Telefon št. 74.
fo ptitl prsjeaai: ia
ealt lato naprej 26 K — b pil leta » 13 > — » Cttrt > » 6 » 50 » mtteo » 2 > 20 >
V ■pravilitvt pre|emaa:
za
dlo leto naprej 20 K — h ptl leta » 10 » — » Četrt » » 6,-> mtteo » 1»70 »
Za poSiljanjena dom 20 h na mesec.
/Posamna Številka 10 h.
Političen list za slovenski narod.
Naročnini la InseratA sprejema upravnlitvt v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it.
Rokopisi se ne vraflajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah it. 2,!., 17.
Izha]a vtak dan,izvzemil
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 276
V Ljubljani, v soboto, 28. novembra 1903.
Letnik XXXI.
n.
Vabilo na naročbo.
S I. decembrom se pričenja nova na roČba, na katero uljudno vabimo p občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Četrt leta . 5 kron. Jeden meseo 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Vse leto 26 kron Pol leta 18 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,,Slovenca".
Naše vojaške zahteve.
ii.
Ponižne vrstice, ki smo jih priobčili predzadnjo soboto, dne 14. t. mes., v zadevi naših vojaških zahtev, razburile so š*ršo javnost s tisto močjo, ki jo ima v sebi edinole nova in zdrava ideja. Slovenci so te vrstice čitali s tistim gorkim veseljem, s tisto tiho, prisrčno radostjo, ki navdaja vsakega domoljuba, ako vidi, da je misel, skrbno gojena in na tihem zaželjena že dolgo vrsto let, slednjič vendarle prodrla na beli dan.
A hudo so razburile sobotne te vrstice o armadi in Slovencih tudi naše nemške »prijatelje", posebno pa one na zelenem Štajarskem. Kakor sovražna bomba v mirno garnizijo, tako je vdaril naš pohlevni članek med miro- in pravicoljubne kulturo-nosce v Gradcu in Celju in jim dal priložnost, zopet enkrat pokazati visoki svoj kulturni nit6.
Posebno se je v tem odlikovalo glasilo celjskega kulturnega b a-rabstva, ki je priobčilo po petdnevnem mučenju svojih dekadentnih možgan, imper-tinenten in ob enem skrajno bedaBt odgovor, da se iz njega takoj spozna visoka naobrazba tistega življa, ki ga zastopa ta žalostni zakotni listič. Mi bi njemu ne posvetili nobene pozornosti in ga prezrli b tistim g n j u • som, ki nas obvaruje pred tem, da pademo na njegov n i v 6, a ta članek je smatral „Grazer Tagblatt«, glavno in vodilno glasilo nemških nacijonal-cev, vrednim, da ga ponatisne, in se s tem popolnoma vrednega pokazal csljske svoje posestrime — ker pa se bere »Grazer Tagblatt« žalibože tudi v vojaških krogih, moramo na njegova priobčila odgovarjati.
Toda predno preidemo k stvari sami, hočemo še nekaj omeniti v naše zavarovanje.
Ljudstvo in armada.
Nemški listi, ne izvzemši tudi »Tages-pošte«, — kakor znano poluvladen list — hlinijo hinavsko začudenje nad tem, da ravno naš list vodi in zastopa te nove vojaške zahteve. Kdo naj jih pa zastopa ako ne mi ? Mi, ki smo ljudska stranka, neodvisna in nevezana od nobene strani, brez ozira na desno ali levo — mi ki poznamo najbolj potrebe in želje slovenskega ljudstva, ker živimo in trpimo z njim, in ker se še nismo povspeli nad ljudstvo in ga nismo še zapustili! In naj nas tudi sovražijo in blate, sovražijo — ker se nas boje — slovensko ljudstvo jim je in jimbode pokazalo, d a zaupa, tudi danes, kakor v času narodnega preporoda — svojim duševnim voditeljem; in naj se tudi kak zakotni list a la ^Deutsche Wacht« predrzne norčevati se nad »windische Pfaff-lein«, kmalu jih bode minilo veselje ! Kakor je svoj čas pater Haspinger v tirolskih planinah hrabro organizoval in vodil bojevnike proti ljutemu sovražniku svojega rodu,
tako ho jemo tudi mivnaprej voditi naše ljudstvo, saj vemo, da stoji njega ogromna večina za nami in daje prihodnost naša.
In še nekaj! Ako odgovarjamo na nemške napade, to ne velja toliko Nemcem, ampak nam je le prijetna priložnost, jasnejše in določnejše precizirati naše zahteve napram državi in vojnemu, oziroma domobranskemu ministrstvu. Iz rok Nemcev ne bodemo prejeli in nočemo nobenih pravio, prvič, ker sta pojma nacijo-nalni Nemec in pravičnost nezdružljiva, a drugič, ker manjka Nemcem vsaka legitimacija za to, da bi oni nam imeli še kaj povedati. Doba je, hvala Bogu ! prešla, ko
sta bila „nemštvo«
in »državni interes" še
en pojem; Nemci so dandanes poBtali le eden izmed mnogih činiteljev državne volje — slovensko ljudstvo pa si bode zakonitim potom izvojevalo svojih pravic brez njih, in če treba, preko njih.
Toliko v pojasnilo našega stališča!
Nepobitno dejstvo je, da zadobiva Avstrija od dne do dne zmiraj bolj značaj n a-rodnostne države, da izgublja v isti meri svojo nemško navlako. Najnovejši dogodki v Dalmaciji, kjer so se zvezali Hrvatje in Italijani skupno proti nemškemu vplivu, na Tirolskem in na Moravskem, kjer se počasi in težko, a sigurno pripravljajo kolosalne premembe v narodnostnem oziru in slednjič tudi na Kranjskem, k jer bo de s 1 ej a 1 i prej zadobilo slovensko ljudstvo tisto gospodstvo, ki mu gre — vse to so daljnovidnemu politiku jasni pojavi, da se pripravlja velika preos-nova v naši državi. Od strani glasovitega nemškega politika, posl. dr. Baernreitherja, je padla te dni v državnem zboru beseda o uredbi Avstrije potom narodnostnih skupin, — in nihče se ni našel, ki bi ji oporekal. Vidi se, kako izgublja ideja dualizma od dne do dne svojo veljavo in življensko moč, in
da se njeni, nekdaj najgorečnejši zagovorniki, Nemci na Češkem, kar nič več ne pro-tivijo jedino zdravi in rešilni ideji po narodnostih razdeljene Avstrije.
Vsled ogrskih dogodkov hitimo z orjaškimi koraki do odločitve. Sedanja doba ima v mnogem oziru podobnost z ono dobo 1. 1867.
Ako pogledamo v tem trenotku na zgodovino slovenskega naroda v zadnjih petdesetih letih, usiljuje se nam nehotč trpka misel, da smo si zaigrali večkrat najlepših uspehov in pridobitev, ker niso velike dobe našle med nami velikih ljudi in idej, ki so jih zahtevale. In skoraj, skoraj se nam dozdeva, da hitimo takim časom naproti z orjaškimi koraki.
In Bedaj preidemo na tiato točko našega zadnjega članka, ki je odzvala toliko pozornosti, razburjenja in jeze, idejo jugoslovanske armade. Izjavljamo še enkrat izrecno, da zanjo še ni prišel čaB, in odveč je — posnemajoč neumno »Deutsche Wacht" govoriti in prepirati se o medvedovi koži, preden nimamo medveda. — A izrekli smo idejo, — ponavljamo še enkrat, zato, da nas ne najdejo nepripravljenih veliki časi, ki morebiti nastopijo, časi, ki morda odločijo vprašanja našega narodnega obstanka.
Kar so pa tiče neumnega blebetanja »Deutsche \Vachtarice« o številu slovenskih in jugoslovanskih vojakov, hočemo ga odpraviti kolikor mogoče hitro. Naj si ti ljudje pogledajo preje statistične podatke o Jugoslovanih v naši armadi — in presenečeni bodo na kaj neprijeten način nad številom štiridesettisoč krepkih Jugoslovanov, ki velja vsak izmed njih za dva gornještajaraka nemška — no, recimo zaradi lepšega — tanta. Kar se pa tiče vprašanja o slovenskem poveljevanju, je isto žo dognano po slo™ venskih »Sokolih«, a vrhtega obstoji jugo-
K,
Prešernova „fajfa".
Ali je Prešeren kadil?
Vi me začudeni pogledujete. Tako vprašanje ! »Da je Prešeren peval sonete in ottave rime — to vem; a da bi kadil, ne, tega še nisem premišljal. Kdo Bi more misliti Prešerna .... Ne!«
Zakaj ne ? Ali je pil ?
»Da, pil je, vsaj pravijo tako."
Ali je igral ?
»Hm, njegova hči to trdi."
No, in zakaj ne bi kadil? Poslušajte 1
Naši dosedanji literarni zgodovinarji so bili ljudje brez preudarnosti. Pri vsakem človeku je vendar ena glavnih stvari: Ali kadi ali ne. Saj se vsi ljudje dele v dve vrsti: V kadivce in nekadivce. Kam bi bil n. pr. Prešeren vstopil na vlaku, ako ne bi bil vedel, ali je kadivec ali nekadivec ? Kako bi se bil mogel domačega počutiti v gostilni, ako ne bi vedel, v katero sobo spada : med kadnee ali nekadivce? Kako bi bil mogel Prešeren sploh začeti kako ljubezen, ako se ne bi bil prej izpovedal Bvoji izvoljenki, ali kadi ali ne ? In ko bi bil on kadivec, in ona bi rekla, da ne more prenašati tobaka — vse njegovo življenje bi bilo drugačno, drugačne vsled tega njegove pesmi, drugačna
potem tudi slovstvena zgodovina slovenska, drugačna usoda našega naroda . . .
A naši dosedanji slovstveni zgodovinarji so bili tudi ljudje brez ukusa in dvorljivosti. Ako posediš količkaj pri človeku, zahteva vendar omika, da sežeš v žep in privlečeš na dan tobačnico ter ponudiš tovarišu smodko ali smodčice, ako mu ne daš njuhati po stari šegi. Ti ljudje pa so se leta in leta bavili s PrešemoDa, pa ne da bi ga bil kateri vprašal : »Gospod Prešeren, ali Vam morem postreči z eno ,ta kratko' ? Sij veste, slovenski literati moramo biti skromni 1"
In nato bi se bil glasil lahko odgovor različno:
»Hvala, gospod slovstveni zgodovinar, ne kadim."
In slovstveni zgodovinar bi bil zapisal v knjigo : »Prešeren je bil nekadivec. Grdo ga torej obrekujejo sovražniki našega slovstvenega napredka, ki psujejo našega najideal nejšega pesnika, češ, da je bil pijanec in celo — tobakar ..."
Ali bi bil pa Prešeren odgovoril:
»Hvala, kadim le viržinke."
Ia slovstveni zgodovinar bi bil zapisal :
»Bil je mož odločnega značaja in krepke telesne konstitucije. Gorenjski kremeniti značaj se jo pokazal v njem celo v tem, da je rad, prav kakor naši junaški gorenjski fantje, prižgal ponosno viržinko ..."
Ali bi bil pa odgovoril naš pesnik:
»Dajte mi cigareto 1"
In učiteljica življenja, resna zgodovina, bi pisala:
»Njegov sanjavi duh je plul rad po kraljestvu fantazije. Kadar si je prižgal svojo duhteCo svalčioo, da se je dvignil lahni dim v višino, so se porajale v njegovi duši one krasne, blagozveneče rime . . ."
Tako in še mnogo lepšo bi se bilo lahko pisalo, a naši dosedanji slovstveni zgodovinarji so bili tako nerodni, da ne rečem: tako omejeni, da ni nikomur prišlo na misel to tako enostavno vprašanje : »Gospod Prešeren, ali kadite ?"
Napredujoči duh časa je tudi v to temno vprašanje posvetil z bakljo prosvete.
Naši dični »druibi sv. Cirila in Metoda" gre zasluga, da je objavila ravnokar Koledar, v katerem se razpravlja o Prešernovi pipi, da, še več: pipa jo celo naslikana in vsestransko izmerjena, tako, da če bi so izgubila, lahko naredimo novo, stari na las podobno, kakor starijo zdaj v Benetkah nov stolp sv. Marka.
Pipa je lesena, okovana z bolim pak fongom. Glava z okovom vred je 11-5 cm. visoka, noga meri v dolžini 13 cm. Glava jo v dolenjem koncu počena ter zamarana z rdečim pečatnim voskom.
Tak je torej ta dragoceni spomenik
Prešernov. In zdaj naj še kdo reče, da Prešeren ni kadil!
