*H A J A OB PONEDELJKIH« T^ah in sobotah - TB-uredništvo 24-75. ^ajnistvo in uprava 21-90 * TEROCl račun pri KOPALNI banki v kranju ^7-7<M-135 - letna narocni-
a 900 din. mesečna 75 din. •^amezna   stev. 10 din
leto xrv
st. 37
IZHAJA OD oktobra 1947 KOT tednik - od 1. JANUARJA 1956 kot poltednik - OD 1. januarja 1960 TRIkrat tedensko - IZDAJA cp »gorenjski tisk- V kranju - urejuje uredniški odbor - GLAVNI urednik:   slavko BEZNIK
Pred novimi nalogami
]t^nna zbornica za okra) Kranj 4a d? vV Sloveniji, ki se je glede i, £oL°cila zakona o združevanju krst* Kcm $°dclovanju v gospo-(n*^« preosnovala v Obrtno-ko-zbornico za okraj Kranj. io jjcnc™ zboru prejšnjo soboto Ll elc'-Ati potrdili statut preosno-« zbornice in izvolili lS-članski kpr**»i odbor.
riaj'aradi teb sprememb se zbornici *8*ro tudi nove dolžnosti. Naj-
S seje tajništva Okrajnega sindikalnega sveta
r<dae nclsa )c ta> du se bo mo-l>lern;V Prihodu;c ukvarjati s pro-"(m 5C bodo pojavili na skupiti Področju obrtno - komunalne tt^Vno:t^ in izdelati načrte za njen Br^' a vendar pospešen razvoj. *V -tU'C Pnmo^1 Pa vsega tega »i0inic!av.nc bo zmogla, zato bo po-tUj^bcimkih ljudskih odborov in ig}'i   državnih organov ne samo
{jfna'.Jemveč nujna. nQ)ic\i^Cnr> Itbko trdimo, da ia pbrtno - komunalna zbornica '.■ ^ran'> Pred težjimi m do CVrfcJi:'i'i nalogami, kakor bo-v £ f nJene sovrstnice, ki bodo UoJat'.:.ctn času osnovane po vsej t<ttneni!'- Tako stanje izvira že iz . Značilnosti okraja Kranj 2 hst °',.razvi>t0 industrijo. Prav to "o$f ^đ O'brtno-komunalno dejav-tf . v neenakopraven položaj. Da >jje ta dejavnost sedaj znašla v kern   pob -
. iozam, so v nemajhni jrivi tudi vsi naši dosedanji ■ io l}1.. gospodarskega razvoja. Ti preveč enostranski. Vzpo-H~?. z napori, da uresničimo po-ifce ,en* pl<*n te ali one gospodar-w Panoge, smo zanemarjali raz-WitPrfdvsem  obrtno - komunalnih
hodno
Radovljica, 28. marca - Danes je bila v prostorih Grajskega dvora v Radovljici seja tajništva Okrajnega sindikalnega sveta, katere so se udeležili tudi predsedniki občinskih sindikalnih svetov in predsedniki sindikalnih podružnic nekaterih večjih podjetij. Na seji so v glavnem govorili o tem, kako bodo nove gospodarske spremembe vplivale na delo podjetij, nadalje so pregledali delo sindikalnih občnih zborov in obravnavali nekatere probleme s področja telesne kulture.
Uvodoma je predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. Andrej Verbič govoril o položaju, v katerem se bodo znašle gospodarske organizacije ob uveljavitvi novega gospodarskega sistema. Poudaril je da ni pravilna tendenca, ki se kaže zadnje čase, da bomo vsa sredstva, prihranjena na račun nove delitve, porabili za investicije.
Novi sistem delitve bo v večji meri kakor dosedanji omogočil, da se bodo dohodki vskladiK z delovno storilnostjo. Pri poviševanju osebnih dohodkov delavcev v podjetjih se je treba odločno zavze-
mati za to, 3a ne bomo povečali tarifnih postavk, temveč je treba gospodarskim organizacijam jasno povedati, da naj za porast osebnih prejemkov popravijo oziroma dopolnijo merila dela. Delavci .morajo ob novem sistemu začutiti, da jim ta prinaša boljše pogoje in da niso njihovi prejemki odvisni od tarifne postavke, pač pa samo od njihovih naporov in prizadevnosti na delovnih mestih. Vsako reševanje problema odvečne delovne sile pa mora biti izključno v rokah delavcev samih. Predvsem pa je treba ob tem vprašanju zastopati stališče, da se
S seje ObLO Bled
^ • Z drugimi besedami — pla-ipl >n:Sfno uresničevali v skladu s j( ^imi družbenimi koristmi. To Lazen nekaterih objektivnih raz-iffv pripeljalo obrtno in komu-(j10 dejavnost v tak položaj, da %y nu,no tcr)a hitre in oprtne
Vtav zaradi navedenih dejstev J novo ustanovljena Obrlno-ko-malna zbornica se posebno na-in pomen. Zato naj ta, kar fi sča   tudi   statut, čimpogostejc
tSja pri ljudskih odborih vpra /jj* gospodarskega razvoja
obrti druž-
Lfitnutialc in pri izdelavi tfr planov vodi tako politiko, ki ^ 0 razvoj obrtno-komunalnc de-,*I°sfi Čimbolj pospeši.
c takim delom bo lahko zbor-O k° ^° utr-'^a tH&1 svojo no-kj° organizacijo, izpolnila svoje A *Hstvo im le s pomočjo njenega » ^ega posega bosta dobili obrt-
Jf|)j'n komunalna dejavnost v na-H   Cploincm  gospodarskem siste-p^^o mesto, kakršno jima pri-a' np
Nagrajevanje prizadevnosti
V sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora Bled je bila minuli petek seja obeh zborov ljudskega odbora. Na dnevnem redu je bila obravnava o vrsti predlogov odlokov, odločb in navodil, ki Jih je ObLO na tej seji sprejel oziroma potrdil.
Važnejši zadevi, ki sta jih oba zbora obravnavala, sta bili razprava in sklepanje o predlogu, da občinski ljudski odbor nastopa kot soustanovitelj finančno samostojnega lavoda za izgradnjo turistično smučarskega centra Velo polje ter obravnavanje predloga navodila o načinu delitve sredstev za povečanje plač po uspehu in učinku dela uslužbencev upravnih organov občine Bled.
Ob razpravi o predlogu za ustanovitev Zavoda za izgradnjo smučarskega in turističnega centra Velo polje je predsednik pripravljalnega odbora tovariš Pavle Tolar poročal obema zboroma dokaj obširno in izčrpno. Novo zimsko-športno središče bo nedvomno velika pridobitev za naš zimski- šport in turizem. Vsekakor je tudi lo-
°bčnega zbora Društva inženirjev in tehnikov Jesenice
Od 244 na 648 članov
j.   klubskih prostorih Kazine na
%i
'cah j c bil v soboto zvečer
tehm*-* 2bor Društva inženirjev ir. .^ikov Jesenice.    Iz podanega
lov°^ila Je Dil° P^26'1' da Je dc~ ^al° društvo v  minuli sezoni
w° Pohvalno in doseglo lepe UsPehe
j*Dn Predvsem P" strokovnem j vjh društvenih pravilih j izpolnjevanju  članov.   Društvo  ^vo imelo rođne in izrC(
n. Organiziralo številna predava-sta' Poskrbelo za predvajanje ^ °kf>vnih filmov ter priredilo za
^vo strokovno ekskurzijo. ^2 .okviru društva doluje sedem 8^       in sicer metalurška, livar-*lek str°Jnn< kemijska, gradbena.
^rotehnična in varilska. V pri-
^esta, Jezernica, kruh * trije problemi Jezer-
i
ov
Vr>ifZerslco - Na  zadnjem zboru
tjru,v^v na Jezerskem, so razen Obfj n°ga plana in proračuna t\{^ n°> razpravljali tudi o krajev-bij0 ^oblemih. Največ govora je ste 0 asfaltiranju republiške cc-fe0st "jursko - Preddvor, ki je ^ki^ 8 ta':o slaba, da so jo voz-1*0Kihmotormh vo7Al <v'oda1-ic bolJ ^jn- j°' nn7-Pravl.iali s0 tuc1i 0 kj 1 regulaciji potoka Jezcrnico. "teojf08*0 Poplavlja travnike in ^U(j;ua °ekatere predele, zlasti ob d4 sn nalivih. Sklenjeno je bilo, boct0° ^etos naoravijo načrti, da Cej: Potom lahko postopoma pri-2 delom.
Ha j,
Kruha. Ugotovili so, da
hodnje nameravajo organizirati še gozdarsko sekcijo. Navzoči so bili na občnem zboru seznanjeni z osnutki dru&tvenih pravil, po katerih se bo društvo preimenovalo v Občinsko društvo inženirjev in tehnikov Jesenice. Po no-bo dru-izrodne člane. K 244 rednim se bo priključilo še 404 izrednih članov, tako da bo Občinsko društvo inženirjev in tehnikov štelo skupno 648 članov. Na občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi zastopnik republiškega odbora inž. Stular, so sklenili izvesti mod člani čistko, 20-letnico ljudske revolucije pa bodo počastili z boljšim delom in z aktivnim sodelovanjem članstva pri gospodarskem in družbenem razvoju občine. P. U.
kacija za ta veliki objekt zelo primerna, saj se nahaja v osrčju turistične Gorenjske. Za zgled je poročevalec navedel primer podobnih zimsko-športnih središč v drugih alpskih državah. Odborniki so v razpravi menili, da bi bilo potrebno že ob začetku gradenj skrbeti, da bodo objekti na Velem polju kar najbolje komunikacijsko povezani z zaledjem.
Navodilo o načinu delitve sredstev za povečanje prejemkov po uspehih dela je odbornikom obrazložil tajnik ObLO tov. Franc Smit. Navodilo je pripravljeno predvsem za uslužbence in delavce občinskih organov. NefEatere elemente tega pravilnika o delitvi sredstev pa bo moč upoštevati tudi v prosveti in v nekaterih drugih ustanovah. Osnovne zahteve, ki jih bo posebna komi sf j a pri ocenjevanja! najbolj upoštevala — bedo predvsem kvaliteta in obseg opravljenega dela, razne lastnosti in okoliščine, v katerih uslužbenci delajo; odnos do strank, točnost in ekspeditivnost pri delu, prizadevnost, lastna pobuda ter delovna disciplina. V kratkem bodo določili podobne elemente tudi za ocenjevanje v prosveti, zdravstvu in drugod. - jb
lahko z večjim številom delavcev tudi več ustvari.
Načela novega sistema delitve so gospodarske organizacije t glavnem ugodno sprejele, čeprav še številna podjetja nimajo izdelanih dokončnih izračunov. Kljub temu pa moramo poudariti, da so se nekateri kolektivi znašli v dokaj neprijetnem položaju. Temu je delno vzrok prekomerno investiranje v prejšnjih letih, delno pa tudi nekateri novi predpisi. Tega se podjetja zavedajo, zato sedaj temeljito proučujejo, kako bi z obstoječimi v osnovnimi sredstvi več ustvarili (uvedba druge ali tretje izmene in podobno).
V novem gospodarskem sistemu se bo industrija dosti hitreje in laže znašla, kakor ostale dejavnosti. To je značilno oredvsem za jeseniško občino. V elektrarni Žirovnica pa nastopa specifičen primer, ki v znatni meri zaradi centralističnega usmerjanja s strani Elektrogospo- , darske skupnosti onemogoča podjetju možnost samostojnega gospodarjenja.
Na posvetu se je več udeležencev dotaknilo tudi dopolnilnih dajatev zavodom za socialno zavarovanje. Nekateri so prav zato izražali resne pomisleke, kako bodo podjetja gospodarila, če bo letos socialno zavarovanje spet predpisal: podobne dajatve. Čas je namreč, da bi tudi socialno zavarovanje pričele bolj racionalno gospodariti, ker so nemalokrat prav na račun teh do polnilnih dajatev gospodarske org^ nizacije prisiljene, da dvignejo cc ne. Udcle/enci so razpravljali tudi o nepremišljenem zapiranju tržišča v okviru občine. V glavnem pa so se na posvetu strinjali, da bo novi gospodarski sistem pokazal svoje pozitivne strani ob popolni uveljavitvi in ob premostitvi sedanjih težav, np
Po dolini navzgor je že prišla pomlad in sneg sc pomika v hribe. Toda delavci Elektro Žirovnica niti ne glodajo teh prirodnih lepot, kajti ljudje v Studenščici jih si-dno povprašujejo, kdaj bodo zamenjali vse, že dokaj trhlcne drogove in znova uredili njihovo električno napeljavo
Gasilci o sebi in požarih
Se zmeraj neprevidnost
GLAVNI VZROK 85 POŽAROV, KI  SO LANI OGROŽALI IMOVINO VREDNO NAD 2 MILIJARDI DINARJEV — ZDRUŽEVANJE GASILSKIH DRUŠTEV BO OKREPILO MOĆ TE SLUŽBE
V prostorih gasilskega doma v Škofji Loki je bil v nedeljo plenum okrajne gasilske zveze, ki se ga je udeležilo 40 delegatov iz našega okraja. Med ostalimi povabljenci jc plenumu prisostvoval tudi poveljnik republiške gasilske zve-r.c tovariš Spicar.
Sekretar okrajne gasilske zveze Maks Stromajer je v svojem poročilu največ govoril o združevanju gasilskih dnaštev, kar bo močno okrepilo moč teh organizacij in učinkovitost pri gašenju požarov. Reorganizacija teh društev oziroma njihova krepitev z združeva-
njem je danes potrebna tudi v skladu z razvojem celotnega komunalnega , sistema. Tako bodo centri in gasilska društva prišla do večjih materialnih sredstev in do sposobnejšega strokovnega kadra. Večina občinskih in krajevnih društev je že izvedla združevanje. Sedaj, po novi reorganizaciji je v okraju (brez industrijskih gasilskih društev, ki jih j« 22) le še 73 gasilskih društev s 119 operativnimi enotami. Tem operativnim enotam pa bodo morali občinski gasilski centri posvetiti vso skrb in nuditi vsestransko pomoč.
S skupščine OZSZ Kranj
13 milijard in pol za plače
Pretekli petek je bilo v Kranju 14. redno zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj. Na skupščini so potrdili poslovno poročilo in zaključni račun za leto 1960. Razdelili so sredstva sklada za napredek zdravstvene službe in sredstva sklada za preventivno zdravstveno varstvo za leto 1961. Sprejeli so 8 pnmembnih sklepov — smernic za prihodnje delo zavoda in njegovih samoupravnih organov.
Pregled dohodkov ln izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje v letu 1960 je pokazal, da so se dohodki v primerjavi z letom 1959
dinarjev ali za več kot 18 %, izdatki pa za nekaj več kot 20 %. Povprečno število zavarovancev v letu 1960 se je dvignilo za 2863
povečali za skoraj 340 milijonov ali za 5,63 %.  Znesek izplačanih
Problem, ki jih tare, je
■ -ilia. Ugotovili so, da bi
ker ^tavitev pekarne ne obnesla,
^at0 1 kila investicija predraga.
Prj^ s° bili mnenja, naj bi še v
*0f<*i, ^° Pekarna Doma na Je-»- K£rn  —i-   <       <    <_____ ---
Ji
zalagala s kruhom vse čeprav jo kruh za 2 di-
^riane,
^ažji kot v Kranju. -*u
Obrat Kranjskih opekarn v Stražlšcu je bil že skrajno zastarel. Zato so lani zaceli graditi popolnoma nov objekt, ki ga bodo odprli letos 1. avgusta - za občinski praznik. - Celotna proizvodnja bo urejena kot na tekočem traku od izkopov gline, preko strojnice, umetne sušilnsce in peči do ekspe-ditC Skupna zmogljivost pa se bo povečala od sedanjih 2 milijonov na 8 m»UUm<;v kosov opeke lrtno, kar bo pomenilo velik napredek v današnji gradbeni dejavnosti, investiogski stroški bodo znašali
približno 170 milijonov dinarjev
plač v okraju je znašal 13 milijard 592,820.000 dinarjev ali 21.059 dinarjev mesečno na zavarovanca. Cisti dohodek sklada za zdravstveno zavarovanje je bil v lotu 1960 - 2.209,466.000 dinarjev, izdatki pa 2.010,860.000 dinarjev. Presežek dohodkov nad izdatki, to je 198 milijonov 606.000 dinarjev je skupščina takole razdelila: 25% v rezervni sklad in 75 % v sklad za napredek zdravstvene službe (55 milijonov občinskemu ljudskemu odboru Jesenice za gradnjo Zdravstvenega doma, 35 milijonov dinarjev bolnici Jesenice za razširitev bolnice, 5 milijonov dinarjev občinskemu ljudskemu odboru Radovljica za dograditev zobne ambulante in 23,9 milijonov dinarjev Bolnici za ginekologijo in porodništvo Kranj za dograditev). Skupščina je nadalje razdelila
•.klad za preventivno zdravstveno varstvo za leto 1961 v višini 74 mi-'ijonov dinarjev. Od tega zneska
o dodelili tudi okrajnemu odboru Zli NOV Kranj 5 milijonov dinnr-
cv za adaptacijo obstoječe koče na Vodiški planini na Jelovici, ki naj bi bila namenjena okrevanju 'x)rcev iz kranjskega okraja.
