TRST, nedelja 8. aprila 1956 Leto XII. . št. 85 (3323) PRIMOflSKI DHEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 iL 37-33» UL’ MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 539 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce,oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod iO, mesečno 210 d viJine v »ri 0> da bosta obe ? prihni* “»stopili skup-?n°gih jf*,.°dnJih volitvah v 7 je centrih in °iilne Popolare sklenila ? ^iancri?lUme v sekate-»ilaS^vmestih z dru- f^T • ldipnp Homnlriki bQ jhpkratične politiki soei-,1dPravila ekonom->IM, ^--airie nrimU-::-__________ !Vt, ‘®Sk“ Ch\Privile^je, za h^Jtve, tj *ko miru in raz-r’ i°be si k? , razbila nato tra]nj 1, bloke sil- iial^tal juk?mi‘e PSI pa se kort0 siriern ln bo razprav-bon®« Po n1Ci3il Predvolilne t5v„ tazp,., bekaterih vesteh Kf i-PlOskm ? tUdi 0 °d-v rakf.Sa kongresa S*S* bo vertlV1' Centralni vna ;rJetno ponovno °astvo poslanca Le- >1 'a fia > a«a Jptris- v kaf°2iv Pi* nita» bo obja-,avnega sveta KPI, Sj 9 vlati„Poudarja, da je em a privtiine veb*ne ohra-f5 i daim ne skupine, “iik^tavo f Pod reakcionar-'Jdkrv|i&da t ne zveze ve-organizacij naj0 °b>last v go-^ J živ'ijpPravnem in po-\ ž Vni . države. «Na ?b‘i m‘"'ah- nadaljuje ''W babie,?raj0 voIivci pre- Sti, 2ato LZveze deloda- K»#. a K p; poziva Jr. J se združijo okrog zahteva obnovo ^iNe P?krai u * >> kraj - % 3>n s pomočjo Bo,fJevnih avtono-i-V.n Prefpu,u s? zahteva bm-v, v in njihove l" Vtinab?nakega in fa-J ItaijPa ln ustanovitev So -°8ram deželnih uprav. j'"! 2 Proti z- \sebuje dalje "lOh «racin-Pekulaciji s te-N SpulovJ° š- proti kra V°bčinna Škodo ljud' bJU zahtevo po NjkV občin”8 škodo kjud- d. ahjn P. zahtevo no električnih tarif t j?8 ie^r„eanske demokra-Sok?8 sVoi2mVUo Pnročilo, Proii^ včerajšnjem Slo ,8 Sicnf- 0 Petični po- zajP-. Vodstvo je dahb° deilnja navodila za A. Ja giav na prihodnjem )Sj,*SV> odbora. o ul?iatl?tvo priprav- •l! V sm Socm?idenjU K°SP°-j,|St >lu ,alne solidarno- kStSta \ri?na 2 atlant-UlS ."'hi aaf.rt bo pregle-»S i Pa-P d svojim od- § J* Mar^ 25- t. m. O So t 6bku razpravljal h* 0a?Ce- I VelePoslanico (ii^SeSt za Va opozicija pa h • tom1,*5 f- astarel, ker je '''S' mednC°Ske Vlade k-mki m,- Iem časom s A J8- in ,1 šel dalje od y i diteli- r bodo tudi V;>10V ZSSR v Lon- StiS iinelf Francije tj' i-. Dom mnogo dalj- HA^n-v zvez> iA zveali Predsedništva X Ssea ‘°- da bo prav ^ NgS*dblka v PaPrizu k *leH.edtiarPririsPeval k pro-y»kl! ha 4ldne pomiritve Oj z?' t. i 2 atlantske-IS omA v Večji meri Vkl»f4alt'Jje80h' splos' V^Ji ^ai f/ bo pari-! vNn?01itiki 3 dalijansKi a. za katere- obrambo Marian Spychalski ter general Vaclav Komar, tudi bivši namestnik ministra za obrambo. Spychak'ki je bil tudi minister za obnovo. Ko se je vrnil v Varšavo, je bil zelo delaven kot član vlade ter eksponent stranke. V avgustu leta 1951 je prišlo 9 poljskih častnikov, med katerimi so bili 4 generali, pred proces zaradi izdajstva. Po obtožnici so bili odgovorni, da so skušali vzpostaviti »titovski režim« na Poljskem s pomočjo Velike Britanije in ZDA. Večina obtožencev je imela visoke vojaške službe v varšavski vladi v času. ko je bil Spychalski pomočnik ministra za obramoo. Vsi štirje generali so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Večina ostalih obtožencev pa je bila obsojena na zaporne kazni od 10 do 15 let. Med procesom so nekateri obtoženci obtoževali Spychalskega izdajalskega delovanja. Predstavnik obtožbe je izjavil, da se je začela preiskava proti Spychal-skemu, ki je bil v tem času aretiran, toda ni nikoli prišel pred proces. O njem se nič ni slišalo do junija preteklega leta. ko se je dramatično pojavil kot priča na nekem drugem političnem procesu v Varšavi. V svojem včerajšnjem govoru. je Ochab izjavil, da ni nobenega dokaza, da bi bil delal Spychalski proti režimu, da pa je bil nedvomno odgovoren za kršitve direktiv stranke in vlade, za odklone v političnem delu v vojski in pa, da je varal vodstvo stranke, katerega član je bil. Spychalski je priznal svojo krivdo glede na te obtožbe, ker pa za ostale obtožbe ni bilo podlage, je bil zopet izpuščen. O generalu Komarju je Ocnab rekel, da je bil izpuščen že leta 1954 in da je bil v preteklem mesecu zopet sprejet v poljsko delavsko stranko. Postopek proti njemu je bil namreč ukinjen, ker se je izkazalo, da so obtožbe o njegovem protidržav-nem delovanju provokatorske. Drugih 38 članov stranke, je deial Ochab, je bilo zopet sprejetih v stranko že leta 1954. Tisti, ki so odgovorni, da so obtoževali Komarja, to so visoki funkcionarji vojaškega obveščevalnega urada, so pa bili odpuščeni in obtoženi. Ochab je tudi dejal, da je bilo več kot 20 obsojenih poljskih častnikov zopet izpuščenih in rehabilitiranih. Bili so zapleteni v proces avgusta 1951, a pozneje se je izkazalo, da je bila obtožba sestavljena na nezakonit način. Dva izmed štirih generalov, ki so bili na procesu obtoženi, Kirchmeier in Mosser, sta bila deležna zmanjšanja kazni ob pomilostitvi in bila sta zopet izpuščena zaradi bolezni. Mosser je bil leta 1951 sojen kot kriv sodelovanja z Nemci med drugo svetovno vojno in izdajstva. Ochab je tudi povedal, da proučujejo pritožbo, ki so jo predložili obtoženci zaradi ravnanja preiskovalnih oblasti, ki so se ukvarjale z njihovim primerom. Kongres ANPI se bo danes zaključil MILN, 7. -— Danes se je nadaljeval kongres ANPI. Govorili so številni delegati, med katerimi tudi Ferruccio Parri. Parri je poudaril, da je sedanji politični položaj velike važnosti za vse Italijane, še posebno pa za bivše člane odporniškega gibanja. Govornik KOPENHAGEN, 7. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Gromiko je nocoj v Kopenhagnu govoril članom združenja danskih študentov in predlagal ustanovitev posebne evropske organizacije, da se s tem začne sodelovanje evropskih držav na področju miroljubne uporabe a-tomske sile. proti Mariji Svermovi PRAGA, 7. — Čeprav je včeraj v Moskvi predsednik češkoslovaške poslanske zbornice Fierlinger izjavil, da ne bo kake revizije procesa proti Slanskemu, pa oblasti v Pragi vztrajno molčijo o tem procesu. Danes dopoldne so v zunanjem ministrstvu izjavili. da ne morejo niti komentirati in niti potrditi Fierlingerjeve izjave, katere avtentični tekst še ni prišel v Prago. Pač pa je dal izjavo o tej stvari češkoslovaški poslanik na Dunaju Otakar Vašek. Dejal je, da Slanski in ostalih 11 obtožencev, ki so bili skupaj z njim leta 1952 usmrčeni, ne bodo rehabilitirani, ker je večina obtožb proti njim utemeljenih. Možno pa je, da se ponovno prouči primer Marije Sver-move, ki je bila leta 1954 obsojena na dosmrtno ječo. pozneje pa pomiloščena na 15 let ječe. LONDON, 7. — Po današnji seji, ki jo je imelo predsedstvo Socialistične internacionale, so objavili izjavo, s katero zavračajo možnost zbližanja med socialisti in komunisti. PLODNO DELO KOMISIJ Medparlamentarne unije Sprejet kompromisni predlog resolucije o razorožitvi - Odložitev sprejema Kitajske Pravica vseh narodov do samouprave DUBROVNIK. 7. — Svet in-terparlamentarne unije je danes popoldne na svoji seji, ki je trajala 3 ure in pol, sklenil odložiti sprejem Kitajske v organizacijo. Za odložitev je glasovalo 32 elanov sveta, proti odložitvi 23, medtem ko se je 5 članov vzdržalo glasovanja. Komisija za zmanjšanje oborožitve je na dopoldanski seji sprejela kompromisni predlog resolucije, ki je sinteza sovjetske in britanske resolucije. Resolucija poziva vlade, zlasti tiste, ki so zastopane v pododboru za razorožitev, naj nadaljujejo napore za sporazum, ki naj bi vseboval: 1. Takojšnje ukrepe za ustvarjanje ozračja zaupanja, kot so ukrepi, ki sta jih predložila Eisenhower in Bul-ganin in drugi, da bo lahko sprejet načrt o razorožitvi, ki Hammarskjoeld začel razgovore o ukrepih za pomirjen je v Palestini bi vseboval odgovarjajoče nadzorstvo. 2. Zmanjšanje oboroženih sil in klasične oborožitve vseh držav, kot prvo etapo na poti splošne razorožitve. 3. Poznejšo prepoved proizvodnje in uporabe vseh orožij za množično uničevanje, s tem, da se. ko bo to mogoče, doseže sporazum za prenehanje poskusov z nuklearnimi eksplozijami. 4. Učinkovit mednarodni sistem inšpekcije in nadzorstva, ki bi jamčil, da bi države spoštovale sprejete obveznosti. Komisija je nadalje sklenila sklicati ponoven sestanek v Ženevi, če se bo za Jalovi poskusi šovinističnega rovarjenja Včeraj smo poročali, da so rocju izboljšanja odnosov med svetovalci štiristranske koali- Italijo in Jugoslavijo. Kot Tr- cije in svetovalec dr. Teiner (PSI) glasovali za predlog občinskega odbora o 240 novih imenih ulic in trgov. Vprašanje mestne toponomastike ne bi zbudilo nobene pozornosti med prebivalstvom, če ne bi šlo pri tem za neko določeno, premišljeno, izzivalno dejanje nepoboljšljivih šovim- žačani pa bi morali prav v tržaški občini, ki jo upravljajo, vreči prvo seme mirnega sožitja in bratstva med italijanskimi in slovenskimi občani. ln prav seznam 240 novih imen utic in trgov jim je nudil zelo ugodno priliko v tem pogledu. Napravili pa so prav obratno. Začeli so ponovno sličnih nestrpnežev. To je po- pogrevati narodnostno mrznjo. trdil osebno župan Bartoli, ko j Ta pojav danes ni osamljen, je predložil občinskemu sve- j Nedavno so ti šovinistični tu zadevni sklep z izjavo, da krogi izsilili novo disknmi-je bila njihova osnovna misel | nacijo s spremembo pokrajin-pri izbiri imen za nove ulice! skega volilnega zakona. in trge uohraniti čisti italijanski značaj tržaške občine)). V tej izjavi je ves program diskriminacijske politike občin- Isti krogi nenehno pritiskajo v svojem tisku na oblasti, da se s prirejanjem sodnih procesov proti antifašistom skega odbora proti tržaškim: kršijo ustavna načela in do-Slovencem, proti pomirjenju | ločbe londonskega memoran- . > l u i f t, IV * ZJC11V. V 1, V— V— Oc DU T, Tl - , to zglasilo najmanj 15 parla-1 in mirnemu sožitju med Slo- j duma. Zaradi posledic tega Včeraj »e je r Ižondonu raztovarjal s Selwynoni Llo^dom, danes pa l»o v Rimu začel razgovore s svojimi sodelavci — laserjev poziv Hiehruju in U Nujii, naj se skliče konferenca azijskih držav za rešitev spora? KAIRO, 7. — Iz Novega Delhija prihaja vest, da je egiptovski ministrski predsednik Naser poslal Nehruju in burmanskemu ministrskemu predsedniku U Nuju pismo, s katerim ju prosi, naj skličeta konferenco azijskih držav, na kateri naj bi skušali rešiti spor med Izraelom in arabskimi državami. Zatrjujejo, da to ne pomeni, da bi morali sklicati konferenco vseh držav, ki so se udeležile banduuške konference, pač pa samo ožjo konferenco. Indijski predstavnik pa je izjavil, da mu ni nič znanega o omenjenem Naserjevem pismu. Kairski radio je danes javil, da je «izraelsko topništvo ponovno obstreljevalo egiptovske postojanke na področju Gaze danes popoldne«. Radio je pripomnil, da se je streljanje začelo ob 13 in se končalo ob 13.45 po krajevnem času. V zadnjih 24 urah je večkrat prišlo do streljanja na obeh straneh demarkacijske črte. Izraelci trdijo, da so prvi streljali Egipčani, ti pa trdijo nasprotno. Slo pa je le za manjše praske brez žrtev. Zato namerava general Burns odpotovati jutri v Rim, kjer se bo sestal z glavnim tajnikom Hammarskjoeldom, ki je danes prispel v italijansko prestolnico. Na letališču so Hammarskjoelda sprejeli pomočnik -lavnega ravnateljstva v zunanjem ministrstvu Stra-neo in drugi funkcionarji zunanjega ministrstva ter predstavniki FAO, prva tajnica izraelskega poslaništva v Rimu Irene Broza in funkcionarji švedskega poslaništva v Rimu. Hammarskjoeld ni podal nobene izjave in namerava imeti prvi sestanek s svojimi sodelavci jutri. Na poti v Rim se je Hammarskjoeld ustavil v Londonu, kjer ga je na letališču sprejel britanski zunanji mi- zahteve za pomoč za zavrnitev izraelskega napada«. Jeruzalemski radio je nocoj javil, da je izraelska vlada vložila protest proti Egiptu pri mešani komisiji za premirje zaradi ponovnih kršitev sporazuma o prenehanju sovražnosti. Radio je dodal, da so Egipčani od 7. ure danes zjutraj štirikrat začeli streljati na izraelsko kolonijo na sektorju Kissufim. Predstavnik egiptovske vojske pa je izjavil, da je popol- nister Selwyn Lloyd, s kate- dne neka izraelska patrulja, ki rim se je razgovarjal v posebni sobi na letališču. Pred odhodom je izjavil, da je namen njegovega poslanstva iskati, kaj je mogoče napraviti za zmanjšanje napetosti z izvajanjem priporočil generala Burnsa, da se doseže takojšnje prenehanje sovražnosti in vzpostavi red ob demarkacijski črti. Povedal je, da se bo razgovarjal s predstavniki štirih držav, ki mejijo z Izraelom in s Palestino, začenši v Beirutu. Ni še točno določen vrstni red njegovih obiskov. Novinarjem, ki so ga vpraševali, kako si tolmači zadnje incidente na področju Gaze, je Hammarskjoeld izjavil, da ni mnenja, da bi bilo zanje treba iskati globlje politične vzroke. Iraški ministrski predsednik Nuri El Said je danes izjavil, da je Irak «pripravljen odgovoriti na vse egiptovske V Madridu podpisana izjava n neodi/isnosti španskega Maroka Sporazum ima enake določbe kakor francosko - maroški sporazum - Politični odbor Arabske lige proučuje položaj u Severni Afriki - Abd tl Krim predlaga arabski bojkot proti Franciji 'A t*b ZanUj .ln )e sedaj x Dl v Šesta i • Martino V.%. bku govoril o it. ^ti: je . ^°yorili bodo \JsfuiAenBk- i znano — da bo že v ‘"ar” KS HaS^, ‘udi sestanek ,*) ’V .locoi 8otov°. ker je Dl,,°dP0toval 7. K s»rejeTeru b° ‘ai-fl. jel predsednik A. P. lUj |?.ler Spychalsk ^svobodi Si tpAf* ok" ^Uska a- 1 * jovlia danes TL 4M8enerv“ra. v kate-S> chai?Vske r.1 sekretar Ve‘«b 6 stranke Ed- A Njdesetia0fu oevobo-n°st ; 08eb, kate- hlinistra za MADRID, 7. — Danes zjutraj ob 6. so po 12-urni seji med maroško in špansko delegacijo podpisali sporazum, ki je podoben sporazumu med Marokom in Francijo. Skupna maroško-španska izjava določa sledeče: 1. španska vlada in maroški sultan Mohamed, upoštevajoč, da režim. ki so ga uvedli v Maroku leta 1912, ne odgovarja več sedanji stvarnosti, izjavljata, da konvencija, ki je bila podpisana 27. novembra 1912 v Madridu, ne more več urejevati v prihodnosti špan-sko-maroških odnosov, 2. Zaradi tega priznava španska vlada neodvisnost Maroka, ki jo je proglasil sultan Mohamed V., in njegovo polno suverenost z vsemi njenimi pritiklinami, vštevši pravico Maroka do lastne diplomacije in vojske. Španska vlada poudarja evojo voljo, da oo spoštovala ozemeljsko enotnost cesarstva, ki jo mednarodne pogodbe jamčijo, in se obvezuje, da bo sprejela vse potrebne ukrepe, da bo ta e-notnost postala dejanska. Španska vlada se hkrati obvezuje, da bo nudila maroškemu sultanu pomoč in podporo, glede katere bi se medsebojno sporazumeli, zlasti kar se tiče odnosov s tujino in obrambe. 3. Namen pogajanj, ki so se v Madridu začela med špansko vlado in Mohamedom V-. je skleniti nove dogovore med obema državama, ker sta obe suvereni in enakopravni. Ti dogovori naj določijo svobodno sodelovanje obeh držav na področju skupnih interesov. Ti dogovori bodo jamčili tudi svoboščine in pravice Spancev v Maroku ter Ma-rokancev v Španiji, in sMcer na privatnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem področju, in to na podlagi recipročnosti in spoštovanja suverenosti obeh držav. 4. Španska vlada in sultan se strinjata s tem, naj do tedaj, dokler ne stopijo v veljavo ti sporazumi, odnose med Španijo in Marokom urejuje zapisnik, ki je priložen tej izjavi.« Za Maroko je podpisal ministrski predsednik Bi Bek-kai, za Španijo pa zunanji minister Artajo. Zapisnik, ki urejuje začasne odnose, pravi: 1. sultan bo vršil zakonodajno oblast. Predstavnik Španije v Rabatu bo moral biti obveščen o dekretih, ki se tičejo španskih interesov, in bo lahko postavil potrebne opazke. 2. Oblast, ki so jo do sedaj izvrševale v Maroku španske oblasti, bo prenesena na maroško vlado na podlagi postopka, ki bo sporazumno določen. Ohranjena bodo jamstva španskim funkcionarjem v Maroku. 3. Španska vlada bo nudila maroški vladi pomoč za organiziranje njene vojske. Sedanji položaj španske vojske v Maroku se ne bo spremenil v prehodni dobi- 4. Sedanji položaj pezete ne bo spremenjen do sklenitve novega zadevnega sporazuma. 5. Z objavo te izjave se ukinejo vizumi in vse upravne formalnosti za potovanje o-seb z enega področja na drugo. 6. Španska vojska bo še dalje ščitila v tujini interese Marokancev, ki pripadajo španskemu Maroku in ki živijo v tujini, dokler ne bo maroška vlada prevzela te zaščite.« Maroška in španska vlada sta si izmenjali tudi pismi, ki določata, da iv bo 7- maja tl. sestala v Madridu mešana špansko-maroška komisija, ki bo imela nalogo izvesti prenos upravne oblasti. Danes zjutraj je sultan z le* talom odpotoval v Granado, zvečer pa v Sevillo, tetuan-ski kalif pa se je vrnil v Te-tuan, kjer pripravljajo Ben ber vpliv na trgovske odnose med obema državama kakor tudi na izmenjavo tehničnih izkušenj in na sporazumevanje med obema narodoma. «Naj se prijateljstvo med Sovjetsko zvezo m Veliko Britanijo še poveča in še bolj utrdi v korist krepitve miru med vsemi državami.« je dejal Malenkov ter zaključil z besedami; «Na svidenje, dragi prijatelji!