Gotovo napoči odslej lepša doba za to pipo : doba češčenja in narodne samozavesti. Godilo se jej bo, kakor Paganinijevim go-slim. Prej so trpele z umetnikom, a zdaj po njegovi smrti vživajo njegovo slavo. V sladkem pokoju sprejemajo častilce in se dajo od njih ogledovati ter poslušajo z zadovoljstvom njih koprneče vzdihe. In kadar pride kak Ondfiček, kak Kubelik, katerega glas Bega do vznožja Paganinijeve slave, se priredi akademija, v triumfu prineso Paganinijeve gosli in srečni umetnik smo na to gosli igrati nekaj trenutkov. Vso posluša, vse se naslaja . . .
Tako bo tudi na slovenskem Parnasu vživala čast in Blavo Prešernova pipa. Mladi pesniki bodo hrepeneli, da bi smeli, obdani od pisateljev slovenskega naroda, pri literarni slavnosti kot znak odlikovanja prijeti v roke Prešernovo pipo. jo prižgati in potegniti parkrat iz nje, da se jim še bolj vžge pesniško hrepenenje . . . Oj, zlati vek zdaj tudi »fajfi" prido!
Vendar ... V naši duši so zbujajo dvomi. Mi vemo, tla je herostratsko početje, kar dolam?, a povedati moramo, da bo, kakor vsaka dobra stvar, tudi Prešernova „fa'f*" mr;ta sovražnike, proti katerim bo imela trd boj zi obstanek.
Le pc*r, lovenski domorodci in
slovansko poveljevanje ie dejansko pri hrvatskih brambovskih polkih, kojih uredba nam bodi v bodoče za vzgled.
Sploh pa naj nam dovolijo gospodje okoli »Grazer »Tagblatta«, da ae za njih ganljivo pozornost in skrbljivost, ki jo posvečujejo našim razmeram, lepo zahvalimo in jih prosimo, naj prepuste ureditev naših razmer edinole nam, kajti mi smo ie toliko razviti, da ne potrebujemo nobenega jerobstva več, in naj bo še tako dobrohotno, kot je — o tem smo prepričani, — ono, ki si ga laste naši šta jarski nepoklicanci.
To pa jim je prosto, podcenjevati naše moči, kolikor jim je drago. To je tisti stran nemške narodne duše, ki nam je dosedaj koristila največ.
A še enkrat gospodom v uvaževanje: O bodočih, mogočih idejah se ne pričkajmo dosti, da smo speče vzbudili in jih ne pustimo več zaspati. Nam moder nim realistom pa pristoja utrditi in bojevati se za sedanje naše potrebe, za tiste zahteve, ki se dado že zdaj doseči. Kako resno nam je pa zanje, to hočemo nevernim Tomažem okolu „Tagespošte" ta koj ad cculos demonstrirati.
Biickhel.
Dogodki, ki smo jih doživeli te dni v Ljubljani, in ki so se vršili bolj skrito, za kulisami, a vendir ne tako, de bi jih ne izvedela širša naša javnost, nas silijo, da danes ponovimo našo zahtevo, ki smo jo v prvem članku stavili, z vso odločnostjo in resnostjo, — da se izjavimo indirektno — namestitev kakega slovenskega polka v Ljubljani, in to kakor hitro mogoče.
Rizmere med občinstvom in 27. peš-polkom so oe v teku 14 dnij vsied dogodkov, ki jih spodaj omenjamo, znatno poostrile in zadobile kritičen značaj.
Nemški polk, ki garnizuje že desetletja v Ljubljani, ne-le, da si ni razumel pridobiti simpatij slovenskega občinstva, je nasprotno storil vse, da si zaigra vsako tudi najmanjšo naklonjenost njegovo.
V zadnjih letih smo imeli žalostno priliko opažati, kako prešinja vedno bolj nem-škonacijonalen in protislovenski duh ves polk od oficirjev pa do najnižjega prostaka. Vemo sicer, da se višja vojaška oblastva trudijo s hvalevredno objektivnostjo ugladiti nasprotja in pomirjevalno uplivati na svoje podrejence, če treba , tudi potom stroge ♦preiskave«, a kaj nam pomaga vse to : duha, sovražnega nam Slovencem, ne zatrejo več, tistega tihega a ljutega sovraštva do nas, ki se kaže pri moštvu tega polka v lepi paroli: „H a u t b ihn nieder, den Kranerhund!" pri njih olikanejših gospodih predstojnikih
pa v dejanjih, ki imajo sicer isto misel za podlago, samo da jo izražajo v olikanih tor-mah — poziva na dvoboj.
Tu pridemo do tiste točke, ki požene vsakemu zavednemu Slovencu kri v glavo od srda in ogorčenja , do afere B U c k h e I.
Niso še pozabljene predrznosti, ki so se dogajale od strani nemških prostakov 27. peS polka napram mirnim Slovencem, in slovenska javnost še zmiraj ne ve, kakšen je bil izid tiste »stroge preiskave" in kakšna je bila kazen — niso še pomirjeni naši duhovi — in v tem kiitičnem trenotku se je osmelil nemški častnik v slovenski Ljubljani pozvati na dvoboj župana Hribarja, poglavarja središča celeSlovenije. To je provokacija, ki velja celemu slovenskemu narodu, in ki je tem hujša, ako pomislimo, da tiči njen vzrok in povod v oni proti slovenski Ljubljani naperjeni turnarski slavnost', pri kateri je župan vestno izpolnjeval svojo dolžnost kot primator središča Slovenije.
Župan Hribar ni naš političen prijatelj, in mi nimamo povoda, bogvekako se ogrevati za njegovo osebo — a tako daleč pa m i še nismo, da bi z ozirom na našo strankarsko korist žrtvovali obfiedovensko stvar. In ravno, ker se nič ne bojimo nikogar, lahko povemo, da stoji v tej stvari za županom cela slovenska L jub1 j ana , d a , ves slovenski narod.
Nastop nadporočnika Biickhla pa je tem pomembnejši, ker nam odpira vsled v i -sokein najvišje družbe, v kateri se giblje ta ofioir, žalostno perspektivo za dobro soglašanje z občinstvom
Toda gospodom tega polka in pa moštvu dajemo pomisliti, da Blednjič vendar lahko prekipi mera slovenskega potrpljenja. Mi svarimo in opozarjamo: Naj le bodo tiho pri miru in najnikarne delajo preveč visoke politike, ker lahko bi izzvali s tem vihar, tako ljut in besen vihar ljudske ne-volje, da ga bodo pomnili za dolgo časa.
A zasedaj zahtevamo, da se nam da zadoščenje za provokacijo slovenskega naroda. Zahtevamo takojšno premestitev nadporočnika. Biickhla. Zahtevamo, da vojaška oblastva vendar enkrat že objavijo i z i d t i s t e stroge preiskave v zadevi zadnjih nezaslišanih žalitev in napadov na slovensko prebivalstvo. Zahtevamo pa tudi končno, da se, ako ne bode kmalu bolje, j nastanijo taki vojaški elementi v Ljubljani, s katerimi bode slovenskemu občinstvu možno v miru živeti, kakor smo živeli doslej.
Naši poslanci bodo storili le svojo
dolžnost, kadar bodo v državnem zboru kakor tudi v prihodnjem delegacijskem zasedanju ožigosali te kričeče razmere. Naj se vendar že enkrat ločijo sovražni si elementi, ki jih nobena sila ni v stanu več zbližati, naj se polku samemu spolni njegova goreča želja: proč od Ljubljane!
Pokazalo se je, kako potrebno je, da začenjamo buditi v krogih našega ljudstva zanimanje za naše vojaške zahteve. Po vseh ljudskih shodih naj se razlega klic po uvedenju dveletne službe, po slovenskih častnikih in domačih" polkih! Vojaška oblastva pa naj strogo pazijo na to, da se ne kratijo Slovencem tudi na vojaškem polju pravice zajamčene jim po načelu ravnopravnosti, da si ne vzgoje iz vojaštvu najbolj naklonjenega naroda njega najhujšega nasprotnika!
Državni zbor.
Dunaj, 27. nov.
Fresl Stein.
Kakor sem že omenil, je poslanec Fresl zahteval naj grajalni odsek izreče grajo poslancu Sieinu, ker mu je ta oči tal, da je v kom»ku v Bilgradu ukradel žepno uro za spomin na umorjenega kralja Aleksandra. Dr. Bax*. Ctioo in Klotač so tudi zahtevali, naj jim Stein pove svedoke. Stein imenuje dva časnikarja kot priči ttimana in Mindla. Včer»i jo bil M*ndl v zb umiti. Ko ga Klo fač, Fresl in Sehnal zunaj na hodniku zapa zijo, padejo po n>em ter ga s pestmi oble luiojo. Krik obeh strank se je razlegel po vsej zbornici. Predsednik grof Vetter je danes začetkom seje najodločneje grajal imenovane poslance, ki so čisnikarju Mandlu s kldutami izražali svoje ogorčenje.
5	to grajo pa seveda pfsianci Klcfač, Fresl in Sehnal niso bili zadovoljni ter bo ugovarjali na ves glas. P sebno Klofač je užaljen, češ, da ne rasluži graie ker je včeraj le gledal in ni zaušnic. Končno Ku fsč zahteva, naj grajilni odsek tudi predsedniku izreče grajo. Pre Isednik grtf Vetter odgovarja, da je izvršit te svojo d lžnost.
Mejtem pa je grajalni odsek soglasno sklenil, naj zbornica poslancu ti t e i n u izreče grajo. O tem sk'epu je v imenu odseka poročal poslanec dr Ploj, rekoč: 01-sek je pozval poslanca Steina, naj dokaže s pričami, da je Fresl uro odnesel s konaka. Stein pa se je izgovarjal, da Fresl ni ukradel ure, marveO le nekai Vzel za spomin. Dotična časnikarja pa tudi tega na moreta potrditi. Odsek sa je prepričal, da je Stein krivico storil Freslu z očitanjem, in zato predlaga Steinu grajo.
6	t e i n se nato itgavarja, da odsek ni pozval pravih prič, ki bi dokazale kako si v Belgradu po umoru kralia Aleksandra in Drage razni časnikarji kradli kakor srake, kar jim je prišlo pod roke. Celo krvavo riuho so baje razrezali v kosce in jih odnesli v spomin na srbsko tragedijo. V tej druibi pa je bil tudi Fresl, ki sicer ni vzel
ure, ampak »nekaj druzega«, kar more potrditi unani državnik Belimarkovič.
Fresl odgovarja, da je vse izmišljeno, kar je ravnokar Stein pravil v tako zgovornih besedah.
S^c. demokrat Pernerstorfer naglaša. da Stein zasluži soglasno grajo, ker napada t sebe brez pravih dokazov. Kar danes očita Fres u, to more jutri očitati drugim. To je nedopustno in vse graje vredno.
Nato vsa nemška levica, izvzemši anti-semite in soc. demokrate, zapusti zbornico, "ki s »glasno iz-eče Steinu graju. Prav umestna pa je bila rp*zka nektg* pfs'anca, ko bo levičarji drli iz zbornice: »To je dokaz, da Be boje Steina in njegovih tovarišev«.
Politična razprava.
S? le ob 1. uri je pričel govoriti prvi današnji govornik baroni M o r s e y. Ponavljal jo večinoma že znane stvari glede novih koncesij za msdiarsko armado. Navajal je izreke madjarskih državnikov, ki sami priznajo, da njihove zahteve gled6 armade ne soglašalo z dot čniin zakonom iz 1. 1867. N»to sta govorila ša H r u b y in S o h a -c h i n g e r. Glavna govornika dr. pl Der« b c h a 11 a in dr. Stransky govorita še-le v tornk.
Sij je časa dovolj! Tako sodijo in go-vord merodajne osebe. Torej drž. zbor sedaj ni bil sklican, da bi rešil vsaj nujnejSe stvari, marveč da nekaj dni igra »ustavo« na javnem odru. Ali smo res že na Poliskem pred ratdelitvijo? Danes se širi govorica, da vlada ž-i dru/i teden odjfrdi drž. zbor.
Položaj na Ogrskem.
V včerajšnji seji poslanske zbornice se je posrečilo ministrskemu predsedniku Tiszi in zborničnemu predsedniku Perczelu po deveturni razpravi spraviti na glasovanje predlog, da se vsak dan vršita dve seji. Seja je bila burna. Najprej je opozicija protestirala zoper overovljenje včerajšnjega zapisnika. Nastala je razburjena razprava. Slednjič se je zbornica izjavila vkljub silnemu vrišču opozicije za Podmaniczkyjev predlog, t. j. za u vedenje popoldanske seje. Dve seji se vršita še danes. Tega rezultata ni moglo preprečiti vse razbijanje in kričanje opozicije. Včerajšnje glasovanje je bilo velikega pomena, ker stem, da je upe-Ijana popoldanska seja, je obstrukcija jako otežkočena. — Finančni minister je podal proračun za 1. 1903, s premenami, ki so nastale potrebne radi sedanjega izvenzako-nitega stanja. Proračun izkuzuje: Dohodki 1,084,347.474 K, t. j. za 6,589 000 K manj nego prejšnje leto. Troški: 1,084,106.422 K, za 6,386.S84 K manj nego prošlo leto. Kaže se povišek 241.052 K.