Člani skupščine so največ govorili o potrebnih pripravah za decentralizacijo zdravstvenega zavarovanja, ki bo izvedena 1. januarja prihodnjega leta. Tedaj oo okra'ni zavod za socialno zavarovanj«; ukinjen, samostojno oolo pričeli z delom občinski zavodi za socialno zavarovanje. C. R.
Gasilski centri v novi komuni bodo morali biti tudi bolje tehnično in strokovno opremljeni, da bodo lahko nudili pomoč krajevnim operativnim enotam. Denarno pomoč pa bodo dobili le tisti centri, ki bodo sami pokazali večjo prizadevnost pri svojem delu in ki bodo po važnosti svojega okoliša bolj potrebni pomoči.
Lani so gasilci sodelovali pri 85 požarih. Največ požarov je nastalo zaradi neprevidnosti. Skoda, ki so jo ti požari povzročili lani, je znašala preko 29 milijonov dinarjev. Toda če ne bi gasili, bi znašala skupna škoda okrog 2 milijardi dinarjev.
Po razpravi so podelili najzaslužnejšim članom medalje in pohvale. V. R.
Priprave za praznovanje Dneva šoferjev
Dne 26. marca je bila v prostorih Komunalnega servisa redna seja Okrajnega odbora združenja šoferjev in avtomohanikov Kranj, katere se je udeležil tudi zastopnik republiškega odbora tovariš Hočevar. Na seji so pregledali sklepe letne skupščino okrajnega in rep. odbora ZSAM, predvsem pa so udeleženci razpravljali o praznovanju Dneva šoferjev ter o plačah in kvalifikacijah avtomohanikov in šoferjev.
Sadovnjak so dobili
Bled — Občiriski ljudski odbor Bled je pionirjem blejske osnovne šole izročil v brezplačen zakup večji sadovnjak poleg šole. Mladi zadružniki so se dela pri čiščenju in obrezovanju sadja že lotili. Novo pridobljeni sadovnjak bo koristen vir tudi za mlečno šolsko kuhinjo.
Urejanje cest
Te dni so pričeli z širjenjem in ureianjem ceste, ki povezuje Bohinjsko Belo z naseljen) Kuplje-nik. Pri dolu sodelujejo tudi pripadniki JLA in pa prebivalci Kupljenika in Bohinjske Bele. Nova cesta bo za Kupljenik velika pridobitev. Predvidevajo, da lo otvoritev obnovljene ceste h Dneva vstaje.
STRAN	NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA	SREDA, đne 29. marca M*
		
iiiiiuiiiniiiiiiB*1
Že takrat te ie začelo
Nekako ob tem času, v začetku 1933. leta, dve leti kasneje kot na Dobravi, je bila ustanovljena partijska celica v Bohinju. Prvi komunisti, člani te organizacije, so bili: Jože Ažman, Franc Vojvoda in Zupan. Kasneje se je priključil še Tomaž Godec in drugi.
Franc Stros, ki je sedaj zaposlen v kranjski mlekarni, je bil sprejet enkrat v novembru 1941.1., kak mesec pred "tnano bohinjsko vstajo sredi Jevembia iStega leta.
Koliko članov je bilo takrat v tej organizaciji se on ne spominja oziroma n« ve, kajti zaradi konspiracije se niso smeli sestajati vsi skupno kot danes. Bile so tako imenovane trojke. Zlasti se spominja, da je k njim hodil Tomaž Godec. Zbirali so orožje, prikazovali ljudem okupatorjeve načrte, jih pripravljali na vstajo itd. Toda začetki vstaje in revolucije, kot meni Stros, so bili že takrat, ko se je tam ustanovila prva partijska organizacija.
V predvojnih strankarskih trenjih Je KPJ zlasti skrbela za delovnega človeka in kmetijska območja, kjer so bili ljudje čestokrat zaslepljeni zgolj hc nevednosti. Zato so komunisti in njihovi somišljeniki z vso vnemo sodelovali v raznih prosvetnih društvih in drugih delavskih organizacijah. Leta 1933 so ustanovili društva delovnih žena in deklet, ki so močno podprla nekatere manifestacije naprednih struj. Prav tako so veliko pomenil« društva kmečkih fantov in deklet, delavsko prosvetna društva Svobode in podobne organizacije, ki so nudile možnost zbiranja delovnih ljudi, slasti mladih in njihovega naprednega usmerjanja. Uspeh takega dela se je pokazal zlasti 1935. leta z velikim zletom kulturno prosvetnih društev v Ljutomeru in v Celju. — Na stiki: kmečki praznik v Bohinju 1939. leta
G LAS
BRALCEV
Non-stop gostilna v Besnici
Če imajo drugod non-stop trgovine, se mi lahko pohvalimo i tako gostilno. Tako ime zasluži zaradi tega, ker je ne zaprejo niti ob devetih niti ob desetih ali enajstih in včasih niti ob treh ponoči. Zaprta pa je zjutraj do devetih.
Sicer je pa v tej gostilni, ki je v prostorih Zadružnega doma, še marsikaj narobe.
Glede čistoče bi omenil, da v tej gostilni ni važno, če pomivajo v istem prostoru kozarce in perilo. O zanemarjenosti gostilne in o surovem obnašanju upravničinega moža so govorili tudi na občnem zboru SZDL Bemica. Nekdo je celo predlagal, da bi poklicali Komunalni servis iz Kranja, da bi gostilno očistil in smeti odpeljal na odpad. Sanitarna inšpekcija je sicer gostilno začasno zaprla, ampak žal za premalo časa.
Še bi lahko našteval. V tej gostilni se na primer petnajstletnik lahko tako opije, da ga morajo zaradi zastrupljenja z alkoholom odpeljati v bolnišnico. Nič dobrega ne bi mogel napisati tudi o poštenosti do gostov. Tako je J. A. iz Sp. Besnice posodil gostilničarju 500 dinarjev, ker ta ni imel drobiža, pozneje pa mu jih ta ni hotel vrniti m mu je svetoval, da naj toliko denarja kar zapite. M. J. iz Zgornje Besnice je plačal 1000 dinarjev za deciliter žganja, ker mu je gostilničar vrnil drobiž le iz 100 dinarjev.
Besničani se ne bomo potegovali za tako gostilno, kakršno imamo seda), ampak za dostojni gostinski obrat, kakršen bi lahko bil v takih prostorih in kakršnega ljudje tudi zaslužijo. Mislim, da je prav mogoče najti nekoga, ki hi znal voditi gostilno in dostojno postreči gostom. ,
$. S. Bcsnica
Ko smo se na občinski sanitarni Inšpekciji v Kranju pozanimali o tej zadevi, so nam odgovorili, da so res dovolili, da se gostilna spet odpre. V času, ko je bila, gostilna zaprta, so jo namreč očistili in uredili, zaposleno osebje pa je bilo v redu zdravniško pregledano. Ker je pa sedaj že spet vse po starem, bodo v tem tednu razmere ponovno pregledali in zavzeli najodločnejše stališče, da se stanje v gostilni enkrat za vselej ■redi ali pa,
Kje dobiti zlato za zobe?
Kot borec NOB od leta 1941 mi ni bilo mogoče med vojno redno popravljati zob, tako da zaradi tega še danes čutim posledice. Tako na primer sedaj nujno potrebujem nekaj gramov zlata za popravilo. Toda tu se začnejo težave. Zc skoraj dva meseca zaman iščem to zlato po Ljubljani in drugod. — Povsod dobim približno takle odgovor: »Imamo, ga ne smemo prodajati.* Zato me zanima — kako priti legalno do tega zlata? Razumljivo je, da s tako majhno količino ne mislim špekulirati. Tudi zdravnik lahko potrdi, da ga res nujno potrebujem. Zdi se mi, da bi bilo pravično, če mi ga Zavod za. socialno zavarovanje ne more preskrbeti, da bi ga Lahko nekje sam kupil. Prosim uredništvo za nasvet, kam naj se obrnem oziroma kaj naj storim, da zlato dobim po redni poti.
Franjo Zorkb, Lesce
Za odgovor ali še bolje pojasnilo na vaše vprašanje smo poprosili na zobni ambulanti v Kranju. Povedali so nam, da zlatarji zlata res ne smejo prodajati, ker je z zveznim predpisom o trgovanju z dragimi kovinami določeno, da zlatarji lahko prodajajo Ic gotove izdelke. Ker je zlato v prosti prodaji, ga pacientom ne preskrbi več zavod za socialno zavarovanje, ampak ga zobne ambulante same naročajo za vsakega posameznega pacienta. Vsa težava Je sedaj v tem, da zlata ni dovolj. — Vseh tri sto slovenskih zobnih ambulant ga dobi le 30 kg na leto. Tako v kranjski ambulanti še sedaj niso mogli ustreči pacientom, ki so se vpisali kot interesenti za zlato že v juliju 1960.
Vendar pa sedaj v zobozdravstvu z uspehom uporabljajo auro-pal, ki popolnoma lahko nadomesti zlato. Pacienti se ga branijo zato, ker je srebrne barve. Dela z auropalpm plača zavod za socialno zavarovanje, medtem ko morajo pri zlatu zavarovanci doplačati razliko med vrednostjo au-ropala in zlata. Razen tega je v posebnem pravilniku določeno, za katere zobozdravstvene storitve lahko uporabijo zlato.
Zakaj druga podražitev avtobusa?
Večkrat moram v Ljubljano, zato mi m bilo nič kaj prav, ko se je cena avtobusnim kartam dvignil*
Ljudje in dogodki
OBISK V KANADI
Pretekli ponedeljek je prispel iz New Yorka, kjer vodi, jugoslovansko delegacijo na drugem delu XV. zasedanja Generalne skupščine OZN, v Kanado na uradni obisk državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. To Je prvi obisk visokega jugoslovanskega državnika v tej deželi, kar po svoje ilustrira krepitev stikov in sodelovanja med Kanado in Jugoslavijo.
Z najvišjimi kanadskimi državnimi in političnimi osebnostmi, se bo naš državni sekretar pogovarjal o najbolj perečih mednarodnih problemih in seveda tudi o medsebojnih odnosih ter o razvijanju sodelovanja na vseh področjih, kar bo nedvomno v obojestransko korist.
Kanada je sicer članica Britanske skupnosti narodov, je pa gospodarsko tesneje povezana z ZDA. Kapital ZDA ima v rokah najpomembnejše gospodarske panoge In je zato v preteklosti odločujoče vplival tako na zunanjepolitično, kakor tudi na notranjepolitično orientacijo kanadske vlade. Kanada je tudi članica atlantskega pakta.
Vzporedno z vse močnejšo orientacijo, da se Kanada v svojem nadaljnjem gospodarskem razvoju otrese tutorstva svoje južne sosede, se opaža tudi čedalje večja samostojnost gledišč o različnih mednarodnih vprašanjih. V OZN je večkrat Kanada glasovala drugače kot ZDA in Velika Britanija. — Zlasti so
pčitne razlike glede sprejema LR Kitajske v OZN. Kanadska vlada za razliko od vlade ZDA
in britanske vlade meni, da je sprejem Kitajske v OZN le še vprašanje časa. Razlike so tudi v stališčih do razorožitve. Prav tako se Kanada ne strinja s politiko ZDA do ostalih ameriških držav, posebno do Kube.
Ob vsem tem se Kanada trudi, da bi navezala tesnejše gospodarske stike z državami na ostalih kontinentih, zlasti z azij-sko-afriškiml državami. Z večjimi javnimi deli doma pa skuša omejiti precej veliko nezaposlenost, ki je odraz dosedanjega enostranskega razvoja države. .
Na tej samostojnejši poti se je Kanada začela zanimati tudi
za jugoslovanska stališča o različnih mednarodnih vprašanjih. Doslej se je kanadska delegacija v OZN že večkrat posvetovala z jugoslovansko delegacije o mnogih perečih svetovnih problemih, posebno o razorožitve-nem vprašanju.
Zaradi vsega tega bo obisk Koče Popovića zelo pomemben za odkrivanje novih poti in možnosti za Še plodnejšc medsebojno sodelovanje. Ti stiki, zlasti \ gospodarski, so bili že doslej \ normalni, vendar še niso izčrpane vse možnosti spričo dopolnjujočih se gospodarstev obeh držav. Prav to nudi možnosti z* dolgoročno medsebojno sodelovanje.
Praznovanle 20-letnice ljudske revolucije
Te dni je bil v Skofji Loki 4. plenum občinskega komiteja LMS, na katerem so med drugim razpravljali o programu praznovanja 20-letnice ljudske revolucije in Dneva mladosti 1961.
Mladi občani iz Škofje Loke se bodo vključili v praznovanje 20-letnice ljudske revolucije na ta način, da bodo organizirali razgovore s preživelimi borci narodnoosvobodilne vojske, predavanja o zgodovini in razvoju ljudske vstaje na škofjeloškem področju itd. Razen tega bodo pripravili več 6kupnih izletov in pohodov v znane partizanske kraje, s seboj pa bodo povabili tudi preživele borce, ki jim bodo hkrati pripovedovali o borbah in doživetjih. Vsak mladinski aktiv v Škofjeloški občini je zadolžen, da bo oskrboval eno spominsko ploščo ali grobišče padlih borcev.
Dan mladosti bodo v Skofji Loki začeli praznovati s 1. majem. Osrednja prireditev v počastitev mladinskega praznika bo 21. maja, kjer bodo organizirali parado mladosti in računajo, da bo v njej sodelovalo okoli 3000 mladih. Na rojstni dan maršala Tita bodo priredili svečano akademijo s sodelovanjem   TVD   Partizana in
od 120 do 150 dinarjev. Komaj sem si malo opomogla od prve podražitve, me je v soboto čakalo v avtobusu novo neprijetno presenečenje. Ko sem nič hudega sluteč pomolila sprevodniku 150 dinarjev, me je vljudno opomnil: »Še trideset dinarjev prosim!* Od presenečenja nisem prišla takoj do besede, so pa drugi potniki zato bolj pohiteli z negodovanjem in raznimi vprašanji na temo: zakaj je bilo pa spet to potrebno? Sprevodnik nam tega ni znal razložiti, zato vas naprošam, da vi to poveste in nam razložite, kaj je bilo vzrok novi podražitvi?
F. S. Kranj
Za pojasnilo smo poprosili direktorja podjetja Avtopromet iz Kranja, Alojza Zupančiča, ki je rad razložil vzroke podražitve. Vsa jugoslovanska avtoprevozniška podjetja morajo od 1. januarja 1961. naprej plačevati davek na osnovna sredstva, ki so ga bila pred tem oproščena. Za avtopromet znaša ta davek kar 6 milijonov dinarjev letno. Razen tega se je podražila nafta za 11 dinarjev, bencin za 7 dinarjev in ker ju pri Avtopro-metu porabijo 700.000 litrov letno, samo ta razlika v ceni predstavlja na leto 8 milijonov več stroškov, razlika v ceni za olje pa približno 1 milijon dinarjev. Tudi gume so se podražile in to za 20 %>.