« Se ob samem odhodu je Malenkov še enkrat pokazal tisto dobro voljo, ki jo je pokazal tolikokrat med svojim tritedenskim bivanjem v Veliki Britaniji. Ko je opazil, preden *pan Visintm je v gah vključitev v seznam no- i !mfn“ občinskega odbora ob-vih imen, ulic in trgov tudi sodl1 ta dejanja m prisotn nekaj slovenskih zaslužnih svetovalci so se pne ru. mož na kulturnem in znan-1 podžupanovi obsodbi. Mnenja stvenem področju m imena tr-,Pa s,mo> tiA ta skruni e iaških padlih prot,fašističnih]b,la storjena tjavdan m borcev. Občinski odbor je vsel^« J« bilo to zločinsko deja- te predloge zavrnil. Zato so slovenski in nekateri italijanski svetovalci, ki so predlagali slovenska imena, obdolžili člane odbora šovinizma, sovraštva do slovenskVi občanov, politične nestrpnosti in falzi-ficiranja dejanskega etničnega položaja področja. Na te upravičene obtožbe župan Bartoli ni odgovoril, ker pač ni mo- ir,e premišljeno, Storjeno I namenom razburiti duhove m povzročiti nemir med prebivalstvom. Comu vse to? f, e smemo pozabiti, da so upravne občina e in pokrajinske volitve pred vrati, da se prav danes neuradno začne predvolilna kampanja in da so v ta namen nekatere stran- gost državnega tajnika Koče j pel trditi, da slovenski občo- ke 'jcdvohhlu 'b^rba^biFna Popoviča. Na zemunskem le-1 ni nimajo pravice do slone«- "J«r. predi m, na ooroa oo a — ... šfci/i uličnih imen. To pravico vasem področju slonela preit tališču so belgijskega ministra pozdravili državni tajnik Koča Popovič. zastopniki zveznega izvršnega sveta, beograjskega okraja in drugi visoki funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve. V izjavi tisku je Spaak poudaril, da ne prihaja na razgovore o medsebojnih vprašanjih, kajti med Jugoslavijo in Belgijo ni nobenih problemov niti težav- Toda navada je, da se politiki sestajajo, da bi izmenjali misli, aa bi na ta način dobili jasnejše poglede o vprašanjih, ki se postavljajo. «Prepričan sem, je zaključil Spaak, da bodo moji razgovori z jugoslovanskimi kolegi pripomogli, da dosežemo ta cilj in da bomo lahko ugotovili, da so naši cilji skupni, to je, da delamo za utrditev miru« Nocoj je bil Spaak gost na privatni večerji veleposlanika Belgije Coignea. Jutri zvečer pa bo državni tajnik Koča Popovič priredil v prostorih zveznega izvršnega sveta svečan sprejem na čast belgijskemu zunanjemu ministru. PEKING. 7. — Pekinški radio je javil, da sta SZ in Kitajska podpisali sporazum za razširitev sovjetske pomoči Kitajski. SZ bo pomagala Kitajski za izpolnitev načrtov za zadnji dve leti prve petletke in za začetno dobo druge petletke. po jim je osporaval z neresničnimi izjavami o položaju v istrskih mestih, z ironiziranjem imen slovenskih književnikov, kot na primer: «Cankar ali Kankar, kdo je to?»... Itd. itd. Začel je histerično kričati in naštevati italijanska ulična imena v istrskih mestih, ki naj bi jih po njegovem jugoslovanske oblasti spremenile v slovenska in h vatska, zgražal se je traem Ulice bratstva, Uli vsem na gospodarskih vprašanjih in socialnih pridobitvah. Poklicni šovinisti ne morejo več slepiti ljudi z borbo zu državno pripadnost mesta. S tem so izgubili iz rok glavno orožje za borbo proti naprednim silam, ki zahtevajo rešitev gospodarske krize, izboljšanje delovnih pogojev delavcev, socialne reforme in pred-nska m ht-1 vsfm delo za odpravo brezpo. je celo nnS>'iSelnosil- Tl šovinisti, ki vedno podpirajo protttržaško gospodarsko politiko Conj indu- Aldo Negri (ki gotovo ni ne , . slovenske in niti hrvatske na- izgubljajo sedaj tla pod rodnosti), Ulice Maksima Gor. nogami zaradi nevzdržnega gospodarskega stanja in 20-htev celotnega prebivalstva, naj izpolnijo dane obljube. Zavedajo se. da nimajo danes v rokah ničesar, s čimer bi se predstavili volivcem in jim pokazali, kaj so pravzaprav v sedmih letih upravljanja občine napravili za naše mesto. Trst je danes v obupnem gospodarskem položaju. Nima ladij, nima zadostnih rednih skih osebnosti in borcep”! pomorskih prog, nima toliko imen, ki dokazujejo pravilno j* zaposlila demokracije kega, in da so črtali imena Nazaria Saura, Decumana. Vittorio Veneto, Cavour. VIII Novembre, Basilica, Battisli itd. Ni hotel pa povedati, da so v Kopru še vedno Ulica Carlo Combi, Ulice dei Con-soli, Ul. Marconi, Verdi, v Izoli Ul. Mario Moro in druge. v Piranu Trg Tartini itd Nadaljevali bi lahko z našte-i mn jem mnogih imen italijan- brezposelne, trgovina na drobno in na debelo gre rakovo pot, davki in cene nenehno ,. . .. „ . ... naraščajo, plače so vedno ena- bi bilo Bartohju j ^e. pa je brezposelnost pojmovanje bratskega sožitja dveh narodnosti onstran meje. Toda ce in njemu podobnim za resnic- „ ’zadnjih mesecih no obramoo italijanstva v Istri, bi ravnali drugače. Zavedali bi se, da so slabo informirani o preganjanju njihovih sonarodnjakov in bi končno spregledali vso dosedanjo zmoto. Začeli bi sodelovati z vladno politiko na pod- Harding namiguje na pogajanja z „uglednimi ciprskimi osebnostmi presegla 21.000 enot, narašča nezaupanje domačinov v prihodnost mesta in povzroča izseljevanje strokovne delovne sile v tujino. Kljub temu obupnemu stanju, število prebivalstva stalno narašča. prihoda italijanske uprave do konca preteklega leta se je prebivalstvo povečalo za okrog 11.000 oseb, ki so dobile stalno bivališče, kljub izselitvi 80Q0 Tržačanov v tujino. Vseh teh dejstev se ti ljud-je dobro zavedajo in se zave-| dajo tudi, da prebivalstvo ho-če mir in sodelovanje med I dvema državama. Obmejni promet med Italijo in Jugi- Medtem ko je v grškem parlamentu zunanji minister lheotokis\llavijo doka:uje težnjo prebi. pravkar poudaril, da samo Makarios lahko koristno nadaljuje ^ l^avaniuP°inmsode'i’ovanju. 's«-pogajanja o Cipru, je Harding v intervjuju nemškemu listu «Hie I ”0o ^jo^ obeT smeVe^ m,d Welt» zelo drastično povedal, da se ne bo oziral na grško z skupno usodo njegovega osebja. Uspehi, ki jih je to gledališče doseglo zadnjih enajst let, so v dobršni meri tudi vaše delo. Razgledovanje po vaših vlogah iz te dobe kaže, da ste svojim tržaškim rojakom ustvarili vrsto novih likov v domačih in tujih dram. skih delih in da pomenijo nekatere izmed teh stvaritev bližnjega in daljnega okolja, poročevalcev raznih smeri in pogledov. V dopolnilo temu, kar smo večkrat slišali in brali o Vašem umetniškem ustvarjanju in o čemer smo se na predstavah kakor nocoj, tudi sami prepričali, bi rad dodal še to, da so Vaši ožji sotrudniki vselej spoznavali in cenili Vas kot umetnika in človeka s VSESTRANSKO DELOVANJE USTANOVE 1NCA Uspešna zaščita delavcev glede dajatev socialnega zavarovanja V vseh sporih nudi ustanova delavcem in nameščencem brezplačno pomoč Odkar se je na zadnji usta- novni sindikalni skupščini bivša Delavska zveza vključila v CGIL in postala pokrajinska Delavska zbornica, je okrepil svojo dejavnost tudi INCa (Nacionalni zvezni inštitut za pomoč), ki deluje v sestavu CGIL in se ukvarja zlasti z vprašanji socialnega zavarovanja delavcev in uradnikov ter njihove zaščite v raznih sporih z zavarovalnimi zavodi. INCA ima svoj sedež na Korzu Italia 29-1 in je kot poseben tehnični organ CGIL zakonito priznan tudi na Tržaškem ozemlju, in sicer z dekretom št. 22 z dne 24. januarja 1956 vladnega generalnega komisariata, ki je bil objavljen v Uradnem listu z dne 1. februarja 1956 št. 4. INCA pa bo razen na svojem glavnem sedežu posloval tudi v vseh krajih našega področja, kjer imajo sedež sindikati. Ustanova nudi vsem delavcem brezplačno zaščito pri raznih zavarovalnih ustanovah. Obravnava bolniške doklade in spore, ki se tičejo zavarovanja proti boleznim, nezgode na delu in profesionalne bolezni, pokojnine za invalidnost in starost, brezpo. selnostne podpore; podpore, ki jih dobivajo zavarovanci proti tuberkulozi itd. Razen tega se ustanova poteguje tudi za pravično uveljavljanje zakona v prid materam-delavkam, /a spoštovanje zakona o vajencih, za pravilno izplačilo družinskih doklad, za priznanje vojnih pokojnin, za zdravniško pomoč v primeru bolezni in nezgod ter za priznanje invalidnosti in starostnih pokojnin pomorščakom. Ze iz tega seznama vprašanj, za katere se INCA zanima v prid delavcev in nameščencev, je razvidno, kako važne in koristne naloge opravlja, ne da bi pri tem sploh zahtevala plačilo. Iz delovanja INCA v vsedržavnem merilu se vidi, da rešuje vsako leto nešteto sporov, ki pomenijo stotine milijonov lir, ki jih delavci pridobe s pomočjo, ki jim jo ustanova nudi. Razen tega daje INCA delavcem tudi nasvete in napotila ter jim svetuje. kam naj se obrnejo za rešitev raznih vprašanj in spo. rov, v katerih jim nudi tudi pravno zastopstvo. Dosiej m bifa še dovolj znana in popularizirana dejavnost INCA v Trstu. Namen tržaške podružnice te vsedržavne u-stanove CGIL je svojo dejavnost še bolj okrepiti. Zato pa je treba, da se vsi delavci in nameščenci obračajo nanjo v raznih sporih, pri čemer so lahko prepričani, da jim bo nudila vso možno pomoč. O V teh dneh se je vrnil iz ZDA prof. Giorgio Bonifa-cio, šef statističnega oddelka NJIHOVA Tudi zadnja številka »Demokracije« dokazuje, kaj je njena glavna naloga: borba proti socializmu, proti socialistični Jugoslaviji, proti socialistom v Trstu še posebej, zlasti proti stitovcem» in seveda v prvi vrsti proti na-šemu dnevniku. Nič manj kot devet člankov je posvečenih temu namenu, vsi pod naslovi od enega do štirih stolpcem V isti številki pa posvečajo vesti o zločinski o-skrumbi bazoviškega in kati-narskega spomenika, nad čemer se je zgražalo ne samo slovensko, pač pa tudi italijansko tržaško prebivalstvo, borih deset vrstic — prav toliko kot tPiccolo» ali «Mes-saggero*, ki bi zločin najraje zamolčala, če ne bi prišel pred sejo občinskega sveta. Takšno je torej sorazmerje med skrbjo za slovenske koristi in njihovim zagrizenim sovraštvom proti vsemu, kar je socialistično, titovsko itd.; deset vrstic proti poplavi zmerjanja, obrekovanja in natolcevanja po vseh. štirih straneh tednika! Zato je zaman, da prihajajo na dan s piškavimi izgovori glede dvomov, ki smo jih izrazili v zvezi z njihovimi solidarnostnimi pismi. Ni ga Slovenca in tudi večina članov glavnega odbora S DZ ne more odobravati takega žalivega — skoraj sramežljivega skrivanja zločina, kakršen je skrunitev naših najdražjih spomenikov. «Dcmo-kmcijam bo za to prejela kvečjemu protestna, ne pa solidarnostna pisma! In koga bodo prepričali o bojazni pred objavo zaradi smaščevanjai). Kaj ni mogel »udbomJci« infiltriranec odnesti s seboj seznama članov SDZ? Al i pa je pravljica o tem funkcionarju izmišljena? In zakaj je izmišljena? Eh, laž ima kratke noge! Tudi za svoje pristaše bi morala biti »Demokracija« malo spretnejša. Železna zavesa je namreč danes takšna, da je promet skozi njo večji kot na jir. promet med Trstom in Gorico. tržaške občine, ki je obiskal Ameriko v okviru izmenjave strokovnjakov dežel NATO. Nezadovoljstvo delavcev v raznih obratih CRDA Delavci CRDA so dobili v petek običajnih 6.000 ali 7.000 lir v svojem plačilnem ovoju, kar pač pomeni žalostno stvarnost, ki je ne more zakriti ali ublažiti proizvodna nagrada 10.000 lir, ki so jo dobili pred veliko nočjo po ločenem sporazumu med Delavsko zbornico CISL in ravnateljstvom CRDA. Spričo tega postaja delavcem vedno bolj jasno, da je treba doseči izdatnejše mezdne poviške ter da se mora borba zanje nadaljevati. Zaradi tega stanja pa se med delavci tudi vedno bolj širi nezadovoljstvo. Tako so včeraj delavci v mehanični delavnici ladjedelnice Sv. Marka protestirali na poseben in izviren način. Prišli so na delo s plačilnim ovojem, pritrjenim na prsih in na katerem je bilo zapisano: »Vzdrževati moram dva otroka« in podobno. Gre ravno za oddelek, v katerega so namestili kontrolorja norm, ki je prišel iz tovarne FIAT z nalogo, da se z enakimi metodami, kot veljajo v omenjenem monopolu, doseže maksimalno izkoriščanje delavcev, ne da bi jim hkrati priznali kako mezdno izboljšanje. Kot se torej vidi, se nezadovoljstvo širi na vse obrate CRDA kljub enostranskemu sporazumu, ki je samo odložil rešitev raznih vprašanj. To dokazuje tudi razvoj v tržiških ladjedelnicah. Tako je doseglo zelo velik uspeh zborovanje, ki ga je sklicala FIOM in na katerem je govoril sindikalist Bergamas, tajnik goriške Delavske zbornice. Ce primerjamo uspeh tega zborovanja z neuspehom zborovanja, ki ga je sklicala v isti ladjedelnici pred nekaj dnevi CISL, vidimo, da delavstvo obsoja ločena pogajanja in sporazume, ki ne morejo privesti do piavih uspehov. Splošno so delavci razočarani nad omenjenim sporazumom in zelo zagrenjeni nad ravnanjem «svobodnih« sindikalnih organizacij. V tržiških ladjedelnicah delavci zlasti ostro obsojajo vevanje norm in nižanje akordnih tarif. takimi lastnostmi kakršne v nenavadni meri lajšajo in lepšajo vsem ljudem bivanje na tem našem planetu. Ob Vašem jubileju Vam iz srca čestitam k Vašim dosedanjim uspehom in izražam željo, da bi se moglo Vaše plo-donosno delo še dolgo nadaljevati, po možnosti v boljših in ugodnejših razmerah kakor do zdaj, v ozračju medsebojnega razumevanja in mirnega sožitja, ki ga prav Vaša umetnost krepi in podpira». Z dolgotrajnim ploskanjem se je občinstvo pridružilo govornikovim besedam, kakor tudi besedam ostalih govornikov: dr. Angela Kukanje v imenu Slovenske gospodarsko-kultur-ne zveze, dr. Fortunata Miku. letiča v imenu Slovenske pro. svetne zveze, Modesta Sancina v imenu gledališkega ansambla, ki je še posebej izrazil željo vseh, da bi se lahko kmalu zbrali v lastnem gledališču v mestu, inž. Viktorja Molke v imenu ljubljanske Drame in dr- Danila Svare v imenu društva glasbenikov u. metnikov Slovenije. Po pozdravnih govorih je režiser SNG Jože Babič preči-tal številne brzojavke, ki jih je slavljenec dobil od vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Med njimi so bile brzojavke društev dramskih u-metnikov Slovenije. Hrvatske Za volitve pokrajinskega sveta Seznam volišč v 14 volilnih okrožjih Makedonije, brzojavke skoraj vseh slovenskih gledališč, šte. vilnih vidnih slovenskih gledaliških umetnikov, slavljenčevih kolegov, prijateljev in znancev, brzojavko župana na. brežinsko - devinske občine, SHLP itd., itd. Jubilant Rado Nakrst se je za vse te izraze priznanja in spoštovanja ginjen zahvalil in bil pri tem še enkrat objekt spontanih aplavzov občinstva. Po tej svečanosti je bila v prostorih gledališča zakuska, katere se je udeležilo večje število povabljenih gostov. j. k. Kongres KP Tudi včeraj je ti.skovni urad KP TO izdal poročilo o poteku 5. kongresa KP v Trstu. Poročilo med drugim pravi, da je kongres včeraj zvečer nadaljeval svoje delo. Za predsedniško mizo je bil tudi senator Mauro Scoccimarro, ki bo danes ob 12- uri govo- Ob predložitvi kandidatnih list za bližnje pokrajinske volitve objavlja tržaška občina seznam volišč v posameznih volilnih okrožjih. V smislu člena 11 zakona št. 122 od 8. 3. 1951 morajo biti predlagatelji za vsakega kandidata (od minimalno 5Q do maksimalno 200 volivcev) vpisani v volilne sezname določenega volilnega okrožja. Volilna okrožja obsegajo naslednja volišča; Volilno okrožje Devtn-Nabreži-na obsega razen volišč v občinah Devm-Nabrežina. Repentabor in Zgonik tudi sledeča volišča tržaške občine: 278 . 279 , 280, 281, 282, 283 , 284, 285, 286 , 287, 288, 285, 290, 298. 318, 319, 320 Miljsko okrožje: razen vseh volišč občin Milje in Dolina obsega tudi volišče 293 tržaške občine. Okrožje Trst I. obsega volišča: 1. 2, 3. 4. 5. 6. 7, 11. 12. 13. 14. 15, 16. 17. 18. 19. 20, 21. 22. 23 in 26. Okrožje Trst II. obsega volišča: 24 , 25, 27 , 28 , 35, 36 . 37 . 38, 39. 40. 41, 42. 43, 44. 45, 261, 262, 263. 265, 294. Okrožje Trst III. obsega volišča: 29. 30. 31. 32. 33. 24, 264, 266, 267, 268, 269. 270, 272. 273, 274. 275. 276, 277, 299, 304. Okrožje Trst IV. obsega volišča: 54, 55, 56, 57, 58. 59. 80, 61. 62. 63. 64, 65, 66, 69, 70, 71, 256. 257. 259, 260. Okrožje Trst V. obsega volišča: 46. 47. 48. 49, 50. 51, 52. 53, 72, 73. 74, 75. 76. 79. 80. 81, 82. 83, 84. 85, 86, 87. 101 Okrožje Trst VI. obsega volišča: 88, 89, 90. 91. 92. 93. 94. 95, 96, 97 . 98 . 99, 100. 102, 103, 104, 126, 134. 135, 136. 137. 138. 143. Okrožje Trst VII. obsega volišča: 8 . 9. 10, 146. 147. 148, 149, 150, 151. 152, 153. 154, 155, 156, 157. 158, 159, 160, 161, 162. Okrožje Trst VIII. obsega volišča: 142, 144, 145, 163, 164. 165, 166. 167. 168, 169, 170. 171, 172, 173, 174, 175, 176, 295, 306. 307, 308. 314, 324. Okrožje Trst IX. obsega volišča: 123, 124, 125, 127, 128. 139, 140. 141. 177. 178. 179. 180. 182, 183, 184. 185, 186, 187, 188, 189, 303, 309, 311, 315. Okrožje Trst X. obsega voli- šča: 77, 78, 105. 106. 107, 108, 109. 110, Ul. 112, 113, 115, 120, 129. 130, 131, 132, 133, 305 310. Okrožje Trst XI. obsega volišča: 114, 116. 117, 118, 119, 121, 122, 181. 200, 201. 202. 221 222, 223. 224, 225, 226, 227, 230, 231, 232. Okrožje Trst XII. obsega volišča: 67, 68. 233. 234, 235 236, 237, 238. 244, 245, 246, 247, 248, 249. 250, 251. 252. 253. 254 255, 302. 313. 317. Okrožje Trst XIII, obsega volišča: 199. 203, 204, 214, 215, 216, 217. 218. 219, 220. 228. 229. 239, 240, 241, 242. 243, 258 271. 291, 292, 321, 322. Okrožje Trst XIV. obsega volišča: 190, 191. 192, 193 194 195 196. 197. 198 . 205 , 206 , 207 ' 208, 209, 210, 211, 212, 213, 296,' 297, 300. 301. 