Neinško-ruska trgovinska pogodba.
Nt kaj časa je bilo nemško časopisje jako zadovoljno o vspehih, ki so jih kazala nemško ruska trgovska pogajanja. Rusija je baje že opustila nasprotstvo zoper minima^o carino na žito in o zahtevah nemške industrije je bilo v bistvu že doseženo zjedi-njenje. G'avna točka razprav, ki Be v kratkem nadaljujejo, je veterinarsko vprašanje. A pred dvemi dnevi ja p<salti »Frank. Zeit« neradoma drugače. Iz Berlina namreč po-
Dalje v prilogi I.
vzorniki narodnega učinkovanja 1 Kdo pa je glavni porok za pristnost te pipe? — Neki mož janičarskega psevdonima „Harambaša", katerega pričevanje utegne biti tako nepristno, kakor zvok njegovega imena.
Ta negotova priča se sklicuje na gespo Marijo Potočnikovo, ki mu je pripovedovala, da je to pipo prinesel nekoč njen mož go Btilničar domov, rekoč: »Tu imam Prešernovo fajfo, moramo jo lepo spraviti, da bo t spomin 1«
Kaj, ko bi se našel sovražnik, ki bi rekel : Ne verjamem, da bi bil ta mož, ki je, ial, umrl 1. 1881., bil dobil zares Prešernovo pipo, ker je toliko pip na Kranjskem ? Ia podero se vse lepe nade, ki smo jih zidali na to sicer vse časti vredno pipo!
In dalje: Kakšna je bila pipa, ko je prišla omenjenemu možu v last ? Glavno vprašanje je, ali jo je Prešeren res in sam zakadil? Saj samo tedaj ima za nas vrednost, ako je bila v njej pristna Prešernova žlindra, če iz nje duhti isti dub, katerega je iz nje srkal pevec naših „ najlepših sonetov !
Tu pa moramo z obžalovanjem konsta-tirati, da se je zgodila profanaoija, ki mora nemilo dirniti vsakega rodoljube«. Haram-baša se namreč uprav janičarsko hvali, da — on iz te pipe kadi vonjavi knaster in duhteči krul! Kdo mu je dal pravioo, da profanira tako ta zgodovinski spomenik? Izkvarjen je pristni vonj te pipe, kajti mi
lahko, če nas nasprotniki prisilijo, pridemo z dokazi na dan, da je Prešeren to pipo, če je sploh kadil iz nje, basal z ogrskim tobakom! Edino le tak bi se sme! kaditi iz te pipe, a kaditi bi ga smel le pesnik Pre šernovega genija, ne pa prvi barambaša, ki dobi pipo v rokel
Tako je torej brezčastni vandalizem uničil Slovencem zopet eno veselje. Elina naša radost je še, da gledamo prijazne poteze te pesniške pipe, ovekovečene v koledarju. A da se stori konec profanaciji, predlagamo, da se otme Prešernova pipa iz ne-pietetnih rok, in ko bo stal Prešeren zopet sredi Ljubljane na svojem ponosnem spomeniku, naj se mu vrne pipa, kajti on edini ima pravico kaditi iz nje 1	Pipar.
Spomini na Jesenice.
Zadnjo nedeljo sem bil na Jesenicah. Moj Bog, kakšne so bile pred desetimi leti in kakšne so sedaj! Prej navadna vas, sedaj lep trg z novimi hišami. Res na svetu se vse spreminja. In kaj še-le bo! Kakšen krasen prostor nasproti kolodvoru je že sedaj, ko je široki jarek zasut, kakšen še-le bo, ko hrib odkopljejo in zravnajo, kjer bo stal novi kolodvor, uradniške hiše in kjer bodo potem gotovo hiše rasle s tal ko gobe po dežju.
Še bolj sem občudoval Savo. Krasna cesta pelje skozi vas, o kateri bi sc lahko
zapelo: „Stoji, stoji, oj Sava, oj Sava dolga vas." Kjer je pred leti raslo trnje in grmovje in je bilo, rekel bi, cel kraj ena sama, velikanska groblja, sedaj stoje tam same nove, lepe hiše. V kratkem času je zraslo s tal 80 novih hiš. In kaj je ljudstva po cesti, ko da si v kakšnem mestu! Od kod taka sprememba?
Tisti visoki tovarniški dimniki so mi vse povedali. Pred leti jih ni bilo. Kranjska industrijska družba je napravila s Save pravi industrijski kraj. Nabralo se je delavcev od vseh strani, Slovencev, pa tudi Nemcev. Do 3000 prebivalcev šteje samo Sava.
Kaj je tovarna prinesla Jesenicam in okolici? Ne bom o tem govoril, a nekaj mi ne gre iz spomina, kar sem zadnjo nedeljo slišal na Savi. Saj veste, človek je družabno bitje, ljubi družbo. Tako tudi jaz. Kje pa se najbolj gotovo dobi družba, kje človek najprej izve kaj novega ? V gostilni. V gostilno se tudi jaz napotim.
Bilo je precej gostov, samo ena miza prazna, k tisti sedem. Niso me radovedno gledali, kdo in odkod sem, znamenje, da razumejo oliko. Kmalu spoznam iz pogovorov, da |so večinoma tovarniški delavci. Bil jc prav zanimiv pogovor. Nekdo je ravno pravil, kako so se prejšnji dan vstavili tovarni, ki je zahtevala, da bi se zana-prej delalo tudi ob nedeljah. Marsikoga bo zanimalo izvedeti, kako je generaldirektor
kranjske industrijske družbe, znani Luck-mann, vnet za blagor delavcev. Res, prav zanimivo.
Ker sem bil že nekaj zamudil, vprašam gosta, ki je prisedel kmalu za menoj k moji mizi, če je njemu kaj znano, kaj so imeli prejšnji dan v tovarni.
„Dobro", je rekel.
„Ali mi ne bi hoteli vsega povedati, kako jc bilo? Me prav zanima".
»Zakaj ne? — Ali veste, kaj so „vol-carji" v tovarni?"
„Malo že vem."
„Glejte, delavci pri „volcverku", „vol-carji" največ trpe. Razbeljeno, težko železo vzdigovati in premetavati uro za uro, dan za dnevom, to ni, kar si bodi. Ni čuda, da se proti koncu tedna „volcarjem" že kar kolena šibe in noge tresejo in krvavo potrebujejo počitka čez nedeljo. Toda tovarna je hotela „volcarjem" vzeti nedeljo in nedeljski počitek, delali naj bi naprej dan za dnevom, ko da bi ne bilo nedelje. Toda vsi kot en mož so se vstavili in rekli: „Ne! Nedelje si ne damo vzeti!" Veliko si je prizadeval inženir Rajski, da bi delavce pregovoril, naj delajo, pa zastonj. Generaldirektor g. Luckmann pokliče opoldne zastopnike delavcev k sebi in prijazno vpraša: „Zakaj pa nočete delati!" Odgovor dobi: „Ne moremo, ne zmagamo." „Pa pomislite vendar", jc rekel na to, „koliko več boste zaslužili. Naročil imamo ravno sedaj veliko,
I. Priloga 276. štev. „81o venca** dn6 23. novembra 1.VJ03.
roč», da je tc k pogajanj ostal brez vspeha. Nemški in ruski državniki ho niso zjedinili še niti v eni važnejših točk. — Vendar so ne ve, kaj je tiit tem resnice.
Gibanje „Pro6 od Rima"
še ni pr> izreku posl. Eisenkolba nič popustilo. V zadniih petih letih ie 40.000 avstrijskih Nemcev odstopilo od Rima. Več kot 30 cerkev in molilnic je sezidanih in ustanovljenih, več ki t sto prid garsisih postaj in novih občin. Večina teh 40000 je pre stopila v nemško-ovangelsko cerkev. To je pa še lo začetek, in Avstrija bo p< stala evangelska, če ho bo zvesto delalo naprej! ? — Tako je dejal »avstrijski Luther«.
Politika Merry del Yala.
Neki barcelonski list poroča o odgovoru, ki ga jo imel njegov dopisnik v R'mu b papeževim državnim tajnikom M. r;y del Val-cim. Kardinal je rekel med drugim: »Združitev to h latinskih velevlasti j v tro-zvezo bi bila za stališče Italije v Sredozemskem moriu velike koristi, toda pri seda njem stališču razmer me more Itihja vspre jeii nobenega katoliškega vladarja. Ravnotako. kak', r sta morala portugalski kralj in avstrijski cesar opustiti svojo potovanje v R m, ne bo znmogel Allons XIII priti v Rim. Drugačno je razmere z Loubetom, kajti predsednik na Francoskem končno ni nič drugega kot najvišji politični uradnik.
Stara erbija.
.Društvo za ubijanje. Sroov v Stari Sr-biii!« — Pod tem naslovom piftcs be-grajaka »Samouprava", giasilo radikalno stranke, na slednje : »Zdaj vsnj je že znano, da obstoji načrt za ubijanje Srbov in uničevanje srbskega naroda v Stari Srbiji, in da se \si mnogobrojni uboji vrle po tem načrtu. Na tisoče arbov je žo plačalo z glavo, in srbske glave padajo neprestano. A grozna poli tika, ki gro za iztrebljenjem S bov, še ni zadev ljna s svojo krvavo žetvijo, in bati se je še nadal|nih črnih vesti. Te rabeljake posle opravljajo Arnavti, ki oboroženi do zob prežč iz zased na Srbe."
Poneverjeoje vojnega ministra.
Te dni se je pečal danski državni zbor s Škandaloznim ravnanjem prejšnjega danskega vojnega ministra Babnsona z državnim denarjem. Ta politik jo postal pri ljudstvu ne-pnb ujlten, ker je z nedovoljenimi sredstvi sezidal sopenhaško trdnjavo. Napadi nanj pa so se še bolj pomnožili, ko so spoznali osebne razmere gospoda Bahnsona. Izvedelo se je namreč v splošno začudenje, da si je ta minister pri državnem fondu za invalide izposodil 140 000 K in jih naložil na svojem zasebnem posestvu. Ker je zelo slabo gospodaril, plačal je sedaj šele polovico izposojeno glavnice. Ker plača sedaj le 1000 K letno, dočim znaša renta 2800 K, zmanjšati se je morala podpora invalidov za 1800 K. Neki socijal demokratski poslanec pa ie pri tej seji obelodanil, da jo vojni minister Buhn-
hotel sem vam le dobro, ko sem vas silil, da delate tudi ob nedeljah." — „Kaj nam pomaga večji zaslužek, če se bomo pa prej končali, kaj bomo potem imeli od tega ? — »Ali res nočete delati?" vpraša direktor? „Res ne," odgovore mu. „No, če je pa tako, pa naj bo! Povejte ljudstvu, naj nikar ne zameri, da sem vas silil v nedeljo k delu. Hotel sem vam le dobro storiti. Z Bogom!" — „Z Bogom!" Tako je bilo.
To mi je pravil sosed pri mizi, ne vem jeli bil tudi on tovarniški delavec ali ne, vprašal ga nisem. Ali, kar mi je povedal, vzbudilo mi je mnogo misli.
Kako zvito je Luckmann retiriral. — Kot prijatelj delavcev! Kapitalistu da se delavec smili? Zato da ga sili ob nedeljah delati, da bi delavec več zaslužil? Ali ne išče le svojega dobička? Kaj to njega boli, če delavec zaradi prehudega napora konča svoje zdravje in leže prezgodaj v grob, saj bo drugi stopil na njegovo mesto, kakor kadar se stroj konča, drugega dobe. Ali res ni delavec več kot navaden stroj ? Pa še stroj mora časi počivati, da se popravi! Ali res delavec ne sme imeti časa, da bi mogel izpolnjevati svoje verske dolžnosti? Kaj je kapitalistu mar, kje bo delavec v večnosti, da le njemu dela, dela, saj ga „plača" zato! Kapital nima srca, delavec plačuje, da od njih žuljev vleče divi-dende. Take misli so mi rojile po glavi in s težkim srcem sem zrl v prihodnost savskega delavskega ljudsta. Sedaj so delavci zmagali ali kako bo v prihodnje ? Kapital je močnejši kot ubogi delavci. — Spomini na Jesenice mi delajo — težko srce. ##
son odvzel tudi fondu za obnbvitev gradu Cbristiansborg, ki ga je ljudstvo s svojimi prostovoljnimi dones&i ustanovilo, 50.000 K, ter jih do sedaj še ni vrnil. Če je vso to res, se bo kmalu pokazalo. C.la stvar vzbuja veliko zanimanje. Soci|al-domokratsUi pi sla nte Sabroe je mnenja, da naj si sedanja vlada malo natančneje ogleda delovanje prejšnje vlade. Morebiti pridejo še kaki večji škandali na dan.