Zaradi vsega tega je bilo torej nujno, da se zvišajo cene voznih kart, ker drugače avt" Prevozniška podjetja ne bi mogla piti več rentabilna. Tako se je na primer cena na razdalji 4 do 6 km dvignila od 35 na 40 dinarjev, na razdalji 13 do 15 km od 90 na 110 dinarjev, od 26 do 30 km od 15g na 180 dinarjev itd. Tovariš Zu-pančič pa je tudi povedal, da bo cena mesečnih kart ostala neizpremenjena. Ob koncu razgovora pa je še omenil, da se kljub zadnji podražitvi cene avtobusnih prevozov še vedno nižje od cen v katerikoli republiki v naši državi.
Svobode. Po osnovnih organizacijah pa se bodo v maju zvrstila razna športna tekmovanja.
Pomoč mladim v Inteksu
Pred kratkim je bila v tovarni Inteks v Kranju pomembnejša slovesnost, ki jo je pripravila tamkajšnja mladinska organizacija ob sprejemu novih članov v organizacijo in v počastitev 20-letnice vstaje. Slovesnemu sprejemu so prisostvovali tuđi zastopniki podjetij Iskra, Tiskanina, Sava, Planika in tovarne Standard.
Ob tej priložnosti so pregledali tudi uspehe in težave mladinske organizacije. Tam je pet obratnih aktivov, ki so jih formirali zaradi tesnejšega sodelovanja njihovih vodstev z mladimi delavci. Sklenili so, da bo tovarniški mladinski komite pomagal pri izvedbi vsake akcije, ki jo bo morala mladina izpolniti. Vodili bodo pregled nad mladinci in mladinkami, ki ne dosegajo plana, poiskali vzroke in jih odpravljali. Ena glavnih nalog pa je, pomagati vsem delavcem, ki imajo težave na svojem delovnem mestu, urejevati odnose med delavci, mojstri itd. Skrbeli bodo nadalje za čimvečjo udeležbo mladine na ekskurzijah, predavanjih, seminarjih, sestankih itd. -an
Prisrčno slovo od Gvineje
Predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo Jovanko in jugoslovanske državne delegacije, je v nedeljo zvečer odpotoval republike Gvineje na obisk v Maroko. Od predsednika Tita, n3e^°^ soproge in članov jugoslovanske delegacije so se poslovili P1"0^5®^ nik republike Gvineje Sekou Toure in ostali ugledni gvinej^p državniki. V nedeljo so tudi objavili skupno uradno sporočilo * obisku predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita v republiki Gvinej>
Koča Popovič prispel na uradni obisk v Kanado
Državni sekretar za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovi je v ponedeljek, 27. marca, popoldne z letalom prispel iz New Yot** v Ottawo. V Kanadi bo ostal dva dni na uradnem obisku.
Začetek pogajanj — 7. april
Kakor poroča AFP, je predsednik začasne alžirske vlade izj«v& da se bodo francosko-alžirsika pogajanja začela 7. aprila v Evianto mestu na južni obali Ženevskega jezera. Iz Pariza zahodne agencij* prav tako poročajo, da je tudi francoska vlada uradno objavi** datum začetka francosko-alžirskih pogajanj.
Po pristanku pete vesoljske ladje
V Sovjetski zvezi so v soboto izstrelili v vesolje peto vesoljsk" ladjo, ki je istega dne tudi uspešno pristala na zemlji. V ladji bile poizkusne živali psička »-Zvezdočka« in druge. Kakor poročajo so živali dobro prenesle vesoljski polet. Vesoljska ladja je h^8 težka 4695 kg. Najbolj se je oddaljila od zemlje 247 km. Po uradn***1 sporočilu je rečeno, da je bil osnovni namen poizkusa nadalje P*"fJ učiti konstrukcijo ladje in sistema v njej ter pogoje za pol** človeka v vesoljstvo in za vrnitev na zemljo.
Nove protijugoslovanske demonstracije v Trstu
Kot je bilo pričakovati, so tr'aški fašisti In šovinisti izkoristi' ponedeljkove proslave 100-letnice združitve Italije za nove 'a stične protijugoslovanske provokacije. Po njihovi zaslugi je t>* v**
dan v ponedeljek v Trstu sicer posvečen splošnemu drzavfl6?" praznovanju vendar z izrazitim pečatom fašistične revansi^^ miselnosti.
Jeseniškim železarjem omogočen Študij na visoki šoli
P0SNEMAJM0 JIH
Upravni odbor jeseniške železarne je pred kratkim dokončno sprejel sklep, ki omogoča študij vsem tistim članom kolektiva, ki si žele izpopolniti znanje na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za montanistiko. Da bi bil študij vsaj delno olajšan, je ta podaljšan na dvojno dobo rednega študija.
V jeseniški železarni je 8 študentov, ki so se odločili za študij
metalurgije. Zanje je železarski izobraževalni center organiziral posebne seminarje. Na teh predavajo priznani strokovnjaki. Univerzitetni profesorji pa bodo redno enkrat ali dvakrat mesečno imeli s Študenti pogovore. Na ta način bodo kljub delu v tovarni tesno povezani tudi s šolo.
Prav tako je v jeseniški železarni nekaj študentov, ki so se odločili za študij na Strojni fa-
Ob 1. številki »Vestnika občine Kranj«
Minuli četrtek je uprava ObLO v Kranju izdala prvo številko svojega glasila »VESTNIK OBČINE KRANJ«, ki bo v bodoče izhajal mesečno glede na primerno snov. Objavljal bo razna važnejša poročila, sklepe in druge odločitve ljudskega odbora in njegovih organov, delo krajevnih odborov, razne podatke o stanju občine, kot na primer sestav organov uprave, posamezne vrste služb, gibanje prebivalstva in drugo. Izhajal bo v 450 izvodih, tako da ga bodo lahko prejemali vsi odborniki ljudskega odbora, organi upravljanja gospodarskih organizacij, sindikalne podružnice, krajevni odbori, krajevne organizacije SZDL, otočinskl uprav-
ni in družbeno-politični organi ter vsi samostojni zavodi. Prva številka objavlja celoten sestav občinskih organov, splošne podatke o delu občinskega ljudskega odbora v mandatni dobi 1956-60, izvlečke iz letošnjih sej ljudskega odbora in gibanje prebivalstva v obdobju 1955-60. Vestnik bo koristen pripomoček vsem, ki so zaradi svojih družbenih funkcij v ljudskem odboru, podjetjih, zavodih in družbenih organizacijah dolžni pojasnjevati državljanom stanje občine in ukrepe občinskih organov.
Vestnik ureja poseben uredniški odbor. -n
kulteti. Ti imajo precej težji ^ ložaj,   ker  se   morajo voziti Kranj, kjer skupno s slušatelj' Iskre in še nekaterih drugih P°*" jetij   prisostvujejo predavanje^
Upravni  odbor jeseniške žel zame je sprejel tudi sklep, da * stroške  in  šolnino  za slušatelj obeh visokih šol plača podjetje-
-np
Najprej gradnja vod? voda
Pševo - T41 so že na več zb°rl'J
volivcev ^de-paM o gradnji vod0*
voda za to območje. Gradnja v°"
ve*
dovoda, pravijo, je zelo nujna, ,
sedaj  trosijo vodo iz kapnic
odprtih studencev. To je zelo
hlgicnično in je s tem ogroz
njihovo zdravje. Ker gradnja
dovoda  ni   zajeta  v družbe^
planu za leto 1961, so sprejeli P^J
novni sklep, da z gradnjo čilW*
začno.   Zahtevali so tudi vsa^.
kaj"
dnevno dostavljanje pošte, to so dobivali sedaj le vsak dan, kar pa je povsem nosprej ljivo.
cm'
Ob petdesetletnem jubileju Franca Fistra
Poln ustvarjalnih misli
okviru pionirske zadruge me- 1
Jutri, v četrtek, slavi 50. jubilej, ves zavzet s številnimi dolžnostmi in zatopljen v lastno ustvarjalne misli, Franc Fister, dolgoletni upravitelj osnovne šolo v Bohinjski Bistrici. Kot mlad nadebudni učitelj se je že spoprijel z zaostalostjo. Na Primorskem je zapustil bogato zapuščino kulturno-prosvetnega dela, v Črnomlju je marsikatero noč probedel pri delu za uvajanje proizvodnje učil in šolske opreme. Tudi po prihodu v Bohinjsko Bistrico se je loteval raznovrstnih nalog, predvsem oblikovanja nove sodobno šole. Učencem je pri tem v veliko pomoč edinstvena delavnica, kjer vsak dan pilijo, žagajo, stružijo in ustvarjajo. V pomoč jim je nadalje šolski vrt, ki je v rokah
najboljše   pionirske zadru^ljjdi kranjskem okraju, potem kr skupine in številna praktična magala, ki pomagajo mladij ^ dem prodirati v skrivnostni materije. ^ Naš slavljencc je svojo '^^j nje  posredoval   tudi   drugim {et raznih seminarjih in tečaj* g, vsem pomagal in svetoval ■ jim priročnikom za uvajanj6\u<i' nične vzgoje v šole. Tudi v & j1t nju so ga povsod potrebovs ^ povsod se je odzval in P0^^*' na odru, na sestanku, na P£. g(i
vanjih, v razgovoru, poznajo,   vsi,   ki so njegove pomoči ali nasveta- ^ kličejo: ~?c na mno«a l^'VjjaJ* stitkam se pridružuje tuda uredništvo.
dne 29. marca 1961
GOSPODARSTVO
STRAN
3
Med našimi zadružniki pred volitvami v zadružne svete
S piščanci iz težav
J^ETIJSKA ZADRUGA V NAKLEM BO ČEZ NEKAJ LET DAJALA NA *«G OKROG 200.000 kg PIŠČANCEV LETNO, KAR JI BO GLAVNI VIR
DOHODKOV
aše gospodinje se često jezijo bi« mcsnicah: dolge vrste, ne dovedu gu mesa kot Di ž^ele, je t^7° dražje . . . Zato si marsika-^ 00 sobotah raje izbere prilega  in lepo očiščenega pi-
Te
03 v trgovini.
misli so se vsilile ondan, ko v kmetij siki zadrugi v Naklem krn^'1 ° n^novm načrtih posebne jn . e Za vzrejo piščancev. To bo tiia''6 ^G sec^aJ' največja proizvod-kL*ega blaga na Gorenjskem, s <T7rim si obeta zadruga lepe per-i^tive.
Uv^f-8^110 Proizvodnjo so začeli ^Javljati šele zadnja leta. Ta-Živ-S° *an* uredili v Podbrezjah '^orejsko-sadjarski obrat. Prav j0° 50 uredili pitališče za gove-, v dupljah. V glavnem tam pito teleta. Z najemom in aron-
lje ^° S° tam združili 30 ha zem" j > najel} so primeren hlev in za-
Letos pa bodo tam zgradili
t '..no*ve hleve. Lani so si uredili
* .Pa?iT1'k pri Bistrici.
] j^jvočji vir dohodkov pri vsej
j*/111 proizvodnji pa  si obetajo
vzreji piščancev. Ze pred leti
„ jedili valilnico. Potem pa je
Kot se pač večkrat zgodi —
v an.1kalo denarja za farmo. Na-
25nn seveda niso opustili. Okrog
zv v  Piščančkov, kolikor se jih
jej   Mesečno v inkubatorjih, da-
rejo privatnikom. Začela je
- Sern nova dejavnost, ki pome-marsikaterega upokojenca in
^elso ženico dokajšen zaslužek. t^f^Sa jim s piščanci preskrbi k £■ ^raTl0' da potrebna navodila jijj    So piščanci primerni za trg
2adruga znova odkupi, jj, °da lotos mislijo začeti grad-jjj. c<>lotne farme, kjer bodo re-IjJ. Piščance. Celotne investicije znašale približno 32 milijo-(av dinarjev. Po treh letih, ko bo . "^a končana, bodo lahko dajali v tr£ 206.000 kg piščancev letno, jbi bil, kot sodijo, glavni vir ^°dkov zadruge. Že lani, ko so (o^9li komaj 25.000 kg piščancev ij^krat manj) in to pod težji-0l pr°izvodnimi pogoji, so imeli l? °£lo milijon dinarjev dohodka *e dejavnosti.
zanimivo je. da se je polagoma £ širša okolica prilagodila tej Jtevnosti. Poleg reje piščancev,
kJ£ sedaj še vsa v privatnih
prostorih, privatni kmetje in kokoš j ere j ci tudi redno, po pogodbi, skrbijo za jajca raznih sort kokoši. Tedensko dajo v inkubator po 5000 jajc, kar vse zagotovijo v okolici. Njihovi piščanci niso zgolj za trg. Nekateri so izbrani kot najboljše pasme za pitanja za trg, drugi so namenjeni za rejo oziroma za proizvodnjo jajc in jih prodajajo v glavnem kmetovalcem okolice.
Ta dejavnost KZ Naklo že danes uspešno dopolnjuje preskrbo z mesom. V prihodnje pa bodo njihovi piščanci še bolj znani po naših pašniških središčih.
ZBIRALNICA V ZABN1CI
v letošnjih načrtih kranjske
»Sloge-«
Zadružniki v Zabnici so že več let razpravljali in sklepali o gradnji posebne zbiralnice za mleko. Ta misel pa bo uresničila sedanja nova kmetijska zadruga »-Sloga«, ki združuje štiri prejšnje KZ in sicer: Kranj, Žabnico, Mavčiče in Besnico. Njihov letošnji plan investicij predvideva glavni izdatek prav za gradnjo zbiralnice za mleko v Zabnici, in sicer okroglo 3,500.00 dinarjev. Zbiralnica bo služila tudi za Zgornje in Spodnje Bitnje. Kmetje imajo tam že tradicijo v prodaji mleka, kar jim je tudi glavni vir dohodkov. Toda že leta in leta na raznih sestankih govorijo o tem, da je tam potreben prostor, kjer bi mleko zbirali za odvoz s kamionom in tako dalje. Pod sedanjimi pogoji tudi sanitarna inšpekcija ne dooušča več zbiranja mleka.
Zgradili bodo posebno stavbo z vsemi potrebnimi prostori za ta promet, ustrezne sanitarne in druge pritikline. Nad zbiralnico bo tudi več sob za delavce kmetij-
ske zadruge in še posebno za tistega, ki bo zaposlen v zbiralnici ter hkrati skrbel za red v tem obratu.
Skoraj 2 milijona dinarjev pa predvidevajo letos tudi za gradnjo skladišča v Mavčičah, ki ga bodo imeli za odkupe, za semena in druge kmetijske pridelke. Nad milijon dinarjev pa so zagotovili iz letošnjih investicij tudi za nabavo strojev, precej bo potrebno za ureditev novega sedeža zadruge v Stražišču itd. Prav ob zadnjem vprašanju se je vrinila misel, kako bo sedanja zadruga poslovala na tako velikem območju. Skoraj vsi posili, ki so jih opravljale prejšnje zadruge, so ostali še zmeraj tam, tako da zadružnikom ni treba za vsako stvar hoditi v Kranj oziroma v Stražišče. Na sedežih bivših zadrug imajo še zmeraj razna izplačila, odkupe, pospeševalno službo itd. Na upravi nove zadruge je v glavnem le računovodstvo, kar znatno izboljšuje celotno poslovanje in znižuje poslovne stroške, kot se že v dosedanjem delu kaže.      -1. c.
Kmetijska posestva in zadruge zelo uspešno povečujejo proizvodnjo mleka in danes ni več težava zaradi količin, marveč zaradi kvalitete te preskrbe. V tem cilja se Je zlasti pripravilo kmetijsko -posestvo Poljčc. Montirali so posebno napravo za molžo. Krave molznice pridejo v poseben prostor, kot ga vidimo na sliki. Na skrbno očiščeno vime dajo sesalce in mleko teče kar samo po ceveh v mlečne kante v drugem prostoru, tako da ne pride v stik niti z zrakom. Tako skoraj v celoti odstranijo pristop raznih bakterij. Ko bodo uvedli še posebno veterinarsko službo in uredili tak način molže, bodo dajali potrošnikom posebno mleko, ki se uživa brez prekuhanja. Tako mleko, ki ga pri nas še ne nudimo potrošnikom, je mnogo redilnejše ker ima vse vitamine, kar je zlasti važno za bolnike io šibkejše ljudi. Sedaj preurejujejo celotni hlev, kjer bo 400 krav molznic, v glavnem za preskrbo Jeseniškega območja
Neturistični turistični spominki
Še več povrtnin
Kamnik — Mestna vrtnarija v Kamniku je lani pridelala 72 ton zelenjave in jo je dve tretjini od-prodal a v Kranj. Lani je zasadila tudfi 20.000 paprikmih in paradižnikovih sadik, letos pa bo ta dva najbolj iskana pridelka zasadila še na večjih povr&inah.
