THE EXAMPLE OF THE IMT-558 TRACTORS Summary ln private life constant decision making as regards the necessity of exchanging old applian- ces, machines and devices with new ones are quite common. It actually represents a part of the work fo the majority ot managing staff. The quality of a decision is the more demanding and impof1ant the higher financial me ans involved are. Therefore, important decisions are made on the basis of preliminary analyses. ln the present study, operation costs of the IMT 558 (560) tractor were established in various ways and based on different suppositions. The price of the working hour for individua\ years during the service duration of a tractor, the aver- age prices for various service duration values were established, on the basis of which the conclusions were made on the necessity of the replacement of a machine with a new one. These statements were compared with the establish- ments achieved by means of profitability calcula- tions and the results of the MAPI method formu- las. The most important ascertainments of the study are : 1. With the supposed residual values of a tractor as shown in table 1, ann ua\ and average operation costs increase from the first to the fifth year. This taken into consideration (higher work- ing costs), it would be wise to exchange a tractor already after the first year of operation. This finding is in accordance with the results of the MAPI method. G. v. 7·8192 345 2. With residual values chang ed and accelerat- ed depreciation (table 3), the same operation prices can be ensured during the whole tractor service duration. This calculation method enables the establishing of the limit tractor salvage value. lf the profit is greater, it is worth while selling a used machine, otherwise it is better to go on using it. 3. The ca!culation on the basis of the profitabi- lity of the funds invested shows that the operation on "older machines" ensures greater protitability rate. This is first of all due to a smaller amount of the funds invested. This calculation method, as the basis tor the deciding whether to exchange a machine or not, leads to different conclusions as the calculation cited in point 1. 4. Different formulas of the MAPI method give the results which differ greatly.· The analysis allows the supposition that all the formulas can only be used with very long service duration values (over 15 years). For shorter machine service duration, the formula (the· first simplified) which besides the purchase and salvage value of a tractor as well as the service duration also Podjetje za inženiringl management, trgovino, consulting ter izvoz in uvoz takes into consideration annual economy (opera- tion preference) in the exchange of an old machine with a new one seems to be the most appropriate one. LITERATURA 1. Babič, Š.: 1967: Uvod u ekonomiku poduze- ča, Škalska knjiga, Zagreb, 1967. 2. Furlan, F.: 1990: Vplivi na optimalno dobo rabe, učinek in izkoristek kmetijskih traktorjev pri spravilu lesa. (Specialistična naloga, BF. oddelek za gozdarstvo 1990.) 3. Furlan, F.: 1991 : Vplivi na optimalno dobo rabe, učinek in izkoristek kmetijskih traktorjev pri spravi lu lesa, GV 49 (1991 ), str. 57-82 . 4. Terborgh , G. : 1958: Business investment policy a MAPI study and manual, Washington 6, DC 1958. 5. Turk, Z.: 1975: Metod ika kalkulacij ekono- mičnosti strojnega dela v gozdarstvu, Strokovna in znanstvena dela, Ljubljana 1975. BBS d.o.o. Tržaška 118 61000 Ljubljana SLOVENIJA Tel.: (0)61 27 31 80 Tel./Fax: (0)61 27 31 93 NOVI NASLOV ZA VAŠE ·rEHNIČNE POTREBE JEKLENE VRVI VSEH DIMENZIJ IN KONSTRUKCIJ VSE VRSTE PRIKLJUČKOV ZA JEKLENE VRVI LEžAJ! IN SEMERINGI VSEH VRST IN PROIZVAJALCEV VELIKA IZBIRA STROJNIH ELEMENTOV 346 G. V. 7-8/92