Štiristo kron — ali pa dva moža?
Iz Ribnice, 29. novembra.
Pred nedavnim časom je imel ribniški občinski odbor sejo, v kateri se je stavila peticija na deželni zbor, naj bi se ustavilo pobiranje deželnih naklad na krošnjarstvo, katere naklade se do letos niso pobirale. Gibanje za omenjeno peticijo se je začelo na strani, ki je Višnikarju nasprotna. A da bi bila ta peticija videti njegovo delo, jo je spravil v silno dolgočasno obliko in je vmes s par besedami vdaril tudi po obstrukciji, nevede, da je vdaril po liberalni obstrukciji v odsekih. Tudi eno leto staro številko »Domoljuba" je g. svetnik blagovolil prinesti v sejo — dokaz, da ga »Domoljub" celo greje — in je ob tej priliki bombastično lopnil po »Slovencu" in »Domoljubu", češ: Vidite, kmetje, kakšnov slavo sta pela »Domoljub" in »Slovenec" Šusteršiču in sodrugom lani, ko je šlo za krošnjarstvo; pisala sta, da odslej ne bo več davkov na krošnjarstvo; vidite, kmetje in krošnjarji, kako so vas zvodili za nos naši poslanci i. t. d G. Višnikar je menil, da bo v občinskem odboru kakor Hedervary na Hrvaškem, in da se mu nihče ne bo upal črhniti besedice. No, pa se je zmotil!
Eden izmed odbornikov mu kar naravnost pove, da teh naklad ni kriv ne Šusteršič, ne kat.-nar. poslanci, ampak deželni odbor, v večini liberalen, ki je pritrdil pobiranju teh naklad. Tedaj pa ban Višnikar zarohni nad njim: »So vas že spet kaplani nafarbali; dež. odbor ni v nikaki zvezi s temi nakladami; in če mi kdo dokaže, da je dež. odbor v kaki zvezi z omenjenimi nakladami, dam v200 kron za reveže ribniške občine." Dr. Šifrer, ribniški zdravnik, zanašajoč se na Višnikarjevo učenost hitro ponavlja: »Jaz pa 200!"
Tako! Sedaj bi pa radi vedeli, ali bodeta darežljiva gospoda tudi ostala pri svoji besedi? Ali je ne bosta snedla? Ali ne bosta v tej stvari preveč — liberalna?
Velemodri g. svetnik, ali veste, kaj je finančna direkcija v Ljubljani vprašala deželni odbor z dopisom z dne 14. septembra 1902, št. 17.025? — Ali ne veste, da se je omenjena direkcija, sklicujoč se na dopis finančnega ministrstva z dne 4. julija 1902, št. 33.100, obrnila do deželnega odbora s sledečim vprašanjem: Kako stališče zavzema deželni odbor napram nameravanemu pobiranju doklad, osobito deželne do-klade na pridobnino od krošnjarske obrti?
Ali veste, veleučeni g. svetnik, kaj je odgovoril deželni odbor na to vprašanje? Ali neveste, daje deželni odbor z dopisom z dne 20. septembra 1902, št. 11.001, dal odgovor z izrecno zahtevo, da naj se deželna doklada pobira od krošnarjev od 1. 1903. — torej od letos dalje?
O drugih dokladah (občinskih itd.) je deželni odbor molčal, ni torej prav nič ugovarjal pobiranju vseh doklad, akoravno so poprej krošnjarji glasom ministrske naredbe z dne 7. aprila 1856, št. 8987 (naredbeni list finančnega ministrstva iz 1. 1856, št. 15.) od doklad bili popolnoma oproščeni.
Torej, g. svetnik! Ali je deželni odbor s temi dokladami v kaki zvezi ali ni? ali jih je dovolil, ali jih ni ? jih je zahteval, ali jih ni?
Sicer pa naj ribniški svetnik ve, da so kat.-nar. poslanci stavili v deželnem zboru nujni predlog, da se krošnjarji oproste omenjenih doklad. A nemško-sloven-ska liberalna večina je že naprej izjavila, da glasuje zoper vse nujne predloge kat.-nar. poslancev. Torej je tudi ta predlog že naprej odklonila. Kdo je torej kriv, da bodo morali krošnarji še naprej plačevati tako visoke doklade ? Nihče drugi, nego naše kranjsko liberalstvo, ki noče in ne more pokazati, da bi imelo kaj srca za svoje rodno ljudstvo. In k temu liberalstvu spada tudi g. svetnik!
Ker pa upamo, da bo g. svetnik Višnikar ostal vsaj mož-beseda, zato tudi pričakujemo, da kmalu plača svojcih obljubljenih 200 K. In ker mu je g. dr. Šifrer tako dragovoljno sledil v njegovih obljubah, pričakujemo, da mu bo sledil tudi v plačanju 200 krone. Ribniška občina pa bo v kratkem za 400 krone na boljšem — ali pa v očeh Ribni-čanov za — dva moža na slabšem. Kdaj, bomo že povedali!
Jeseniške novice.
Pongratz je govoril. V sobotnem »Slov. Narodu" ie goBp. Pongratz priobčil »Poslano" na naš dopis o ponesrečeni družini Koširjevi in se pere, češ, da on ni pri tej nesreči prizadet. Radi mu verjamemo, da bi bil Koširjevi družini odkazal drugo stanovanje, ko bi bil vedel, kaj se bo scer zgodilo, pa on ni — zdravnik! Čo zdrav-n i k ni zahteval takojšnjega deložiranja, zakaj naj bi ga bil on, ki ni zdravnik? Jen ga je Košir za drugo stanovanje prosil ali ne, o tem se ne bomo prerekali, saj dejstva, da je Koširjeva družina sedaj mrtva, no izpremeni, in če ga ni prosil, tudi radi preklifiemo tozadevno trditev. Za kaj ne T Če drugega ne bi bil dosegel naš dopis o Koširjevi nesreči, kot da je pripravil g. Pongratza, da je izpregovoril, pa je veliko. G Pongratz je govoril, govoril jo javno, pokazal je javno — svojo barvo. Ker je s a m govoril tako odkrito, naj nam nikar ne zameri, če sedaj javnosti povemo, da se nič ne čudimo, ko tako zaničljivo govori o katoličanstvu in besedo »katoliški" rabi, ko da bi pomenila nekaj priznano slabega saj je — 1 u t r s k i m e ž n a r.
Pongrats — lutrski mežnar. Mež-narjev posel jo gotovo ta, da zvoni in z zvonenjem kliče k službi božji. Luterani na Sivi nimajo svojega templa, ne zvonika, ne zvonov, njih mežnar torej no more klicati vernikov Lutrovih k službi božji z zvonenjem, mora jih klicati ali ustmeno ali pismeno. Kličejo se pismeno. In vesti, kdo lih Ulide, kdo jo podpisan na takem vabilu? G. Pongratz ! Ali no opravlja res mežnar-ske služtie — lutrske ? Ali so ga prosili, naj spreime to službo, ali so je sam ponu dil za to, ali dobi kaj plačila, ali opravlja mežnarsko službo zastonj ne vemo, to pa vemo, da jo res opravlja, ker tako vabilo z njegovim podpisom imamo v rokah in ga prav skrbno hranimo. Čez sedem let vse prav pride.
Glasilo lutrskega mežnarja na Savi ie pa, odkar se je g. Pongratz oglasil v listu »slovenske inteligence", brez dvoma Malovrhov list, žalibog še vedno imenovan »Slov. Narod«.
Novice iz kočevskega okraja.
? Nova šola v Ribnici se bo pa
vendar-le zidala v trgu tik cerkve, kakor hoče imeti večina ljudstva. Tako je sklenil tudi okrajni šolski svet v Kočevju. Vse prizadevanje liberalne gospode, ki jo je hotela zriniti od cerkve tja nekam h kolodvoru — pod sv. Ano, — je torej brezvspešno. Naj se enkrat ugodi tudi ljudski želji! Prav tako! Saj ljudska šola ni samo za sodnike in svetnike, ampak v prvi vrsti za kme-tiške otroke.
? Veselica v Ribnici, ki jo je zadno nedeljo priredilo slov. kat. izobraževalno društvo s sodelovanjem Marijine družbe, nas je prav zadovoljila. Prečastiti g. dekan Dolinar je najprej blagoslovil novo dvorano »hranilnice in posojilnice", katero krasi posebno ukusno in praktično izdelan glediški oder, in nato je s toplimi besedami izročil novo dvorano krščanski izobrazbi in zabavi. Neki prijatelj je porogljivo pisal v »Narod" o »katoliškem teatru". Ne vemo, kakšnega bi pa on rad videl v katoliških društvih, menda judovskega, ali kali ? Pevski zbor je zapel tri krasne pesmi; s posebnim zadovoljstvom smo poslušali »Domovini" (»O vdova tožna, zapuščena!"). Pevskemu zboru moramo čestitati, da zmore toliko težke in umetne zbore. — Zadnja točka pa je bila žaloigra v treh dejanjih »Sinovo maščevanje" ali »Spoštuj očeta!" Kakor navadno žaloigre, tako je tudi ta zelo težka. Zato smo se tem bolj čudili, da so kmetiški fantje tako izvrstno pogodiliv svoje vloge. To so vam pravi diletantje. Želimo le, da bi nas kmalu zopet osrečili z jednako prisrčno zabavo
? Is Sodražice se je poslovil prečastiti g. Jožef Brešar in odšel za župnika v Velesovo. Sodražani so mu dovolj pokazali svojo udanost pri slovesu. Božji blagoslov naj ga spremlja tudi po Gorenjskem!
? V Dolenjo vaB pri Ribnioi je došel č. g. Karol Gnidovec za kaplana. Doslej je služboval v Metliki. Novodošlemu gospodu želimo obilo blagoslova in vspeha.
? Posnemajmo! Kjerkoli na Kočevskem hočeš kupiti užigalice, povsod ti ponujajo le »Schulvereinske", »Sudmarkine" ali pa »Bauernbundovske". Ponekod — celo pri Slovencih — sploh drugih nimajo. Slovenci, zahtevajte in prodajajte tudi vi povsod edino-le vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda! Slovenskim trgovcem, ki podpirajo nemštvo, pa pokažite, da ste bolj napredni, nego oni!
Mengiške novice.
Predstava, katero jo prire lilo pretočeno nedeljo naše »kat. izobraževalno društvo«, je vrlo dobro izpadla. Občinstva bo je posebno z ozirom na blagi namen za po-
gorelem, dosti nabralo. Prolog jo govoril Aaton Komparo jasno in razločno. Petje je vodil g. pevo vodja Peter Lipar prav dobro. M. ški zbor, ki je bil to pot pomnožen s cerkvenimi pevci, je zapel tri zbore v občno zadovolj-nost in moral jednega še ponavljati. Aliažov »Triglav« je že čisto naroden postal. Giede pevskega zbora le to želimo, da b> bila vedno jedinost med pevci, saj hočemo ibi služiti Bogu in domovini slovenski. Ati bi se pa ne bilo mog^e drugič poskusiti z mešanim zborom? Šlo bi že, samo nekaj dobre volje je treba. Igra, ki so jo uprizorili, je bila precej težavna, in je zahtevala od priprostih igralcev precej duševnega truda. »Sinovo maščevanje«, to jo igrokaz, ki zahteva že vajenih igralcav. No, glavne uloge so bile res v dobrih rokah, da so je potočila mar-sikaka solza iz ženskega in moškega očesa. Želimo prihodnjič zopet kaj tacega, ali pa kaj šaljivega. »Smolor« je zapel nekaj originalnih kupletov, ki so zelo ugaiali. Prihodnja predstava bo, kakor Čujemo, o B.:ž ču.