V soboto popoldne je bila t Ljubljani zaključena razstava turističnih spominkov. Čeprav so jo turistični delavci z veseljem pozdravili (posebne pozornosti je bila vredna tudi zato, ker je bila prva te vrste pri nas), je v neki meri le razočarala. Skorajda bi lahko rekli, da nas je opozorila na to, da se bomo morali, če se res hočemo potegovati za sloves turistične dežele, tudi za spominke resneje zavzeti. Ze po krajšem premisleku nam je prav razumljivo, da imajo spominki precejšnjo vlogo, ko predstavljajo našo deželo, predvsem v tujini. Zato nam ne sme biti vseeno, kakšni predmeti so to. Pri vsakem posebej M se morali zamisliti, njegovo obliko do skrajnosti izdelati In pod imenom spominek Izdati res samo take stvari, ki to v polni meri zaslužijo.  Predvsem bi mo-
rali biti to značilni in polnovredni izdelki slovenske ljudske obrti, oblikovno in estetsko dovršeni, skratka taki, v katerih bo mogoče slutiti vsaj delček kulture našega naroda. Le s takimi spominki bi lahko vzbudili pri turistih spoštovanje in zanimanje za našo deželo.
Na žalost pa je bilo na razstavi mogoče ugotoviti, da veliko tega, kar mi imenujemo s skupnim imenom turistični spominki, ni to, kar bi moralo biti. Med dobre Izdelke slovenske domače obrti se je vrinilo kar preveč slabega. Prav posebno bi to veljalo za tisto, kar naj bi predstavljalo Gorenjsko. —
Mnogi (zaradi velikega števila jih | razstaviti kičasto obarvane slike, je nemogoče našteti) so bili prav prilepljene na poševno odrezane zares taki, da bi jih vsak učitelj dele debla, ali okorne mavčne od-
s pridom lahko uporabil kot kri čeč primer kiča.
Seveda pa ne smemo mimo tega, da je bilo na razstavi tudi nekaj kvalitetnih gorenjskih spominkov. Na primer: škofjeloški kruhki (ki pa so jih žal morali vzeti iz mu-veja, ker jih menda nihče več ne izdeluje), gorjuške pipe, ali nekateri kroparski izdelki (poudarjam — samo nekateri) in morda do neke meje gorenjske narodne noše, ki pa bi jih bilo mogoče še izpopolniti ter še nekaj drugih stvari.
Htke gorenjskega kraja, »-okrašene-« s šopkom gorenjskega cvetja (tudi iz mavca!) itd.
Sodim, da ni treba še posebej poudarjati, da izdelovanje turističnih spominkov le ne bi smelo biti tako prepuščeno samo sebi. Ne bi smcfl dovoliti, da pride v prodajo vse, karkoli, kakorkoli in kdorkoli že to izdela. Prav gotovo je mogoče najti način in nered, ki vlada med turističnimi spominki sedaj — urediti. Ta način pa bo tudi treba najti, in to čimprej, saj bo
Res ne vem, čemu je bilo treba to v splošno korist.  Metka Sosič
Živahne priprave
na turistično sezono na Bleda
, Uristl?na  sezona bo kmalu
so
tu,
priprave za sprejem gostov
Mnem  teku.  Najbolj vneto sc
popravljajo v hotelih, veliko dela vsj ^ajo tudi turistična društva in skrbijo za lep videz naselij, na Blcčlu jc močno občutiti, da Čas živahnega razpoloženja.
Turistično društvo in drugi, ki skrbijo za dobro pripravo na sezono, imajo pred seboj se vrsto važnih nalog. Največ skrbi imajo okoli zunanjega urejanja turističnih objektov. Skupaj s turističnimi društvi v Gorjah in na Ribnem bodo v tem in prihodnjem mesecu uredili nove
grad obiščejo sedaj le redki gostje, toda hitro se približuje čas, ko teh ne bo manjkalo
orientacijske znake in kažipote. Do sedaj so se namreč obiskovalci Bleda in okolice po pomanjkljivih znakih le težko orientirali. Na Bledu samem so pred nedavnim poskrbeli za oznake posameznih ulic in za novo oštevilčenje hiš. — Do sezone bodo v središču Bleda postavili večji reliefni načrt, na katerem bodo zaznamovani vsi pomembnejši turistični in gostinski objekti. Za boljše spoznavanje Bleda in njegovih zanimivosti bodo skrbeli tudi turistični vodiči. Zanje bodo pripravili poseben seminar. Seminar pripravljajo tudi za recepcijsko in za drugo hotelsko osebje.
Razen tega bodo do začetka sezone uredili na Bledu še nekatere druge stvari. V Zaki bodo postavili nov prodajni kiosk. Letos nameravajo pripraviti načrte za izgradnjo mini-golfa. Pristojni organi pa bodo poskrbeli, da bodo investicije, odobrene v letošnjem družbenem načrtu, za urejanje gostišča Mlino in ureditev centralne kurajev v novi kavarni Park hotela, pravočasno izkoriščene.
Po sedanjih predvidevanjih bo poletni program prireditev mnogo boljši oa lanskega. /. B.
1. aprila bodo pričele z delom na cesti Bratstvo-Enotnosti   prve mladinske Gorenjski mladinci se bodo vključili v gradnjo v mesecu maju
brigade —
Tržiški turizem pod drobnogledom
V eni zadnjih številk smo že na kratko pisali o občnem zboru TD Tržič, danes se podrobneje zaustavimo pri nekaterih stvareh, o katerih so na tem občnem zboru govorili.
Program del in nabav okrajnega cestnega sklada za leto 1961
za im cest
Letošnja sredstva v okrajnem cestnem skladu znašajo 230 milijonov dinarjev, od tega odpade na dotacije okrajnega ljudskega odbora 150 milijonov dinarjev, ostalo razliko pa predstavljajo razen lastnih dohodkov in taks ter dotacij iz sredstev gozdarstva, prenesena sredstva Iz leta 1960. Te so pr?hranill na račun neizvršenih del pri asfaltiranju cestišč. Ker bo bralce verjetno zanimalo, kako In zakaj bodo porabljena razpoložljiva sredstva, objavljamo kratke izvlečke iz finančnega načrta izdatkov okrajnega cestnega sklada.
5it
W* ci3a za ceste pri okrajnem kllorn m °2boru upravlja s 37< Črt^^i cest. V finančnem na-teij Izdatkov je za vzdrževanje <^nJ?.redvidenih nad 70 milijonov 8^ Jev. Predvsem so v tem zhe-o^st 2ajeti stroški za nasipanje ^ 2 Sramozom, za vzdrževalna Vo c na testih mostovih, za obno-tod^.Vnin in odprtih propustov in Hkrati bo nabavljenih
s 374
tudi 200 kosov prometnih znakov in 2 tisoč kosov snežnih kolov.
Z valjanjem makadamskih cestišč se bo letos pričelo predvsem tam, kjer se bo na ceste polagala protiprašna prevleka. Za ta dela pridejo v poštev najbolj kričeči odseki okrajnih cest, in sicer Ra-kovica-Besnica v dolžini 2 kilometrov, odsek Kamna gorica-Lan-covo v dolžini 3 kilometrov in že
delno povaljano cestišče na odseku Podvrn—Zabreznica v dolžini nad 8 kilometrov. Za vsa ta dela je predvidenih 10 milijonov dinarjev.
Prav tako bo potrebna dvojna površinska prevleka cestišč, ki so v lanskem letu zaradi neugodnega vremena izpadla. Za vsa ta dela, ki bodo opravljena na odseku skozi Mojstrano, na odseku Begunje—Zabreznica in na cesti skozi Preddvor, je ves material že pripravljen. Zato je v proračunu vkalkulirano samo delo.
Za modernizacijo ceste Kranj— Brdo in Kokrica-Naklo so predvideni skupni stroški v znesku 22 milijonov dinarjev. Pripominjamo pa, da je odsek Kranj-Kokri-ca-Brdo že asfaltiran, vendar je zelo valovit in ga bo nujno treba
Za proslavo 20-letnice vstaje bodo pripravili več izletov v kraje prvih borb in organizirali tekmovanje za lepšo ureditev zgradb in oken s cvetlicami. Uredili bodo sprehajališča in klopice jn pomagali pri gradnji športnega centra
izravnati z asfalt-betonom (topek). 28 milijonov dinarjev pa je predvidenih za modernizacijo in rekonstrukcijo ceste Spodnje Gorje —Krnica in za odsek Orehek—Jama. Modernizacija republiške ceste Gorenja vas—Trebija v dolžini 4 kilometrov bo opravljen samo v primeru, če se doseže z Upravo za ceste LRS sporazum, po katerem plača ta polovico stroškov. V nasprotnem primeru pa lahko UO okrajnega cestnega sklada nameni znesek 12 milijonov v druge namene. Za obnovo protiprašnih cestišč na raznih krajših odsekih okrajnih cest v skupni dolžini 20 kilometrov je namenjenih 23 milijonov dinarjev sredstev.
Za potrebe strojnega parka je določenih 6 milijonov dinarjev. V tej postavki so predvidena popravila strojev in tovornih avtomo-mobilov ter snežnih plugov, nabava in vzdrževanje orodja za Mehanično^ delavnico na Črnivcu in podobno, Za cestno vzdrževalna dela cestnih nadzorstev Kranj, Radovljica, Bled in Škofja Loka bodo nabavljeni novi kompresorji
na Zelenici. Poskrbeli bodo, da bo za tradicionalni pustni karneval v prihodnje še boljši program.
Na občnem zboru se je razvila živahna diskusija o tem, ali naj zgradijo viseči mostlčck čez Bistrico, ali ne. Turistično društvo
znamke »Fagram« in nov stroj za tovorni avto »-Ford«.
Razen že navedenih del so v proračunu okrajnega cestnega sklada predvidena denarna sredstva v znesku dva milijona dinarjev za dopolnitev izrabljenih strojev ter za vzdrževanje stanovanjskih in drugih barak v kamnolomu v Kokri, šest sto tisoč dinarjev za popravilo cestarske hiše v Nemškem rovtu, nad 3 milijone dinarjev za plačilo tehničnih elaboratov za nekatera cestna dela, nadalje so zagotovljena sredstva za plačilo odškodnine za odvzeti svet, za vzgojo cestarskega kadra, za dotacije Upravi za ceste LRS, za kritje nekaterih neporavnanih obveznosti iz preteklega leta ter za administrativno bančne stroške.
Z vsemi temi nabavami in dajatvami bo proračun okrajnega cestnega sklada v celoti izčrpan. Brez dvoma, to lahko ugotovimo iz kratkega pregleda, saj je večji del sredstev namenjen za izboljšanje okrajnih cest oziroma za
nabavo potrebne mehanizacije.
bi mostiček zgradilo iz lastnih sredstev, kljub temu so nekateri proti gradnji, češ da bi sredstva koristneje lahko uporabili pri gradnji žičnice na Zelenico, za kopališče ali za Zdravstveni dom. — Turistično društvo opravičuje to gradnjo mostička s tem, ker bi z nJim usposobili izredno lepo sprehajališče, saj je sedanje čez cementni most za tovarno lepenke precej neprimerno in nevarno za otroke. Z estetsko izvedbo mostu bi Tržič pridobil tudi na lepem in privlačnem objektu. Za gradnjo predvidevajo okoli 700.000 din.
Člani TE) Tržič se zelo zavzemajo za to, da bi zgradili avtomobilsko cesto do vznožja Stor-žiča, vendar sedaj zaradi pomanjkanja sredstev na občnem zboru niso mogli skleniti nič določenega.
Zaradi graditve nove trase na ljubeljskem prelazu bodo verjetno ljubeljske dirke letos zadnjič. — Prav zato se bodo pri propagandi za dirke in pri pripravah zanje še prav posebno potrudili.
Tudi v Tržiču so se odločili, da bodo bolj podpirali mladinski in šolski turizem. K samemu delu za turizem bodo skušali pritegniti več mladih ljudi.
V zadnjih treh mesecih in pol so imeli v menjalnici na Ljubelju 30,694.809 dinarjev prometa.
Po občnem zboru so odlikovali zaslužne tržiške turistične delavce: Toneta Erjavška, Alfonza Inkreta in prof. Jožeta Rakovca. Za najlepše okrašena okna so dobili denarne nagrade: Mira Dovžan, hišni svet tovarne lepenke in Jože Zupan. S. M.
N-C
£ STRAN
OBVEŠČEVALEC
SREDA, đne 29. marca 19*
m n l i os l n si
PRODAM
Fiat 600, odlično ohranjen, ugodno naprodaj. Ogled pri Jelenu
1212
Prodam al! dam v najem stroj za izdelavo zidne opeke. Zbilje 22
1169
Motorno kolo Jawa 250 ccm prodam ali zamenjam za moped. -Peter Hribar, Tenetiše 12, Golnik
1172
Prodam  plemenskega vola do
500 kg težkega. Sp. Veterno, Križe
1173
Prodam lepe lipove sadike -cepljene In sod za namakanje -700 litrski skupaj z namočenim sadjem. — Naslov v ogl. oddelku
1185
Prodam 2000 kg pese in korenja. Olševek 22 1188
Prodam psa volčjaka, dobrega čuvaja. Suha 7, Kranj 1187
Ugodno prodam slamoreznico srednje težko — tudi za motorni pogon. Suha 32, Kranj 1188
Po ugodni ceni prodam 5 kub. metrov gašonega apna in 15 kub. metrov vodnega kamna. Nahaja se na Primskovem blizu osnovne šole. Naslov v ogl. odd. 1189
Prodam 2 prašiča od 35 do 40 kg težka. Mošo 13, Smlednik 1190
Po nizki ceni prodam podsipov-nico repe in pese. Mavčiče 49
1191
Prodam Fiat 608. - Ogled vsak dan. Filip Rozman, Tržič 1182 Prodam avto »Morls« v dobrem
stanju. Naslov v oglasnem oddelku 1193
Prodam 500 kg jedilnega krompirja ali za seme. Cena 8 din za kilogram. Langerholc Janez, Bin-kelj 5, Sk. Loka 1194
Prodam 2001 hrušovega mošta. Ivan Zupan, Hudo 10, Križe 1195
Prodam otroški voziček »Tribuna«. Luznarjeva 24, Kranj 1196
Prodam Fiat 1100 odlično ohranjen. Poizvo se v Avtomoto društvu Kranj 1197
Prodam rabljen šivalni stroj Singer z dolgim čolničkom, Li-kozar, Tomažičeva 8, Primskovo, Kranj 1198
Prodam italijanski športni moped Superšport 4 takten. Poljanska cesta 30, Sk. Loka 1199
KUPIM
Kupim otroški voziček na 2 kolesa. Julka Jan, Višelnica št. 12, Zg. Gorje 1200
Kupim brezhibni lahek »umi voz do 2000 kg nosilnosti. Naslov v oglasnem oddelku. 1201
Kupim dobro ohranjene gumi plašče 550x16 za gumi voz. Naslov v oglasnem oddelku 1202
Kupim ročno gnojnično črpalko. Andrej Bertoncelj, Ladja 6, Medvode 1203
Kupim motor na obroke. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1204
Kupim rabljeno gumo 15x700 col. Visoko 39, pošta Šenčur 1205
Prvovrstno seno ln deteljo dam v zameno za 30 kg težkega prašiča velike sorte aH kupim. Posavc 12, Podnart 1206
OSTALO
Šofer B ln C kategorije Išče zaposlitev. Naslov v ogl. oddelku.