312, 316, 323, Umrl je Franc Jančar Predvčerajšnjim nas je za vedno zapustit 86' let star Franc Jančar. Vsi, ki smo ga poznali, se ga spominjamo kot zavednega Slovenca, ki je vedno prispeval z vsemi svojimi močmi za blagor svojega naroda. Bil je med prvimi v vrstah OF ter neumoren sodelavec v ilegali, ko je neštetokrat preskrbel varno zavetišče borcem za svobodo. SS-ovci so ga kot takega aretirali in kljub temu, da je bil v veliki meri deležen slovenske kalvarije v Trstu, ni nikdar klonil. S spoštovanjem se danes klanjamo njegovemu spominu. Rahla naj mu bo tržaška zemlja, preostalim pa izražamo naše globoko sožalje. Mezinec si je zlomil Predor Sandrinelli ponovno odprt za promet ___________ Sinoči ob 18. uri so svečano ril v kino dvorani »Ob morju« I otvoril' za promet predor n « n •* n — ma n L- — _ i ^ o rl te 1 IS A 1 1 1 C v v aA n *% — — — — I _ _ na javnem zborovanju o aktualnih vprašanjih političnega položaja v Italiji in v Trstu. Na včerajšnjem zasedanju se je začela diskusija o poročilu, ki ga je predvčerajšnjim imel Vidali. Poročilo pravi, da je diskusija zelo živahna in da se je udeležujejo številni delegati. Kongresu so poslale pozdravne brzojavke razne federacije KP iz Italije in kompartije iz drugih držav. Sadrinelli. Svečanosti so prisostvovali župan, podžupan in številni občinski svetovalci Dela pri obnovi predora so se vlekla dobrih 13 mesecev ter je bil ves ta čas promet skozi predor onemogočen. Zamenjava prejšnjih porcelanastih čeških ploščic z 18 milijoni novih steklenih ploščic, obnova cestišča in namestitev neonske razsvetljave je veljala tržaško občino 40 milijonov lir. VEST TRŽAŠKE GOSPODARSKE AGENCIJE ASTRA Prometna nesreča 22-letni Gualtiero Fozzer iz Ul. del Veltro 30 se je včeraj opoldne vozil s svojo lam-breto, na kateri je sedel tudi 25-letni Bruno Simonutti iz Ul. Bonomea, po glavni cesti pristanišča Duca D’Aosta. Komaj pa sta mladeniča privozila do skladišča št- 69, je z desne strani privozil s tvojim Fiatom 22-letni Carlo Sca-pini iz Ul- Vasan ter s svojo razmeroma naglo vožnjo presenetil lambretista, ki ni utegnil zavreti. Posledica je bila, da je Fozzer trčil v vozilo in se skupno s sopotnikom zvrnil na tla. Oba so kmalu po nezgodi odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico in medtem ko so Fozzerja po nudeni zdravniški pomoči odtlovili s priporočilom nekaj dni počitka, so morali Simonuttija, kateremu so ugotovili zlom desne roke in praske na levem kolenu, pridržati na ortopedskem oddelku, kjer pa bo cista! verjetno le 10 dni. Pred usianouiiuiio me delegacije itaiijansKo jiioosiovansKe zbornice v Milanu Tržaška delegacija bo imela ustrezno avtonomijo - Zakaj se še ne izvaja sporazum o trgovinskem prometu med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji? Filobus ga je podrl S prognozo okrevanja v 8 dneh so včeraj pridržali na ortopedskem oddelku 41-letnega Guglielma Cinija iz Zgornje Carbole, katerega je med delom pod predorom Sandrinelli podrl na tla filobus št. 10- Kljub hudi nezgodi pa se je Cini rešil le z močnim udarcem v gleženj z verjetnimi kostnimi poškodbami. Tržaška gospodarska agencija »Astra« poroča, da se u-godno razvijajo dela v zvezi z ustanovitvijo v Trstu delegacije italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice, ki ima svoj sedež v Milanu. Predvideva se, da bo imela tržaška delegacija ustrezno avtonomijo zlasti glede reševanja lokalnih vprašanj. U-godno se tudi razvijajo razgovori o vključitvi predstavnikov «Zbornice za okrepitev prometa med Trstom in Jugoslavijo« v omenjeno tržaško delegacijo. V bistvu gre namreč za združitev delegacije milanske italijansko-jugoslovanske zbor. nice in «Tržaške zbornice za pospešitev prometa« v novo, drugače organizirano delegacijo milanske zbornice. Oba organizma sta nastala že v sredini preteklega leta in imata v bistvu enake cilje. Ugodno poslovanje teh dveh organizmov pa je zavirala prav nepotrebna in nelogična razdvojenost. Razveseljivo je zaradi tega, da bo prišlo do potrebnega sodelovanja in da, kot podčrtuje vest agencije «Astra«, predstavniki milanske zbornice s svoje strani podpirajo te napore. Ustanovitev reprezentativnega organizma za pospeševanje gospodarskih stikov s sosedno republiko je zlasti v Trstu izredno važnega pomena, saj še vedno niso rešena vsa vprašanja in še sedaj obstajajo zapreke, ki zavirajo ugodno gospodarsko sodelovanje. Tako na primer še vedno ni rešeno vprašanje trgovinskega prometa med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji, čeprav so 1. aprila lanskega leta podpisali poseben sporazum med predstavniki italijanske in jugoslovanske vlade in določili, da bo ta promet presegel 4 milijarde lir na leto. sodelovanju in o ribolovu je italijanska vlada odobrila po enoletnem odlašanju tudi tržaški sporazum o trgovinskem prometu. Takrat se je upravičeno pričakovalo, da bodo s podpisom zadnjih gospodarskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo odstranjene vse zapreke za izvajanje tudi tržaškega trgovinskega sporazuma. Vendar pa do tega ni prišlo in imamo s ponovnim zavlačevanjem, ki resno škodi tržaškemu gospodarstvu, saj tr-žaški_ gospodarstveniki ne morejo 'izkoristiti tistih ugodnosti, katere predvideva omenje. ni sporazum. Dva samomora Včeraj ob 14.15 so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice 68-letno Gisello Ca-denazzo vd. Dendrino iz Ul. Gatteri 33, katero so malo prej našli mrtvo v njenem stanovanju. Zenska, katere smrt je nastopila 30 ali 36 ur pred odkritjem, je izvršila samomor <• tem, da je odprla plinsko pipo v kuhinji. Tri ure in pol kasneje so pripeljali v mrtvašnico tudi truplo 48-letnega Carla Cal-ligarija z Istrske ceste, ki ti je v magdalenski bolnišnici, kjer je bil v oddelku za tbc, iz samomorilnih namenov porezal žile in umrl zaradi izkrvavitve. Pazite na plin! Z rešilnim avtom so včeraj zvečer pripeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na prvem zdravniškem oddelku, 48-letno Marijo Pečenik iz Skedenjske ulice 65, kateri so ugotovili hudo zastrupitev z gorilnim plinom. Osebje Rdečega križa je povedalo, da so žensko našli v kuhinji, kjer je postala žrtev plina, ki je uhajal, ne da Ko je bil 47-letni trgovec Pietro Montestella iz Ulice Brunner včeraj zjutraj namenjen proti postajališču taksijev v Ul. Crispi, je nenadoma padel in si zlomil mezinec desne roke. Mož je nadaljeval pot do taksijev in še nato s prvim vozilom, ki ga je našel, odpravil v bolnišnico, kjer je tudi ostal v prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku. Podlegel poškodbam Predvčerajšnjim zvečer o-koli 18.45 je na dermatološkem oddelku podlegel poškodbam 6-letni Edoardo Sta-gno, ki se je 29 preteklega mereča opekel z vrelo vodo. Železo na glavo Med delom na glavnem kolodvoru je 44-letnemu Fran-cescu Vascottu s Sprehajališča sv. Andreja padel na glavo kos železa, ki se je zaradi pretrgane žice odtrgal od žerjava. Vascotto, ki je padel na tla, se je moral nato z rešilnim avtom zateči v bolnišnico in ker so mu tu ugotovili poleg rane na tilniku tudi omotično stanje, so ga pridržali na prvem kirurškem oddelku. Okreval bo v 15 dneh. GLASBENA MATICA V TRSTU V petek 13. aprila 1956 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta 7 Veseli večer Sodelujejo: Zabavni orkester Radia Ljubljana Fran Milčinski - Ježek in solisti V soboto 14. aprila 1956 ob 21. uri v isti dvorani PRVI PLES GLASBENE MATICE s sodelovanjem orkestra Radia Ljubljana Vabila in rezerviranje miz od srede 11. aprila dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 FANTJE IZ BAZOVICE priredijo danes ob 18. uri pod Mahničevo lupo tradicionalni ples Igra orkester Rozandra Vabljeni vsi! OGLASE naročite pri nas lahko kar telefonično na št. 37338 ali 93808 Oglasil se bo nato pri vas naš zastopnik, ki vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo. Uprava (Primorskega dnevnika« OD llimi DO DMIES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE bi se ženska zavedala. Ce ne Tik pred podpisom sporazu. bo komplikacij, bo Pečeniko-ma o kreditiranju, tehničnem Iva okrevala v 20 dneh. Dne 7. apriila t. 1. se le v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 12 oseb. porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: pomorščak Nevio Bologna in gospodinja Ni-via Vascotto. pomorščak Giovan-ni Tasso in uradnica Anna Maria Benco, mesar Luigi Ohlri-chilli in gospodinja Venerina Felluga, geometer Fabio Felluga in gospodinja Ardea Drioli, delavec Armaodo Lamprectit in trg. pomočnica Carla Reggente. UMRLI SO: 55-letni Mario Tra-ni, 79-ietni Luigi Pecorari, 82-letna Caterina Carlih vd. Dra-ganczuk. 62-letni Domeoico Ser-voM, 1 leto stara Livlana Clacot, 57-letoi Angelo Olivo, 2 leti stara Ornella Pausin. 53-letna Santa Novi vd. Bradaschia. 56-letna Antonia Rasman por. Sergas, 6-letni Edoardo Stagno. 79-letni Sabato Alessandro Grego, 58-1 etni Giordano Gulil. OKLICI Delavec Scipione Lanzone in gospodinja Gigliola Ckiffi. kovač Edoardo Zlodato in gospodinja Norma Pri baz, odvetniški pripravnik Claudio Polonio in uradnica Ivetta del Conte. bančni uradnik Giorgio MassarelU in uradnica Anita De Filippo, mehanik Aldo Sudan in šivilja Anna Fabbrini, srednješolski profesor Olivio Mazzarol in gospodinja Silvia Monteleone, delavec Ferruccio Gregori in gospodinja Rosa Zubin, električar Giovantli Pellegrino in šivilja Rosaria Co-mis, železničar EmiHo Deana in gospodinja Ernesta Fornasari, zidar Attilio Manfč in gospodinja Beatrice Poletto, krojač Dario Bernardon in gospodinja Alba Giuseppina Gorianz, trgovec Ar-mando Bartoli in gospodinja Maria Padovati, šofer Giorgio Me-ton in uradnica Lilia Dapiran, delavec Bruno Lazzar in gospodinja Rosa Manosperti. mehanik Silvano Stazedonig in šivilja Ne-rina Tapeiner, uradnik Renato Longo in gospodinja Silvia Bu-rolo, trgovski popiočnik France-sco Marinelli in uradnica Ma-risa Zoratto, uradnik Pasqualc di Iorio in gospodinja Adua Lan-cellotti. uradnik Renato Fasano in gospodinja Anna Maria Cipol-lina. mebaniški izvedenec Mario Denassi in študentka Cellina Ten-della, geometer Arturo Riosa in uradnica Lucia de Fin, trgovski zastopnik Fiorenzo Šamani in uradnica Ida Mattico, frizer Lu-cio Langella in frizerka Laura De Stasio, tapetnik Gaslone Lu-gnani in delavka Luciana Zor-zet, mehanik Luigi Monaco in frizerka Aurora Contardo, uradnik Giulio Cesare Gubbiotti in uradnica Natalia Miniussi. uradnik Ottorino Schiavo in uradnica Regina Pellarini vd. Pellos, šofer Bruno Polvi in šivilja Nives Pecorari, Industrijski izvedenec Marino Bonifaclo in gospo-dnja Anna Maria Zoli. tesar Alessandro Poropat in uradirca •j1«8. Spon za, policijski podoficir Bartolomeo Pisanj in gospodinja tgea Recchi, oficir finančne straže Fausto Carretta in študentka Clara Lov, pomorščak Mario "a-lumbo in delavka Rosaria Termini, mesar Sergio Bisiacchl in cvetličarka Albina Zupin, šofer Silvano Trento in frizerka Da-miana Murgolo, radiotehnik Giuseppe Glessi in gospodinja vl-beria Ciacchi. mehanik Claudd Mioheii in šivilja Guida Rebula. KADARKOLI se Vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na «PRIMORSKI DNEVNIK) Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ali da iz-, ročite Vaš naslov našemu raznašalcu. GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 11. uri zadnji nedeljski koncert Tržaške filharmonije pod vodstvom Pasquala Rispolija. Na sporedu so skladbe Bettinellija in Havdna, Danes zapade rok za abonmaje za prihodnjo sim onično sezono, ki se bo začela v sredo ob 21. uri s koncertom «Robert Shaw Chorale and Orchestra«, ki prvič nastopa v Italiji in bo med drugim izvajal skladbe Bacha, Schuberta, Debussvja itd. Razna obvestila OBVESTILO AK JADRAN AK Jadran sporoča, da bo v letošnji poslovni dobi priredil v svojih prostorih v Ul. R. Manna 29 tudi razne koncerte reproducirane glasbe. Mislimo, da bo ta novost zanimala vse ljubitelje glasbe. »Jadran« razpolaga z odlično radlo-gramofonsko aparaturo. Uporabljale se bodo samo najboljše plošče. Zato bodo prav gotovo omenjeni koncerti deležni lepega uspeha. V prvih koncertih bodo na sporedu predvsem dela Mozarta, Beethovna, Čajkovskega in Gersh-wiiria. Natančne sporede bomo objavljati sproti. Na koncerte, ki bodo stalno ob petkih ob 20.30, vabimo člane in vse ljubitelje glasbe. Po možnosti bo klub poskrbel za uvodne besede z razlago izvajanih skladb. Podporno društvo »Dijaška Matica« v Trstu obvešča svoje članstvo, da bo redni letni občni zbor društva v četrtek 19. t. m. ob 20. uri na sedežu v Ul. Homa 15. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes 8. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11, običajni nedeljski sestanek za zamenjavo znamk od 10. do 12. ure. Članom je na razpolago le še nekaj izvodov zadnje številke »Nove filatelije«, ki prinaša seznam vseh športnih znamk, ki so izšle do danes v vseh državah. Darovi in prispevki Ob 22. obletnici smrti hčerke Milene daruje Amalija Zink 2000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. g Karline vd. Ukovič daruje Marija Domicelj 500 lir za Dijaško Matico, NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN 1NAL Al Cedro, Trg Oberdan 2- Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colie. Ul P. Revoltella 42; De-pangher. Ul. S. Giusto 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastlca 44; Rovls, Trg Goldoni 8. NOČNA SLUŽBA LEKAHN V APRILU Davanzo. Ul. L. Bernlnl 4; G:u-stl. Strada del Friuli 7 (Greta); Millo. Ul. Buonarroti 11; Mlzzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri Ul. Dante 7: Harabaglia v Barkov-IJah In Nicoli v Skednju. LOTERIJA BENETKE 74 86 38 40 71 BARI 16 20 70 80 29 CAGLIARI 21 50 53 48 61 FIRENZE 90 51 20 74 17 GENOVA 50 49 37 57 3 MILANO 22 86 4 56 66 N A POLI 7 86 83 16 66 PALERMO 62 30 27 26 38 ROMA 30 19 62 23 16 'lORINO 64 8 88 30 61 ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 8. aprila 1956 ob 16. in ob 20. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« HENRIK IV. tragedija v treh dejanjih Spisal: LUIGI PIRANDELLO Prevedel: prof. IVAN SAVLI Režiser: VLADO HABUNEK, k. g. Scenograf, arh. BOŽIDAR RAŠICA Kostumerka-VANDA PAVELICEVA Henrik IV. - Rado Nakrst; Markiza Matilda Spina Nada Gabrijelčičeva: Frida, njena hči - Tea Starčeva: Markiz Carlo di Notli - Miha Baloh; Baron Tit Bel-credii - Jožko Lukeš; Dr. Dionisio Gennoni - Mo-dest Sancin; Štirje maskirani tajni svetovalci: A- ri-ald (Franco) - Silvij Kobal: Landolf (Lolo) - Julij. Guštin; Ordulf (Momo) -Ivo Kuferzin; Bertoldo (Fino) - Stane Starešinič; Stari sobar Giovanni - Stane Raztresen; Dva Steržaja - Jože Sedmak in Enij Reinhardt. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. V torek 10. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU Luigi Pirandello HENRIK IV. Hossetti. 14.00: ((Kriminalec na vrsti«. F. Mac Murray, P. Ca-rey. Excelsior. 14.00: «Oče, mati. sobarica in jaz«. R. Lamoureux, G. Morlav Feuice. 14.00: «Na Zahodu mč novega«. L. Miiestone. Nazkmale. 14.00: ((Veliki nož«, J. Palance, I, Lupino. Filodrammatico. 14.30: «Talei», R Millartd. M. Murphy. Supercinema. 14.00: ((Snidenje v dežiu«, J. Wyman, V. Johnson. Arcobaleno. 14 30: »Tri lise na soncu«. A. Ray, P. Care.v. Astra Rojan. 14.30: ((Nasilni možje«, G. Ford, B Stanwyek. CapHol. 13.30: ((Izgubljeni sin«, L. Turner, E. Purdom. Mladoletnim prepov. Cristallo. 14.00: «Mož iz Lara- mia«, J. Stevvart. Mladoletnim prepov. Grattacielo. 14.00: »Carmen Jones«. Alabarda. 13.30: »Vsi na krov«, J. Povvell, V. Pidgeon. Ariston. 14.00: «Proti vohunska služba«, C. Gable, L. Turner. Armopia. 14.00: »Bci-a zastava«, S. Havden. A. Smith. Aurora. 14.30: »Bambusova hiša«, R Rvan, R. Stack. Garibaldi. 14.00: «Upor jetnic«, I. Lupino, A Totter. Mladoletnim prenov. Ideale. 14.30: '«Lady Godiva«, M. 0.'Hara, V Ma« Laglen. Impero. 14.30: «Kruh, ljubezen in...», S. Loren. V De Sica. Italia. 1430: ((Priljubljena pe- sem«. M. Vitale. A. Farnese. S. Marco. 14.00: «Princ študent«, E. Purdom. A. Blvth Kino ob mor« Sl m a »maiiiuv« g»no; 13.45 Glasba lubljanei 15.00-15.15 Spored “primor 15.15 Za našo vas: il ska buria; 16.30-17^0 . optrt: Ljubljane; 17.00 Izbran g,, odlomki: 17.30 Novela, i_r(< lo in črno; 18.00-19215 1 Ljubljane: 19.25 Zabavna * ^ 20.00-22.15 srored 22.15 I«-a orkester Tony 23.15 Plesne melodije-4 .« A > m v t 327,1 m, 292,1 m, jjtt Poročila ob 5-00-,,„ «2'oi). 13.00 15.00. 17.00 19.00.* ^ 6.00 Pisana vrsta dom* ^ pe-vov za prijetno nedelP* ll5 tro; 7.35 Operetna g«* jo-Revija narodnih ansamoiv;-, listov in zborov, ki^ "sag v našem radiu; II* predstava: «Dve . M? j-m češki pravljici priredil ^»il pan): 9.40 rgrajo vrt*!. ,wl» orkestri; 10.10 NedeU**!^, d r,lični koncert: 11.M beneške Slovence: 11-*“ ski glasbeni spored - in OP0*" Pogovor s poslušalci: , p de- _.1 -.-i_; -rvnrrd - * i«* : * --svru i _) danski glasbeni sP°rerL'meloni' 14.15 Revija zabavn.h " jt,!, 1 <; 19* '»juIjUIz (ta — 14* 15.15 ZeJeli 16.30 Ribiči na 1 Ribici na (--utr opoF'; zeru (reportaža): H™ ,»00 ^ ski orkestralni spored.; ,yd-dijaka igra - F. G. Lo ^r«! ma» (ponovitev); fvuu operni koncert: 21.0y in pid’ razgledi: 21.15 Popevke ne melodije z vsega i k9 ' , jfj) 16.00 Soortni oopb'6*1'. j*.4» io.uu »porini jo-. Film ((Kapetan v'’?a^-5ii’; Športne vesti; 20 30 oponne vesi i. . ,0 «*-- Izbor filmov; 21.00 Cet fcina-ljeva-nje dramatizira:’«^, CJ-na »Zastavonoša«; 22.10 (Ji)F ud BZrdditcrvunusd«) " fiim *• tina Ranieri: 22.30 F” jportn1 bomo ljubili«; poročila. Mali HISO s 4 sobami, vrtom in obdelanim Portorožu prodam ah v T rt*. s hišo ali stanovanjem upd' ali v okolici. Naslov lista v Ul. sv. Franč'5* AVTOMOTODIESEL jKLjjjj* PISTON! Delavnica H |5(. NJ cilindrov. Motoguzzl ‘ » vadni, turistični, tov°rB* kg, tovorni tricikli »g < platformo 1309. vp mestni deli. Plačilne ložbe, Ul F. Severo »»■ p, žen#*;, ,i ' r KOLESA, moška In Ijena, po 8 000 |ir. prevoz blaga po 24.00”. ^ torna kolesa D°.,?p!eta ^ obroke. Marcon. Ul MLADO DEKLE S nVSl* * II, obrazbo išče zap«^)1*^ 'cajjj tika-nfcinja v uradu a drugo delo. Naslov lista. UNION Svetovno ž"a'ia,.t varovalnica oq_^, varovalmca u- T„. 1828 ie v TK= , UL. GHEGA » tel. 27512 - 359-„« gostilna- MIRKO SAl boljunec »l- „ kap’*'"1 vabi na dobro ^ „ t domačeH* ni£* ------------- At, lavn' Tapetniška ,rf0fl MARIO PA^ Specializirana s£)b ljanju dnevni v drugih P^tV Trst - Ulica S!«i S Moški in daIf*V05 KROJAŠKI =bielt« , izdeluje mosk' ,gdel*l0 plašče. Pose^ ^ damskih kOStunj ^ plaščev. Nudi ‘jj j„ i*'r, to -.zbiro nios , -e1.,-), to -.zbiro ,vne af* *ke,h SSSTif J.fllf 5 p Skrbne g°sP° oble^jf* me izdelujejo fnite# popolni kroj ^ 0 N . M. M A N 9 pf' Trst, Ul. Vece»» ^ A i\ i* i* * i\ r h Ul. »v Cuka 20/ tel J7- (preletna »erate tnal* oglase. °6 od 8. do lA"U„rt zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše drai8 *n 1)»' bij*" Cecilije Možinu por. Gabr»“; se za izražena sožalja in sočustvovanje po5et’flV5*£ ne besede, vsem prisrčno zahvaljujemo- . -«r hvala naj gre nečaku Karlu, sestri ”.ez0 n* sorodnikom, znancem in prijateljem, ki „ šenkoli način počastili njen spomin. (,gfp Žalujoči soprof, s*n Trst, 8.4.1956 ^0RSKI dnevnik — 3 — 8. aprila 1866 Ko se razveže gkeij nesreče... (Nedeljsko branje) 'u'* \ * * bodilo se ; i((: e J® pred mno- »tri„*V Mibljani. Kdor UR, e' nai 'šče dokazov tob'm arh'vu! Takih ^itOem06 more nihče kar V lzmisIiti. 'iojj ki odloča o -hr * VSt’b> ki ^ra- ':,,5a nv meabanP iz letar-jUnju ?U’ .Pr’Pe)jata dva kritne ,rušenega človeka. Trivala (- - k imel’ bre'’’ ‘n obleko vso po-°raz n m krvav. 1 ' WV„2dlhail. ;braz mu je bil raz- ‘J‘predse in F^aV' Mrko Ho v»j:i . časa do časa “Gnile ■ : °vadbo ieCia str°g° in be- mu je bila v,, "*00, U: *s.kl ŠO Sp ... 'VNPlscte?» V;,,**»««*-» ^ PrlnI”nilta' Zlatoustova ‘b,:,,2ani V Prde S J kaine°njPderec' ^ b' (it J °Pravljali svojo bJj... Nekatere žrtve ii "»ie • npSa dejanja S ln .m°cne telesne po- Mi, * SO 7K t5 ste p' ’eČii° doma. Dru- zdaj v bolni 1# ^oPOV2ro-li t . mate-ki nikakor ni Ali se čutite ne po Sem le prva S «*»?, «^2? sem.s ^'l>! Ali hočete sel). nesreče kar sa-%4i bast«le?» krivd, loda rtv4 '■ Jaz ■tajS »tvlr5’ kak° se je k» ! Bodi? začela m do->11, s: 6 točni in ne >t» * la2jo! No?» J* vlafcrai sem dospel K% 2°^ ki pride v tajtrk'>Smih' NaJPrpj ! **i»■% „ Vat k Tišler-■ 'l .Mie Pravd nekatere tl '"t bil !