Liberalni župan v Jaršah se je te dni nesmrtno biamiral. Ziano je, da jo poslal neko izjavo v »Narod zoper obstrukcijo. Občinskim odbornikom je v soji po domače razložil, da kdor hoče, da ima posestnik več pravic, kakor pa hapec, naj se podpiše. Odborniki nič hudega sluteč so se podpisali in pola je romala v »Narodno tiskarno«. Kako se pa naši možje čudili, ko so brali, kako »Narod« ponosno kažo na odbornike iz Jarš kot na bvojo može. Kaj so torej storili? Preklicalo jih je sedem, beri sedem, svoje podpise in izjava v nasprotnem smisiu je prišla v »Slovenc«*. To pa je raztogotilo libe.-alnega župana, da se mu očita, da je odbornike preslepil in letel jo v Kamnik v s jdnijo — tož t Tam so mu povedali, kar mu je šlo in prišel je z dolgim nosom domov. Toda niegova nemirna duša, polna maščevanja, ni mirovala. Kaj je sklenil modri Tine? Ovekovečiti se je hotel, zato je poslal dolgo izjavo v »Narod« ter so podpisal s polnim imenom: Valentin Tič. To som jim dal, si je mislil Tič. A odkrijmo skrivnost o zgodovini to tičje izjave! Ta izjava namreč ni zrasla na domačem zeljniku tega Tiča, ampak on je šel na pomoč prosit mogočnega Kralja v Domžale. In zmagonosno se vrne domov v Jarše, ter zagotavlja, da bo kmalu pnromalo 15 »Narodov« v Rodice. »Narod" je res priobčil tisti dopis, kakor priobči vsako neumnost kakega liberalca, samo da jo malo popravi, a radi tega se Rod co še niso podrle. Pač pa povemo temu liberalnemu Tiču to-le: S tem da je preklicalo sedem odbornikov svoj podpis, in ne samo trije, kakor vi pišete, s tem je pa tudi obsodilo vaše delovanje. Med njimi jo celo vaš svak! Vsa čast mu zato! In če znate sedaj kaj logično misliti, župan Tič, tedaj morate odložiti župansko čast. ker vam je večina izrekla nezaupnico. Če ste mož, storite to, in če se ne bojite za županski stolček, pa poskusite, če vas bodo spet volili. Povemo vam kar v naprej, da na županskem stolu ne potrebujemo nobenega liberalnega Tiča, najmanj pa tacega, ki se diči s tujim perjem! Torej župansko čast doli, liberalni Tine l Jarška občina je po veliki večini katoliško-narodna in hi bil škandal, da bi imela liberalnega župana. Župan, kateri podpira ljubljansko liberalno gospodo, ki daje potubo vladnim lakajem, ta ni naš. Kdor pa ni naš, ta je proti nam. Sicer pa, župan Tič, mi prav dobro vemo, odkod izvira vaš liberalni duh. Kolovški gospod ve, zakaj morate vleči z graščaki. Ali veste, po čegavi milosti Bte prišli v cestni odbor? Po milosti liberalcev gotovo ne! Zato bomo pa skrbeli, da katoliškega volilnega glasu ne boste več zastopali. In tako vam bode zopet odpadlo jedno tuje pero. Pa pred sodišče nas vabite v Kamnik. Le potrpite malo, morda boste šli v kratkem tje pa še nekdo drugi! Torej v politiko ne silite več — in župansko čast odložite!
Šuta na cesti proti Kamniku in Mongšu ni več dobra. Tri leta je bila dobra. Čudež se je zgodil, četrto leto pa ni za nič. Zakaj? Vprašajte liberalnega Tiča. On je v cestnem odboru, četudi po milosti drugih, in on si tako misli; šuta liberalcev je dobra, šuta klerikalcev pa za nič! Potrpimo še jedno leto, potem bo dobra tudi klerikalna šuta, ker bo liberalni Tič odletel — frl
Jezikovne razmere pri mariborskem pehotnem polku št. 47.
Od	7 štabnih oficirjev govorijo slovenski trije.
Od	21 stotnikov štirje.
Od	33 nadporočnikov pet.
Od 30 poročnikov štirje.
Od 4 kadetov dva.
Od 3 vojaških zdravnikov o d o n.
Od	2 računskih častnikov nobeden.
Rezerva:
Od 38 poročnikov sedem.
Od 53 kadetov o s o m.
Po narodnosti služijo polku častniki in kadeti: 4 Hrvati, 8 Čehov, 1 Turčin, dva, reci dva Slovenca, drugi so vsi Nemci.
Dnevne novice.
V L i u t> 11» n i, 28. novembra.
Nova vladna stranka. Slovenska liberalna stranka ima navado, da vsakih pet let menja svoj program. Imela je že različne naslove, zadnji čas pa je tako napredovala, da je njen list postal bojno glasilo naše vlade. Baron Hein, ki nobenih doklad ne plačuje, in liberalci so namreč sklenili, da porabijo proti slovenskemu ljudstvu zopet učitelje, katere zopet hočejo poslati po k o s t a n j v ogenj. Ta gospoda ima iz-vestne učitelje tako za neumne, da jih meni za svoj interes in za v 1 a d i n sistem spraviti v boj proti našim deželnim poslancem, proti veliki večini prebivalstva v deželi in meni, da bodo učitelji res nastopili za slovenstvu neprijazne namene barona Heina, od katerega učitelji nimajo niti vinarja. Tako hoče baron Hein dobiti brez-plačne lakaje. In s temi svojimi hlapci je dobil Hein v »Narodu" odprte predale in „Narodovi" naročniki se morajo zadovoljiti, da „Narod" prinaša na uvodnem mestu, v času, ko bijejo koroški Slovenci obupen boj za svoje pravice, članke z a v 1 a d o in da je v sredo priobčil članek, ki ostane vedno škandal za narodnona-predno stranko. „Narod kliče: „Krepko podpirajmo tudi vlado. Le po tej poti je rešitev za nas" ter se zgraža, ko so si upali naši poslanci nastopiti proti krivicam, ki jih je storila našemu narodu deželna vlada, češ, da )e to puntarstvo. To bi lepo ulogo igrali v »Slovanski zvezi« ljudje, ki kaj takega puste t skati na uvodnem mestu svojega lista in prav imajo poslanci „S:ovanske zveze«, da nočejo imeti s takimi ljudmi stika. Tisti učitelj pa, ki je pisal tisti članek, naj si zapomni, da take copate, ki se s tistim hlapčevskim člankom strinjajo, še tiste plače od dežele ne zaslužijo, kolikor je imajo. Ubogi narod, katerega vzgoja bi bila izročena izključno takim ljudem! Zapomni naj si pa liberalno učiteljstvo, da po taki poti, katero jim priporoča »Narod«, ki je učiteliBtvo vedno le izrab-1 j a 1 , ne pride na deželne stroške nikdar do regulacije plač. Svoje hlapce naj plača vlada, s katero se izvestni ljudje hočejo ve- j zati proti slovenskemu ljudstvu ! »Narod« pa s priobčevanjem takih vladnih vabljenj le dokazuje, da narodno-napredna stranka vedno bolj izgublja v zvezi z Nemci vso narodno eneržijo in da se ponižuje do — vladne stranke.
Janov obraz. »Slov. Narod« je včeraj jako začuden, ker Korber dvakrat istega ne govori. Korber, ki je molčal na brzojavko odvetniškega shoda, se je napram deputaciji koroških Slovencev delal sitno nevednega. »Narod« je torej zapisal, da ima Korber Janov obraz in nakrat govori nekaj o naj- j skrajnejšem boju proti vladi. Tako »Narod« v petek v uvodnem članku, dočim je v sredo tudi v uvodnem članku pozival, da se mora vlada podpirati. Nam se zdi, da ima »Na- ! rod« in njegova stranka tudi Janov obraz. Vsak dan ima drugo »stališče« — kakor bolj kaže. Uprav komično je, kadar »Narod« zajavka kaj o opoziciji proti vladi, ko je vendar Piantan na vsa usta povedal, kako žalostni zastopniki slovenskega naroda so ? liberalci na Dunaju Piantan se je pobahal, da ravno iz opozicijonelnega stališča jugo- j slovanskih poslancev proti vladi skušajo libe- ! ralni poslanci s tem, da se ne postavijo na • to Btališče, vleči po svoje dobiček zase. — j »Narod« piše na papirju en dan za vladne svoje prijatelje, drugi dan za naročnike ob mejah, in vso to hinavščino mora požirati takozvana »slovenska inteligenca«.
O deputaciji koroških Slovencev na Dunaju se nam še poroča: Ker je Korber javno v parlamentu žalil g. dr. B r e j -c a, rekoč, da je posamni agitator za svoje namene, je sklenil g. dr. Brejc da so ne pridruži deputaoiji, ki je bila namenjena k ministrskemu predsedniku, in da si išče drugim j potom zadoščenja. Zaraditega sta vodila ® gg. poslanca dr. Plojin Povše koro- j ško deputacijo pred dr. Korberja, ki je de- j putaciji zatrjeval, da je bil poučen, kakor da bi ae zdaj v novejšem času pri sodnijah več
v jezikovnem oziru zahtevalo, kakor je bilo do zdaj v navadi na Koroškem; — da on in ministrstvo v zadnjem času ni izdalo nikakih jezikovnih naredb, in da bode odredil vsled prijavljenih slučajev, s katerimi se pri sodišč b Slovencem krivica dela, strogo preis-kavo. Ko je pa po odstopu deputacije dr. Kdrber izvedel, da je tudi dr. B r e j c na Dunaju, ga je povabil po svojem tajniku, dvornemu svetniku dr. Sikhartu za drugi dan na razgovor, in temu vabilu se je odzval dr. Brejc.
Krivica na krivice. Iz Celovca nam pišejo: Včeraj se je pred celovškim porotnim sodiščem vršila razprava proti Matiji Vizerju iz Borovelj radi hudodelstva posi-Ijenja; obtoženec je bil oproščen. Vizer je izjavil takoj izpočetka zaslišanja, da zna Blabo nemški, da bolje razume »slovenji« in da bi se rad slovenski zagovarjal. Ta izjava je osupnila celo zagovornika dr. Bankoviča, b katerim je obtoženec preje vedno nemški govoril, seveda v nekem mešanem dijalektu. Predsednik, deželnosodni svetnik Brunner, pa ni ugodil želji obtoženca in zagovornika, in je pregovoril obtoženca, da se naj raje poslužuje svoje čudne nemščine, kot da bi »windisch« govoril. Isto se je prigodilo pri zaslišanju ene priče. Predsednik je sploh vedno rabil žaleči izraz »\vindisch« mesto »slovenisch«. To je značilno ! Našemu jeziku se v Celovcu ne priznava niti pravo ime. Poslanci, storite vsaj temu žaljenju našega jezika koneo! To je najmanj, kar moremo zahtevati od vlade.
„Heinovi in Tavčarjevi pandurji". Tako se z veseljem bahaško imenujejo liberalni učitelji v »Narodu«. Mi puščamo vsakemu svobodo. Zato tudi nimamo nič proti temu, ako liberalno učiteljstvo gre za pandurje k Heinu in Tavčarju. Jima lahko tudi čevlje snažita, če hočete.' A to pra vimo, da naj Hein in Tavčar svoje pandurje sama plačata. Dežela za pan durje nima denarja, zlasti ne za pobalinske suroveže, kateri pišejo v »Učit. Tovariša« tako-le: »Dr. Šusteršiča, velikega katolika brez vere, in vse tiste, ki so ž njim enega mišljenja — in naj si so tudi naši stanovski tovariši! — zaničuje danes vse slovensko učiteljstvo, kakor še ni zaničevalo nikogar in ga sovraži prav iz globočin ogorčene duše!« Alkoholik v »Učit. Tovarišu« , dalje upije: »Škandal, sramota, gnus!« j vpije, da so vsi katoliškonarodni poslanci ; »vredni največjega zaničevanja«, da so »kra- j varji in razgrajači«, »patološka prikazen« i itd. Mi moramo seveda predložiti sloj venskemu ljudstvu vprašanje, ali . zaslužijo učitalji. ki so krivi nesramnih na- 1 padov na njegove zastopnike, zvišanih plač ? i Ne bomo se motili, ako porečemo, da bodo l|udje veliko bolj zadovoljni, ako jim kdo predloži znižanje plač za take učitelje. Vemo sicer, da se izgovarjajo proti nam učitelji, češ, mi nismo krivi, če kak pijanec kaj takega piše v našem imenu A — to je pisano v imenu vsega liberalnega učiteljstva v njegovem glasilu in zato ostane geslo: Prej niti vinarja, dokler ne da liberalno učiteljstvo javnega zadoščenja tako podlo žaljenim poslancem! Bomo videli, koliko časa bodo trpeli učitelji, da sa v njihovem imenu par streberjev proglaša za Heinove pandurje, češ: mi bomo dosegli svoje zvezdice, naj tudi drugim plače zapravimo !
..Slovenski Narod" in učitelji na Kranjskem. Danes so „Narodu" kranjski liberalni učitelji vse, vsi drugi stanovi nič. Pred leti je pa pisal „Narod" o učiteljih tako-le: „Da, šola gre na Kranjskem rakovo pot, to je popolnoma resnično, to je factum. Kakoršen učitelj — takošna šola. Dandanes je večina kranjskega učiteljstva tako korumpirana, da se človek res boji na prihodnjost misliti." — Tako „Narod"! Res, korumpirani so tiBti, ki so spisali v sredo članek v „Narodu."