1179
Kegljaški klub rabi večje Število postavljačic kegljev stalno zaposlenih ali honorarnih. Informacije dobite vsak dan popoldne na kegljišču. Sejmišče 3, Kranj 1181
Takoj sprejmemo v službo tri kvalificirane tapetnike. Prijave sprejejma pismeno ali osebno Tapetni štvo-sedlarstvo, Radovljica
1182
Upravni odbor Trgovskega podjetja »Universal«, Jesenice, razpisuje delovno mesto sekretarja. Pogoj: pravna fakulteta al) popolna srednja šola s prakso v upravnih poslih. Stanovanja ni na razpolago, plača po tarifnem pr»-vifniku. 1207
Obveščam osebo, s katero sva govorila na trgu 20. marca, naj se zglasi na naslov v oglasnem oddelku. 1208
Sprejmem pošteno upokojenko na malo posestvo v bližini Kranja k štiričlanski družini za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 1209
Sprejmemo več točajev (točajk), natakarjev (natakaric) z izpitom in tudi mlaji«, ki se Zele zaposliti v tem poklicu in se ga bodo priučili
Interesenti naj se osebno zglase in oddajo pisme«« ponudbe s kratkim ževljenjepisom v upravi podjetja
„Delikatesa" Kranj
(P GORENJSKI TISK - Krtu]
proda
na javni licitaciji, k* bo y prostorih uprave podjetja, flne 5. aprila 1961 ob 12. uri, iz svojih osnovnih sredstev
3 mopede
Na licitaciji lahko sodelujejo podjetja ln ustanove. Ce mopedi ne bodo prodani, se po 7 dneh licitacija ponovi
za privatnike.
Gostinsko podjetje »Javornlk«, Jesenice, razpisuje delovno mesto
finančnega knjigovodjo
Pogoji: popoln« srednješolska izobrazba z ustrezajočo prakso v računovodstvu (po možnosti v gostinski stroki). Predložitev prijav z obrazložitvijo dosedanje zaposlitve in kvalifikacije je poslati upravi podjetja. Nastop službe takoj l
OBJAVA
Sprejemanje strank pri Zavodu socialnega zavarovanja na Jesenicah in v Kranju
Okrajni zavod za socialno zavarovance v Kranju obvešča vse osebne, družinsko in invalidske upokojence, da bosta oddelka za pokojninsko In invalidsko zavarovanje v Kranju, kakor tudi odsek za pokojninsko la invalidsko zavarovanje pri podružnici na Jesenicah
sprejemali stranke od 1. aprila 196.1 dalje samo vsako sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure.
Objava volja do preklica. R
Omenjene službe ne bodo sprejemale strank izven navedenih ur. Prosimo, da tako stranke kot vse ostale organizacije to upoštevajo v lastnem interesu.
Referenti bodo delali na prevedbi pokojnin in invalidnin ter za hitro in točno reševanje potrebujejo čas in zaradi tega ne morejo sprejemati strank.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje - Kranj
Od Delikatese do Klanca sem 23. marca izgubila črno torbico z denarnico in zdravstveno knjižico.
Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov v zdravstveni izkaznici 1210
Dve enosobni stanovanji: kuhinji in sobi s skupno drvarnico - oddam. Zadružna 8, Kranj 1211
Krojačice! Moderniziram stare šivalne stroje. Cena 16 do 22 tisoč dinarjev. Naslov v ogl. oddelku
1212
Z občnega zbora AMD Tržič
UKINITEV CESTNIH TAKS — ASFALTIRANJE CEST
DIRKE 13. AVGUSTA
LJUBELJSKE
RAZPIS
Stanovanjska skupnost Kranj— Center razpisuje delovno mesto upravnice doma Igre in dela »Tu-aro Vidmar« v Kranju.
Pogoj: srednješolska Izobrazba in poznavanje dela v otroških ustanovah. Plača po pravilniku. -Ponudbe je dostaviti Stanovanjski skupnosti Kranj-Center. Tavčarjeva 45. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ZAHVALA Ob tragični izgubi naše ljubljene hčerke
JOŽICE KOCJAN Iskrena zahvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Obenem se zahvaljujemo za vence njenim sošolcem in'učiteljstvu, za ganljive poslovilne besede njeni razred-čarki in g. župniku.
Druž.\na Kocjan, Jezersko
Jesenice
marca sevje MLADIH Jesenice
»RADIO«: 30. in 31, tski barvni film LETA
i   TRZlC - Minulo soboto je bil
4 v domu TVD Partizan v Tržiču /12. redni letni občni zbor tamkajš-
njega Avto-moto društva. Razen številnega članstva sta se mod drugimi uglednimi gosti udeležila zbora tudi zastopnik AMZ Slovenije Janez Krmavner In predsednik ObLO Tržič Lovro Ccrar.
Poročilo o delu društva so člani in zastopniki prejeli žo nekaj dni pred občnim zborom, medtem ko je dodatno poročilo in smernice za delo v prihodnje podal v svojem poročilu predsednik društva. Jožo Jurjovčič. Na osnovi živahne razprave so sprejeli vrsto pomembnih sklepov. V prvi vrsti bodo poskrbeli za izboljšanje discipline vozačev na cesti. Glede na maloobmejni promet, na otvoritev ljubeljskega predora, na povečan tujski in tranzitni promet ter i spričo slabih in ozkih cest, ki se-i danjemu prometu niso več kos, i bo temu vprašanju treba posvetiti
5 res vso pozornost, Samo v Tržiču i je 550 motornih vozil in pride na J vsakega   18. občana   eno vozilo.
Nadalje so se strinjali za ukinitev cestne takse na motorna vozila, ker se je podražilo motorno gorivo. Okra ini upravi za ceste pa bodo predlagali, da se glede na povečan je maloobmejnega prometa uredi in asfaltira cesti proti Begunjam in Podbrezjam, ker sta v stanlu knkrSni sta, nesposobni za večji WQHftet Govorili 30 tudi o pionirskem avtodromu, ki naj
bi ga dogradili do Dneva mladosti. Po predračunu bi investicija znašala 2,800.000 dinarjev, ker pa društvo gradi v lastni režiji bo grnunja za 50 % cenejša. Za omenjeni avtodrom ima društvo za za 700,000 dinarjev vozil, kupili pa bodo še en miniaturni avtomo-
>PLAV£<
marca italijanski film KRATKIH HLAČAH
30. in 31,, DEČEK V;
KLUBSKI v^ČE^I
Sosvet   za klubsko
in zabavno
Žirovnica: 23. marca Jugoslovan- i žlvijcnie pri občinskem svetu Svo-m film TRI ANE 2bo:l v J&anju nr'r-rnvljn v Bosnici
Dovje; 30, marca jugoslovanski * in v Podbresjnh »Večer Prekrito* film TKI ANE Iyfe   po-zijo«,   V društvih -Matija
Kropa: 29. marca jugoslovanski I Val ;avec« v Preddvoru, -Davorin film KAMPO MAMULA ob 19.30^ Tenko« v Cerkljah, in -Simon Jen-
Radovljica: 20. marca francoski i ko« v Mavčičah pa bodo poskrbeli film ZAKAJ TAKO POZNO ob i za izvedbo kulturno umetniških 17.30 in 20.; 30.111. amer. barvni i večerov, na katerih bodo nastopa-
fiim   ZLOMLJENA ZVEZDA ob
18. uri, 31. marca francoski barvni film NENAVADNA AMERIKA ob 20. uri
Bled: 28.. 29. in 30. marca vzhod-nonem." f ilm SPLETKA IN LJUBEZEN, 31. marca ameriški barvni film MAČKA NA VROCl PLOČEVINASTI STREHI
8kof ja Loka »Šora«: 31. marca nemški barvni film KRALJ CAR« 1 DASA J
Kranj »STORŽA«: 29. marca obl 10. url ameriški barvni film VE- j LIKA ZEMLJA ob 15., 17. in 19. uri; ob 21. uri jugoslovanski barv- / nd film KAPETAN LES; 30. marca i dom. barv. film KAPETAN LES obi 15., 17., 19. in 21, url, 31. marca > ameriški barvni film DOLGO TO-* PLO LETO ob 10. uri, dom. barvni film KAPETAN LES ob 15., 17. in
19. uri, premiera angleškega barv-f nega filma MATI INDIJE ob 21/ uri
Stražišče »SVOBODA«: 29. mar
ca ameriški barvni film VELIKA
ZEMLJA ob 17.30 in 20. uri
Kamnik: 29. in 30. marea ameriški barvni film VALENTINO ob 17. uri in 30. marca isti film ob 19. uri
Duplica; 20. marca italijanski film POLIKARPO ob 20. uri, 30. marca isti film ob 17.15
Iz naših kolektivov
Majolike kot pokali
Tovarna »Svit« v Kamniku je preusmerila proizvodnjo na nekatere nove izdelke, med katerimi je pasta »Poro!« v tubah, izdelana po specialnih metodah za čiščenje kovin, našla ugoden odmev med odjemalci. Tovarna je preuredila svoj oddelek za izdelovanje keramičnih izdelkov. Obnovili 90 tudi staro kamniško obrt — izdelovanje okrasne keramike in majolik v raznih veliko^stih. Pred kratkim so odprli nov oddelek za slikanje majolik, ki ga vodi tova-rlšica Marica Kališnik-Ptičarleva-Majolike so postale zadnje čase posebno priljubljena darila kot pokali na športnih prireditvah, posebno ker jih lahko opremijo s poljubnimi motivi in napisi. V zadnjem času so izdelali velike majolike z vsemi grbi slovenskih mest in trgov.
ITsnela nredstava
V soboto, 25. marca, so se Igralci, člani kulturno umetniškega društva Svoboda iz Vcdesovega prvič predstavili domačemu občinstvu z dramo Pera Budaka »Metež«. V nedeljo popoldne so igro ponovili. Gledalci so obakrat napolnil dvorano in bili z omenjeno Uprizoritvijo, ki jo jo reširal domačin P. Selan, zelo zadovoljni.
PREDAVANJE NA PRIMSKOVEM
V okviru dneva zdravstva, ki ga praznujemo 7. aprila, prireja organizacija Rdečega križa terena Primskovo danes, 29. marca, ob 19.80 v zadružnem domu predavanje o raku. Predavanje ho spremljano s filmi in ga bo vodil doktor CoL
joči izvajali dela slovenskih književnikov, po katerih se društva imenujejo.
Padec zaradi žoge
V nedeljo, 26. marca, se je M. D. peljala z mopedom po cesti iz Škofje Loke proti Gorenji vasi. Ker pa je v Gorenji vasi zapeljala na žogo, ki je prav tedaj padla otrokom na cesto, jo je zaneslo in je padla. Pri padcu je dobila lažje poškodbe po obrazu in na levi nogi.
NA MESTU MRTEV
V soboto, 25. marca ob 16. uri, se je smrtno ponesrečil M. S. iz Ješenovca pri Železnikih. Sedemletni otrok je padel po stopnicah, se zadel z glavo v vrata pod stopnicami, dobil pri tem izpah vratnih vretenc in poškodbe na hrbtenici in bil na mestu mrtev.
Avtomobil zdrsel v jarek
V nedeljo, 26. marca ob 14. uri, jo vozila avto S-22551 R. O., in sicer iz Jlašlja proti Mohorju. Ker je bil klanec prehud, so sopotniki razen enega otroka izstopili. Ker je lastnica, pozabila pritisniti na zavore, je avto zdrsel kakih 300 metrov nazaj v jarek. Škode na avtomobilu je za približno 50.000 dinarjev, tc'esnih poškodb pa k sreči ni bilo.
Padec zaradi vmjenosti
V nedeljo se je pripetila nesreča tudi na cesti pod Olšcvkom. Mopodist I. P. se je namreč vinjen zaletel v neko hišo ln padel z
bilček. Postavili so tudi datum *a letošnje ljubeljske dirke, in sicer 13. avgust. Računajo, da se bodo dirk udeležili tekmovalci iz veC kot 10 držav.
Razpravljali so tudi o priredit" van v počastitev 20-letnice vstaje-
mM
mopeda. Našel ga je zdravnik * Jesenic in so ga morali zaradi poškodb takoj prepeljati v bolnic' nieo.
Vozil brez vozniškega
en j a
Dne 26. marca ob 21.30 je v vasi Studeno peljal po 'cesti motorno kolo S-24403, M. G. iz ČeSnjice. " Na ovinku pod klancem je zavo-zil pod cesto preko zaščitnega d' du. Pri padcu je dobil težke telesne poškodbe njegov sopotnic A. T. iz Spodnjih Danj. Laže škodovan je bil tudi motorist, k1 io upravljal vozilo brez vozniškega dovoljenja. Oba so takoj prepe* ljali v ljubljansko bolnišnico.
Pošari
Ogorek padel na posteljo
V nedeljo, 26. marca, je nastal v Stražišču v pekarni požar. P° požara je prišlo zaradi ogorka, je odletcl na posteljo, kor so se od' pri« vratca peči. Delavec je zapa" zil gorečo odejo in jo hotel P°" t ogni ti s postelje, vendar jo P" tem pričela goreti še ostala odeja« tako da je zaradi neprevidno^1 nastalo za okrog 40.000 dinarji škode.
Brez večje škode
Istega dne, ob 15. uri, je pričel* goreti trava in grmičevje ob lf" tališču na Brnikih. Vnelo se Je okrog 800 m2 površine.' Ker so,**," kdj prišli na mesto požara gasil6« škoda nI bila velika.
Pri kurjenju cigarete zaspal
V soboto,   dne   25. ma«*8
13.20,  pa je prišlo do poiaf* sr.bi A. R. v Dupljah. Omenjen1 j® ležal na postelji in kadil. Pri ter£ je zaspal, tako da mu je ogore padel na posteljo.   Vnela so J odeja, toda A. R. se je zbudil ^ tedaj, ko je pričel goreti tudi sam-Zaradi hudih opeklin so ga mo1"3" li takoj prepeljati v Zdravstven dom v Kranj. Zgorela je vsa V°"
ob
v
tel.inina in nekaj pohištva,
Leseni most čez Savo pri Planiki v Kranju je bil že obsojen ob nekaterih poplavah. Zato sedaj preurejujejo tisti del, ki je bil »zrahljan«. Ker za izvedbo tega dela niso investitorji našli primernega tesarskega podjetja, so pri tem pokazali svojo veščino pripadniki JLA, in most bo kmalu znova urejen. Poleg delavcev iz Planike in drugih tovarn tam čea hodijo tudi prebivalci Orehka in Drulovke
da je po nestrokovni oceni nfSta' lo za približno 100.000 dinarji škode,
Vzrok neznan
V potek, 21 marea ob 14.30, * jo raznesla vest, da je začel roti gozd v bližini Doma onemO* glin v Preddvoru. Vendar so t silci takoj prihiteli takoj prihitf! na mesto požara in ga pogasi1 • tako da je bila škoda minimfd118. Vzrok požara še niso ugotovili'
Trn
O. Z., Jesenice
Vprašanje — Ker vam V. Z. dolguje večji znesek iz delovnega razrrierja, vas zanima ab istega lahko izterjate, če je po t o od tega sedem mesecev.
Odgovor — V skladu z 21. členom točka 1 zakona o zastaranju terjatev (Uradni list FLRJ, st, 53 iz leta 1954) vaša terjatev ni zastarana.
V, M„ Kranj
Vprašanje - Kot lasefcmlH nameravate oddati manjši prostor v
najem.
Odgovor — V skladu s 36. ele* nom zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list FLRJ, št. 16-59) ni nobene ovire za oddajo v najem majhnega prostora za skladišče.
V. Z., Skof ja Loka
Vprašanje - Zanima vas, ali vam pripadajo vso pravice iz so^ cialnega. zavarovanja, če ste prekinili delovno razmerje za dva meseca.
Odgovor — V skladu * 31. členom zakona o socialnem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 51 i?) leta 1951) vam pripadajo vse pravice, če bi pretekel čas do nove zaposlitve 30 dni ln bi bili ta čas prijavljeni Posredovalnici aa delo.
V. J., Jesenice
Vprašanje - Stanujete kot pod-stanofvaiec, zanima vas, ali je v najemnino všteta tudi poraba elektrike in vodo.
Odgovor - V skladu s 159. členom zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16 iz Jeta 1859) se uporaba vodo in elektrike plačuje ločeno od najemnine.
M. J., Radovljica
Vprašanje — Zanima vas, do kolikšnega odpovednega roka ste upravičeni, če imate sedem let delovne dobe.
Odgovor - V skladu s 331. členom točka 8 zakona o delovnih razmerjih (Uradni Ust FLRJ, številka 53-57) imate pravice do dvomesečnega odpovednega roka.
V. L., Tržič
Vprašanje - Zanima v?s, ali v primeru smrti novorojenčka obdržite podporo za ppromo.