°Sle- °b dese- S^dovat51 ‘n SSm £e k 3 s0 P0 ulicah. 4l l;0tlo kai^16 ^A°žbe ter 11 i%oe vsakega, ki V We, naveličan. Ta- !V6° aUc0Smvtra pHŠel 1 u ksoda Jer mi ,e Avr*vii- ”■ 'CS>, akšen klobuk? VVli Ni, »am na tla' ‘ Je ; Va«? /• » t>vai, Je? Klobuk i v°Vica' p je pa res nam' Ai,?«*ik», Ah vam h me sv0j0 >IU 3e kar ta- Prisotnostjo <ni,ker dandanes 3e nisem bila pod ko sem od s°, -p 'I C Se Zai ZavP‘t > bK*61®1 naprej. A Padel m se C*'v Pot „ ne bi ■ VSro ka debela .S, “ aom treščil. J6 Od 3e he po-®a in kei'e odbila mo. Pes je zagrabil voznika za hlače in mu odtrgal na zadnji strani veliko zaplato. Ta se je ujezil in je z bičem oplazil volčjaka po hrbtu, da je strašno zacvilil, volčjak namreč. Takrat priteče iz gostilne na vogalu neki možakar z dvignjeno palico in zarjove ves besen: «Kaj, ti boš mojega Turina pretepal!« in je s palico treščil voznika po butici. Voznik je odskočil in pograbil tisto kamnito kocko na tleh ter jo vrgel možakarju v glavo. Na srečo se je le-ta izognil in kamen je zletel skozi izložbeno okno trgovine, ki je bila tam. Notri je nastal velik krik, kajti kamen je baje izbil dno sodu olja, ki se je potem mirno razlilo pod vreče moke. Na ulico je pritekel razburjeni trgovec in vpil; «Policija!» Zagrabil je voznika za vrat in ga davil. No in takrat tem se jaz izmotal iz gneče in se ozrl naokoli- Tedaj sem za vogalom bližnje ulice zagledal nekega paglavca, ki se je na vso moč režal in sem takoj uganil, da je on tisti, ki je položil granitno kocko pod klobuk. V nepopisni jezi tem skočil za njim. Poglavec je zavpil: «Ata!» in bežal kot zajec. Ko sem ga ujel in mu hotel naviti ušesa, sem mahoma zapazil, da teče proti meni debel mesar z zavihanimi rokavi in z velikim nožem v roki. Spustil sem smrkavca in bežal. Prav gotovo bi mu bil pobegnil, da mi ni nekdo od tistih, ki so tekli od vseh strani vkup, vtaknil dežnik med noge. Padel sem in zdrsnil po tlaku in preden sem se mogel pobrati, je planila name polovica Ljubljančanov. Mečkali eo me in nabijali s pestmi in me brcali z nogami. Končno so začeli udrihati drug drugega in nastal je splošen pretep. Kmalu so bili sredi pretepajočih se ljudi tudi mestni stražniki in ti so še najbolj mlatili okoli sebe. Potem sta se ob strani ulice pograbili dve ženfki, ker je ena podžigala svojega moža, naj 'razbije usta možu druge. In sta vreščali in se vlekli za kite. In potem je bilo videti še polno drugih žensk, ki so se zmerjale in se pripravljale na boj. Na veliko srečo so takrat prihiteli od nekod gasilci z brizgalno in še oni so imeli mnogo o-pravka, preden so naredili mir. Zdaj so stražniki hoteli vedeti, kdo je to zakrivil. Jaz sem molčal, od drugih pa ni nihče vedel kaj zanesljivega povedati. Takrat je neka frajla, ki je gledala z okna v prvem nadstropju nasprotne hiše, pokazala name z roko in vpila; ((Gospod stražnik! Jaz sem vse videla. Tistile je začel, tisti je vsega kriv, tistega primite!« In prijt.a sta me dva stražnika in ne le eden in sta me prignala sem. Glejte gospod sodnik, vse sem vam povedal, kar vem in ničesar vam nisem zatajil. Jaz sem miren človek. Ne maram pretepov in tudi teh nezgod nisem maral. Morda mi je usoda to naklonila zaradi mojega imena, zato ker se pišem Nesreča. Saj me je res sama nesieča pripeljala v Požarno ulico, kjer me je čakai usodni klobuk in tisti poglavec. ki je vtaknil vanj kamen. Jaz sem popolnoma ne dolžen in sem žrtev kakor vsi ostali« Po podrobnem zasliševanju številnih prič je končno sodnik obtoženca oprostd. In za slovo mu je rekel: «Pojdite in vrnite se Kamnik. V Ljubljani vas nočemo več videti, če si ne pre-menjate priimka!« FRANCE MAGAJNA Je , žadela v le- Brisi, •S ,Vrhu' i JPak, Jt -Mo J;Uve je stal -’i. Mf i iPaplrnato fe‘ \Mil‘>1 bel,iJe z vel‘* VM1' ha ®‘1 P« zidu. S Pri ,a’ ie lovl1 t,stlt7' Je zlil 2a ' genski na ' e'ežem Klas N > ob tlak. K Sl. Vi lft " ' sebe in ga in bu- udarjal Lestev ien‘!a> "Je* •p' iDHi\dremal ■VMl dm*ne ve" K°- Konj VVoS ni zdirjal MN,? obst * Polomil tj'. vn, v stru-k \' dr 'd*. kl J' kv*liv 'P se ’ ie pa i?a v0u'del na (»t I«fiaka- Pr>tekei k; ?Plazil »;-5x " ^t, i- m Spacalova slika »Sončni zahod v Savudriji«, ki je bila na rimski Quadriennale odkupljena za galerijo moderne umetnosti (Galleria delParte moderna) v Rimu, kjer je zastopan že z dvema svojima deloma Slikar Lojze Spacal nagrajen na rimski Qnadrienale Ko sem izvedel, da je naš Lojze Spacal prejel nagrado na razstavi Quadriennale v Rimu sem pohitel v njegov atelje v Ulici Coroneo 1 ne le zato, da mu čestitam, marveč tudi zato, da izvem od njega podrobnosti o nagradi. Našel sem Spacala pač kot vselej, kadarkoli sem ga obiskal, pri intenzivnem delu. To trditev je vzeti strogo dobesedno, kajti Spacalov delovni dan gre od 8. ure zjutraj do teme. Spacal jemlje namreč stvari zelo resno in prav ta njegova zavest, da vrši s svojo umetnostjo posebno kulturno misijo in da v svoji slikarski liriki poje ne le zase, marveč tudi za nas vse, je morda kardinalna okoliščina, ki je prinesla Spacalovi umetnosti tako velike uspehe doma in v tujini. Naslonjen nad risalno mizo, vzravnan pred štafela-jem ali z zavihanimi rokavi pri veliki stiskalnici: Spa- cal je vedno pri delu in v delu. In ko mi je odprl vrata sem zazrl v njegovem pogledu, nekaj mešanega med veseljem nad obiskom in nejevoljo nad pretrganim delom .Toda dogodek je o-pravičeval moje motenje in brez dolgih uvodnih besed sva bila takoj v razgovoru o nagradi v Rimu. Izvedel je novico šele pred nekaj dnevi, ko mu je predsednik razstave Quadriennale brzojavno sporočil, da je prejel od občine mesta Rima nagrado za svojo grafiko. Ni mi treba poudariti, da ga je vest izredno razveselila v prvi vrsti brez dvoma zato, ker je doživel s tem veliko moralno zadoščenje, kajti če velja za koga, da je nagrado zares zaslužil, mislim spričo vseh drugih okoliščin, velja to v tem primeru prav gotovo za Spacala. Zanimalo me je, ali je bila nagrada dodeljena določeni sliki ali njegovemu ce- NADALJNJI ODMEVI KRITIKE ŽOLOHOVA SOVJETSKIH KNJIŽEVNIKOV « Literaturnaja G mnenja sovjetskih Naš tede pregled Ne imenujejo ga tjavdan nemirnega kozaka z Dona Solohova, pisca ((Tihega Dona«, k? mu je svet že priznal pomembno mesto v sve tovni literaturi. Pisali smo njegovem nastopu na 20. kongresu sovjetske KP. Zbudil je vihar ,na eni strani odobravanja in navdušenja, na drugi jeze, užaljenosti in odpora. Le-to se je posebej izrazilo pri onih, ki jih je njegov nastop neposredno prizadel, pri samih pisateljih, ko je napadel njihovo komodnost, nepovezanost z ljudstvom, pomanjkanje ustvarjalnega navdušenja itd. Pričakovati je bilo, da mu tega ne bodo z lahkoto pozabili, dasiravno se je v splošnem moglo zdeti, da je bil s tem končno vendarle enkrat prebit led dogoletne stagnacije v so- vjetskem književnem ustvarjanju, stagnacije, ki je, kot je pravilno prikazal Solo-hov, rezultat prav omenjenih napak, ki jim jih je bil na kongresu očital. Menda bi bilo pravilno, da bi se napake, ki jih je nanizal Solohov, začele popravljati, a zgodilo se je nasprotno: glasilo Zveze sovjetskih književnikov ((Literaturnaja Gazeta«, se je mnogim stališčem Solohova postavilo po robu. V njem je stari boljševik in invalid Gindin ocenil njegov nastop na 20. kongresu za dema-goški, ostro obsodil njegove očitke, posebno one naperjene proti Zvezi književnikov, v katere obrambo se je postavil. Toda na to pisec »Tihega Dona« sploh ni odgovoril. Nenadno pa je »Litera- Literarni teden založbe Bompiani (Trsi, od 3. do 7. aprila) V romanu uMESTU V ZALIVU» obravnava pisatelj tiste čase. ko se je sesula italijanska fašistična država in so »e vračali slovenski fantje od vojakov ter se doma uvrščali v boj za na. rodno osvoboditev. Roman dobite v lRZAŠh! KNJIG ARNI l’r»t - III. tir. I'r*nfl*lia 2» Telefon »7-H:»S Kakor lan i, je založba Bompiani iz Milana priredila tudi v našem mestu svoj «Literarni teden« na pobudo tukajšnjega »Krožka za kulturo in umetnost». Namen »Literarnega tednan je postaviti v neposreden stik s čitatelji in ljubitelji lepe knjige tiste italijanske pisatelje, ki izdajajo svoja dela pri omenjeni založbi. Ob tej priliki si morete o-gledati in tudi omisliti najnovejše izdaje te založbe, predvsem pa dela tistih pisateljev, ki javno nastopijo na tej prireditvi. Na letošnjem »tednu« so bili najavljeni pisatelji mednarodnega slovesa: G.B. An-gioletti, Antonio Aniante, Arnaldo Frateili, Pietro Gad-da Conti, Ercole Patti, Bonaventura Tecchi, Elio Vit-torini (ki je bil pri nas tudi lani), Flora Volpini in Cesare Zavattini. Od teh se zaradi zadržanosti «tedna» niso udeležili GB. Angiolet-ti, Elio Vittorini in Ercole Patti. Na prvem večeru je prvi spregovoril Valentino Bompiani — ki je hkrati tudi sam pisatelj — o svojih založniških izkušnjah, ko je za časa fašizma pomagal do uveljavljenja pisateljem, ki so bili vse prej kot fašistično usmerjeni, kakor na pr. Corrado Alvaro in Cesare Zavattini. Za njim je povzel besedo Antonio Aniante, iz Catanie, Na drugem večeru je Arnaldo Frateili imel predavanje o temi: »Rim in drugi kraji v mojih romanih«. Skušal je pojasniti razloge, ki so ga vodili k temu, da je svojim junakom izbral tako tn ne drugačno okolje. To svojo občutljivost za zunanje okolje svojih junakov je skušal razčleniti, kar ga jz privedlo do tega, da nam je podal razlago tega pojava, ki nas spominja na Francoza Prousta. Za primer nam je čital nekaj odlomkov iz svojih del, Na tretjem večeru, ki je bil izredno dobro obiskan (verjetno zaradi tega. ker ie večerni list napovedal, da bodo snemali nekaj prizorov za televizijo, hkrati pa tudi za to, ker je bil na programu tudi nastop Flore Volpini, ki se je lepo uveljavila po tej vojni) nam je Bonaventura Tecchi čital nekatere odlomke iz svojega še neobjavljenega dela, katerega vsebina obravnava spomine na poslednjo vojno. Njegov drobno opisni slog, občinstva ni mogel navdušiti. Kar se ni posrečilo njemu, pa je uspelo Flori Volpini. Avtorica sFioren ti-ne» nam je prebrala nekatere svojih fantastičnih povesti, ki je vsaka zase naletela na navdušeno priznanje občinstva. Predzadnji večer je bil posvečen javni diskusiji med avtorji in občinstvom o kakršnem koli vprašanju ali argumentu, ki bi ga nekdo zastavil. Ob prisotnosti vseh gostov je padlo kakšno nepomembno vprašanje, neki nepoznani fašist je poslal pismo, ki so ga tudi prebrali in na katerega je umirjeno odgovoril Bonaventura Tecchi. Na zadnjem večeru je nastopil Cesare Zavattini, ki ga širša javnost pozna bolj po njegovih uspešnih scenarijih za dobre filme, kakor pa po njegovem pisateljskem delu Jack London in njegovi poklici V kalifornijskem mestu Oaklandu (380.000 preb.) stoji konec ulice Webster koliba, ki je bila pred sedemdesetimi leti zgrajena iz ostankov neke stare kilolovske barke. Spočetka so jo uporabljali nabiralci ostrig. Kasneje je kupil kolibo veliki ljubitelj oceana John Hynold za sto dolarjev in 10 preuredil v kavarno, ki ji je nadel ime «Pri prvi in poslednji sreči«. «Morski volkovi« so se v njej počutili kakor doma. Jack London je obiskal to kavarno prvič leta 1895, ko se je kot devetnajstletni mla denič vrnil v Oackland. Imel je za seboj že pisano in burno preteklost bil je mornar, na^ biralec ostrig, pristaniški de lavec in potepuh. London j< Hynoldu zaupal svoj namen da hoče postati pisatelj ter se izobraziti na kalifornijski niverzi. V Hynoldu je našel človeka, ki je njegove težnje razumel in mu po svojih močeh pomagal. Brezplačno mu je odstopil zadnjo sobo »Prve in poslednje sreče« in v njej ie London preživel daljšo dobo. Pisal je in se učil. ^am so nastali #Klic divjine« »Morski volk« in še več drugih pisateljevih del. ki so danes v najrazličnejših jezikih razširjena po vsem svetu. turnaja Gazeta« s tem v zvezi ponovno spregovorila, toda tokrat ne tako, da bi ga napadla. Objavila je na svojih straneh, da prihajajo v njeno uredništvo številna pisma, katerih avtorji se postavljajo na stran Solohova. Ti ljudje pripadajo različnim poklicem, pa tudi njihova kulturna raven je različna, vendar pa vsi obsojajo Gindina in njegov članek ter se strinjajo s Solohovom. Pisma izražajo zaskrbljenost nad stanjem sovjetske književnosti in ljubezen do Solohova. Tako piše neka delavka, da je hvaležna Solohovu, ker je na kongresu govoril tako »od srca«. V njegovih izvajanjih ni opazila ne demagogije ne površnosti. Invalid Opa-latenko, pravtako star bolj- j ševik, polemizira z Gindi- | nom, zatrjujoč, da je Solohov na kongresu govoril kot pravi partijec, naravnost in brez slepomišenja. Nihče se ne postavlja v bran pisateljev, ki jih je bil Solohov napadel, pač pa postavljajo vsi zahtevo, da se v Zvezi književnikov napravi red, da se nesposobni in neproduktivni pisatelji iz nje izključijo, kakor se tudi vsi strinjajo s Solohovom glede škodljivosti tega, da se vsak pisatelj, ki je doživel s svojim prvim delom u-speh, že obvezno naseli v kakem večjem mestu, s čimer se odtrže od znanega okolja in ljudi ter postane postopno nezmožen, da bi še kaj o njih napisal. Samo v Moskvi živi od približno 3200 sovjetskih pisateljev c-krog 1200. Zanimivo je, da stoji večina v pismih na stališču, da Solohov nima prav, ko pravi, da je osnovni pogoj uspešnega dela mladih pisateljev zagotovitev njihovih materialnih možnosti. Pri tem se sklicujejo na velike ruske ustvarjalce, ki so živeli v najtežjih pogojih, pa so vendarle ustvarili velika, nesmrtna dela V enem teh pisem, ki jih je objavila ((Literaturnaja Gazeta« je rečeno: ((Odvzemi pra- vemu pisatelju celo svinčnik in papir, zaukaži mu še tako, da ne piše on bo navzlic temu pisal«. Skupina moskovskih čitateljev pravi; (Cernu je danes tako malo dobrih knjig — to je veliko vprašanje. To se komaj more pojasniti celo z »ustvarjalnim drsenjem navzdol«, o kakršnem govori tovariš Gindin, dasiravno mi tudi tega lazloga ne izključujemo«. Za kaj pravzaprav gre? — se vprašujejo sovjetski č' tatelji, ki se jim na zgoraj omenjeno vprašanje ne da odgovor, in človek se nima čemu čuditi, če pri tem kažejo zaskrbljenost in ne' zadovoljstvo. V pismih, ki o njih poroča in jih objavlja »Literaturnaja Gazeta«, je verjetno govora tudi o «kultu oseb' nosti«, vprašanju, ki mu je bilo na 20. kongresu posvečenega največ časa in prostora. Toda o tem »Literaturnaja Gazeta« ne poroča. Moglo bi pa to biti v zvezi z imenom Gorkega, oziroma z izjavo Solohova na kongresu, da se po njegovi smrti ni našel nihče. Ki bi ga bil dosegel. Gindin ki je. kot rečeno, v omenje ni reviji kritiziral stališče Solohova, je v svojem članku odkril, da pomeni ta ka izjava «ku!t osebnosti« in da je s kolektivnim delom v okviru Zveze sovjetskih književnikov moč uspešno nadomestiti tudi Gorkega. Tudi glede tega se sovjet ski čitatelji ne strinjajo Gind.nom. B. Smirnova Leningrada pravi v svojem pismu: Smatrati ljubezen do Gorkega za neko vrsto ((kulta osebnosti«, kot to dela tovariš Gindin, pomeni pravzaprav ne razumeti kaj sploh pomeni ta kult osebnosti, ki nam je povzročil toliko zla. Gorki je bil in ostane velik človek in velik pipatelj — borec«. Skupina moskovskih čitateljev: ((Vsakomur je znano, da ni danes nikogar, ki bi se mogel meriti z Gorkim, pri tem pa ne gre niti za odkritje Solohova, niti za propagando «kulta osebnosti«.» Diskusija, ki se je bila sprožila po iniciativi «Lite-raturnaje Gazete«, se zaenkrat razvija samo na o-snovah neke sproščene širše diskusije. Navzlic temu pa se v bistvu usmerja k nekemu osnovnemu cilju: pritegnitvi najširših plasti ljudskih množic, da se s svojim mnenjem in željami udeleže reševanja tako pomembnega vprašanja, kot ga predstavlja področje književnega u-stvarjanja. iz zagate, iz pasivnosti in neplodovitosti, ki je v njej, zahvaljujoč določenim sistemom, životarilo dolga leta. lotnemu delu. Spacal mi je pojasnil, da ne gre za eno sliko; gre za kakovost celotne kolekcije slik, za katero mu je Quadriennale dala na razpolago eno celo sobo. Saj s tem kriterijem ga je Quadriennale tudi vabila na udeležbo na letošnji razstavi. Sipacal mi je pravil, da gre za grafike, ki so bile deloma razstavljene na lanski mednarodni grafični razstavi v Ljubljani (to ja bila menda največja grafična razstava na svetu po končani vojni) in ki so bile tudi tam nagrajene. Zanimivo je, da so poleg nagrade odkupili eno sliko za Moderno galerijo v Rimu. To je že tretji odkup Spacalovih del za Moderno državno galerijo v Rimu. Prvo njegovo delo so odkupili leta 1940, drugo leta 1951 in tretjo na letošnji razstavi. Žirija je izbrala za odkup sliko »Sončni zahod v Savudriji«. Vprašal sem Spacala ali je še kak Tržačan zastopan v Moderni galeriji v Rimu. Kolikor ve je v omenjeni galeriji zastopan le kipar Mascherini z eno skulpturo. Paradoksno se zaradi tega sliši, da se div mači muzej Revoltella u-porno brani nakupa Spacalovih del in da Spacal do danes še ni zastopan v domačem muzeju umetnosti Revoltelli. Zanimalo me je tudi, kaj je z letošnjo Biennale v Benetkah in ali bo Spacal razstavljal na tej svetovni razstavi. Nekoliko zagrenjen je odgovoril negativno. Vzroki so znani. Na zadnji razstavi pred dvema letoma je bil namreč kandidat za prvo nagrado v grafiki, ki mu jo iz umevnih (za Benetke) vzrokov niso hoteli dodeliti in ki so jo potem zaradi pomanjkanja ekvivalenta kakovosti dodelili dvema domačinoma. Preden sem se poslovil od prijatelja Spacala, sem ga še vprašal, kaj sedaj dela in kake načrte ima za bližnjo bodočnost. Zaupal mi je, da se pripravlja na razstavo v Stockholmu. Neka umetniška zasebna galerija ga vabi, naj bi čimprej priredil razstavo svojih del v prestolnici Švedske. Ta razstava bo predvidoma meseca maja, ko se bo Spacal osebno na stroške omenjene galerije odpravil na Švedsko. Čestital sem prisrčno Spacalu nad lepimi uspehi in z željami, da bi še bolj in bolj bogatil ta umetniški zaklad, sem se od njega poslovil in ga prepustil njegovemu zares neutrudnemu delu. R- H. Pretekli teden je bil dokaj bogat na političnih dogajanjih, da je res težko v skromno odmerjenem prostoru