Is dunajskih akademičnih krogov smo prejeli sledeči dopis : Duhovi med slovanskim in to posebno med jugoslovanskim dijaštvom so silno razburjeni. Kdor je bral, kako je min. predsednik, go-	— Redki odlični gostje na lovu!
voreč o češki univerzi na Moravi in o ita- Na povabilo gospoda Fran o Pe t r i č a ,.,... .	, .	zastopnika punfcgamske pivovarno v Lju-
lijanski univerzi, popolnoma prezrl sloven- M|anj>	8Q sa ,QVU na di,jo koze na
sko vseučilišče, kako se je naravnost izzi- q ,|jci jn scolu na Gorenjskem in na sr-
vajoče izrazil o dr. Brejcu, ki bije pravičen njake v Starem trgu pri Ložu gg. japonski
boj za pravice slovenskega je2ibt na Kutip oslanik princ S. Uyioshidain ameri-
kem, kdor jo to bral, temu je morala zavreti kri. Ako je dosedaj nekoliko mirovalo vseučiliško gibaoje, tedaj mora pa sedaj iznova s podvojeno silo butiti na dan. Ne razburja nas to, da je Lihom obljubil vseučilišče. Naj ga imajo, mi jim ga privoščimo I Toda na slovenskih tleh — v Trstu ne sme b.ti laškega vseučilišča! In dr. pl. Korber se bo morda v očigled dogodkom, ki sa napovedujejo za prihodnje dni — ako misli na to — premislil. Ne razburja naa torej toliko laško vseučilišče ; razburja nas veliko bolj to dejstvo, da Korber niti z eno besedico ni omenil slovenskega vseučilišča v Ljubljani. In ne simo to! Tudi izzival je slovenske poslance vpričo celega avstrijskega parlamenta in imenoval dr. Brejca »einen einzelnen Agitator«. Zbog teh dejstev so stvari silno napete. Slovensko akad. dijaštvo bo skupno započelo veliko akcijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Pri tem sa bo ravnalo prav po navodilih, ki nam jih je dal »dobri« Korber, ko je »utemeljeval« potrebo laške univerze. Rekel je namreč, da je potreba laške univerze že na negativen način dokazana po neznosnih razmerah v Inomcstu. Basta ! Tako je govoril avstrijski minister. V Avstriji se torej doseže vse le s surovo silo! Naj si bo ! Slovansko dijaštvo bo izvajalo konsekvenoe iz tega njegovega navodila ter bo uprizorilo stvari, ki bodo povzročile, da bodo razmere tudi na dunajski univerzi postale neznosne! Potem se bo pa videlo, ali bo ostal ekscelenca dr. pl Korber — mož! — Z i danes v soboto seže pripravljajo hude demonstracije na vseučilišču. Govorilo sa je že par tednov, da mislijo nemški nacijonalci proti Slovanom uprizoriti demonstracije Sadaj pa je prišla Korberjeva zadeva in stvar obeta b ti tem hujša Vseučiliško gibanje naj se pomladi in vzdigne v domovini. Jugoslovanski poslanci pa naj ukrenejo potrebno in naj nauče ministrskega predsednika dostojnosti napram narodu, ki se je dosedaj največ žrtvoval za Avstrijo. Za prelito kri in vse žrtve dobivajo njegovi zastopniki brce od strani avstrijskih ministrskih predsednikov. To je pač drugi Khuen — zato proč žnjim!
Osebne vesti. Poveljnik 17. pešpolka, polkovnik H u g o pl. H a h n e 1, je včeraj došel iz Celovca v Ljubljano. — C. kr. okr. tajnik g. Franc Juvancv Krškem je prideljen dež. vladi v Ljubljani, o. kr. vladni kanoelist v Črnomlju, g. Anton Janša, pride v Krško, nove imenovani vladni kance-list, g. Leopold Seljak, pa pride v Črnomelj — Podpolkovnik v rezervi, Ema-n u e 1 vitez II e r g e t, je stopil v aktivno vojaško službo in je prideljen 27 pešpolku.
Katoliško-narodna stranka jutri zopet zboruje na raznih krajih dežele. Preteklo nedeljo je priredila 18 shodov, ki so pokazali, da od boja za volilno pravioo ne odnehamo in da ne odneha tudi ljudst»o.
Dr. Ferjančič in sploina volilna pravica. L. 1896., ko je bila v državnem zboru na vrsti predloga o volivni reformi, je govoril dr Ferjančič te le besede: »Cenimo to, da je podlaga predlogi splošno volivno pravo, ali monstrozna postaja s tem, da je v zvezi s takozvanim zastopstvom interesov, s tem, da je pridevek našemu sedanjemu volivnemu redu«. Tako dr. Ferjančič pred 7. leti!
Prodaja prostora v Gaberjih pri Celju. O te| zadevi smo se informirali in izvedeli, da č. g. celjski opat Fr. Ogradi, d& Slovencem dotični prostor za šolo ali gimnazij takoj, za semnjišče pa ga ne more dati. Protestanti tamkaj nikdar ne bodo zidali cerkve. Ako jo bodo, imajo že določen prostor na drugi strani. — Tako došla nam poročila. Iskreno želimo, da se zadeva poravna hitro na korist slovenski in katoliški stvari, kajti prevelika obzirnost do ljudij, ki luteranske paatorje sprejemajo v fraku in klaku, bi po našem mnenju ne bila na meBtu.
kanski poslan k Floyd W. Hiriis, kakor tudi dva druga odlična gospoda z Dunaja. Poslanca sta ubila 12 divjih koz, 20 srnjakov, več lisic in zajcev. Izrekla sta se prav pohvalno o naši kran.ski deželi. Rivno tako so sa izrekli gostje o postrežbi na G >ren)skem, kjer s > bili v h t 'lu g. La-
Sita v Lapcih in v hotelu g. Petrana — erne na Bledu. V starem trgu pogostil je | goste vlč. g. župnik Hauptmann, kateremu se niso mogli dosti zahvaliti za njegovo gostoliubnost. Amerikanski poslanec je ob-i iskal tudi postojnsko jamo. Presenečen je ' bil od krasnih podzemeljskih prostorov.
Upamo, da bodo slavni gostje še večkrat , obiskali našo lepo kranjsko dežlo.
—	Po cerkniikem shodu. Iz Cerknice se nam poroča: „Slovenski Narod" grozno peče naš zadnji shod. O shodu je prinesel do zadnjega časa nekaj odgovorov,
j toda tako klavernih, da se nam zdi pre-neumno odgovarjati, le toliko povemo, da je ta shod napravil na ljudstvo tak utis, kakoršnega dosedaj še nikoli, ker je v najboljšem spominu ostal pri tistih možeh, katere smo dosedaj liberalcem prištevali. Gotovo je pa, da so mnogi sprevideli, kje imajo iskati rešitve, da jedinc le naši poslanci so isti, kateri žrtvujejo vse, da pomorejo kmetu do pravic. Isti »Slovenski Narod" očita dnč 21. t. m. št. 270, da klerikalci hujskajo in begajo ljudstvo, da liberalci nameravajo vsled železnice, koja se misli lu zgraditi, ljudstvu snesti zaslužek. Mi le obžalujemo gospode pri „Narodu", da so tako nevedni. — Vprašamo le: Kedo pa je prosil za železnico? Kedo se pa najbolj poteguje za njo? Ali se ne poteguje najbolj vaš ljubljenec cele loške doline Žagar, vulgo „s>petnjak"? Tedaj tisti Žagar, od katerega noben klerikalec „frohta" dobil ni! In ako še prištejemo Lenarčiča, čegav je tedaj konzorcij ? Gospoda pri „Na-rodu": le nikar se ne zvijajte, ker dobro vemo, kje tiči zajec; to vedo tudi Vaši liberalni kmetje, kateri so si največ prizadejali, da so dobili naše poslance v ta namen, da skupno protestiramo proti tej železnici. To mislimo, da ni hujskarija, ker naši poslanci so storili le svojo dolžnost, da so sem prišli, katerim je hvaležen vsak od prvega do zadnjega. Ako pa želite še kaj več zvedeti o Vaši skrbi za kmeta, smo Vam s pojasnili drage volje na razpolago. Toliko pa že danes rečemo; Gorje kmetu, kadar se bodete Vi brigali za njega!
—	Vpeljava druge dnevne poitne vožnje med Novim mestom in Metliko z istočasno premembo vožnjega reda poštnih voženj Či-nomelj-Metlika, Kofievie - Črnomelj in Stari Trg pri Kočevju Nemška Loka. S 1. decembrom t. 1. se vpelje med Novim mestom in Metliko druga vsakdanja dvovprež na poštna vožnja, in jednovprežna poštna vožnja Črnomelj-Metlika, ki bode imela zvezo s prvo, spremeni sa vdvovprežno. Na progi Novo mesto Črnomelj bosti torej v prometu počenši s 1. decembrom 1.1. sledeči dve poštni vožnji: Odhod iz Novega mesta ob 315 zjutrai in 1120 dop.; Vinje vasi 4.55 zjutraj in 1 pop.; Suhorja 6 zjutraj in 2.05 pop.; Metlike 7 zjutraj in 3.05 pop.; Podze melja 7.45 zjutraj in 3 50 pop.; Grad»ca 8.5 zjutraj in 4.10 pop.; prihod v Črnomelj ob 9 5 dopol. in 5 10 popol. — Od hod iz Črnomlja ob 4. zjutrai in 10 45 dopol ; Gradac 5.5 zjutraj in 11.50 dop; Podzemelja 5.20 zjutraj 12 5 pop ; Metlike 6.20 zjutraj in 1.20 pop.; Suhorja 7 25 zjutraj 2.25 pop.; prihod v Novo mesto ob 9 55 dop. in 4 55 pop. — Z istim dnem premeni se vozni red poštnih voženj Kočevje-Črnomelj in Stari Trg pri Kočevju-Nemška Loka na sledeči način: I. Poštna vožnja Kočevje- Črnomelj. — Odhod iz Kočevja ob 1. pop.; Mozelja 2.10 popol.; Knežje Lipe 3.10 pop.; Nemške Loke 410 pop.; Dobljičev 5 40 pop. Prihod v Črnomelj 6.50 zvečer. — Odhod iz Črnomlja 3.30 ziutraj; Dobljičev 5. zjutrai; Nemške Loke 7 20 zjutraj; Knežje Lipe 8. zjutraj; Mozelja 9.5 dop.; prihod v Kočevje 1015 dopol. — II Poštnavož nja Stari trg*pri Kočevju Nemška L ok a. O d h o d i z S ta r e g a trga pri Kočevju 5 40 zjutraj; Prtdgrada 5.55 zjutraj; Brezovice 6.45 zjutraj; prihod v Nemško Loko 955 zjutrai. — Odhod iz Nemške Loke ob 4.15 pop.; Brezovice 4 25 pop.; Predgrada 5.15 pop.; prihod v Stari Trg pri Kočevju 5.30 popoldne.
—	Obolel je č. g. župnik Aljaž na
Dovjem.
—	V konkurs je prišel posestnik gospod Luka Habat Po Liubljani se govori, da ie g. Habat odšel v Ameriko.
—	Umrl je v Beli cerkvi na Dolenjskem umirovljeni učitelj, g. Fr. C e t e 1 j , v 81. letu svoje starosti.
—	Ceoilijino druitvo se snuje v Kamniku.
—	V Žičah pri Konjicah je minoli četrtek čast. dekan H r a s t e 1 j slovesno vmestil in župljanom predstavil novega župnika v osebi č. g. J a k o b a Košar, dosedanjega kaplana v Slivnici pri Mariboru. Iz poročila povzamemo izreden slučaj, da sta pri sv. maši novemu župniku stregla
II. Prilogra 276. štev. „SlovencaM dn6 28 novembra 1903.
dva sorodnika, bratranca njegova, gir. župnika Kreft in Bračič. — Č g. biserno mašnik Zabukovšek, ki je sedamemu gospodu prostor v službi naredit z i s topom v zasluženi pokoj, župnikeval je v Ž 6 .h čez polnih 46 let in ie še danes zdrav in razmeroma fertpek. Tolika leta službovanja že lijo vrli župi|ani pač tudi novemu predstojniku v Z'čnh.
—	V Vitanji pri Konjicah so onidan orožniki zabianili veliko nesrečo, ker se jim ie posrečilo, da se je pri nekem poslop)i ogenj pogasil Se pravočasno. Več o tem „prednrietuu sedaj obravnavajo, kakor se nam piše, — oblastva.
—	Vodovod v Rovih v kamniškem okraju je dograjen.
—	Poročil se je v Celju g. Ekar, urednik „Domovine", z gdč. Ano Do b e r šek. Iskreno čestitamo!
—	Volitve v mariborski občinski sastop Kakor se sliši, bodo volitve v III. j razredu o v r ž e n e.
—	Vegov spomenik. Ekselenca Feld-cajprmajster pl. Sucoovatly, Komi poveljnik v Gradcu, je blagovolil darovati za Vegov spomenik 50 kron.