Odgovor — v skladu z 41. členom »akona O S°c3sinem zavarovanju (Uradni Ust FLRJ, št, 51-54) če prejmete podporo za opremo otroka pred njegovim rojstvom, jo obdržite, čeprav se rodi mrtev.«
L. R., Kranj
Vprašanje — Ker boste odstopili sedanje stanovanje lasjo:ku hišo. vas zanima, kdo bo kril stroške selitve.
Odgovor — v sklad m S i'7*'- Elftr nom ?nk*»na o st^nov-.n^Mh ra»-meriih (Urrdrvi list FLR.T. št, 16 Iz leta 195,9) trni stroške iaatfiik, Se pride do preselitve na njego-\ vo aahtevo.
L. B„ Skof ja Loka
Vprašanje - Zanima v&f. do kolikšnega časa se lahko zahteva
plačilo za dolg na hrard.
Odgovor - v skladu s W- ^ nom 3, točka xr<kona o zastar**H|j terjatev (Urafuii list FLRJ. ^' g iz leta, 1953) terjatev zastara v letih.
O. Ž.. Skof ja Loka
Vprašanje — Zanima vas. do ^ likšne   višine   vam    disciplrn*" 0 komisija   lahko   izi*eče dena kazen.
Odgovor - V skladu z 274. & ^ nom aakona o delovnih W/mCtAr (Uradni lis| FLRJ. št, 53-591 ' j narna kazen sme znašati n£*g* 10 odstotkov mesečnega, oseb" dohodka za dobo treh mcsceev'
o. z,, Radovljica; ]il?0
Vprašanje - Zanima vas« *°ct» časa   po   pronehanju   delov • raznvwja imate pravico do "s nino iz soc'.alnofja zavarovanj ■
Odgovor - V skladu s ^l^O' nom zakona o socialnem za . \t vanju (Uradni list FLRJ• st'JJJ 3« lota 1951) ima zavarovanec s j9 tlnl po prenehanju zavaro *r pravico do oskrbnine, če Jc 1 lo nesposoben.
K. I... Skof f a Loka M Vprašani - Zanima va3:. pfO' notrobno za najem poslovnih^, štorov skleniti psmeno po«* 0-Ođgovor - V skladu s ^ nom zakona o poslovnih ^ijjlJ in prostorih (Uradni li9* * jp< št. 1G-59) mora biti pogodba e^e, jOimi naslovnih prostorov S* na v pismeni obliki.
8580
SREDA, đn© 29. marca 1961
ZANIMIVOSTI
STRAN
Blazine za krave
V Angliji so pričeli pred kratkim izdelovati blazine iz penaste Sume, namenjene kot ležišča za krave. Nekoliko agronomov trdi, da krave na novih ležiščih bolje Počivajo in da dajejo več mleka. «azen tega jih ne bodo po telesu več dražili razni insekti, kot do-Blej, ko so ležale na zemlji, kar je favno tako vplivalo na njihovo jjdcčnost. Trdijo, da se je več krav že toliko navadilo na blazine, da so začele že same paziti na njihovo čistočo in da pazijo, da °a njih samo spijo.
Devet sto ton / težak stroj -
I Švicarska tovarna GebrOder Sulzer Je med največjimi strojnimi tovarnami v Evropi in izdeluje Predvsem lite kose, težke od 100 kg do 120 ton. Posebnost v tovarni je velikanski rezkalni stroj, ki tehta nič manj kot 900 ton in obdeluje kose dolge do 20 metrov. "elo s tem reskalnim strojem, ki te opremljen s 150 elektromotorji, J* popolnoma avtomatizirano.
V omenjeni tovarni so pred "atkim izdelali tudi velik dizel-**' motor za pogon ladij, ki je nodvomno posebnost svoje vrste. Motor je 6 valjni, dvotaktni in "na 8.000 KM ter neposredno potanja ladijski vijak.
-KDO STE VI, DR. SORGE?«
Pustolovsko življenje in neznana usoda enega največjih vohunov druge svetovne vojne dr. Ri-riiarda Sorge, nekdanjega šefa °emške informativne službe na 'aponskem, predstavljata glavno temo filma »Kdo ste vi, dr. Sor-•e?«, ki 60 ga pred kratkim pobeli v Tokiu.
Film je francosko-italijansko Japonska koprodukcija in skuša °dgovoriti na vprašanje, če so ffr- Sorgeja leta 1944, ko so ga v *ekiu aretirale japonske oblasti, dejansko obesili ali pa je pobegnil v Sovjetsko zvezo. Nemški pisatelj in avtor knjige »Primer Sor-8e«, ki je z dr. Sorgejem sodelo-Jj*l v nemškem veleposlaništvu v Tokiu, v filmu prav tako igra eno temed glavnih vlog. V omenjenem jtelu zatrjuje med drugim, da Richard Sorge med vojno ni vohunil samo za Nemce in Japon-Ce, ampak baje tudi za Sovjetsko *vezo. .„ ^__
Nekaj zanimivosti o novem *
V 34. številki našega lista smo na prvi strani priobčili fotografijo železne konstrukcije, ki bo služila pri gradnji novega železobetonskega mostu čez Kokro v Kranju. Poglejmo si še nekaj podrobnosti o tej gradnji.
Najprej nekaj splošnih podatkov; most bo dolg 10G metrov in 60 cm, medtem ko bo širok 10 me-
električrvi kabel. Najvišja točka mostu od prvega loka, do gladine vode bo 29 metrov. Most bo ločne
silnimi stebri povezovala oba loka v celoto. Dopustna obremenilna teža bo taka kot je to predpisano za mostove na cestah I. reda. Pri gradnji bodo porabili 440 ton cementa, 2200 kub. metrov gramoza, 82 ton železa itd. Po predračunu bodo predvidoma vsa dela
Draigi bralci, zadnjič sem vam obljubil, da boste danes tudi vi prišli na svoj račun. a V ponedeljek sem šel po Prešernovi cesti v Kranju in sem komaj razločil ljudi, tako se je kadilo. Pa ne mislite, da iz dimnikov, prah je bil tako gost. Čistilke in čistilci so tako   vztrajno   sredi popoldneva
vali precej lesa, ki pa po uporabi ne bi bil več dober. — Za cevno konstrukcijo bodo uporabili 70 tisoč 727 kg cevi in jo sestavljajo iz številnih cevi, ki jih podjetje Gradiš uporablja za montažne odre po rvojih gradiliščih širom po Sloveniji. Cevi bodo po uporabi poslali nazaj na gradilišča — od koder so jih pripeljali. Ta način gradnje je neprimerno hitrejši'kot na lesenih odrih, razen tega bodo s tem prihranili preko 2 milijona dinarjev. Računajo, da bo konstrukcija že ta mesec postavljena. Najprej bodo zabetonirali en lok. Ko bo ta že dovolj trden, bodo cevno konstrukcijo s pomočjo hidravličnega pritiska prestavili nekoliko niže in potisnili na drugo stran ter pričeli z betoniranjem drugega nosilnega loka. Zaradi tega vsa konstrukcija sedaj stoji na posebnih napravah in tračnicah.
Ce bo potekala vsa gradnja po predvidenih   načrtih,   bodo  mostf pmm»ti, *h *> tŠ mi $mfk h imt+> preizkusili od 15. do 18. novem- J, ^ trgovinah kar smilili,
bra letos, medtem ko bo izročen ffc0 sem v^eit da se nanje useda prometu za Dan republike, 29. no-<\prah, ko ljudje hodijo iz trgovin v vem   a,       .. K trgovine. Tudi mi na cesti se nismo
i«   v, _ 'nič kaj dobro počutili. Vsaj malo
rOSICnOSt t bi   »pošpricabi*   in  sem prepričan,
m fda bi bulo bolje. Sicer pa pometa-
Crru .prebivalci Konga so nena-f^ cestišč čez dan res ni kdo ve vadno pošteni ljudje, tako da te-1 kako priporočljivo, posebno v taki
Gradnja mosta čez Kokro je mehanizirana
trov In 60 cm. Od tega bo cestišča na mostu 6 metrov, medtem ko bo na vsaki strani po 2 metra hodnika. V sredini pod mostom bo speljan vodovod, na vsaki strani pločnika pa bosta speljana na eni strani telefonski, na drugi pa
konstrukcije in ne bo Imel nobenega vmesnega opornika. Nosila ga bosta 3,10 m široka in meter do poldrug meter visoka loka, ki bosta povsem ločena, oprta na temelje desnega in levega brega. — Zgornja plošča mostu bo s 24 no-
Popolni avtomobil
Belgijski konstruktor Alfons de Jonker je skonstruiral avtomobil,
ki
mu je po vsej pravici vzdel
ime »avtomobil bodočnosti«. Od tradicionalnih vozil se močno Razlikuje. V luksuzni avtomobil Ch rvslerjcvega »imperiala« je *i so plod njegove fantazije. Jon-J'delal 22 revolucionarnih naprav, •terjev avtomobil ima svoj lastni fadar, ki pošilja žarke v emeri v°žnje. Brž ko se približa kakšnemu avtomobilu, začne radar samodejno zavirati hitrost motorja, *ji pa ga celo povsem ugasne, "eka   naprava   je   zgrajena po
principu foto celice ,ki avtomatsko »blenda« žaromete. Avtomobil ima tudi posebno uro, ki sproti kaže, kolikšen je pritisk v gumah. Sedeži so pritrjeni na elektromotorje, ki se obrnejo v smeri vrat, kakor hitro se ta od-pro. Avtomobilski motor je prav tako pokoren kakor policijski pes; treba mu je reči le tri številke in motor začne delovati. Tudi šofi-ranje je poenostavljeno; v nekakšno slušalko jc treba govoriti lc tri čarobne, besede: dasno, levo, naravnost. Avto bo ubogal. Razen tega so vdelani v avtomobilu tudi
400 M svinčnika
VGrafit so resda poznali že prej * pred 400 leti. Toda takrat je 5*ki angleški rudar, zaposlen v ^orondeilskem rudniku, kjer so ^a&li bogate plasti grafita, sled-
ttllllllllllilllllllllll!lllllllllllll!!illlllllllllllllllltlllllllllllll!llllllli
SREDOZEMSKE ZANIMIVO-8TI
Površina Sredozemskega morja meri dva in pol milijona kvadratih kilometrov, letno pa izhlapi T tega morja celih 4.000 kubičnih *Uometrov vode. Ce bi rečna voda fte pritekala v Sredozemsko mor-te» bi zaradi izhlapevanja jijegova JP&dina v enem samem letu padla ** 65 cm.
njega začel rezati v palčke, te pa je utrdil med dve deščici tako, da je z njimi lahko pisal. Mož je torej izdelal prvi svinčnik, ki se je do današnje dobe seveda šc močno spremenil.
aparati, ki onemogočajo, kakršnokoli tatvino, itd. Toda, kdor hoče voziti de Jonkcrjevo vozilo, mora znati nekaj francoščine; brez nje ne zavije avtomobil niti »a gau-che«, niti »a droit«.
NOVA KOVINA ——
Po sovjetskih virih povzemamo, da je znanstvenikom v SZ uspelo izdelati »super kovino«, ki jo odlikujejo prav nenavadne lastnosti. Poročajo, da je nova kovina okoli 4 krat trdnejša od jekla. Kovinska palica, narejena iz tega novega materiala, lahko bojda pri debelini 2,5 cm nosi težo nič manj kot 1000 ton.
NAJVEČJA ELEKTRARNA
Kanadski tehniki, ki se ukvarjajo z gradnjo elektrarn, so pripravili načrte za gradnjo doslej največje hidroelektrarne na svetu. Zgraditi jo menijo na področju Britanske Kolumbije. Zmogljivost   elektrarne   bo   nad tri
milijone kilovatov.
Ionske rakete
Strokovnjaki za astronavtiko menijo, da bodo daljši poleti v vesolje možni šele tedaj,ko bodo tehniki izumili in izpopolnili nove pogonske sisteme. Med temi pa omenjajo tudi ionski pogon, s pomočjo   katerega   bodo vesoljske
ladje kdaj v bodočnosti lahko zapustile celo naš planetni sistem. Nemški raketar dr. Ernest Stuh-linger meni, da bodo prvi eksperimentalni prototipi ionskih raket startali čez dve ali tri leta.
na mostu veljala 90 milijonov dinarjev.
Sedaj še nekaj, podatkov o gradnji: Glavni projektant mostu je Ljubljančan ing. Miloš Miklič iz Projekta za nizke gradnje, medtem ko je projekt cevnega odra izdelal ing. Farčnik iz projektivnega oddelka podjetja Gradiš iz Ljubljane, ki bo most tudi zgradilo. Investitor je Občinski ljudski odbor Kranj, ki ga pri izvajanju zastopa ing. Srečko Pust.
Ko smo se pozanimali, zakaj so se odločili za nov način montažnega odra, ki je hkrati prvi te vrste v Jugoslaviji, smo dobili odgovor, da je cevna montažna konstrukcija mnogo bolj ekonomična kot lesena. Če bi hoteli napraviti leseni montažni oder, bi potrebo-
ga mi Evropejci čestokrat niti ra zumeti ne moremo. Mnogo dni je minilo v Kongu, ko nihče ni vedel, kdo je na oblasti, vendar lahko na prste naštejemo izrepane trgovine ali hiše. Ljudje so stradali in spali na kamnitih stopnicah, čeprav je čestokrat le 10 m
gneči kot je vedno v Kranju. a Ne vem koga bi skritiziral, ali športnike ali Stanovanjsko skupnost Vodovodni stolp. Lani so v tem delu Kranja zgradili tudi rokometno igrišče in postavili nanj nove gole. Večkrat sem šel tod mimo, toda na žalost nisem nikoli
J^t^m* m ni I «W *port. Škoda, ker tako pri-e v Leopoldvillu v Stan-i      ^ in>6    K    .   T ^
ali v kateremkoli drugemv$e, vf   .  . SQ    >d „edJ^,m
od njih stala zapuščena vila bel-i -u___        u- l-
gijskega bogataša im-d!1 J"****'.: ¥. hl *
Tatvine
levvillu ai. u„; VSe! Veste kaj so pred
. naredili   nekateri   zlobneži, čisto kost.  Zao strogo jih  kaznujejo, i     ff     /e SQ pohmil! mreie
razen tega pa jih v globoko zako-i   u £ ~  vcm kaj f mp J
renmjemh   plemenskih   moralnih )da bo taIe zhodl ■ u ^ • 1 ,
navadah štejejo za največjo sra-i„e/
mota
Elektronski gigant
Univac Larc je elektronski ra čunski stroj, ki ima BO.000 tranzi storjev in 600 elektronk. Na se kundo lahko opravi 250.000 deljenj
a Žlebovi na hišah krmjskiJi ulic so kakor se spomnim, že dlje časa problem zase. Kadar je deževno vreme teče od njih kot za stavo in nesrečnež je tisti, ki ga zajame curek vode. Še posebej bi na to
in 125.000 odštevanj. Magnetni \opozoril lastnika stano-iumjske />/> spomin omenjene naprave pa si\na^ lokalom konfekcijske trgovine lahko zapomni 97.000 besed, ali pa \ »Varteks*. Komaj sem utekcl, ravno toliko enajstštevilčnih šte-V'^/«^ dežniku, da n:sem bil moker vil. \do kože. Toda to ni osamljen pri'
Elektronski računski stroj Uni-V^r, še bi lahko katerega naštel. vac Larc so zgradili  za potrebe?   Lepo Vas pozdravlja Vaš atomskega inštituta Kalifornijske? BODIČAR
Dvoje gledaliških predstav
Na Primskovem se člani DPD Svoboda pripravljajo na uprizoritev Nestor j eve^a »Utopljenca«. Delo režira Jože Kovaeič iz Kranja. Premiera bo v začetku aprila.
Tudi igralci na Kokriei v režiji domačinke Tepinove študirajo dramsko delo Normana Krasno, »Draga Ruth«. Občinstvu se bodo predstavili konec tega meseca.