podati njih izčrpen pregled. Ker pa smo o mnogih od teh uprašanj izčrpno govorili tudi v prejšnjih tedenskih pregledih, jih bomo skušali danes le na kratko spopolniti. Se vedno je glavna pozornost obrnjena v London, kjer zaseda pododbor OZN za razorožitev. O tem zasedanju smo prejšnji teden obširno pisali. Nadaljnji potek razprave še vedno podkrepljuje optimizem, ki je zauladal s tem u zvezi. Med tritedenskim zasedanjem pododbora je padlo že pet različnih predlogov, in sicer dva sovjetska, dva ameriška in francosko-britanski načrt. A-naliza posameznih načrtov kaže, da se je stališče petih držav, to je ZDA, ZSSR, Velike Britanije, Francije in Kanade znatno približalo. S tem seveda ni mogoče reči, da je sporazum blizu, vendar pa je pri vsem tem važno du sedanja razprava poteka v novem ozračju in da medsebojno nezaupanje polagoma izginja. Do sedaj je bil svet navajen gledati na vsa dogajanja z vidika vojne ali miru. Dvajseti kongres KP SZ pa je pomenil odločen prelom v tem pogledu ter je na podlagi naukov iz preteklosti nakazalr osnovne temelje nove sovjetske notranje in mednarodne politike. Pridržki, ki jih Zahodu izrekajo glede iskrenosti nove sovjetske politike, se polagoma začenjajo rušiti. Zlasti so v zadnjih dneh močno odjeknile izjave predsednika fran coske vlade Guya Molleta, ki je v intervjuju ameriški re vi ji «U.S. Neto and World Reports odločno kritiziral a-meriško politiko do Vzhoda Dejal je, da ni nikoli verjel v nevarnost sovjetskega napada, da so Američani vedno skeptični do vsake vjetske pobude ,da vedno rečejo «ne», in da so na nevski konferenci zgrešili, ko so dajali prednost združitvi Nemčije pred razorožitvijo V Washingtonu so te izjave močno napadli, v Moskvi so jih pozdravili, kakor jih j‘‘ pozdravila tudi večina francoskega tiska. Ostro pa je protestirala zaho dnonemška vlada, vendar pa kaže, da sc velesile sklenile iti po poti, ki v sedanjih okoliščinah lahko pripelje do prvega kompromisa. Prepričale so se, da je razorožitev trenutno važnejše vprašanje, kakor razdvojenost Nemčije. Mnogo si obetajo tudi od obiska Bul ganina in Hruščeva v Veliki Britaniji. Ta obisk naj bi po mnenju opazovalcev odstranil vrsto ovir, ne samo v vprašanju razorožitve, pač OB STO LL1 NICI ROJSTVA FOLKLOR1STKE K A T ARINE ŽUPA NIČ Preprosta belokranjska kmetica je zapustila lepo kulturno dediščino Radio in elektrika sta si našla pot v stare, s slamo pokrite belokranjske hiše. Kakšna nasprotja! Stare šege in navade in celo vraže ob dragocenih pridobitvah sodobnega časa. A dobro je, da poznamo tudi prve, ker potem lahko više cenimo slednje. Take misli so me prevevale te dni, ko sem hodil po belokranjskih vaseh in so me gostoljubni Belokranjci vabili v svoje zidanice. Nad Mirno goro je plaval prvi krajec, iz zidanice pa je prihajal napev: Sveti meni jasna mesečina, da bo potom lahko potovati, da bom videl ko ju ljubil budem... Kje sem že slišal zadnjič to pesem. Brskam po spominu in stoletnica rojstva belokranjske folklorist-ke Katarine Zupanič me je opomnila na ta že zdavnaj preživeli svet. Sto let nazaj me je preselila ta obletnica v čas, ko je Bel« krajina živela še po starih običajih, ko so vse ženice in moški nosili belo obleko. Ko so govorili patriarhalno — takorekoč v pregovorih, ko Je znaI !e malokdo pisati in so račune zaznamovali kar na rovaših. To so bili časi, ko so svatbe trajale po ves teden, ko si je belokranjski kmet vse orodje in vse, kar je potreboval, izdelal doma, ko so bili tudi še vsi enako oblečeni, revni in bogati. V izban, pod slamnatimi strehami so žene in dekleta večer za večerom vrtele kolovrate. Da, tak čas mi je zavel iz drobne knjižice Katarine Zupanič: ((Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli krajini«. V ta šopek je stkala toliko lepih domačih belokranjskih pesmi, ki so jih peli še v njenih časih in katere danes le še redko srečamo. »Ni na svetu lepšega niti veselejšega nego s prijatelji koji so veseli skup živeti...«. Ali pa tisto o vinski trti: »Na svetu lepši roze ni kot je ta vinska trtica, pozimi spi, v spornizd'cvetč, v jeseni muce nam daje...«. Pesmim je pridala v svojem šopku belokranjske vraže, šege in navade. Danes nam marsikatera teh smešno zveni. Toda v času, ko je živela Katarina Zupanič, so se ljudje še ravnali po njih. Kažejo nam ljudsko praznoverje in njegovo nevednost. Samo nekaj si jih oglejmo: Keda čuješ prvič kukavico popevat, poljubi zemljo, potle te ne bodo boleli zobi. Ako vidiš na spomlad prej martinčeka, nek kačo, pomeni veselje; ako pa prej kačo, onda žalost. Pregovori, ki jih je zbrala ta vneta folkloristka pa nam odkrivajo marsikatero preprosto izrečeno veliko resnico. Le nekaj si jih o-glejmo. Jaz bi tudi hotel bit za župana ,samo ne znam, kaj bodo rekli ljudi (volivci). Ako mož zapravi (premoženje) je grdo čut, ako žena i še prje. Kmet je kmet ali ga kuhaj ali peci. Snaha donese največjo doto v šakah (rokah), To je le nekaj drobnih iz obsežnega šopka Katarine Zupanič. Bila je preprosta kmečka ženica. Za zbiranje narodnega blaga jo je navdušil njen najstarejši sin Niko, sedanji univerzitetni profesor dr. Niko Zupanič. Zapisano ljudsko bogastvo obsega vse, česar se je spomnila od svojih mladih let, ko je kot kmečko dekle začela delati na polju. Z dvajsetimi leti se je Katarina zaročila s posestnikom Miko Zupaničem. Ni dolgo nosila zaročne parte. kmalu so ji pokrili glavo ■/. napletom iz rdečih svilenih trakov in jo odpeljali po debelem snegu ob zvokih koračnic v Podzemelj n poroko. V zakonu ie rodila osem otrok, sedem sinov in eno hčer. Umrla je poleti leta 1921. Po zunanjosti je bila visoke zravnane po' stave, bele Dolti, kostanjevih las, modrih oči in blagega pogleda. In ta preprosta belokranjska žena nam je zapustila bogato dediščino zbraneg3 narodopisnega blaga iz Bele krajine. Zato je prav, da se je spomnimo ob stoletnici njenega rojstva. M. J. pa tudi v mnogih drugih vprašanjih, ki še razdvajajo Zahod in Vzhod in ki še v»d-no pričajo o preživelosti blokovske politike. S stališča blokovske politike se na primer na Zahodu še vedno obravnava vprašanje Srednjega vzhoda, kjer se je prav te dni napetost zaostrila. Zopet so grmeli topovi ob demarkacijski črti med Izraelom in Egiptom in to prav v trenutku, ko je Varnostni svet OZN pooblastil glavnega tajnika Ham-marskjoelda, da odide na to področje in skuša zbrati elemente, ki naj za sedaj omogočijo vsaj take ukrepe, ki bi pripomogli k doslednemu spoštovanju določb o premirju. Hammarskjoeld je že na poti v Rim, kjer si bo postavil svoj sglavni štab«. Ustavil se je tudi v Londonu, kjer se je razgovorjal z britanskim zunanjim ministrom Selwynom Llogdom. Arabske države in tudi Izrael so na misijo Hammarskjoelda pristale in obljubi ie svoje sodelovanje. Vendar pa je treba poudariti, da so nekatere poteze zahodnih sil v zadnjih mesecih ustvarile zlasti med arabskimi državami vtis, da namenoma zaostrujejo položaj na tem področju, da s tem zaustavijo razvoj, ki krepi neodvisnost arabskega sveta, in uvajanja določenih oblik sodelovanja teh dežel z Vzhodom. Vse kaže, da Lt hotele zahodne velesile 1*-koristiti arabsko - izraelski spor za vmešavanje na tem področju in za vojaško intervencijo. Zlasti se v Londonu vedno oživlja tristranska izjava med tremi zahodnimi velesilami iz leta 1950 Londonska vlada tudi pritiska na W ashington, naj bi podprl njeno politiko, naperjeno proti Egiptu in se vključil v bagdadski pakt. Toda Washington se noče prenaglili, kajti v Savdovi Arabiji, ki je prijateljsko povezana z Egiptom, imajo ZDA velike petrolejske koncesije in nekateri dogovori potečejo prav te dni ter iih bo treba obnoviti. Kakor se na Bližnjem vzhodu polagoma toda neizbežno rušijo še zadnji ostanki imperialističnih postojank Velike Britanije, tako se v Severni Afriki rušijo imperialistične postojanke Franci ie. Ze zadnjič smo omenili, da ravnanje Francije v Alžiru jemlje njeni politiki lep del učinkovitosti, ki bi jo sicer imela. Naslanjajoč se na krhke argumente, da se alžirsko vprašanje razlikuje od tunizijskega in maroškega zaradi velikega števila Francozov na tem ozemlju in zaradi formalnopravne procedure, s katero je Francija leta IS.?') upostavila francosko dominacijo v Alžiru, so zagovorniki imperializmu spravili sedanjo vlado v položaj, iz katerega se skuša rešiti z vojaškimi ukrepi, ki pa morajo nujno privesti do tega, da Francija zgubi vse, kar bi danes s politično rešitvijo lahko še o-hranila. Predvsem pa tako ravnanje veča prepad med Arabci in ostalim svetom, kar kažejo tudi predlogi na zasedanju sveta Arabske lige, naj se proti Franciji uvede bojkot. ter protest Sirije pri državah atlantskega sveta zaradi podpore, ki jo ta »obrambna« organizacija nudi Franciji pri njeni zatiralni politiki v Alžiru. Primer Tunizije in Maroka kaže, da je Francija, čeprav v zadnjem trenutku, le izbrala edino mogočo pot. Se celo Franco je bil prisiljen prilagoditi sc razvoju dogodkov in je pravkar podpisal z maroškim sultanom enak sporazum, kakor ga je nedavno sklenila Francija. K temu ga je prisilil razvoj dogodkov in prav teko bo razvoj dogodkov vrej ali slej prisilil Francijo, na bolj realistično politiko tudi glede Alžira. Ribarič Ivan 1M PO RT ♦ E X P O R T VSEH VHST LESA IN TKl)iH GOKIV TRST — ULICA F. CR1SP1 U — TEU »3-S02 ULICA UELLE M1LIZIU II — TEU 96-311 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRST - UI.Moreri 7 Telefon št 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo AVTOGARAŽA „Roiano“ TRST - ROJAN — UL. MOHEH1 RT. 7 - TEU 35-61» privatno tel.27-240 — (Zadnja postaja filobusa št. S) Prostori za parkiranje avtomobilov In motornih koles — Odprto t udi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vs kraje, tudi v inozemstvo - - * -'-*" "--'V '^W%- % 1'iineus Severo vse prevozniške IZSELJEVANJE NAJHUJŠA RARAVA RANA 1RS1A Med 8310 je bilo 84 izseljenci v Avstralijo odstotkov mladih ljudi Rosni gospodarski položaj in globok občutek nezaupanja sta prisilila tako velik odstotek mladih ljudi na beg v tujino. Le vsestranski socialni in gospodarski razvoj lahko reši to pereče vprašanje O brezposelnosti in izseljevanju smo v našem listu že mnogokrat poročali in upravičeno ugotovili, da gre za eno najresnejših vprašanj, ki zadeva bodočnost našega mesta in ki najbolj jasno označuje težaven tržaški položaj. Znano je dejstvo, da še izseljuje predvsem mladina, ki v domačem mestu ne najde zaslužka, ali ki je izgubila vsako upanje na ugodnejše življenje, v možnost razvoja. Mnogokrat se čuje, da be-j ži mladina ne toliko zaradi resnih gospodarsko-socialnih razlogov, temveč zaradi a-vanturističnega duha in da se je tak pojav vedno opažal. Ni dvoma, da je tudi v teh trditvah zrnce resnice, ki pa v naše mprimeru še zdaleč ne velja za veliko večino primerov. Zelja za pustolovščinami je nedvomno privedla mnoge mladince do izselitve, vendar ne more veljati kot glavni, odločilni razlog takrat, ko je to izseljevanje doseglo tako masovni obseg, kot ga je v Trstu in okolici. Uradni podatki niso znani, saj nihče ne vodi točne statistike o vseh Tržačanih, ki so se v zadnjih letih izselili. Zato so znani podatki samo za tiste Tržačane, ki so se izselili s posredovanjem tirada CIME v Avstralijo. V Avstralijo se je do sedaj izselilo 8.316 Tržačanov, med katerimi prevladujejo mlajši ljudje med 24. in 31. letom, saj je teh kar 42 odstotkov. SVEČANE PROSLAVE 1Q. OBLETNICE DELOVNIH BRIGAD Mladina je na delovnih akcijah mnogo prispevala k izgradnji FLRJ Jugoslovanska mladina ni bila osamljena, saj je na delovnih, akcijah sodelovalo tudi več deset tisoč brigadnikov vsega sveta Prvi teden v letošnjem aprilu sovpada tudi z 10. obletnico osnovanja prvih mladinskih delovnih brigad v Jugoslaviji, ki so bile brez dvoma najboljši izraz volje jugoslovanske mladine, da prispeva k izgradnji povojne nove Jugoslavije. Razumljivo je, da tudi mi ne moremo mimo tega datuma, ne da bi se spomnili velikega dela, ki ga je napravila mladina v matični domovini s svojimi prostovoljnimi delovnimi akcijami in to še posebno, ker je pri teh akcijah sodelovala tudi naša tržaška mladina. Prve delovne akcije jugoslovanske mladine se niso pričele po končani svetovni vojni, ampak že mnogo prej, ko je še divjala narodnoosvobodilna borba in so partizanske enote potrebovale mladinsko pomoč. V tem času je mladina kljub nevarnosti gradila letališča in druge vojaške objekte za partizansko vojsko, brez katerih ne bi bilo uspešnejših vojaških nastopov. Po končani vojni pa je pri obnavljanju porušene, oropane in požgane domovine mladina dala levji delež in je napravila velika, celo herojska dejanja. Mladinsko delo ie predstavljalo od leta 1946 naprej ogromen prispevek pri obnovi in socialistični izgradnji nove Jugoslavije. Med prvimi in najbolj pomembnimi deli spada železniška proga Samac-Sarajevo, ki je bila dokončana proti vsakemu pričakovanju že v 7 mesecih in pol, medtem pa ko bi dela s plačano delovno silo trajala najmanj od 4 do 5 let. Tej progi so sledile še druge; Brčko-Banoviči, Nikšič-Beograd, itd. Med drugimi važnimi deli, ki jih je bilo treba dovesti do konca, moramo prišteti tudi avtocesto Za-greb-Beograd. Na to delo se ,;e že leta 1948 prijavilo veliko število mladincev in mladin* ter z nemalimi napori izročili avtocesto prometu leta 1950. Po vojni je bilo treba modernizirati tudi domačo zastareio industrijo. Mladina je priskočila na pomoč in s prostovoljnim delom gradila tovarne, hidroelektrarne in druge velike industrijske objekte, ki so znatno pripomogli k dvigu življenjskega standarda in po-spešeli industrializacijo dežele. Na teh velikih delovnih akcijah pa jugoslovanska mladina ni bila osamljena, ampak so ji priskočili na pomoč tudi mladinci in mladinke iz drugih držav. Pri teh delovnih akcijah je sodelovalo okoli deset tisoč inozemskih brigadnikov. Samo na progi Samac-Sarajevo je sodelovala mladina iz Alžira, Anglije, Avstralije, Avstrije, Albanije, Burme, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Grčije, Egipta, Holandske, Francije. Zahodne Indije. Irana. Islanda, Indije, Italije, Irske, Južne Afrike, Kitajske, Konga, Kanade, Maroka, Martinika, Malaje, Madagaskarja, Madžarske, Norveške, Nemčije, Nove Zelandije, Poljske, Palestine, Rep. Španije, Trsta. Švedske, Švice in ZDA — skupno 65 inozemskih delovnih brigad in grup s 5842 mladincev in mladink. Na tej progi sta delali tudi dve mednarodni brigadi, ki sta bili formirani na svetovnem mladinskem kongresu v Pragi. Inozemska mladina je prišla v Jugoslavijo predvsem z željo, da spozna j\jg°* slovansko stvarnost in ko so se mladinci vračali v svoje kraje , so prinašali s seboj duha prijateljstva in bratstva, ki jih je spremljal skozi nji- slovansko mladino. Vzporedno z udeležbo inozemskih brigad na delovnih akcijah v Jugoslaviji, so tudi jugoslovanski brigadniki sodelovali pri gradnji in obnovi v drugih državah. Jugoslovanske mladinske delovne brigade so sodelovale na Danskem, v Belgiji, Ho-lanski, Franciji, Angliji, Izraelu, Poljski, itd. Povojna mlada generacija si je s svojim delom pridobila velike usluge in je vreden naslednik herojske mladine vključene v SKOJ v narodnoosvobodilni borbi. Prve dni aprila so se vršile v večjih in manjših središčih FLRJ svečane akademije, parade nekdanjih brigad m nastc*>i udarnikov in nosilcev brigadirskih spomenic. Na gradbiščih, kjer je mladina delala, pa so odkrili spominske plošče, ki bodo tudi poznejšim generacijam govorile o velikem požrtvovalnem delu in trudu povojne mladine. Glavna parada je bila v Beogradu na stadionu JLA, kjer se je vršil velik defile mladinskih brigad. Te proslave 10. obletnice delovnih brigad naj pokažejo mladini, ki je sodelovala na delovnih akcijah, da njeno delo ni pozabljeno in naj predstavljajo isto- hovo celotno bivanje z jugo- časno spodbudo za izgradnjo drugih objektov, predvsem športnih in mladinskih letovišč, ki bodo služili mlademu naraščaju. M. B. Zelo veliko je tudi število delavcev med 16. in 24. letom in to 25 odstotkov. Skupno sestavljajo mlajši ljudje torej kar 84 odstotkov vseh izseljencev. Te številke, kot že rečeno, ne obsegajo v celoti vprašanja izseljevanja, saj urad za delo skoro dnevno objavlja možnosti za izseljevanje v najrazličnejše države in se mnogi tja niti ne obrnejo, temveč odpotujejo iz Trsta s turističnim potnim listom. Vendar pa so že navedene številke tako obsežne, da jasno dokazuje jo, kako je to vprašanje resno in pereče. Te številke govore, kako globok je občutek nezaupanja, ki je zajel vse naše mesto in kako resen je gospodarski položaj, da je prisilil tako velik odstotek mladih ljudi na izselitev. Ta val izseljevanja — pa naj ima uradno obeležje masovnega izseljevanja v Avstralijo, ali privatnega proti drugim deželam — predstavlja resnično rakavo rano našega mesta, saj odhaja mladina, in kvalificirana delovna sila, ki je vedno predstavljala resnično bogastvo in garancijo za bodočnost. Ni sile, ki bi mogla ustaviti ta val razen gospodarske. in socialne obnove, ki bi ponovno vzbudila zaupanje in ustvarila pogoje za vsestranski zdrav razvoj. Tržaška Rokovnjaška zgodba Ko je bil rajnki Žumer še | bil je, da ga čaka še dolga mlad, je hodil delat v Zasav- pot in še težje delo, če ga je, v okolico Litije. Takrat še bo sploh dobil. ni bilo povsod železnice, če je že bila, pa denarja ni bilo, da bi jo plačevali. Saj je bilo še komaj za sol. ' Tako je tudi Žumrov oče nekega zgodnjega poletnega jutra spet stopil od doma s popotno delavsko1’forbo čez rame in palico v rokah. Iz Podgorja je še kar hitro prišel do Ihana, se ustavil v gostilni, da si je malo privezal dušo, nato pa jo je mahnil naprej. Med potjo si je po-žvižgoval in se veselo razgledoval čez polja, ki so se v jutranjem soncu zlato bleščala. Bilo je že visoko poletje in žito se je z bogatim klasjem upogibalo k tlom. ptički so se veselo oglašali iz grmovja in z njihovo pesmijo se je zlilo polglasno brundanje Zumrovega očeta. Kar poza- V Beogradu so ob obletnici desetletnice ustanovitve prvih mladinskih delovnih brigad otvorili posebno razstava Ko se je že bližal Domžalam, se mu je pridružil možak srednjih let. Pobara ga: «Kam pa greš?» «V Zasavje sem namenjen. Pogledat grem, če se bo dobilo kako delo«, je odvrnil Žumer. Sopotnika je bil kar vesel. Mislil si je: Bova od časa do časa katero rekla, pa bo pot hitreje minila. Cez nekaj časa je začel možak prigovarjati Žumru. «Veš kaj, pa ja ne bova hodila po cesti, pokazal ti bom bližnjico, saj imava nekaj časa isto pot». «0 seveda, kar po krajši jo udariva«, je odvrnil Žumer, «bom vsaj prej n.