—	Pri graških poštnih uradih imajo >11 tne« piainonoše. Ti prinese onidan neko thko nemško napihneno pismonošAe slovenski stranki pismo s slovenskim našlo vom, pa je izreči d< tičnemu z drzno opazko: Wollen Sie dultir sorgen, dass Ihnen kUnfiighin keine Bnele mit slove-veniseher Adresse zugeech'ckt werden, weil hier in Graz diese Sprach' nicht veratar den und geduldet w>rd!» Adresat - Slovenec spravi pismo, pa tuli to pismonoševo nem-škonacijonalno drzno opazko in gre narav nost — k postni direkciji prašat če imajo ondi poštni organi tega kalibra res tako direktivo. Ko izvemo resultat, ga seveda takoj priobčimo.
Ljubljanske novice.
Bazar ženskih ročnih del. Brnr, ki se ot»ori pr hudon ponedeljek »pri S onu« na korist »Marijanišču«, bo nudil lepo raztavo ženskih ročnih del. Posebno znamenito je to, da so dame v < dboru same izdelale ročna dela, katera bodo tudi same prodajale. Bazar bo (tvorjen od 9—12. ure dopoldne in od 2.—5. ure popoldne. Damski odbor vabi k obilnemu obisku.
Poslopje mestne hranilnice ljubljanske bo te dni puKriii. Spomi&di pricno postavljati še strešnik za kupolo, ki bo okolu 10 m visoka. Uradni proste ri (v I. nadstropji), dote tudi centralno kurjavo.
Nove stavbe Nova hiša Frančiške Škerl na ški lijakih siavbiščih pri sv. Petru je dograjena.
Število vseh letos pričetih in dograjenih stavb v mestu znaša 14, ki so tudi že pod streho. Z * prihodnjo pomlad je projektiranih 8 novih hiš, za kaUre imajo prosilci že stavbno dovolienje.
Za bosanske Hrvate Na jutri zvečer v Puntigamski dvorani na Turjaškem trgu št. 1 vršeči se zabavni večer v koriBt po-Srorelcem v Travniku se še enkrat opozarja. Zabava bo protovo prijetno ob petju in tam-buranju. Začetek ob '/s 8. uri. Vntop prost. Vabila se niao razpcš'ijal8. — Edinole darovi za ponesrečence se sorejemajo in upamo, da ne bode manjkal m ben rod ljub in prijatelj Hrvatov med darovalci.
Zglaševanje nabernikov. Mladeniči, ki so r o i e n i v letih 1881, 1882 in 1 8 8 3, opozarjajo se, da je ponedeljek zadnji dan za zglaševanje. Zglasiti se je \S3rn v Ljubljani stanujočim nabornikom, ne glede na njih rojstni in domovinski kraj. Kdor zglasitev zamudi ali opusti, se kaznuje z globo 10 do 200 K, ali pa s temu primernim zaporom!
Tamburašice in tamburaši hrvatskega tamb. drufttva »Javor« ii K»rlovca prirede jutri ob 5. uri popoldne koncert v restavraciji pri »črnem orlu«. Vstop prost. Več inserat.
0 bedi Makedoncev bode jutri točno cb 8. uri zvečer predavala v veliki dvorani ^Mestnega doma" blag. gospa Terezina dr. Jenkova, ki si je bedo naš h rojakov nedavno sama ogledala. Vstop k predavanju ie vsakemu prott.
Pevski klub c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Liuoljani priredi v soboto, dne 5. decembra, Miklavžev večer v dvorani Puntgamske pivnice (»Katoliški Dom«), h kateremu se slavno občinstvo uljudno vabi. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Profatovoljni darovi se hvaležno sprejemajo.
Iz bolnice. Martinu Ponikvarju, graščinskemu hlapcu na I ju, so se včeraj popoludne na cesti mej Drago in Igom splašili konji. Ponikvar je padel z voza in obvisel na triteljnih. D lavec in kajiar Fran Glavan ga je hotel rešiti iz nevarnega položaja, pa je pri tem ponesrečil. Padel je pod kolo, ki je šlo čez njega in ga neverno poškodovalo. Ponesrečenca so pripeljali v deželno bolnico. — Posestnica Marija Iloin richor, 45 let stara vdova v Selcih št. G5, je bila dne 25 t. m. zvečer v sobi od svo-
jega delavca Tomaža Santnerja napadena in z nožem ranjeni-. Sunil jo je z nožem v levo nogo in Uko hudo ranil, da so jo morali pripeljati v boln>oo.
Nesreče Jakob Kenda, 27 let star, skla diščni delavec na južnem kolodvoru, stanu-ječ v Jenkovih ulicah št 16, je pri skladanju pesteljn h delov ponesrečil. Posteljna stena je padla na njega in se mu je železen čavelj zt-bodel v desno roko. — J^ž. Kralja, 33 let starega skladiščnega delavca, stanujoči ga v Bohoričevih ulicah štev. 5, je pri skladanju koles za rezilnioe pritisnilo kolo na desno roko in mu jo hudo odr'o.
Tatvina. V času cd 22 do 27. t. mes. je bila delavcu Francu Koleši, Btanujo-čemu na Stari peti št, 3 iz telovnika, videčega v sob', ukrtdena srebrna ura. katera je imela na krovu vrezani črki A K.
Iz Amerike domov. Včeraj zvečer pripeljalo |e iz Amerike v Ljubljano 36 oseb.
Gasilno in rešilno društvo priredi, kakor druga leta, tudi letos na praznik sv. Ste Dna svojo božičnico. Dohodki bo name njeni z\ društveni bolniški in podporni SKled D brotniki meščani, ki daiuiejo dru St. u božična darila, sa naprošajo, da jih izvolijo poslati v »Mestni dom« Prihodnji te den jih prično pobirttt p« tudi po iblaščenci dru{t?a po h š h, in se jih tudi istim lahko uroči. Preskrbljeno je, da se ne bo zgodila nobena neredne st.
Shod železničarjev. Včaraj zvečer se je vršil uatanovmi slu el podružnice železničar-skega pravovarst\euega in podpornega društva »Prometna zveza«. Gospod Beberič z Dunaia je otvoril zborovanje s pozdravom navzočih ter je v jedrnatem govoru povdarjal in razlagal pomen tega društva za želez-n čarje. Ožigosal je postopanje socijalne demokracije, ki železničarju le izkorišča. Gospod dr. Schvveitzer je priporočal vzajemnost železničarjev in mej živahnim odobravanjem povdarjal potrebo železniških strokovnih sodišč. Gcspod Gostinčar je vzpodbujal železničarje, da se tesno oklenejo svoje org nizacije in neumorno agiti-rajo zanjo. — Nato se je vršila volitev odbora ter je bil predsednikom izvoljen gosp. Rudolf Mervič. Dal B^g novemu društvu j svoj blagoslov !
Temperatura v Ljubljani. Zadnje tri dni im»mo tu žo pravi zimski mraz, t j. —1° R. Vae kaže. da hoče »ima resno nastopiti.
Društvena godba. K*kor čujemo, dobi godba tri nove godce. Ker se je et^or la za mlad naraščaj šola, se je nadjati, da bo tekom enega ali dveh let godba se vender po-vspela do 20 ali več stalnih godcev. Za to naj odbor poskrbi, ker bo to le godbi v prid. S1, občinstvo naj pa z mesečnimi prispevki podjetie obilo podpira, ker vojaška godba je za ijubljanske r&zmere predraga.
Književnost in umetnost.
*	Bepertoir slovenskega gleda lišča. Danea, v soboto, se poje upera «Bo-home«, V torek je premijera Lotharjeve komedije »Kralj H a r 1 e k i n«. Veliko naslovno ulogo igra g. režiser L i e r. Tekom meseca decembra bo gostovala na našem odru heroina kr. gledališča v B ^emgradu, gdč. Vela Nigrinova v dveh drumah. Pri h. teden se vrše generalno skušnje za veliko opero P. Cajkovskega »E v g e n i j O n e g i n«.
" Musica saera V nedeljo, 29. nov,, v stolni cerkvi ob 10. uri velika maša brez orgelj Koralna maša — graduale »Univer-si«, zložil Ant. Foerster — efertorij »Ad te levavi", zl. dr. Frano W'tt — po povzdigovanju »Bone Jesu«, zl „E?gen Frey.
*	Za koncert .Češkega pevskega kvarteta" ^se dobivajo sedeži in vstopnice v trefilii g Sešarka v Selenburgovih ulicah. Ono gospodo iz zunanjih krajev, ki-tera na merava priti v ta koncert, opozarjamo, naj se blagovolijo zglasiti pravočasno v omenjeni trafiki, da ae jim sedeži reservirajo.
Resolucije »drtištia zdravnikov na Kranjskem".
Dne 21. t. mes. vršil se je izvanreden občen zbor »društva zdravnikov na Kranjskem", na čigar dnevnem redu so bile zgolj stanovsko zadeve. Udeležba je bila jako živahni?; zbralo se je 30 Članov, mej temi 9 z dežele, kar jo dokaz kako veliko važnost pripisujejo zdravniki točk, m, katere so ae obravnavale. Izmej teh omenimo naj le nekatere.
Glede prosekture terijologično-histol gapreskuševališča v bolnici, tega za bolnico in nje javnega zdravstva sploh tako važnega zavoda se je sklenilo, sestaviti posebno spomenico, ki naj so vroči državnemu poslancu ljubljanskemu. Obenem se naj slednjega naprosi, da osebno posreduje pri zdravstvenem referentu v ministrstvu za notranje zadeve, sekcijskemu šefu dr. vitezu I<usy-ju, in pa da eventuelno predloži spomenico kot peti-
in b a k -
o g i č n o -deželni za negova-
cijo državnemu zboru. Sekoijski šef, dr. vitez Kuey, je že pred mnogimi leti o priliki ogledavanja deželne bolnice izjavil, da je pri tako velikem in izvrstno urejenem bolniškem zavodu prosektura neobhodno potrebna. Vkljub temu izreku najvišjega zdravstvenega referenta se še do danes ni ustanovila, ker dežela Kranjska pri Bvojih pičlih dohodkih ne more vzeti vseh stroškov nase. Vlada pa, katere interesi za ustanovitev prosekture so najmanj enaki onim dežele, trdovratno odklanja vsak prispevek. Da ta važna zadeva zopet ne zaspi, sklenilo se je, kreniti najkrajšo pot in se obrniti naravnost na zdravstvenega referenta v ministrstvu in pa na državni zbor.
Osredotočilo pa se je zanimanje na točko: »Zdravniška zbornica kranjska". Ta je — kakor znano — odložila svoje mandate, ker zdravniškim zbornicam na podlagi pomanjkljivega zborničnega zakona z dne 22. decembra 1891 ni mogoče vspešno delo vati. Se manj pa je to mogoče, če zbornica pri poklicanih vladnih faktorjih ne najde nikake zaslombe, da, če se ji naravnost mečejo polena pod noge, kakor se je to godilo pri nas. Zbrani člani »društva zdravnikov na Kranjskem" so živahno odobravali odstop zdravniške zbornice kranjske in so soglasno sklenili naslednjo resolucijo:
»Društvo zdravnikov na Kranjskem smatra zdravniško zbornico kranjsko za ne več obstoječo in ne več p o -slujočo; odobrava postopanje bivših zborničnih članov ter smatra njihov odstop za popolnoma utemeljen. Pričakuje radi tega, da ne sprejme nijeden zdravnik na Kranjskem katerikoli mandat v to korporacijo, dokler obstoji zbornični zakon z dne 2 2. decembra 1891 in dokler se bistveno ne spremene sedanje razmere. Obenem poživlja kolege, da smatrajo »društvo zdravnikov na Kranjskem« za svoje središče, katero je v smislu svojih pravil poklicano, varovati stanovske interes e i n k a t e r o bodeprevzelo vso organizacijo."
Pri točki »Obdačenje zdravnikov" čule so se mnoge pritožbe tako od zdravnikov iz mesta kakor iz dežele, da se finančna uprava premalo ozira na pridobninske napovedi zdravnikov in da jim z ozirom na sedanje neugodno gmotno stanje predpisuje previsoke davke. Sklenilo se je torej, v posebnem dopisu na c. kr. finančno ravnateljstvo pojasniti neugodne razmere zdravnikov in razložiti vzroke, radi katerih se dohodki od leta do leta manjšajo.
Zelo živahna razprava razvila se je pri točki „distriktni zdravniki in infekcijske bolezni." Gospoda drja. Homan in Defrances chi sta razjasnevala težavno stališče distriktnih zdravnikov, katere v zadnjem času izkorišča tudi vlada, ne da bi jih za to odškodovala s pristojbinami, katere so preje za ista opravila dobivali, a sedaj izgubili c. kr. okrajni zdravniki. Vendar se je glasovanje o tej točki preložilo, ker je pričakovati, da se pri prihodnjem zborovanju s sličnim dnevnim redom zbere še več distriktnih zdravnikov in torej dobi na razpolago še več tozadevnega materij ala.