Spet nova predavanja
Občinski svet Svobod Bled pripravlja skupaj z Delavsko univerzo vrsto zanimivih predavanj splošnega in kulturnega značaja. Predavanja so namenjena za vse prebivalce Bleda in okoliških krajev. 2e ta teden se bodo zvrstila po nekaterih krajih občine, in sicer o temi Egipt nekdaj in danes s staro egipčansko umetnostjo in sodobni razvoj. Zanimivo zlasti za
mlajše obiskovalce pa bo predavanje o jazz glasbi. Obe predavanji bosta komentirani z diapozitivi ter originalnimi magnetofonskimi posnetki. V prihodnje bodo na vrsti še predavanje o slikarjih Groharju in Van Goghu.
Literarno glasbeni večer
Kulturno umetniški večer pod naslovom »Literarno glasbeni sprehod po drugi polovici 19. stoletja«, bo na Jesenicah priredilo DPD Svoboda »Tone Cufar«, in sicer v četrtek, 29. marca, v dvorani Delavskega doma. Za ta večer je zanimanje ne le na Jesenicah, ampak tudi drugod, saj si ga nameravajo ogledati tudi kulturni delavci iz Ljubljane, Kranja in Škofje Loka Na večeru, ki ga je pripravil prof. Jože Sifrer, bodo sodelovali člani Cufarjevega gledališča, orkester in solisti jeseniške  glasbene  šole  ter komorni
zbor jeseniške Svobode. S tokratnim večerom, ki ga prireja Komisija za kulturno umetniško dejavnost, bodo verjetno s tovrstnimi klubskimi prireditvami za letošnjo sezono zaključili.
Tečaj umetniške besede
Občinski svet Svobod v Kranju je organiziral tečaj umetniške besede, ki ga vodi član SNG iz Ljubljane Janez Rohaček. Slušatelji hkrati pripravljajo tudi program za čas prireditev v počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov.
V kratkem premiera
V Dijaškem domu v Kranju se člani dramske skupine, v režiji Laeija Cigoja, pripravljajo na uprizoritev sodobne igre M. Ste-fanca »Včeraj popoldne«. Premiera bo verjetno v začetku aprila.
BHjr
ostala pa sta bila kolikortoliko pri močeh. Razen običajnega pretepanja ni Legendre pretrpel nič hudega. Dujariera so obesili za pete v sobi s filmskim platnom in ga v redkih presledkih pretepali. Kljub temu je vztrajno trdil, da je nedolžen.
Ml
18
^ez eno uro so ga odvlekli v prostor, kjer Je bilo ^sko platno. To pot je bilo zasliševanje kratko: 'e nam odkrijete svojo organizacijo, vas takoj izustimo In lahko svobodno odidete, kamor hočete.« Michel je samo zmignil z rameni. Odpeljali so ga a*aJ. Naslednjega dne je poskusil zbežati. Hotel je e«ti skozi okno na stranišču, okno pa je bilo tako T^Jhno, da je obtičal. Prijeli so ga in strahovito »fetepii.
* Dan nato ga je zasliševal nov človek. Kazalo je, D te višji gestapovski uradnik, ki se je ravno pri-koii ' iz Ber,ina- BH ie vljuden in nI poskusil kar-zvedeti od Michela s siljenjem aH grožnjami. ^ te bilo zasliševanje končano, Je dejal Michel: w 0,nnevam, da mi gre za glavo.« »Zal, res, Mon-
♦ XLIX KT »NEUENGAMME«
Starejši častnik je prekinil njihov pogovor. Prišel je z nekaj vojaki, da bi prevzel kaznjence. V tem, ko je zapisoval njihova imena v seznam, je dejal Michel: »Nobene pravice nimate zapirati te tri može.« Po krivici so jih prijeli in so povsem nedolžni!«
»Potem se jim nI treba ničesar bati,« je dejal Nemec vljudno v dobri francoščini. »Tiste, ki niso storili ni£ hudega, bomo izpustili.«
In res sta bila Legčndre in Dujarier čez tri mesece izpuščena, ker jima niso mogli dokazati krivde. Mailly, pri katerem pa so našli obtožujoče dokumente, pa je moral v koncentracijsko taborišče v Maut-hausen. kjer jc nekaj mesecev nato zaradi hudega mučenja umrl.
Michel sam pa je po dolgem potovanju dospel v strahotno koncentracijsko taborišče Neuen?amme pri Hamburgu (kjer jc bila i -di znana Ana Frank s sestro, op. prev.).
Bil je eden tistih 20.000 prebivalcev taborišča, ki m,:   .    • so jih bili pred razsulom Nemčije esesovci vkrcali
kas*r!er sta se» vklenjena skupaj, pojavila malo na ia^je jn zapeljali daleč ven na morje. Kljub vsemu pa je le ušel strašni usodi teh tisočev, ki so bodisi potonili ali se zadušili v ladijskih skladiščih, kamor so jih tako natrpali, da se dobesedno niso mogli ganiti. Ko so ladje zažgali, jih jc nešteto tudi
|jceur>« je odvrnil Nemec z glasom, v katerem Jc bilo
°r° Čutiti obžalovanje. tt()'*tega večera so ga z njegovimi tremi tovariši ftJJeUaII v glavni stan Gestapo v Rue des Laussalcs, tud» !li so ga' da je glavni agent, ga kot takega •e \ re8dstrirali in odvlekli v ječo v Frcsncs. Vozil h,.te v istem avtomobilu z Lcgcr.drom. Ma!lly ln
Wtnv eđtem' ko so cakali na formalnosti, so v hitrici %ftoi temenjall nekaj besed. Mailly Je bil še preveč ten, da bi mogel povedati, kaj je pretrpel, oba
zgorelo. Michel pa se je v zadnjem trenutku pomešal v splošni zmedi in vrvežu med Skandinavce. Pri Magdaleni je z ostalimi zaporniki, ki so se rešili, dosegel švedsko obalo, kjer jih Je sprejel švedski Rdeči križ. Razdelili so med nje takoj dopisnice, da bi lahko svojcem sporočili svojo rešitev. Michel je dopisnico po dolžnosti sicer vestno izpolnil, ker pa ni imel mnogo upanja v oficlelne kanale, si je oskrbel še eno dopisnico ln Jo odpenjal svoji ženi na prav nenavaden način. Vrgel jo Je skozi okno barake, kamor so jih zaradi kužnih bolezni namestili in poprosil z gestami mimoidočega, naj jo vrže v nabiralnik. Ta previdnost je bila povsem upravičena. Neoficielno karto je prejela žena že čez pet dni, oficiclna pa je potrebovala, da je dospela do nje, še celih 10 dni več.
Vendar pa nobena teh dopisnic nI obvestila žene prva o rešitvi njenega moža. Ze dan po njegovem pristanku na Švedskem jo je obiskal visok angleški uradnik, ki jo je obvestil, da je Michel na varnem in da bo kmalu v Parizu. Obiskovalec ji je sporočal, da v imenu svoje vlade izraža največjo radost In iskreno zahvalo vlade in vseh Londončanov njenemu možu ter izrazil željo, da bi mu smel Izročiti red za inozemce, to je D. S. O. (Distingulshed Service Order). Nato je vprašal na kak način bi se angleška vlada še mogla oddolžiti za velike zasluge kapvtenu Michelu Hollardu.
Hollardova žena se jc prisrčno zahvalila obiskovalcu za vso skrb in ponuub^ vlade, izjavila pa je, da niti ona sama niti v imenu svojega moža nc more sprejeti nobene materialne nagrade.
Čeprav je Michel Hollard prestal strahote Neucn-gamme bolje kot drugi, je vendar trajalo več kot šest tednov, preden je lahko krenil na pot.
Dne 18. junija 1915 je pristalo na Švedskem posebno letalo R. A. F. z nalogo, da ga prek Londona odpelje v Francijo, kjer so mu pripravili slovesen sprejem.
"  J L
»VI« IZ PTIČJE PERSPEKTIVE
Zal, pa je letalo prišlo prekasno. Michel se Je nekaj ur prej vkrcal v švedsko letalo, ki je odpeljalo prve interniranec domov. Repatriiral jih J-s švedski Rdeči križ. Prednost, da sme biti med prvimi desetimi, so soglasno priznali Michelu vsi Francozi v taborišču.
Po vojaških predpisih je letelo letalo DC-4 ob danski obali, holandski, belgijski in francoski nad morjem. Vso vožnjo, ki jc trajala pet ur, Je prebil Michel ob oknu, da ne bi zamudil niti trenutka.
Pri Dioppu Je stroj preletel obalo, se okrenll proti jUgu in letel v smer glavne ceste v Roucn. Auffay jc ostal na Lvl in približali so se bazi »VI« pri Bonnetot le Faubourg. Michel Jc napeto motril razbitine pod seboj - ostanke nekdanje grozeče baze, ki je bila bombardirana pred 18 meseci. Ko je motril ostanke - še vedno je režala tam ogromna gmota cementnih skal ln upognjenega rjavečega žeiezja -mu je lahen osmeh zmagoslavja šinil prek obraza In oči so se mu zasvetile kot nekdaj, ko je prehajal prek meje v Švico. In v tistih hipih se je zasanjal nazaj v dobo borb in trpljenja, spomnil se Je sobor-cev, ki so junaško padli za domovino, za svobodo ...
Ccz pol ure pa so ga objele ljubeče roke žene in otrok.
KONEC
STRAN
GLAS
sreda, dne 29. marca
19«!
SiTtOmt A K L A DOVi
TELESNA KULTURA
(49. Tako smo delali dan za dnem. Vsak večer smo spravili na ladjo celo premoženje in še nas je čakalo nič koliko bogastva v votlini. Ves ta čas nismo prav nič slišali o onih treh upornikih, ki so še
150. Posvetovali smo se, kaj naj storimo z njimi. Sklenili smo, da jih pustimo na otoku in Ben Gunn jc bil tega strašansko vesel. Pustili smo jim lepo zalogo smodnika, krogel, živeža, vrvi in celo tobaka.
»stali živi. Tako je prišel večer četrtega dne, ko sva Zaklad smo že znesli na ladjo In lepega jutra smo
se z zdravnikom sprehajala vrh griča. Zdajci nama |e prinesel veter iz goste teme nekakšno petje, ki |e bilo bolj podobno vreščanju. Kazalo je, da so pijani. Tako Smo torej spet nekaj zvedeli o onih treh roparjih. Drugič smo spet slišali strel iz puške. Gotovo so bili na lovn
dvignili sidro in odrinili iz zaliva. Oni trije so nas morali dobro opazovati, kajti ko smo pluli mimo rtiča, smo tam videli vse tri, kako so klečali in milo proseč dvigali roke proti nam. Zdravnik jim je še zakllcal, kaj smo jim pustili v votlini in že smo pluli na odprto morje
Ob zaključku letošnje skakalne sezone
teklo nedeljo v Planici
( V ponedeljkovi številki našega lista smo sicer na kratko že poročali o članskem prvenstvu slovenskih smučarskih skakalcev v Planici, vendar smo morali zaradi pozno prispelega poročila izpustiti precej teksta, — Kot smo že tedaj obljubili, objavljamo podrobno poročilo s tekmova vanja danes.
ZA PRESTIŽ GRE
Za letošnje republiško prvenstvo članov v smučarskih skokih, ki je bilo prej že dvakrat odloženo, je veljalo precejšnje zanimanje, zlasti še, k^r so bili med 26 prijavljenimi tekmovalci vsi najboljši Jugoslovani, ki so prej uspešno merili svoje sposobnosti v močnih mednarodnih konkuren-cah. Slednjič jih je nastopilo 22, kar je za republiško prvenstvo zadovoljiva številka. Tekmovali so po sistemu, ki je sicer v navadi pri tekmovanju za klasično kombinacijo — izvedli so tri skoke, od katerih pa sta se dva najboljša štela za »prvenstvena*«. — Vodja nedeljskega tekmovanja — dr. Tone Dečman in trener jugoslovanskih skakalcev Lojze Gor-janc iz Kranja sta pred pričetkom določila, da bodo prvi dve seriji skokov izvedli z najnižjega naleta, medtem ko bodo tretjič skakali s srednjega. Tako je tudi bi-
i
nnšRAZGOVOR
Sneg, ki nas je pred kratkim presenetil sredi lepih senčnih dni, je skopnel. Spet so nastopili suhi dnevi, travniki so polni živobarvnih spomladanskih rož, krošnje breskev in marelic so že v cvetju. Vse se spreminja... In ker nas je zanimalo, kaj se bo spremenilo in kako bodo tudi v samem mestu poskrbeli za lepši izgled, smo povprašali tov. Franca Ramovša, cestnega nadzornika pri Komunalnem servisu v Kranju, naj nam o tem kaj pove.
»Lepo urejeni cvetlični in drevesni nasadi so v ponos vsakemu kraju. Kje in kdaj boste pričeli s temi deli v na-šem mestu?*..
»Morda je prišlo pri teh delih do majhne zakasnitve, za kar pa je več objektivnih vzrokov. Prvi je ta, da delamo mnogo po naročilu, kar nam vzame mnogo časa, razen tega do pred kratkim nismo imeli delavcev. Težave pa imamo tudi pri nabavi cvetja, ki je zelo drago. Vendar so sedaj dela že v polnem teku, tako da upamo, da bo v kratkem urejena okolica pred gimnazijo, pred gostilno »Pri lovcu« in okolica Zdravstvenega doma. Na nekaterih mestih bodo posadili tudi iglavce v glavnem pa povsod cvetlične gredice. Zal, da pešci mnogokrat vse premalo pazijo nanje In nemalokrat se zgodi,   da kar preko
njih prečkajo cesto.«
»Ko ste že omenili prečkanje ceste, ali mi lahko poveste, zakaj ne popravite cestnih prehodov, Id so že povsem nevidni?«
»Čakamo samo ugodnih vremenskih prilik,« nam je dejal tovariš Ramovš. — »Zemlja in asfalt sta namreč še vedno vlažna, ozračje pa je toplo, kar pa je za barvo, s katero napravimo prehode izredno slabo in se ob dotiku koles motornih vozil povsem razmaze m zbriše. Toda upamo, da bomo ob lepem vremenu tudi to lahko v kratkem rešili.«
Povedal nam je še, da so se pred kratkim menili o odstranitvi nekaterih dreves pred Pre-
mesta
šernovim gledališčem, to pa zaradi velikoga prometa, in lepšega izgleda, ker sedaj drevje preveč zastira pogled na Gledališče in Prešernov spomenik.
»Gotovo veste, da ljudje že nestrpno pričakujejo postavitev klopic. Mislim, da bi bile te res že lahko postavljene, ali ne?«
»Vse klopice je bilo treba prebarvati In smo tako novo pre-pieskane hoteli namestiti že minulo soboto, vendar nam zaradi nenadno zapadlega snega, to ni bilo mogoče. To bomo sedaj uredili v tem tednu, razen v parku pred Delavskim domom, kjer bodo pričeli z gradnjo spomenika revolucije.«
M. F.
Zapis po skupščini ŠD Triglav
Centralni stadion 1962. leta?
Preteklo soboto so se v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Kranju zbrali ljubitelji športa na V. redni skupščini osrednjega športnega društva Triglav iz Kranja.
V zadnjih letih je ta najmočnejši športni kolektiv v našem okraju zabeležil mnogo uspehov. Toda kljub velikemu porastu članstva in novoustanovljenega odbojkarskega kluba, v društvu še niso dosegli zaželene množičnosti. Tudi doseženi rezultati vključevanja mladine v društvo, Še niso zadostni. Mnogo uspehov je športno društo Triglav zabeležilo tudi z raznimi predstavniškimi družbenimi organi. Ne moremo pa to trditi za širok krog naših državljanov, ki očitno ne kažejo posebne volje za razumevanje potreb telesno vzgoje in športa. Poudariti je treba, da vsi uspehi na tem področju v Kranju močno zaostajajo za možnostmi in potrebami, ki jih sploh imamo. Glavni vzrok je v tem, da obravnavanje športa in telesne kulture prepočasi sledi vsemu družbenemu razvoju.
Slab odnos do tekmovanja
Kranj, 26. marca — Danes Je bilo odigrano prvo kolo gorenjske podzvezne rokometne lige. Ze takoj v začetku se je pokazala ne-resnost, kar meče slabo luč na to tekmovanje. Tako na primer ekipa TSS sploh ni priSla na igrišče. Grajati je treba tudi vodstvo RK Save, ki ni omogočil pionirskega srečanja Sava : Tržič, čeprav so Tržičani prišli na igrišče. — Tudi članska tekma Sava : Tržič se je začela z zamudo.