> cilju«. Cez čas se jima pridruži še neki moški. Ogovoril je možaka z besedami: «Brfni ga po kofiči, kumrč bono laufa«. Žumra je kar mrzlo spreletelo. Spoznal je, da ima opravka z rokovnjači, ki so tiste čase strašili po Gorenjskem. Izgovorjene besede niso pomenile nič drugega, kot; udari ga po glavi, deček dobro teče. Rokovnjaškega jezika se je pa Žumer naučil še takrat, ko je služil v Komendi za hlapca. Ko da ne bi nič opazil, je mirno segel v žep po svoj «nož na feder«. Nekdaj so možaki nosili nože na vijak in kadar so ga hoteli odpreti, je naredilo, kot da bi nekaj počilo. Žumer je nož odprl za hrbtom in možaka sta ga prestrašeno vprašala; «Kaj, ti pa imaš pištolo?« «Seveda», je odvrnil Žumer, «mislita, da se bom potikal po samotnih poteh brez pištole«. In je še enkrat počil z nožem ter ju sršeče pogledal. Možaka-rokovnjača pa tega nista utegnila več niti slišati niti videti, pobrala sta jo v grmovje in naprej v gozd k svojim tovarišem. mladina zaradi tega upravičeno zahteva od odgovornih vladnih krogov, da končno uresničijo obljubljene gospodarske ukrepe in da tako ustvarijo pogoje za gospodarski razvoj. Pet jugoslovanskih otrok nagrajenih Na mednarodni razstavi o-troških risb v Neto Delhiju so bila nagrajena dela petih udeležencev iz Jugoslavije. Šestletna Marina Mikulič je dobila prvo nagrado, raz$n nje pa so bili nagrajeni tudi Tatjana Huje, Vincenc Naglav, Nataša Omerza in Dragica Kunc. Dobrota je sirota Nekega dne se je baron iz Caoja odpravil z velikim hrupom na lov v Cungšanske gore. Spremljali so ga lovski psi in poklicni lovci, oboroženi s kopji in puščicami, nekateri pa so nosili tudi dresirane sokole. Med potjo je baron zagledal volka, ki je stal malo stran naravnost preko ceste. Bilo je res čudno: žival je namreč stala na zadnjih nogah, tulila, kot da bi hotela opozoriti nase, in bila lovcem odlična tarča. Baron je izpro-ž'l puščico in žival ranil. Vendar je volk ušel. Tedaj so se lovci zagnali za njim in po gozdu sta odmevala vpitje ljudi in pasji lajež. Dvignil se je oblak prahu, ki je pripomogel, da je volk ušel. Prav tedaj je potoval neki človek — Tungkuo po imenu — proti Cungšanu. Jahal je mršavega osla in nosil samo vrečo, ki je vsebovala njegove knjige in nekaj obleke. Bil je motseanec, pripadnik učenika Motseja. Motseanci so bili tedaj zelo razširjena verska ločina. Odlikovalo jih je strogo življenje, polno sa-mopremagovanja in usmiljenja do bližnjega. Hodili so FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Znamke otoka Cipra Do sedaj so na znamkah upocob'jeni le anqleški kra!ji, portrete svoj h zaslužnih mož pa bodo Ciprčani lahko upodobili šele v svobodi Ce je bil Ciper pred leti znan samo tistim, ki so se kdaj intenzivno ukvarjali z zemljepisom, je postal danes dobro znan vsem, ki čitajo časopise. Borba Ciprčanov za priključitev h Grčiji, trma Angležev v vztrajanju pri kolonialnem, sistemu na tem otoku in nedavna aretacija in internacija grškega nadškofa Makariosa so vzrok, da danes ves svet ve, kje leži Ciper, kaj hočejo in kakšne narodnosti so njegovi prebivalci, kakšni so angleški gospodarji, itd. O Cipru pa so že prej nekaj vedeli tisti filatelisti, ki zbirajo znamke britanskega cesarstva. Na Cipru so prve znamke izšle leta 1880. Pravzaprav riso bile to prave ciprske znamke, temveč angleške znamke iz let. 1858—76, s pretiskom «CYPRUS» in novo vrednostjo. Leta 1881 pa so izšle znamke tiskane nalašč za ta otok v portretom angleške kraljice Viktorije. Vseh znamk z njenim portretom je 24. Leta 1903 so jih zamenjale s portretom kralja Edvarda VII., leta 1912 pa one s portretom kralja Jurija V. Znano je, da Anglija ne izdaja pogosto znamk, ne samo v Združenem kraljestvu, temveč tudi v kolonijah in protektoratih. V prekomorskih deželah so izšle do sedaj znamke s številnimi pokrajinskim; motivi, a vedno le v manjši meri. Leta 1928 je na Cipru Izšla serija znamk, ki so bile posvečene petdeseti obletnici angleške zasedbe. 2e na teh znamkah je bil razviden grški znača1 otoka, kljub temu. da so ga imeli Turki v oblasti nekaj sto let. Na prvi znamki je bil prikazan srebrni kovanec iz Atathusa, na drugi grški filozof Zenon, na tretji ostanki sv. Barbare, na četrti zemljevid otoka, na peti pa samostan Bella Paise. Nadaljnje znamke v tej seriji so prikazovale ciprski grb, ki je bil povzet po grbu angleškega kralja — križarja Riharda Levjesrčnega in kip istega kralja, ki se nahaja v Londonu, turški grob Ummn Harama, anglikansko ceršev st. Nicolas v Famagusti in portret angleškega kralja Jurija V. Leta 1934 so izšle znamke s pokrajinskimi motivi, ki ,-,o zelo prikupne. Na njih vidimo ostanke starogrške palače v Vouni, Salaminski forum, o- stanke starogrškega gledališča v Soli, grško cerkev v Peristeronu ter anglil^insko cerkev sv. Zofije v Nikoziji. Poleg teh dveh cerkva je bila prikazana tudi turška mošeja Bairakdar v Nikoziji. Na znamkah lahko vidimo še razvaline grada v Kolossi in gozdove na zahodnem delu otoka. Nekatere teh znamk imajo v majhnem ovalnem okviru portret kralja Jurija V. Leta 1946 je izšla znamka na čast zmage zaveznikov nad nacizmom s portretom kralja Jurija VI. in panoramiko angleškega parlamenta na obali Temze. Znamka je bila podobna tistim, ki so jih izdali v o-stalih angleških posestih. Le naziv dežele in vrednost sta bili različni. Leta 1948 sta izšli dve znamki na čast sfebrne poroke angleškega vladarja, leta 1949 .štiri znamke na čast UPU, leta 1953 pa ena znamka — ki je bila enaka za vse angleške posesti — na čast u-stoličenja angleške kraljice E-lizabete II. Znamka iz jugoslovanske serije posvečene umetniškim delom Lani pa je izšla nova fran-kovna serija. Vse angleške posesti namreč izdajajo v tem času nove serije s portretom kraljice Elizabete II. Na vseh znamkah lanskega leta je v ovalnem okviru portret kraljice Elizabete II.. nad okvirom pa je kraljeva krona. Nomina-le znamk so izražene v novi ciprski valuti liri, razdeljeni na 1000 milsov. Tako vidimo, da so imele ciprske znamke do danes grbe raznih angleških kraljev. Portrete svojih zaslužnih mož pa bodo lahko domačini upodabljali na znamkah, ko bodo dosegli neodvisnost. okrog in pridigovali evangelij in občo ljubezen. S fanatično gorečnostjo so skušali izpreobrniti kralje, plemstvo in preprosto ljudstvo. Posvetili so svoje življenje revščini in često tvegali življenje, da bi pomagali bližnjemu in ga osrečili. Tungkuo je slišal hrup in gonjo. Tedajci je zagledal ranjenega volka, ki je dirjal proti njemu. Ko je žival zagledala motseanca, je proseče zatulila, kot da bi prosila pomoči. Možu se je od usmiljenja stisnilo srce, kajti v hrbtu uboge živali je tičala puščica. «Ne boj se!« je rekel Tungkuo. «Izvlekel ti bom puščico«. , še to, kar je od tak0 , za stavbni les; y0lfc3 življenje. Zakaj ^ požrl?« , a d»r «Tu govori Pijeta / je z velikim v abiti volk in hotel z seanca. „tti ((Počakaj z_a rava slišati se t pr ^ «Prav, naj bo, je odvrnil volK^ bolje disis r reči. da mi kdajkoli«. , $ t Sla sta malo gledala starega stal pri ograji 1 da se je naveh ^ je U ((Vprašaj teg sefll, volk. «Prepričan_. s|[l)si‘> ((Vprašaj >ri< . s„ v življenju Prece.Jpet Motseanec Je r0silžt(f svojo zgodbo in . je 3 J vično sodbo. P________(T vanj hladno in #»J nično, "žival ie zdelo la, se obliznija^J^ (Nadaljevanje AVTOPREVOZN - FRANCjj!0^ vsmmini^ z osebnimi , } wi|i r „,5 jnoz avtomobili za tu in UAHA7.A: Ul. STANOV; Ul. F. Kaj sta doživela Marko in Metka Ras Omar Ju je sprejel zelo prijazno. Dejal je: «Draga otroka! Rešila sta mene in moje podložnike. Veliko hvalo vama dolgujem! Prosta sta! Tu imata prstan v obliki kače. Ako bi vama pretila v puščavi kaka nevarnost, posijtta mt ta prstan. Tvegal bom tudi življenje, da vama prihitim na pomoč. Tako se zahvaljuje Ras Omar, gospodar puščave«. Otroka . sta se prisrčno zahvalila, nato pa sta se odpravila ven na prosto, pod zlato sonce. PHIfflOBJE-EHPilRTNovaGori^'1"' KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo po* trebo se obrnite na domačo tvrdko lil Ml TRST. Ul. Milano 18 • TELEF. 35*169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsatc°Tne88 najboljših inozemskih krajev in semena laS „,8 iajir ter razne sadike, žveplo, modro galico, v ska gnojila ter vsakovrstno orodje In stro)e v In res! Drugega dne Je bilo dosti tekanja po podzemeljskih hodnikih, iz da ljave sta otroka čula tudi streljanje, želela sta zmago Tuaregom. Kajti kdo ve, kaj bi se Jima pripetilo, če bi padla v roke krvoločnim sovražnikom! Tretjega dne v Jutru Ju Je poklicala Fatma pred poglavarja. UVOZNO - IZVOZNO zb vse artikle v obmejnem Vršimo Potomki dnivnir — 5 — 8. aprila. 1956 Dopisi Iz naših krajev nekaj misli ob sklepu [Pojasnilo podjetja [metijska nabavno-prodajne zadruge «Autovie Carsiche« 7 " zanimanjem in < po-“lm zadovoljstvom sem vest o sklepu upravne-5L Kmetijske nabav- j^zodajne zadruge v Trstu njenega posega za dvig 1 .. *Bjske strokovne izobraz-Uv ^cr*t^ tudi stanovske ,_f?. našega kmetstva. Ne . ,^e r#4em, da se te-i0 *n pozdravljajo vsi -JI Poljedelci, saj smo le I, 1*° cepili svoje energiji-n8 naiin, ki je bil škod-, njži stanovski stvari in riu tukajšnjemu delovne-^ lJudstvu in torej le do-oslica našim razrednim "vratnikom, v tem ceplje-Vo aS*° Prezirali neovrglji-kon *Vo’ da je začetek in tren*C po^t*onib gibanj in 1 kruh — gospodarstva. VjjkJ .8°sPodarska veja in na j - njena stroka ima gle-htevB* SV°^ značaj svoje za-kov 6 po oim večjem stro-On^01 znaniu- Vsakemu P° čim večjem stro- kaj , mu ustroju pa je Vse* ^a se ie zan'mal za prei kot pa za kmečki ^ kolikor pa je bila j( (sna Veia zapostavljena, si Do«, « ama Pomagala. Samo- Oovi°C 16 *3'*a vso ZS°" kor?*0 pomembno orožje iz-in 1Scandl v borbi za obstoj tedPr0ti '^očiščevalnim raz-vln m' sv°jo pomembno kare? vr*i tudi danes — v *aPitalumu kanb?*m’ ae je rodil iz je »lističnega trebuha, nas 2a. Pr*2iral, zanemarjal in !natn r1?1' P° nieg°vem’ v lem odstotkih le navidez-fe obglavljenju, se razme-renJJrav zato niso mogle ko-|e ,°_ 'Zboljšati in spadamo vedno v razred devete ?e in moramo kot takšni težke gospodarske po- bri nositj ‘ledice, Ka’ diu ^ nam torej preostane aiti*° ^ot samopomoč?! Oslo-De s* nioramo na svoje last-kj-* in jih vpreči v vza-lj n°i sodelovanje. Ta nalo-jlls®fitiče našim organizaci- ji v , oistvu in namenu vsake D- uge je socialni značaj, ki 5ega 'n ustanovam, c «tdruL Utseifa d»rslf Predvsem v gospo-^ o stran. Kmetijska na-H4lJl0'Pr°dajna zadruga ima tio,.*0 Preskrbeti svojim č-la-bo]jj. Potrebščine pod čim f>cj "ni pogoji in čimbolj jj , a*lno porabiti morebitno,, “biček iz trgovskega po-tlidi nja’ ^ korist mora biti jt. m°ralnega značaja. Obo-Utj^terialna in moralna medsebojno dopol-,tr»n *trePka materialna fjujet S* medsebojno dopol- tio t.m°ra podpirati moral. »D >gov •trepk, stran, a moralna pa gmot-Iz prej navedenih tibki. sta pri nas obe stra-j, -- Zlasti pa trpimo '!ftiet r^n’m Pomanjkanjem v bJU 1J.sl{em strokovnem zna-Obrlt °rei v osnovi našega c* nia- la j.5"!0 državi deveta briško Počemo gospodar- Upj{jpropadati, moramo za-In j Sv°jim lastnim močem. 0rga e 80 te moči enotne, im»I.illlrane in pravilno u-J*tle. ni-- iv.-- n,- devne vzroke, bi res ne mogli zvaliti vso krivdo na strankarsko opredelitev in trzavice. Mladine je mnogo več kot nekoč, izobražencev tudi, potreba po vsestranskem prosvetnem delu je po globoki praznini, ki nam jo je za- y0' pustil fašizem, mnogo večja. Glede na to so naši kulturno-prosvetni uspehi veliko preskromni, kar se pa tiče gospodarstva, je pravcat zastoj. Naša vas bi mogla in morala biti središče te dejavnosti. Osebni interesi so tako ali drugače povezani s skupnostjo in je naravno, da moramo tej čimveč prispevati. Na to, žal, preveč pozabljamo. Na zadnjem torkovem mesečnem sejmu je bilo živahno samo pri trgovini s posodo, zlasti »porcelansko« ali ze-meljno. Nizke cene — mnogo robe. To je kupcem vedno bolj pogodu, ker je kupna moč vedno manjša. Zato je ta trgovec napravil izredno dobro kupčijo. Na trgu smo prvič videli tudi mlado sadno drevje, trte-cepljenke, vrtne lepotične rastline, za kar pa ni bilo posebnega zanimanja, in to zaradi visokih cen in nezaupanja v kvaliteto blaga. V zvezi z dopisom glede pritožb na račun prevozniškega podjetja «Autovie Carsi-che», ki je bil objavljen preteklo nedeljo v našem listu, smo od uprave omenjenega podjetja prejeli naslednja pojasnila s prošnjo za obja- RICMANJE tUflj niso majhne. To je J|9 uvidela 2adruga in pri-»kl6p8° uvodno omenjenega 0 skl pricakujemo, da se Don,e *P tudi uresničil. To »Usti , n° Poglavje ne sme bu, e Pri pismenem skle-Vsi_ ,* to moramo skrbeti *toj ! n*m je za naš ob-ttUlj.1" naPredek. V naši ttj so še velike možno-(t«ba g08Podarski napredek, *e umnega it . stva. 2e nekajkrat 81*s;j riP1°i'ski dnevnik« na-»toin; a velja to za samo-C*lo "mete, polkmete in delavce, ki mogoče . Tu ki jih od nje za- Ujp.i vilne ie odvisen od pra-Pre(jrSanizac'je- od števi-JpOsov.R8Vateljev, od njihove '°Vn«0St' za posredovanja v* 'D us"1 ljudstvu vzgojne- nega Erad'va’ od uji* v°lje . razumevanja, dobre stvar ljubezni za korist- Kmečki sin DOBERDOB V vasi imamo ze nekaj dni večerni tečaj za kmečko mladino, na katerem predava prof. Fabretto o cepljenju divjih češenj in drugih divjakov. Po teoretičnem tečaju bodo organizirali tudi praktične vaje za vse tečajnike. Teh je 22 in z zanimanjem sledijo predavanju. Vendar bi njih zanimanje bilo še večje, če bi bilo predavanje v slovenščini, saj naš kmet pri svojem delu rabi le materin jezik. Obenem pa bi občina, ki je tečaj organizirala prav gotovo našla predavatelja. ki bi v našem jeziku poučil mladino o sadjarstvu na Krasu. Iz naše male vasice se poredkoma oglašamo, saj ni posebnih novic. Precej oddaljeni smo od večjih središč, tudi sedež občine je daleč v Dolini in če ne bi bilo v vasi železniške postaje bi imeli zelo slabe zveze z me’stom. Letošnje hude zime se bomo še dolgo spominjali. Čeprav je vas v dolini in zavetju, smo zelo občutili mraz, tembolj, ker marsikdo ni mislil, da bo tako hudo in si ni pravočasno preskrbel drv Ob lepem vremenu pride k nam marsikateri meščan na nedeljski izlet. Pozimi seveda nimamo obiskov, pač pa spomladi in poleti. Toda letos je tudi glede tega zelo žalostno in se nič ne čudimo, ker ni še nikjer znakov pomladi. Pred dnevi so po vasi dokončali dela za stransko napeljavo vodovoda, tako da si bomo lahko napeljali vodo v hiše. Tega se zelo veselimo, ker nam bo prihranjen trud in bomo imeli zaradi vode manj skrbi, zlasti v poletnem času. Pot, ki pelje od glavne ceste pri Bazovici v Drago, so pred nekaj leti temeljito popravili, toda zdaj je že precej lukenj. Potrebno bi bilo, da bi čimprej zamašili luknje, sicer bo potem več stroškov in dela. Prihodnjo soboto in nedeljo bomo imeli v naši vasi po dolgem presledku spet lepo kulturno prireditev, saj si jo že dolgo časa želimo in za katero je veliko zanimanje tudi v sosednih vaseh. Pevski zbor, ki je začel delovati lani in šteje zdaj 65 članov, se je pod spretnim vodstvom požrtvovalnega pevovodje Oskarja Kjudra ves čas dobro pripravljal, v soboto in nedeljo pa bo imel samostojni prvi pevski koncert. Pevovodja in vse pevke ter pevci so res pohvale vredni zaradi svoje vztrajnosti, dobre volje in discipline. Prepričani smo, da se bodo dobro odrezali in pokazali, kaj zmorejo. Zdaj imajo vaje vsak večer, da se bodo dobro pripravili na izvedbo pestrega sporeda narodnih in umetnih pesmi. Pa tudi na zunanjo obliko pazijo. Hočejo se namreč dostojno predstaviti občinstvu ne samo z lepim petjem. Moški bodo imeli temne hlače, bele srajce in rdeče kravate, ženske pa temna krila in bele bluze. Nastopali bodo dvakrat, kakor smo že omenili, ker bi bila dvorana premajhna. V soboto bo prireditev namenjena vaščanom, v nedeljo pa gostom iz drugih vasi, ki so že obljubili, da pridejo poslušat naše pevce. Na svidenje torej v nedeljo1 Na veliko noč smo napolnili dvorano pri predstavi «Sreča, kje si?», ki so jo odigrali člani SNG. Sodimo, da niso imeli lahke naloge, ker ni igra prav lahka, a so igralci svoje vloge odlično izvedli in nas prepričali o našem srečelovu. Zato so bili deležni našega priznanja. Zelo bi nam ustregli, če bi gostovali pri nas čimbolj pogosto, Svoječasno smo že opozorili, da je popoldanska ura za te prireditve tudi ob nedelovnih dneh neprimerna. Večerne ure bi privabile mnogo več udeležencev. Želeli bi, da bi gledališka uprava po možnosti to upoštevala. Naše občinstvo je precej disciplinirano in ne povzroča med igro motenj, pač pa grešijo starši, da vodijo ali pošljejo k predstavi za odrasle svoje otroke. Njihova nestrpnost in živahnost le motijo igralce in občinstvo. Za otroke- so mladinske predstave, in za te bi bili hvaležni otroci in mi. Steverian "Siti, jr*teklosti se moramo ;' pa "^"odočnost pa delati !*itlosj ®l*damo v našo pre- H 8eVeC' h* fašizmom "iti- “eveda v dobo pred - «Derjl,n fašizmom — in jo s 8vDo«.m° 8 našo P°v°in0 !?**ba0 )0‘ ne moremo biti ?!