Rezultati:
Sava : Tržič 12:22
Obe moštvi sta pokazali izredno slabo igro. Kljub temu pa se je Sava uspešno upirala boljšim, toda nekompletnim Tržičanom.
Borac : Iskra 17:16
Sele v finišu je Borac premagal borbeno, toda fizično slabšo Iskro. Slednja je vodila vso tekmo in je le zaradi pomanjkanja koordinacije nastalo presenečenje.
V letu 1959 so končno pričeli z gradbenimi deli pri zimskem bazenu in uredili vse potrebno za gradnjo centralnega stadiona v Kranju. Gradbena dela pri zimskem bazenu so danes v glavnem končana, delno so opravljena tudi le električarska, ključavničarska in mizarska dela. Po oceni znaša vrednost že opravljene gradnje okoli 37 milijonov dinarjev. Z deli na stadionu so pričeli lani, 6. maja. Na delovišču so delale štiri mladinske delovne brigade iz Celja, Maribora in Kranja. Opravljena so bila dela pri izgradnji kanalizacije, potem vodovoda,, zemeljskih tribun in končno planiranje nogometnega igrišča. Brigadirji so opravili 27.000 efektivnih ur. Ce bodo vsa dela kot so predvidena v letu 1961 in 1962 v redu potekala, upamo, da bo otvoritev stadiona 1. avgusta 1962. leta, medtem ko bodo vsa igrišča končana že letos.
Športno društvo šteje danes 1750 članov, ki so organizirani v 11 klubih, in sicer moških 1070 in 680 žensk. Klubi so imeli v času od zadnje skupščine, 27. marca 1959. leta; pa do danes 756 raznih tekmovanj, in sicer v Kranju 265, v ostalih, krajih Slovenije 381, v, ostalih republikah 85 in v tujini 25, ali za 293 več tekmovanj kot v leOn 1957-1958. Državnih prvakov ima športno društvo Triglav 23, republiških pa 49. V zadnjih dveh letih je v državni reprezentanci nastopilo 28 moških in 8 deklet.
Razprava na skupščini je bila osredotočena na nekaj zelo perečih problemov športa, in telesne vzgoje v Kranju. Zlasti so številni govorniki poudarili občutno, pomanjkanje zaprtih športnih prostorov. Nekaj telovadnic, ki so že v Kranju, je tako obremenjenih v zimskem času. da je še precej športnikov, ki sploh ne pridejo na vrsto za zimsko vadbo. Razumljivo je. da potem na tekmovanjih no dosegajo zaželenih uspehov.
Paziti bo treba tudi na zdravniške preglede športnikov, da se ne bodo več dogajali primeri, da
ekipe dobil pri športni ambulanti potrdilo, da je vse opravljeno. To pa vsekakor ni cilj športnih zdravniških pregledov. Pri tem bo potrebna pri športnikih večja mera resnosti.
Izrazili so tudi željo, da bi se sodelovanje med družbenimi in športnimi organizacijami še povečalo, prav tako pa tudi. da bi vsi državljani v kranjski komuni bolj sodelovali s športnimi društvi. M. Z.
Za boljšo povezavo
Tržič — Pretekli teden je bila v TržiČU ustanovna skupščina občinskega strelskega odbora Tržič, ki so ji prisostvovali delegati SD iz Tržiča, Križev, Jelendola in tovarne Peko, nadalje zastopniki nekaterih športnih in družbenih organizacij v Tržiču ter sekretar OSO, Anton Prestor. Sprejeli so program dela. ki ga bo vodil novoustanovljeni športni organ. Ta bo koordiniral tudi dela med vsemi štirimi strelskimi družinami v tržiški občini. Za lažje opravljanje nalog so sklonili ustanoviti tehnično, propagandno, finančno, materialno in kadrovsko komisijo.
-an
lo; tekmovanje se je pričelo, ko je Janez Polda z odskočne mize dal prvi znak za start.
prva serija skokov
Drug za drugim so tekmovalci padali v snežno brezno. Skakalci so dosegali povprečne dolžine — kar je razumljivo, saj sneg ni bil najbolj hiter, nalet pa najkrajši. Tudi brez padcev ni šlo. »Otvo-ril« jih je A. Oman, član Enotnosti. Nato se je Poljanšku z Ja-vornika pri doskoku odpela smučka. Napeto vzdušje gledalcev je naraslo pred skokom svetovnega rekorderja Jožeta Slibarja, ki je bil v zraku nekoliko nemiren, pristal pa je pol metra dlje od 70-metrske znamke. Za njim je skakal zmagovalec letošnjega mladinskega Kongsberga, Jeseničan Ludvik Zaje, ki je tokrat prvič nastopil v vrsti članov. Za cel meter je bil »daljši« od Slibarja in tudi njegov slog so sodniki dobro ocenili. Ploskanje se še ni poleglo, ko je napovedovalec »oznanil« velikega favorita Jem-ca. Božo se je s svojo edinstveno držo Hitro bližal »prepadu«, kjer je treba zbrati vse misli in moči. Jemčeva drža po zaletišču je res nekaj posebnega. Državni prvak je močno sklonjen naprej, medtem pa drži skrčena kolena narazen, tako da najde prostor za roke med nogami in ne tako kot večina drugih — na kolenih. — Izredno lepo je zakrmaril po zraku in doskočil pri 75 metrih, kar je bil najdaljši skok v prvi seriji. Ostali štirje tekmovalci, čeprav priznani mojstri letenja, so skočili nate v senci »velike trojice«. Četrti mojster — Pečar je imel startno' številko 22. Marjan je prvič zamudil odriv, tako da se je s konicami smuči udaril v prsi. Tudi doskok, poldrugi meter pred »70«, ni bil nič kaj zanesljiv. — Langus je bil za njim nekoliko boljši, mirnejši, vendar meter krajši. Prvi zavrtljaj skokov je zaključil Mojstrančan Mato Krzna-rič z značilno uleknjeno držo.
v drugi seriji odličen »zajček«
V drugem poskusu je mladi Berti Smid, sovaščan Polde, Pečarja in Krznarica — torej iz Mojstrane, ponovil »mojstrovino« iz prve serije. Tako pogumno se je f1 odgnal, da je moral skrčiti noge, ker bi sicer padel na krivine smuči. Kar samo se mu je smejalo, ko je »dognal«, da jo je spet srečno izvozil. Korajža velja! — Tokrat je najdlje skočil Zaje, ki se
JEMC PRVIČ PRVAK SLOVENIJE
Preostane torej še tretja serija, ki naj odloČi o novem prvaku. ** Seveda je tokrat, ko so skakali z naleta više, posebna pozornost veljala favoritom. Ze Slibar je zasenčil prcdskakalce, ko pa je 24 njim skočil Zaje, navdušenje ni ponehalo. Starter Polda je z rnize »izjavil«: »Odlično!«. Toda Jemc je bil spet boljši, tako da sta m«i dve lepa skoka zadostovala za nedeljsko prvo republiško prvenstveno zmago. Tretjič je bil zelo uspešen tudi Zirovec Giacomelli« ki je skočil meter manj kot Jemc, pol manj kot Zaje in prav tolik" kot Pečar - 76,5 metra, toda ie pri doskoku podrsal z rokama P° izteku, kar mu je škodovalo z* boljšo uvrstitev.
S tekmovanjem članov za republiško prvenstvo Slovenije je bil* tudi zaključena letošnja, po uspe" hih najbogatešja skakalna sezona.
J. Zontar
ATLETSKI MITING V KROP* Kropa, 27. marca
Danes so kranjski gimnaziji udeleženci proslave na Dobravi" organizirali atletski miting. Nastopilo je okoli dvajset atletov, tekmovanju pa je prisostvovalo veli*0, število dijakov. Rezultati so bfl zaradi začetka sezone še bolj skromni. Pohvalimo lahko številne in tudi kvalitetne metalce, z* kar se lahko zahvalimo predvsem prof. Ažmanu. Teki so bili slab* zaradi premehke proge.
Važnejši rezultati:
100 m: Jeza 12.7; Pezdič II 200 m: Jeza 26.6; 1000 m: Korbaf 3.11.5; višina: Svab, Pezdič II & Nadižar 155; krogla: Pezdič I 13.03; Praprotnik 12.20; disk: PezdiČ » 28.45; prof. Ažman 35..30; kopj** Zepič 46.73; Rozman 37.52; Pernfi 37.04; kladivo: prof. Ažman 39.40! disk ženske: Črnivec 21.16.
11 novih sodnikov
Pretekli četrtek in petek *> bili v Stražišcu pri Kranju na rokometnem igrišču Iskre izpiti za rokometne sodnike. Prijavilo je 11 kandidatov in so izpit vsi uspešno izdelali. Tako bo delno odstranjen problem s sodnJ*k?^ kadrom na Gorenjskem Ki** ?** BHa doslej le dva, ki sta republiške tekme, nekaj pa jin ^° bilo za podzvezne tekme.
Pred I. kongresom telesne kulture
Podpret! prizadevanja športnikov
Pred nami je I. kongres tele*"1 kulture, ki ima za osnovno nahS?' e odlikoval tudi'z izredno dovr-{^ro««fi probleme telesne kulture j'
nakazati smernice za bodoče dc>°' Sklicujejo ga Partizan Slovenj zveza  za  telesno  vzgojo, Šp<?rtrr
šenim slogom, le doskok mu je malce ponagajal. Tako kot prvič Pečar, je sedaj Jemc zamudil trenutek odriva, da se je »našel« šele v zraku.
Nogometni komentar
Sodniki še vedno nedorasli odgovorni nalogi
Beograjski Partizan si je z nedeljsko zmago nad Rijeko praktično že zagotovil naslov prvaka Jugoslavije, saj od osmih tekem, kolikor jih je še na sporedu do konca, vse težje igra na domačem igrišču, sedaj pa ima 4 točke prednosti pred zasledovalci — Crveno zvezdo, Hajdukom in Dinamom, ki imajo vsi po 18 točk. Velika pozornost je v nedeljo veljala za srečanje »večnih rivalov« Hajduka in Crvene zvezde v Splitu. Po tradiciji so tudi tokrat zmagali domačini, ki so z golom Bega odpravili državne prvake. Zanimivo je, da je Hajduk v 32 srečanjih (toliko jih je bilo v vseh prvenstvih od leta 1946) 23-krat premagal Crveno zvezdo, petkrat igral neodločeno in le štirikrat izgubil, od tega dvakrat doma.
Presenečenje 14. kola v Slovenski conski ligi je bil neodločen rezultat kranjskega Triglava s Soboto — ta se bori za mesto pod vrhom — v Murski Soboti. Kranjčani igrajo iz dneva v dan bolje *er si zavestno popravljajo položaj na lestvici. Z načrtnim delom se marsikaj doseže in prav je tako! Toda ko na eni strani ugotavljamo napredek, na drugi ne moremo mimo ugotovitve/ da haša sodniška organizacija še vedno boluje na (do sedaj neozdravljivi) bolezni — neobjektivnosti. Sodnik Jan/ekovič iz Maribora, ki je v je kar trener ali tehnični vodja nedeljo sodil prvenstveno srečanje
med Soboto in Triglavom, je to prav lepo pokazal, tako da je vzbudil sumnicenja celo v tistih, ki sodniškega problema dotlej niso poznali. Takole se je zgodilo. Napadalec Triglava Stane Brezar je privodi] žogo v kazenski prostor Sobočanov in streljal proti vratarju Vrdjuki. Domači branilci so ga pri strelu nepravilno ovirali, toda sodnik je ostal nem. Zoga tedaj ni zadela zaželenega cilja, pač pa se je od vratnice odbila nazaj v polje. Starejši Brezar je to seveda izkoristil in streljal v mrežo, toda prej »obnemeli« sodnik je »reagiral« sedaj. Odpiskal pa ni gola, kot bi bilo iz opisanega pričakovati, ampak jc dosodil prosti strel' za domačine, strelca pa je kaznoval z izključitvijo iz igre! — V zapisniku, namenjenem« Nogometni zvezi Slovenije, jc Jnnže-kovič »odločitev« komentiral nekako takole — Ker jo Brezar pri streljanju na gol padel, se mu jc zdelo potrebno izključiti ga Iz Igre, kajti s tem namernim padcem Je skii?al izsiliti enajstmetrovko v svp,;o korist!
Mar res sodnik, ki vodi prvenstveno nogometno srečanje, ni Sposoben ostati priseben 90 minut? Zakaj postane proti koncu tekme nemiren, živčen in neenoten? Se ZaVeda pomena zmage ali poraza? To šo vprašanja, ki ie tarejo občinstvo in nogometaše.
vzgojo,
zveza Slovenije in Centralni korn^ te Ljudske mladine Slovenije. ly[ men kongresa je, da oceni dosed*' nje stanje, razvoj in Probleme področju telesne kulture v Styv%. ni ji,  da  izoblikuje  pota  za  nlc . vsklajevan'e z dosežki družber.cS in  gospo:!.-:':cga   razvoja  pri nA( ter da p~ 'v:di in sprejme ttStr*** ukrepe, ki bodo zagotovili njen ^' daljnji in hitrejši razvoj.
Medtem ko je imel zvezni k0* \gres leta  1958 v Beogradu PJy^
^ vsem manifestativen značaj, žc,'i Tndi, če bi v prejšnjem pnmeruj^^,^.. f ^ fcjJ, k*
nogometaš namerno padel, to še-ni vzrok za izključitev, 6aj sodniku ni treba dosoditi najstrožje kazni, če vidi, da »faula« ni bilo. — Kaže, da bodo nogometni sodniki še naprej igrali pomembno vlogo na zelenih poljanah
Po drugem kolu spomladanskega dela prvenstva Gorenjske nogometne podzveze je na vrhu stranska Mladost, ki je tudi v nedeljo visoko zmagala. Presenetila pa je enotna enajstorica iz Tržiča, ki je sredi škofje Loke premagala vo-
ture Slovenije,  rešiti na kongrC'. nekatere  probleme, 'ki izviraj0 ** skoraj že stoletne tradicije naše te' lesne kulture in ki v mnogočem * . virajo nadaljnjo rast. Kongres * bo zasedal v Ljubljani v dneh ' in 8. aprila 1961 bo zbral k Keifl vanju   teh  problemov delavce '.^ športnih in telesnovzgojnih zacij, da bodo zavzeli jasna sta šča in sklepe, ki bodo odprli daljnjo in enotno pot tchsni vZ$°u do njenih uspehov. Tudi gorenj, športniki in te!esnovz",ojne or$aT>a, zacije pozdravljajo taka Pr'iz3* \,Q. d.eče domače moštvo. To je bila zaf nja in se hkrati obvezujejo, da >>0. Tržičane prva letošnja prvenstve-* Jo   izpolnjevali   sklepe,   ki v° na tekma. Kaže, da so se tamkaj-\sprejeti na kongresu. , šnji  nogometaši  resno zavzeli za ,   Goren:ske športnike bo na ^ jfl osvojitev prvega mesta v podzve- yjc'H tclcsn? tastop.1^ fg
zi, ki jim daje možnost napredo-H^*'™' kt >th. h°d° lzV°T0lr t.... „        ..\dni na ustanovnih korJerenc*-'> •,.
vanja v republiško ligo. Prav me i - •   / i   ^   . •/ Kr&nr!
J „        '        ... \cmskih   športnih   zvez   v A'":'!
manjše   presenečenje   m   mm^Trite*, v Rtdtvljici, na Jcse**"
Šenčurja nad Planiko (4:2). Sen-J/„ v jjW# Loki.'Razen tega b° čur se je sedaj opomogel z do- J Gorenjske odšlo na l. kongres 1 . brim  igralcem,   ki se je vrnil iz* lesne   kulture   Slovenije tH^'uh JLA in je sam dosegel tri gole. Vf predstavnikov mladine, ki )'^. jM nedeljo  so  Senčurjani  zabeležili9i\zvol:li  občinski  komiteji f-'"'J" prvo zmago sezone. f mladine. M-
^*
nasa Športna prognoza pari za tretje kolo
Triglav : Ljubi lana. Jesenice : Triglav B Mladost : Planika, Tržič : Naklo, Šenčur : Fvešercn in Slavan : Maribor.