• l»o Pono*ni in zadovolj-'•tfto 2adnji svetovni vojni "'eriij r' Javnem delu dovolj Svo)ih moči in spo-ln če bi iskali za-i skega vrica, Zelo nas je razveselila vest da bodo tudi pri nas zgradili otroški‘vrtec. Predvsem so zadovoljne matere, ki morajo svoje malčke voditi s seboj v brajde, kjer jih pri delu le ovirajo. S tem. da bo v vasi otroški vrtec bo vsem omogočeno. da svoje otroke oddajo v varstvo otroškim vrtnari cam, od katerih se bodo lahko naučili kaj lepega in tudi koristnega zi bodoče šo'anje. Iz-vedeli smo tudi, da nameravajo popraviti odnosno naba. viti novo opremo za osnovno šolo, ki je ze res zelo zastarela in ki ne ustreza več današnjim higienskim pogojem Prav je, da se poskrbi za naše malčke samo bojimo se, da ne bo ostalo predolgo le pri obljubah in da bodo prihod njo jesen že lahko nasi malčki stopili v novo poslopje otro- veeiki repen Ustno izročilo in zgodovinski podatki povedo, da je naša vas prastaro kmečko naselje živinorejcev in P°jje" delcev. Čeprav so ti služili devinskim grofom, jim dajali vse mogoče dajatve m bili obremenjeni s težko tlako, so 1» vztrajali. Naselitev je bila redka, saj je bilo tam okrog leta 1500 kakih 10 podložnih kmetov pri nas in v Vogljah Med njimi naletimo na priimke Mahne, Masiček, Hladi*. Mulič, Purič, Dedač, La zar. Kmečki poklic naših pred nikov nam je še v krvi, ker je še živo naše nagnjenje do zemlje. Se večje in mnogo večje pa bi bilo, če bi razpolagali za to z boljšim orožjem — znanjem. Ce je pred namcem zadoščala le prirod-nost, se mora danes tej pridružiti večje znanje v kmetijstvu. Le tako bomo mogli bolj uspešno delati in tudi P E V M A ŠEMPOtAJ Dobrota je sirota (Nadaljevanje s i, strani) Letos ne pričakujemo s takim veseljem lepega vremena za dela na polju, saj smo po nepravični razsodbi gori-škega in beneškega sodišča ostali popolnoma brez zemlje. Njive, ki so jih imeli že naši dedi v najemu nam je ustanova Tre Venezie odvzela in v glavnem nanje posejala pšenico, deteljo in nekaj fižola. Za sedaj se zdi, da ne bo napravila večjih namakalnih del ob Soči zato, da bi potem posadila v glavnem povrtnino, s katero bi zalagala goriški, pa morda tudi tržaški trg. Čeprav je ustanova prav s tem izgovorom nastopila pri sodnih oblasteh, se je stvar obrnila popolnoma drugače. Vsem Pevmča-nom, pa tudi prebivalcem iz St. Mavra in posebej z Oslavja, kjer je večina kmetov, je žal, da so prišli ob lepo ravninsko zemljo, katero je zelo težko najeti v bližini naših krajev. Nekaj družin iz Pevme, ki so se izključno preživljale s tem, kar jim je dala najeta zemlja ob Soči, se je moralo zadovoljiti z najemom ene same njive v Loč-niku. Razumljivo je torej, da je njihovo življenje težavno in se morajo zelo truditi, da pridelajo vsaj toliko, kolikor je najpotrebnejše za njihov življenjski obstoj. V Pevmi je med ostalimi težkočami opaziti tudi precejšnjo stanovanjsko stisko, ki zelo tare nekatere družine. Pred časom je bilo govora, da bodo gradili nove hiše na cesti med Pevmo in St. Mavrom, sedaj pa smo izvedeli, da bo iNA-casa gradila več hiš pri Giri za pevm- Kot toliko drugih, ki so podlegli posledicam internacije in njenim mukam v Nemčiji, je po dolgoletnem hiranju umrl tudi 63-letni Lado Rebula. Nacistična zemlja je sprejela zdravo in krepko delovno silo, ji kot vampir izpila najjačje življenjske sokove in vrnila družini onemoglega in skrušenega moža. Po vseh postavah mu je pri-tikala invalidnina, a se je zanjo zaman boril. Kako rad bi bil pokojni živel in kot skrben družinski oče delal za svojo družino! Bolezen pa mu je nenehno izpodjedala in mu ponedeljek izpodjedla zadnjo življenjsko nit. Veliko znancev in prijateljev ga je v torek popoldne spremilo na zadnji poti, obžalovalo njegovo prerano smrt in hkrati obsojalo vse one, ki so izzvali zadnjo svetovno vojno in vpregli izsledke civilizacije v zversko mučenje in uničevanje nedolžnih ljudi. Pokojniku miren počitek! Preostalim izražamo svoje iskreno sožalje! PRAPROT Ze pred leti smo zaprosili takratno ZVU za razširitev vaške poti v gornjem delu vasi, med Sušteršičevo hišo in Kantetovim vrtom, kar se je tudi zgodilo. Kolikor je znano, je bil takrat določen znesek tudi za popravo poti od domače gostilne skozi ta del vasi in proti Trnovici. Toda to, kar je občina popravila, je bolj krpanje in ne more služiti sedanjemu prometu, najmanj pa avtobusni progi. Potrebno bi bilo, da bi se ta zadeva resno proučila in končno izvedla tako, da bo tudi ta pot uporabna. Naj omenimo, da zahaja prav v ta del naše vasi vedno več izletnikov, ker je odtod neverjetno obsežen in lep razgled čez Tržaški zaliv, Fur. lansko ravnino, Karnijske in Tirolske Alpe. Ugodna avtobusna zveza Sempolaj-Trst in železniška postaja Nabrežina (20 minut) sta za tržaške izletnike zelo ugodni. Naš novi traktor je že v «No, kar ti je povedala stara marelica, je resnica. Poglej me! Star sem, suh in počasi umiram od lakote. Moral bi me bil videti, ko sem bil mlad. Kmet me je kupil na semnju, da bi mu delal na kmetiji. Krave so se že starale in jaz sem največ garal. Kmet je dejal, da sem njegov ljubljenec. Ko je šel na potovanje, me je zapregel, in ko je hotel obdelati ledino, sem mu jo oral in spremenil v plodno zemljo. Ko je bil čas setve, sem bredel in čofotal po blatu in ob žetvi sem garal v mlinu. Nisem pazil nase in sem delal za dva ali tri. Zaradi mojega dela je kmet kar dobro shajal. Hrana, obleka, denar, s katerim je plačeval davke — vse to je prihajalo od mene. Lahko je razširil žitnico in oženil sina, zdaj pa živi udobno kot gospod z otroki in vnuki okrog gebe. Videti ga moral, ko sem prišel k hiši. Ni da bi govoril o postrežbi pri mizi. No, jedli s a z glinastimi žlicami iz skled. Zdaj pa ima v kleti vrče z vinom. Ali si storil za volka kaj več, kot sem jaz za gospodarjevo družino? Njegova žena pa misli, da sem zanič — star sem, to je tisto in me pušča tavati okrog in spati na prostem, kjer me stiska mraz in veter. Vidiš, kako stojim tule in skušam ujeti malo sonca? Ko pa pride noč, sem sam. Saj ni nič zato, vsakdo se mora postarati. Toda slišal sem, ko je žena rekla, da me bo dala mesarju. Dejala je; ,Meso se lahko posuši, koža se lahko ustroji, iz rogov in kopit pa lahko dobimo koristno orodje’. Oh, tako je življenje! Ne govori o človeški hvaležnosti! Ne vidim najmanjšega vzroka, zakaj te ne bi smel volk požreti*. Volk je že hotel zasaditi zobe v motseančevo roko, a Tungkuo je rekel: «Ne še! Doslej si bil tako potrpežljiv. Naj čujeva, kaj bo rekel tret-ji — kot sva se domenila!« Kmalu sta zagledala starca, ki je korakal s palico v roki proti njima. Imel je dolgo, belo brado in se je zdel svetnik. Tungkuo je bil srečen, da ie našel človeško bitje. Stekel je k njemu in ga prosil, naj razsodi spor med njim in volkom. »Besedica iz tvojih ust mi bo rešila življenje, o starec!« ga je prosil. Starec je poslušal zgodbo. «Kakšna hvaležnost!« je rekel svetnik in z jezo v očeh pogledal volka. «Kaj se ne zavedaš, da bo nehvaležnež na starost poplačan z nehvaležnim sinom? Nekega dne boš imel sina, ki bo s teboj neprijazen in surov, čeprav boš zanj mnogo napravil. Spravi se stran, drugače te bom u-bil!« «Saj nisi slišal še moje zgodbe!« je prosil volk. »Prosim, poslušaj me! Motseanec me je zvezal in tako trdo stlačil v vrečo, da sem komaj dihal. Mislil sem, da bom umri. Ne moreš si predstavljati, kako neprijetno je bilo v vreči«. »Potem pa je treba grajati tudi motseanca«, je rekel svetnik in prepir se je spet začel. «Ne vem, koga naj poslušam in komu naj verjamem. Rekel si, da si rešil volku življenje, volk pa je dejal, da si ga ranil. Edina pot, da dokažeta, kdo ima prav, je ta, da še enkrat pokažeta, kako je bilo. Sam hočem videti, kako neprijetno ti je bilo v vreči«. «Videl boš«, je rekel volk in pustil, da ga je Tungkuo zvezal in porinil v vrečo. rimaš oster nož?« je zašepetal svetnik. «Da», je začudeno rekel Tungkuo. «No?» «Menda ne zahtevaš, da bom ubil volka?« «Kakor hočeš. Ali ga ubij ali pa te naj požre. Kako neizkušen moralist si!« je rekel svetnik in pomagal motsean-cu, da je zasadil nož skozi vrečo v volka. Tako je bil spor končan. Jz angleščine prevedla Draga Perovšek polni zaposlitvi in smo se že prepričali, kako potrebna in koristna nam je ta mehani-skim mostom in da jih bo zacija. tfitite in citajte Pii motiki dneonikl POZOR !!! 3 m volnenega blaga in podloga za moško obleko skupno L 4.950 .. 7.480 in „ 10.700 dobite v trgovini A. PIRIOT Trsi. I Cinsta S. lel. vf kornetfi* Kakor v starih časih, )e tudi danes Tržačanom Skedenj — to lepo slovensko predmestje — cilj krajših nedeljskih izletov. NJ Tržačana, ki ne bi poznal sSčJedne«, kakor (a imenujejo domačini. NI dolgo, ko Je bil Skedenj steber slovenskega življa. Se dandanes vidimo v Skednju mnogo trgovin s slovenskimi napisi, To predmestje, ki šteje okoli IMO prebivalcev leži na griču obdano na eni strani od samega mesta, na drugi strani od 2a-velj, na tretji pa z odprtim morjem. Kakor po Kraeu in po vaeb vaseh v okolici mesta, vidimo tudi v Skednja tepe star« kolone, portale in oboke. V starih časih Je bil Skedenj mala vasica. Obok, ki ga vidimo na sliki, stoji v tako imenovanem starem delu Skednja, in sicer v sBuži*. V Skednju žtvl. anaai ato. venski slikar AvreHJ Luketič. Njegove slike so Mie že več-. krat razstavljene n* šemo v Trstu, temveč tudi v tujini, kjer so vzbudile veMIco pozornost in priznanje. Sitkarja vidimo v njegovem itudenj-skem ateljeju. Pod Skednjem, kjer Je ne. koč tekla železnica Trst-Po. reč, leži skladišče lesa, tako imenovani (Scalo iegnaml«. Razna tržkgka lesna podjetje imajo tam svoja skkadtič* lesa. Sem prihaja tudi les Iz Avstrije in Jugoslavije, Id ga potem z ladjami odvažajo na razna tržišča. MARIO MAGAJNA Ni Tržačana, ki ne bi poznat ali ue bi jedel škedenjskih »big«. Se pred nekaj leti Je večina Skedenjk pomagala preživljati svojo družino s peko okusnega kruha, ki so ga nosile prodajat v mesto. Stare Skedenjke se še spominjajo lepih časov, ko so spekle na dan od ICO do 150 kilogramov kruha. Toda te. ga ni več In le še ena peče kruh, seveda v moderni peči. Krasne so naše slovenske narodne noše, škedenjske pa so brez dvoma najlepše v naši okolici. Skedenjke so ljubosumne na svoje narodne noše in jih hranijo iz roda v rod. Mnogo je še takih noš v Skednju, kot nam jih kaže slika. Na levi strani Je poletna narodna noša, ki je sestavljena iz bele na roke vezene bluze, krila s črnim predpasnikom iz prave svile, na katerem so vrisane raznobarvne rože. Zimska noša pa ima še bel volnen Jopič. Ob raznib praznikih Jo oblečejo s ponosom ne samo starejše Skedenjke, temveč tudi mlade. Železarna »ILVA« je eden Izmed največjih industrijskih objektov v Trstu. V njej Je zaposleno veliko domačinov iz Skednja. Čeprav je delo v železarni še precej naporno, se ga delavci vendarle oklepajo z ljubeznijo in marljivostjo. ^ Taite na CrtciJialL SEJA SOVODENJSREGA OBČINSKEGA SVETA SVETOVALCI POTRDILI PREDLOG ZA VSTOP v konzorcij vzhodnofurlanskega vodovoda Zaostanke za plačevanje živinozalravniku ko obeinu plačevala iz tistega, kar ji pripada od proste eone, česar pa ji še niso priznali V sredo zvečer se je sestal sovodenjski občinski svet. Občinski odbor, kakor tudi svetovalci so že mislili, da bo ta seja zadnja, ker se je pričakovalo sporočilo notranjega ministra, da bodo upravne vo. litvte za vso Italijo 27. maja. Z objavo sporočila so obenem izvedeli, da občinski svet še ne bo izgubil svojega mandata, ker so vse volitve za našo pokrajino preložene na konec leta. Tako se bo občinski svet sestajal še vso pomlad in poletje, jeseni pa bi morale biti nove volitve. Demokra. tične sile naše pokrajine so si edine, da bi morale biti v septembru ali najkasneje v prvi polovici oktobra. Glavno vprašanje je predstavljal predlog občinskega odbora za pristop h konzor- ciju vzhodnofurlanskega vodovoda s sedežem v Gradiški. Svetovalci so predlog sprejeli. Se pred sprejemom predloga je župan tov. Ceščut raz- konzorcij, ki razpolaga z u-strezno organizacijo. Tov. Ceščut je nadalje povedal, da se bo občina obvezala sama plačevati dolg dr- ložil pravice in dolžnosti, ki žavi. Ce pa bo konzorcij akti. izhajajo iz včlanjenja. Z vstopom se občina obveže prispevati 400.000 lir za delež konzorciju, s čimer bo plačala vse dosedanje stroške. Obenem bo plačala še 300.000 lir za načrt, ki predvideva napeljavo vode v vse vasi sovodenjske občine. Za izvedbo celotnega načrta bo potrebnih 25 milijonov lir, katere bo občina dobila od države. Županstvo bo namreč zaprosilo državo, da ji potreben znesek nakaže v obliki dolgoročnega posojila. Upravno in tehnično skrb za delovanje vodovoda bo prevzel ZAKLJUČEN SPOR V GORIŠKI LIVARNI SAFOG Enotnost delavcev prisilila ravnateljstvo k priznaniu in izplačilu proizvodne nagrade Po dolgotrajnih pogajanjih med predstavniki sindikalnih organizacij in ravnateljstvom Safog na sedežu Zveze indu-strijcev je bil včeraj sklenjen sporazum, s katerim se prizna za nadaljnja tri leta delavkam po 6000 lir letne proizvodne nagrade, vajencem pa po 4000 lir. Glede nagrade delavcem in uradnikom se dolgo časa niso mogli sporazumeti, končno so se zedinili za 7500 lir na o-sebo. Te nagrade mora ravnateljstvo Safog izplačati svojim uslužbencem do 15. aprila. Pozneje pa se bosta obe stranki še sestali in proučili vprašanje proizvodnosti Safog. Predstavniki vseh sindikalnih strank so mnenja, da je bil s priznanjem proizvodne nagrade dosežen velik uspeh delavcev in uradnikov Safog. V tej borbi je bila najodlo-čilnejša enotnost vseh delavcev, ne glede na pripadnost k tej ali oni sindikalni organizaciji. V njihovi borbi jih je spodbujalo tudi dejstvo, da je ravnateljstvo CRDA izplačalo proizvodno nagrado že pred prazniki, medtem ko je Safog ni hotelo izplačati in je celo odklanjalo sleherna pogajanja, tako da se je borba za proizvodno nagrado začela s tem, da je bilo najprej treba doseči priznanje upravičenosti zahteve, potem šele višino nagrade. Kot je bila uspešno priborjena proizvodna nagrada, tako je mogoče uveljaviti tudi IZ DOBERDOBA Nov poročni par Včeraj sta stopila v zakonski stan Marijan Ferfolja in Jolanda Gergolet iz Doberdoba. Marijan Ferfolja je med priljubljenimi mladeniči v Doberdobu, med tistimi, ki so se vsa povojna leta marljivo udejstvovali na kulturnem r cd^ečju Dolga leta je že- predsednik godbenega eru- - . , »" štva «Kras», večkrat pa smo brez akcijske enotnosti vse- ^ ^ na na_ druge pravice, vendar nikoli kar naj bi koristilo delodajalcem, vendar (upadajo spori med sindikalnimi organizacijami v preteklost«, je ugotovila organizacija kovinarjev. IZ PODGORE Jožefa Brezigar proslavila 90-letnico rojstva Včeraj je dopolnila 90 let Jožefa Brezigar vd. Petejan iz Podgore. Slavljenka je sedaj najstarejša Podgorka ui jo vsi, ki jo poznajo spoštujejo, saj je v svojem dolgem življenju preživela marsikatero hudo uro. Z možem je služila pri grofu Attemsu ter sta si s trdim delom in varčevanjem postavila lasten dom. Vzgojila je vrsto otrok, od katerih so štirje še živi. Jožefa Brezigar je bila vedno zavedna Slovenka in poštena ter delavna žena, zato ji ob tem redkem jubileju želimo še dolgo let mir. nega življenja. ga delavstva, sindikalnimi organizacijami ni razumevanja, in pri nas se je zlasti v preteklosti če-sto dogajalo, ker so postale tudi te organizacije sredstvo v hladni vdjni, tedaj je delodajalec uveljavljal s-voje načrte, delavci pa so bili vedno znova prikrajšani za materialne, sindikalne in politične pravice. Vse kaže, da so borbe med sindikalnimi organizacijami že precej za nami in da so nad njimi prevladale koristi delavcev. Kot dokaz novega duha, če naj ga tako imenujemo, je sedanje sodelovanje v Safog ter stališče FIOM glede ločenih pogajanj med C1SL in UIL z ravnateljstvom CRDA; FIOM je namreč prikazala ločena pogajanja kot poskus vnašanja razdora med sindikate, ših ljudskih odrih. Tudi nevesta Jolanda Gergolet je iz napredne slovenske družine ter zelo pridna mladinka. Člani godbenega društva ((Kras# želijo ob tej priliki novoporočencema obilo sreče v novem življenju, njihovim čestitkam se pridružuje tudi vsa mladina iz Doberdoba, ki želi, da bi novoporočenca še naprej sodelovala na kulturnem področju. Čestitkam domačinov se pridružuje še naše uredništvo. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves uan In ponoči lekarna Pontoni-Bassi. Raštel 27 - tel. 33-49; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. ven, tedaj bo plačevanje obrokov njegova dolžnost. Doslej je konzorcij prejel od države skupno okoli 300 milijonov lir posojila, s katerim je zgradil vse sedanje naprave. Po tako temeljiti obrazložit, vi so svetovalci soglasno odobrili predlog, obenem pa so priporočili, naj bi izvedba načrta ne šla po dolgi biro-kratični poti. V naslednjem so obravnavali plačilo stroškov za onemogle v bolnišnici dobrodelnih bratov v Gorici. V petih letih se je nabralo za okoli 5 milijonov lir zaostankov, od katerih je morala polovico plačati takoj, ostalo pa bo plačala s čim manjšimi obroki. Glede plačila deleža sovodenjske občine konzorciju z Gorico in Steverjanom za ži-vinozdravnika za leta 1951-1954 je podžupan tov. Andrej Tomšič upravičeno pripomnil, da bodo svoj dolg, ki ga je županstvo sklenilo plačati z letnimi obroki po 150.000 lir, plačali iz tistih neizplačanih fondov, ki pripadajo Sovod-njam na račun proste cone. Kot je znano, so Sovodnje vključene v področje proste cone, ki se razteza med Sočo, Vipavo in državno mejo, vendar jim doslej dejanskih pravic niso priznali; razdeljujejo jim samo nekaj kave in sladkorja. Sovodnje so dobile tudi avtomatičen telefon z 18 številkami. Številke dosedanjih telefonov so nespremenjene; pred vsako številko je treba napraviti še 800. S tem je bila vzpostavljena dobra zveza z mestom. Svetovalci :o sklenili še vnaprej prispevati za javno telefonsko govorilnico, ki je v vasi nujno potrebna. Ob koncu so sklenili namestiti dve svetilki, dve pa premestiti v Skrljah ter za delo potrošiti 58.000 lir. Seja odbora prelekture Na zadnji seji odbora prefekture so odobrili veg sklepov pokrajinske in občinskih uprav. Pokrajinska uprava: nakup zemljišča Morassi za Trgom Julia; pravilnik za u-porabo oblačil sanitetnega o-sebja; izredna dela v pokrajinskih muzejih itd. Goriška občina: ojačanje cestne razsvetljave na Korzu Jtalia; sporazum z ATA za vzdrževanje sedem mestnih avtobusnih prog; izboljšanje plače živino-zdravniku za občine Gorica, Sovodnje in Steverjan. Tržič: gradnja novega skladišča in sprejem dveh siromašnih oseb v občinsko sirotišnico. Roditeljski sestanek na učiteljišču Danes ob 10.30 bo v prostorih učiteljišča v Ul. Croce roditeljski sestanek, na katerega vabi ravnateljstvo šole vse starše, ki imajo svoje otroke na tej šoli. - . . -a. v -.J ijfL j p ^ Ha*C .m lil! Mm- NOGOMETNA NEDELJA V JUGOSLAVIJI PO POVRATKU Z GOSTOVANJ nadaljevanje borbe za točke Najvažnejše srečanje Iiqe bo v Beoqradu med Crveno zvezdo in Hajdukom Slovenska moštva v sovensko-hrvalski ligi igrajo doma iz SOVODENJ Danes občni zbor kmečkega združenja Danes ob 11. uri bo v občinski dvorani v Sovodnjah občni zbor kmečkega združenja in kmečke bolniške blagajne. Na tem zborovanju bodo obravnavali delovanje obeh organizacij, zato vabimo vse kmetovalce sovodenjske občine, da se zborovanja udeležijo v čim večjem številu. Nesreča kmeta na Valerišču Včeraj dopoldne ob 10.30 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v ambulanto zavarovalnice v Gorici 57-let-nega Jožefa Vogriča iz Vale-rišča v Steverjanu, ki se je poškodoval pri delu. Ko je delal na polju, mu je nenadoma padel precej težak kol na hrbet in mu povzročil poškodbo. V ambulanti so ponesrečencu nudili potrebno zdravniško pomoč, nakar ga je avto odpeljal domov. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 1. do 7. aprila 14 rojstev, 13 primerov smrti, 5 oklicev in 2 poroki. Rojstva: Dario Pilon, Gior-gio Grudina, Marilena Goren-szach, Fulvio Iadarola, Vin-cenzo Zampetti, Antonio Fa-lasco, Giuliano Grandi, Ezio D’Osvaldo, Elena Candi, Marino Battisti, Gianfranco Gnot-ti Maurizio Palmieri, Rosella Pieromalli, Licia Ungaro. Smrti; 67-letna Elisabetta Sfiligoi, vd. Roldo, 68-letna Luigia Berlot, 64-letna France-sca Marizza, por. Reia, 55-letni zidar Giocchino Floreani, 63-letni upokojenec Raimondo Sbrigotti, 72-letni upokojenec Antonio Urdino, 31Uetna Alojzija Pertot, 69-letni kamnosek Giovanni Sullini, 61-letni upokojenec Mario Brescia, 21-let-ni mesar Danilo Nanut, 70-let-na Andreina Scalettari, vd. Del Franco, 55-letna Maria Pettarin. por. Boschin. 51-let-na Valeria Trampuž por. Benedetti. Oklici; podbrigadir javne varnosti Antonio Grecco in gospodinja Marisa Mangini, Ferdinand Bonni in Noemi Garbelotto, policijski stražnik Nevio Celin in Nerina Pave-si, zidar Franeesco Bizaj n Maria Bensa, policijski stražnik Paolo Salonia in Josipina Gomišček. , Poroke; finančni stražnik Giulio Apostoli in Stanislava Ciucat, Tarcisio Montagner in Giuseppina Pacor. #c s n o CORSO. 14.00: «Na zahodu nič novega#, L. Ayres in L Wolhein. VERDI. 14.00: «Tiger na ne- bu#, cinemascope, A. Ladd. CENTRALE. 15.00: «Mogam- bo», C. Gable, A. Gardner. VITTORIA. 14.30: «Moja sestra Evelina#, cinemascope MODERNO. 15.00: «Pesmi, pesmi, pesmi#. Jugoslovanska moštva prve lige, ki so zadnji dve nedelji z večjim ali manjšim uspehom gostovala v tujini, so se vrnila domov in bodo danes nadaljevala prvenstvene borbe za točke. Sestali se bodo naslednji pari: V Beogradu: Crvena Zvezda - Hajduk; v Titogradu: Budučnost - Železničar; v Zagrebu: Zagreb - Dinamo; v Sarajevu: Sarajevo -Radnički; v Osijeku: Proleier - Velež; v Novem Sadu: Vojvodina - BSK. Tekma Partizan - Spartak je bila odigrana že včeraj in se je končala neodločeno 2:2. Program je torej popolen ln tudi precej zanimiv. Posebno važno bo beograjsko srečanje med Crveno zvezdo in Hajdukom. Crvena zvezda se bori za prvo mesto in je trenutno dve točki za vodečim Partizanom. Če noče zaostati, potem mora zmagati. Hajduku pa gre za kožo. saj je po zadnjih porazih zdrknil skoraj na rep v lestvici in ima le dve točki več kot zadnji Proleter, ki pa to nedeljo igra doma in skoraj z gotovostjo računa na zmago. Pred splitskimi «maj-stori s mora# stoji imperativ: ali zmagati ali izpasti! Realno vzeto ima Crvena zvezda sicer več izgledov na uspeh, toda Hajduk je na turnirju v Pragi pokazal, da zna igrati in tudi zmagati posebno proti močnejšim nasprotnikom. Razen tega bo za Haidukovce še poseben užitek natresti čim-več golov v mrežo Beare, si jih je v začetku sezone tako nekorektno pustil na cedilu. Zanimiv bo tudi zagrebški derby, v katerem bo Zagreb gotovo poskušal doseči pozitiven rezultat proti Dinamu in si s tem popraviti kr;tični položaj. Popolen program bo tudi v I. conski slovensko-hrvatski ligi. Tokrat bodo vsi štirje slovenski predstavniki igrali doma in nudi se jim lepa priložnost, da se vsaj enkrat kolektivno oddolžijo svojim hrvatskim kolegom za poraze. Odred bo imel v gosteh Metalca, ki je trenutno predzadnji na lestvici. Ljubljana se bo pomerila 'š Segesto, ki je tudi bolj na dnu. Oba ijuD-ljanska predstavnika lahko torej realno računata na usprh. Mariborski Branik bo sprejel v goste enajstorico Rijeke, ki je sicer nevaren toda ne nepremagljiv nasprotnik. Najtežje delo se obeta Novi Gorički se bo srečala z zagrebško Trešnjevko, ki je s 13 točkami točno na sredi klasifikacijske lestvice. Goričani sicer ne morejo več računati na obstoj v tej ligi (razen če ne bodo število udeležencev v njej povečali) so pa v zadnjih srečanjih pokazali, da so odločeni drago prodali svojo kožo in s pravim športnim duhom vztrajati v borbi. Zato ne bo presenečenje, če bodo Treš-njevki natresli nekaj golov. Danes je na vrsti tudi drugo pomladansko kolo v ljub-ljansko-primorski ligi. Vodeči Grafičar ima za nasprotnika Izolo, Krim in Slovan pa morata v Kranj oz. v Postojno. Ostali dve srečanji bosta v Kopru in Sežani. Prodajalne zelenjave ob nedel|ah zaprte Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bodo na podlagi prefektovega dekreta o urniku trgovskih obratov do nove odredbe prodajalne sadja in zelenjave ob nedeljah zaprte. ZA BOLJŠO PROMETNO ZVEZO MED GORICO IN P0DG0R0 — — — — 1 Razširitev ceste ob levi strani Soče Goriška občina je začela '• deli na cesti, ki vodi od pevmskega mosta na levi strani Soče proti Stražicam. Precejšen del ceste so že razširili, vendar nameravajo poleg razširitve omenjene ceste popraviti in razširiti tudi cesto, ki vodi med polji mimo delavskega naselja New York do novo popravljene ceste Torriani. Razširitev obeh cest naj bi bila v zvezi z začetkom del pri gradnji novega mostu čez Sočo, o katerem je bilo zadnja leta toliko govora. Kot smo že poročali, so ob Soči posta- vili barake in začeli s pripravljalnimi deli za most, ki bo vezal Podgoro s Straži-cami, s čimer bodo predvsem imeli skrajšano pot delavci zaposleni pri Safog in v podgorski predilnici. Govori se tudi, da nameravajo z leve strani Soče mimo delavskega naselja New York pa do gostilne Pavlin urediti široko asfaltirano cesto, tako da bi bila prometna zveza Gorica-Podgora skrajšana in bi ta cesta služila tudi prometnim Danes med Italijo in Egiptom [male vojaškega prvenstva LIZBONA, 7. — Jutri se bo tukaj zaključilo prvenstvo vojaških reprezentanc NATO s srečanjem med Italijo in Egiptom. V prejšnjih tekmah je Italija premagala Portugalsko in Turčijo. V italijanskih športnih krogih računajo z zmago Italije, čeprav se zavedajo, da bo Egipt lahko nevaren nasprotnik. V egiptovski reprezentanci bo namreč nastopilo več državnih reprezentantovi med njimi znani centerhalf Hanafy. S AH Turnir kandidatov AMSTERDAM, 7. — V VI kolu turnirja kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka je Filip (CSR) premagal Argentinca Panna v 37 potezah, Madžar Szabo pa Spaske ga (SZ) v 38 potezah. Partiji med Gelerjem in Bronsteinom ter Petrosjanom in Pilnikom sta bili prekinjeni. Po V. kolu je stanje naslednje: Smislov 3,5, Keres in Ge-ler 3, Bronstein 2,5 (1), Filip 2.5, Par.no in Spački 2 (1), Szabo 1.5 (1), Pilnik in Pe-trosjan 1 (1). Druga zmaga Pirca BOGNOR REGGIS. 7. — \7 drugem kolu mednarodnega turnirja, na katerem sodelujeta tudi Jugoslovana Pirc in Janoševič je Pirc dosegel drugo zmago. Premagal je Angleža Richarda. Janoševič, ki je prvo partijo proti Angležu Grenu prekinil v slabšem položaju, je v drugem kolu v 27. potezi piemagal Angleža Ro sea. LAHKOATLETIKA MELBOURNE. 7. — Na atletski prireditvi v Melbournu je Avstralec John Landy zmagal v teku na 1 miljo s časom 3’58”6, kar je samo za 6 desetink sekunde slabše od njegovega lastnega svetovnega rekorda. SYRACUSE, 7. — Ameriški boksar srednje kategorije Joe Giambra je premagal po točkah v 10 rundah Angleža Johna SulUvana. Dva nova svetovna plavalna rekorda NEW HAVEN, 7. — Jiro Na-gasawa, japonski študent na univerzi v Yali, je včeraj že tretjič v enem mesecu zrušil svetovni rekord na 220 yardov metuljček s časom 2T9"4. Na-gasawa, ki je doma iz Tokia, je na tej progi dosegel 14. marca čas 2’20”3 in 24. marca čas 2’20”1. Uradno priznani rekord na 220 yardov je doslej pripadal Japoncu Takashi Ishi-motu, s časom 2'21”6, ki ga je postavil lani decembra. DAYTONA BEACH, 7. — V okviru plavalnega prvenstva za ženske v ZDA, so plavalke kluba iz Lafayette (Indiana): Lucy CrocJj;er, Eiarljara Love, Helen Hugues in Joan Rosazra postavile nov svetovni rekord v štafeti 4x100 yardov prosto s časom 3’56”8. Prejšnji rekord je pripadal klubu «Walter Reed Swim Club« s časom 3’59”2. BOKS 29. junija v Bologni Wailace Smith-Loi ? PROVIDENCE, 7. — Svetovni prvak lahke kategorije Wallace «Bud» Smith iz Cincinnatija je sprejel ponudbo s 35.000 dolarjev garancije če bi branil svoj naslov 29. junija v Bologni proti evropskemu prvaku Italijanu Duiliu Loiu. Ponudbo je stavil organizator Renato Torri Tonyu Petronel-liju. koordinatorju ((Boksarske zveze ZDA#. NOGOMET Jugoslavija-Francija 2:1 REKA, 7. — Na Reki je bila mednarodna nogometna tekma med študentskima reprezentancama Jugoslavije in Francije. Zmagala je pred o-krog 7000 gledalci Jugoslavija z 2:1 (1:1). Jugoslovani bi lahko zmagali še višjim rezultatom, vendar je bila francoska o-hramba zelo požrtvovalna. Tudi pri Jugoslovanih je bila nba najboljši de! moštva vozilom, ki se morajo sedaj , Prvi gol so dosegli gostje, Ju-posluževati pemskega mosta- | goslovani pa so kmalu za tem izenačili, v drugem polčasu pa so bili še enkrat uspešni. LEGNANO, 7. — V današnji uvodni tekmi II. lige je Le-gnano premagal Marzotto z rezultatom 1:0. Edini gol je dosegel v 35’ drugega polčasa Pastore. Igra ni bila posebno lepa in jo je močno oviral močan veter. TENIS CLEVELAND, 7. — Dick Gonzales je četrtič zaporedoma zmaga na prvenstvu ameriških profesionalcev. V finalu je premagal Ekvadorjanca Francisca Seguro. Za tretje mesto je Trabert premagal Avstralca Hartwiga. PALERMO, 7. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v Palermu so bili med drugimi doseženi naslednji rezultati: Segal (J. Afr.) -Jacobini (It.) 6:4, 6:3; Pietran-geli - Maggi 5:7, 8:6, 6:3. V srečanju moških dvojic so bili doseženi naslednji rezultati: Helmrich-Branovič - Bergamo-Facchini 3:6, 9:7. 6:1; 0’Donnel-Steward - Wei-ss-Maggi 2:6, 6:2. 6:1. odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KINU ŠKKIIKIMJ predvaja danes 8. t. m. ob 16. uri Universal film: rsla legija V ponedeljek 9. t. m. ob 18. uri MGM film: PAVLA KINO PR0S1K-K0NI0VEI predvaja danes 8. t. m. ob 16. uri BAGDADSKE TANCICE Tehmkolor Universal N predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 15. url in v ponedeljek 9. t. m. z začetkom ob 18. uri cinemascope barvni film: Pred orkanom" mmm * < $ VA>. . v mmm': L;*-K«yr Kako si hočejo možje in žene dati zadnje poljub* Klic ljubezni v nevarnosti jamb r e tta 150 CC «16 LD A. MEROLLI Edini zastopnik za Goriško GORICA - Ulica Garibaldi, S lelef. 2723 PRODAJNA CENA L 150.000 PRimOBJE-EHPCBT Nova Gorica-Tel. 07 UVOZNO - IZVOZNO podjetje za vse artikle v obmejnem prometu Vršimo vse prevozniške uslug6 impexport TRST. ULICA C BATTISTI STEV. 23-1 NAD-Tel. 44-208 - Telegr. lMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: Vsakovrstni los. drva za kurjava, gradbeni material I Z V A Z A : tekstil, kolonialno t>‘°9 str®'® in raznovrstne SPECIAHZ RANO PODJEIJE ZA VSAKOVRSINE KOMPENZACIJE Mehanična delavnica in črpalka bencina AGlP SIIVIIC MAHU in BRKNARDA OPČINE • Narodna ulica 48 PREDSTAVNIŠTVO motociklov „CIMATTI" S temi motocikli se lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele »Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnic1 plača oglase konkurent, ki sam ne o (Herbert 1») oooooooooooooooooo OOOOJOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOO 00000000000000000°°' Vladimir Bartol, MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 48. = Tretje poglavje» Trst sredi volne - Prva ljubezen - Zgodba o Sahalu Rusija napravi še zadnji poizkus: svetuje avstrijski vladi, naj podaljša rok. Toda za avstrijsko vlado, za katero se skriva nemška, je kocka že padla. Pred vojno napovedjo se majhna komedija v stilu dunajske ali budimpeštanske operete, vrhovni poveljnik srbske vojske vojvoda Putnik se je znašel frech ultimata na poti v domovino v — Budimpešti. Vrhovni poveljnik avstroogrske vojske, baron Konrad von Hbtzendorf, ga da sicer aretirati, toda z vsemi častmi. Odvedejo ga oficirski klub, kjer je bil viteško sprejet. Nakar mu dajo na razpolago poseben vlak, ki naj ga odpelje v' Beograd, čes da ogrska vojska noče v tem trenutku oropati Srbije njenega vrhovnega poveljnika. Srbila le medtem mobilizirala štiri sto tisoč moz in poslala ledro voiske na — bolgarsko mejo. šestindvajsetega julija, S ure pred potekom roka, dospe na Dunaj srbski odgovor, ki ne zadovolji avstrijske vlade. Tedaj odredi Avstnja delno mobilizacijo v Bosni pa je uvedena vojaška diktatura Ma: džarska pozove deželo na množični nabor. Govori se o delni mobilizaciji v Rusiji, Nemčiji ln Franciji. V Avstro-Ogrski je uvedena časopisna in pisemska cenzura 28 julija se prvič pojavijo časopisi («11 Piccolo«) z belimi lisami ki bodo kmalu zavzele vse večji obseg. Isti dan napove Avstrija Srbiji vojno. 30. julija poročajo časopisi /e o prvih spopadih na meji. .. 1. avgusta se končno zruši plaz nad Evropo. Nemčija napove Rusiji vojno, čez dva dni še Franciji in popolnoma nevtralni Belgiji. 4. avgusta napove Anglija vojno Nemčiji zaradi kršitve belgijske nevtralnosti. V naslednjih dneh napove Avstrija vojno Rusiji in Srbija Nemčiji. Takoj nato napove vojno Avstriji tudi Cma gora. Isto leto, leta 1914, stopita v vojno še Japonska na strani antante in Turčija na strani centralnih sil. Ce je Avstrija upala, da bo zanjo vojna s Srbijo kazenska ekspedicija, se je kaj hitro znašla v strašni zmoti. V nekaj dneh je iz (namišljenega) lokalnega spopada na jugu čmožolte monarhije nastala evropska in čez mesec dni — svetovna vojna. 2. Srbski pregovor pravi: «što se babi htilo, to se babi snilo« j— «Kar si ženska želi, o tem se ji sanja.« (Ali po Freudu: «Der Traum ist eine Wunscherflillung» — «Sanje so izpolnitev želja«). Takrat, v začetku vojne, je vsak povprečni državljan veroval v tisto, kar si je najbolj želel. Nemci, rajhovski in avstrijski, so verovali najprej v «kazenski sprehod proti Srbiji,« ki se bo končal v nekaj dneh, kvečjemu v nekaj tednih. Ko sta stopili Rusija in Francija v vojno, so veroval! v to, da se bo vojna sicer podaljšala za kak mesec; toda nemške armade da bodo s prodorom skozi Belgijo udarile Franciji v bok in jo zrušile v nekaj tednih kot v vojni 1870-71. Potem se bodo z vsemi silami vrgle na nepripravljeno in slabo oboroženo Rusijo in tudi njo kaj kmalu spravile na kolena. Tudi pri nas doma smo verovali v čim hitrejši konec vojne, toda nasprotno kakor Nemci. Verovali smo, da bodo silne ruske armade udarile čez Karpate in zavzele Dunaj in Budimpešto. Francija in Anglija pa bosta z Rusijo vred zrušili tudi Nemčijo. Tiste prve dni vojne sem pripovedoval doma, da mi je neki moj prijatelj, deček od Svetega Ivana, povedal, da so si pri njih nakupili kar tri velike vreče moke, češ, vojna Ja utegne še dolgo trajati in da bo potem nastopila lakota. Vprašal sem starše, če se mislimo tudi mi oskrbeti. Mama je odvrnila: «Tudi če bi vojna zares trajala — kje naj vzamemo denar za nakup?« Oče pa je dejal s svojo suho ironijo: «A1’ so ljudje neumni. Vojne bo v enem ali dveh mesecih konec. Kje pa morejo Avstrijci vzdržati ruski naval?« Tako smo se malone vsi in vsak po svoje vdajali iluzijam in ljubeznivim željam. V tem pogledu so nas avstrijske oblasti s svojimi ukrepi in s svojo cenzuro samo podpirale. Kajti če so cenzurirale polovico naslova, kakor na primer ob napovedi vojne Anglije Avstro-Ogrski, a dopustile vest v tekstu članka, je takoj vsakdo vedel, da so se oblasti zbale, da bi se prebivalstvo preveč ne prestrašilo. «To- ooo if* Znamenitost: prof. dr. Nedo-pil, slavni »Cariola«, fotografiran med poukom 1916. »Foto*: sošolec Brueckner. Last sošolca Maksa Skumavca. rej je to nekaj groznega,« si je vsakdo mislil. Ce pa je j^vc" črtala cel članek, je skušal vsakdo po skrivnih kanalu1 ^p-deti, kaj je članek vseboval In začele so krožiti najb°JJ tastične vesti po mestu. . zdel® Še bolj neumno je bilo — in ta neumnost se 1? vfStic včasih hotena —, ko so oblasti črtale le del ali nekaJ jepo-članka v enem časopisu, v drugem pa pustile vest neokr Tako je na primer cenzura dopustila «Edinost:», da topi‘* vila vest, da se je velika ladja «Baron Gautsch« zaradi tega, ker je bila zadela na (avstrijsko) mino- pe' o mini je pri «Piccolu» cenzura črtala. (Ladja je v°zl -j-jst11 gunce 4z Boke Kotorske in iz Dalmacije). Tako se je v v0jfl* nenadoma razširila vest, da sta angleška in francoska ^ & mornarica vdrli v Jadransko morje, potopili ladjo ih ,j iti.1 bodo vsak čas izkrcale njune čete v — Trstu. Zdaj nismo več verjeli samo v mino, najmanj v avstrijsko, 1 . pp)' smo se, kar nas je bilo «antantofilov», vdajali teden ^ piisi1' slajšim iluzijam. Večina prebivalstva pa je trepetala ot* da bi se utegnila razviti okrog Trsta nova fronta, nied d>* so bili italijanski iredentisti zaskrbljeni zaradi dejSE. c’anif Italija še ni bila v vojni in bi utegnilo pomeniti zaveznikov v Trstu zanje nevaren precedens (kot PoS pjo*** Iz knjige Giuliana Gaete: «Trieste durante la guerra diale«), Ui k1 Kako prav so imeli tisti nasi znanci pri Svetem so si bili nakupili tri vreče moke, smo morali k^Lcti # izkusiti na lastni koži oziroma na lastnem želodcu. je bil v Trstu c.kr. namestnik še princ Hohenlohe, k . čs5, je pozneje zamenjal baron Frles-Skene. Zakaj tiste Po kril*, vojne, ko je bilo v državi še vsega v izobilju, ni P bolje za oskrbo mesta, je ostalo do danes uganka- j0pl> medtem ko so možje in sinovi oblačili plavkasto sive ,avlJ^ in odhajali na fronto, so se žene, matere in otroci P°s v neskončno dolge vrste, da bi si mogli nabaviti štnic® Nezadovoljstvo se je med prebivalstvom razširilo že . vojnih mesecih, žene so kaj kmalu začele glasno ja* kruha in vrnitev mož in sinov. V tem so prednjac*1 vrle šentjakobčanke, ki so že tisto prvo leto vojne P bojevitost, odločnost in pogum. (Nadaljevanje sie