Enako živahno se je razpravljalo pri zadnji točki dnevnega reda »dogodki v nižje-avstrijskem deželnem zboru." Gospod pri-marij dr. Gregorič je na podlagi stenografičnega zapisnika nižjeavstrijskega deželnega zbora razjasneval dogodke v avstrijskem deželnem zboru in postopanje vlade. Nato se je jednoglasno sklenila naslednja resolucija:
»Društvo zdravnikov na Kranjskem soglaša s sklepom dunajske zdravniške zbornice, ki je vsled nečuvenih napadov v nižje-avstrijskem deželnem zboru in vsled docela neutemeljenega postopanja zastopnika vlade odložila svoje mandate; obžaluje pa obenem, da profesorski kolegij dunajske medicinične fakultete, ta zbor neodvisnih učenjakov, ni našel krepkejšega izraza v obrambo proti nečuvenim insinuacijam."
jff
*
Iz te resolucije razvidimo, da je naperjena le proti vladi, katere zastopnik se je ostro izrazil proti zdravniški zbornici. Pametni zdravniki bi kršč. soc. govornikov v nižje-avstrijskem deželnem zboru ne mogli grajati, ker se iz stenografičnega zapisnika vidi, da so se obračali le proti gotovim zlorabam, o katerih na tem mestu ne bomo govorili, dokler ne bomo izzvani.
Dolžnosti slovenskega trgovca so:
1. Dopisovati v slovenskem jeziku bodisi že z Nemcem ali Lihom.
2	Zahtevati orl tvrrlk slovensko dopisovanje, račune, nn-.nanila potnikov itd.
3	Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike.
Tako združeni, storili bomo veliko za sveto, narodno stvar!
Telefonska in brzojavna poročila.
Demonstracije slovanskih in laških dijakov na Dunaju.
Dunaj, 28. novembra. Danes so bile velike dijaške demonstracije pred univerzo in parlamentom. Nemški dijaki so danes nameravali prirediti demonstracijo proti nenemškim univerzam, proti češki univerzi na Moravskem, slovenski univerzi in proti laški univerzi. Slovanski dijaki so zvedeli za to namero in so se v velikem številu zbrali na vseučilišču. Posebno veliko število je bilo navzočih slovenskih dijakov. Navzoči laški dijaki so se pridružili Slovanom. Ko so Nemci videli, da so Slovani in Lahi v veliki premoči, jim je upadel pogum za demonstracijo. Nato so se vršila pogajanja obeh strank z rektorjem, nakar so Nemci opustili svojo demonstracijo. Združeni slovanski in laški dijaki so korakali nato pred parlament, kjer so glasno klicali: „Ven z našimi univerzami!". „Vsi imamo enake pravice za to!" Policija je dijake potisnila proč. Dijaki so šli nato na rampo vseučilišča, kjer so peli narodne slovanske in laške pesmi. Mimo je v istem tre-notku prišel oddelek bosenskih vojakov. Dijaštvo je vojake burno pozdravljalo s klici: „Slava slovanskim bratom!" Policija je zopet nastopila. Dijaštvo se je spopadlo s policijo. Šele po daljšem trudu se je policiji posrečiilo napraviti mir. Nekaj dijakov je bilo aretiranih, a so bili po zaslišanju takoj izpuščeni. Razburjenje med dijaštvom še vedno narašča.
Dunaj, 28. nov. Včeraj zvečer je bil v magistratni kleti večer na čast slovenski koroški deputaciji. Navzoči i so bili poslanci „Slovanske zveze" ' in mnogo drugih slovanskih poslancev. V navdušenih napitnicah so govorniki pozdravljali slovenske Korošce in jih vspodbujali k vstrajnosti.
Duuaj, 28. novembra. V parlamentu so govori, da bo državni zbor odgoden že 4. decembra, ker ni nade, da bi bil proračunski provizorij parla-mentarično rešen pred Božičem. Takoj po sv. Treh kraljih bo vlada zopet sklicala drž. zbor. —Ako se ji ne posreči v zbornici napraviti prosto pot za delo, bo tudi to zasedenje jako kratko. Zasedanje delegacij bo jako kratko, ker so izvoljene samo za tekoče leto.
Dunaj, 28. novembra. Vlada se danes zopet pogaja z mlacločeškimi poslanci, da bi zapostavili svoje nujne predloge in bi dali prostor rešitvi proračunskega provizorija.
Budimpešta, 28. nov. V današnji seji zbornice je opozicija pričela s tehnično obstrukcijo. Vršilo se je več poimenskih glasovanj.
Trst, 28. nov. Občinski svet je protestiral radi dogodkov v Inomostu. Obč. svetnik Rybaf je izjavil, da se Lahi ne morejo mnogo pritoževati, ker so doslej podpirali Nemce. Lahi so srdito odgovarjali. Večina je sprejela predlog, naj se da laškim dijakom v Inomostu 1000 kron podpore in naj se skličejo zastopniki istrskih in primorskih občin v Trstu na protest proti vladini prepovedi in proti postopanju Nemcev. — Sprejet je bil predlog obč. svet. De-piera, naj se razsodba uprav, sodišča, tičoča se zadnjih volitev, izroči pravnemu odseku v poročanje.
ltim, 28. novembra. Demonstracije radi prepovedi prostih laških vseučiliš-kih predavanj v Inomostu so so včeraj zopet ponavljale. Bilo je več ljudskih shodov. Vlada se trudi, da bi udušila gibanje.
Berolin, 28. novem. Uradni listi skušajo demontirati, da bo treba nemškega cesarja vnovič operirati in pra-
, vijo, da -.c bolje počuti, j -------
Meteorologično porodilo.
Viiina nad morjem 306.2 m, arednji sračni tlak '/36'0 mm
	Cm gpa- »OT.ajfc	Stanja	Tempe-			11* 1:a
i		barometra. t ram.	ratura po Cel.ljn	Vetrni.	Neb«	
L>7 9. zveč.	73(5-2	0-1	brezvetr.	obl.	00 •1*
0HI 7. zjutr. I 72rt (j | 0 7 I sr. svzh. J 2. popol.1 722-7 | 3'1 | si. szah. Srednja včerajšnja temperatura 1-2'				» dež normale 1	
Stedilno leštilo za tla fSfS
Dunaji) je najcenejše in najprlpravnejše sredstvo za domačo porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuSi tekom jedne ure. Dobva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Franfiiškan-ske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 8 11—3
796 100-48
Pred
zajutrekom
kozarec rogaškega, >templo-vet;a vrelca c odgmja vodo, napravlja tek, pospešuje pre-tvor. >Styria vrelec« ravno tako deluje, samo močneje.

1568 l—l
Tužnega sira naznanjamo vsem sorodnikom pr jateljem in znancem žalostno vest, da je lijgu vsegamogočnemu dopadlo, našo preljubo mater, oziroma staro mater in taščo,
Margareto Defela,
posesinico,
danes ob '/,7. uri zvečer v 77. letu njene starosti po dolgi bolezni, prevideno večkrat s sve.imi zakramenti za umirajoče, poklicati k sebi.
Pogreb predrage rajnice bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob \'s4. uri popoludne.
Sv. maše za ušnice se bodo brale v farni cerkvi moravSki mesec dm.
Venci se hvaležno odklanjajo, prosi pa se molitve in daritva sv. maše.
V M o r a v č a h, da6 26. novembra 1903.
Ignacij Detela, posestn k, dr. Fran Deteta, c. kr. šolski svetnik in gimn. rav-natel). Ivan D^tela, trgovec, sinovi. — Marija. Terezija Dstala. hčeri. - Adela De tela, roj. Iglic, pocestnica. sinaha. — Angela. Marija, Anton, Nežioa, Franc, Lucija. Kari, Stanko. Ivo, Vladimir, Bogdan, vnuki.
V restavraciji pri.,Črnem orlu"
Gosposke ulice 3 v nedeljo, dne 29. novembra 1903
tamburaški
»

koncert
i
kojega priredi
damski in moški zbor
„Prvega Karlovškega tamburaši ega društva Javor" -	v narodni noši
Začetek ob 5. uri popoldne.
Vstopnina prosta.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Štefan Miholič,
1566 1—1	restavrater.
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 800 podobami
ur, zlatega "> srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
Nik.-rem ura B1 2 50 tOmiM U UM lil IZVOZIM trgOViD«
g ur7'3^p"0 Most št. 520, Coiko.
1562 3-1 ^ O D X
različne vrste, se prodajo pri Iv. Bugenigg, sodarju,
cesta na Rndolfovo železnico 5 iu Blei\veisova cesta 42.

Hotel v najem.
Za zdravilišče kopališča v Kamniku,
obstoječe iz restavracije in 16 sob, se išče
kot najemnik za več let
izvežban gostilničar
s primernim kapitalom, čegar soproga je dobra kuharica. Znanje slovenščine in nemščine pogoj. Ponudbe je vposlati na zdraviliško ravnateljstvo kopališča v Kamniku. i56l 1
n.
Asti spumante
„kipeče vino"
velesloveče tvrdke
BRATJE CORA" v TURINU
priporoča najtoplcjc
Anton Stacul
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami v Ljubljani.
Cena izvirne velike steklenice K2-5o; pri nabavi 12 steklenic 5% popusta.
Tudi priporočam svojim p. n. cenjenim odjemalcem in občinstvu svojo izborno in bogato zalogo raznovrstnih delikates, kakor tudi različnih tuzemskih in inozemskih mesnih izdelkov in klobas, konservirane ribe, meso in sadje. — Velika zaloga pristnih, najiinejših in najbolj slovečih vrst francoskega in tu-zemskega šampanjca, renskih, bordeauxskih, avstrijskih, ogrskih, italijanskih, španjskih in grških vin. — Pristni francoski in tuzemski konjak, najfinejše vrste čaj, likerji itd.
Mžšt Jiišct
je na prodaj =====
na J^ims^i cesti $tev. U, preje /fc. Zajec, sedaj Josip Jfoman, gostilničar v Ljubljani.
}{iša je enonadsiropna, ima 5 kisli, vrl in salon; štiri -»r-.;--.t-»t-- s°be so prirejene j a gostilno,
Več pove gospa
1573 3-1
Terezija tfoman
gostilničarja v Ljubljani, Rimska cesta 5/. 4,

Prodaja s konkurza.
V konkurzno imovino Alojzija Smole iz Spodnje Šiške spadajo:
1.	založena trgovina z mešanim blagom v Spodnji Šiški;
2.	založena trgovina z mešanim blagom v Spodnjih Poljanah v Ljubljani in
3.	večja zaloga moke in otrobov.
Vse to se prodaja po navedenih oddelkih, moka pa tudi v manjših delih tekom štirinajst dni.
Pojasnila daje in ima cenike na razpolago podpisani upravitelj konk. imovine. Ljubljana, 26. novembra 1903.
1569 2—1
Ivan P. Vencajz
odvetnik. — Medjatova hiša.
Istrsko

1517 1—6

fino
lastnega pridelka
teran in muškatelj
rudeče in refoško
sa dobiva pri
Antonu FerlandiGiorgio
u T^cuinju (l5tra).
Na prodaj ima tudi izboren 1550 12-1 tropinjevec.
Vzorci in cene na zahtevanje.
Najtopleje se priporoča
že u o b r o znani
dravi in lecilni liker
gr^r* Klauerjev
lav6
ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke:
Viktor Cantoni, Ivan Jebačin, Josip Jebačin, M. Kastner, Ant. Kor bar, Josip Kordin, Peter Lassnik, A. Lil leg, in pa edini izdelovalec
Jos. Murnik, Ivan Perdan, Karol Planinšek, A. Šarabon, A. Stacul, Mi E. Supan, F. Trdina
1448 10—7 J. Klauer v Ljubljani.

Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva.
Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico.
Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu ter raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
J gSNaročuje se edino in točno le pod naslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Gornji
'grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja.
— Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na poŠto:
1 ducat (12 stekl.) 3 ducati (36 » )
Ustanovljena leta 1360.
1224 10—10
4 K 11
5 ducatov ( 60 stekl) . 17 K 10 ducatov (120 „ . 32 „
Mestna lekarna
Zagreb,
Markov trg št. 36.
Zdravje je največje bogastvo
»
Gospodu	1565 1-1
inženirju Konradu Lachniku
stavbenemu podjetniku
v Ljubljani.
Vsled ogleda „vodovoda na Rovih" dne 21. t. m., katero napravo je komisija kot popolno in vzorno pripoznala, si štejejo podpisani v dolžnost, izreči Vam
javno priznanje in zahvalo

za izvršitev te naprave, kot tudi koulantnost pri obračunu.
Podpisanih dolžnost je tudi, to podjetje toplo priporočati. Reva, dne 23. novembra 1903.
L. S.	Za Mlekarsko zadrugo na Rovih
regist. sadruga s omejeno zaveso.
lerman, župan. Ant. Urbanija. načelnik, Iv. Schmeidek, tajnik. Janez Jerman, Peter Svetlin, članu vodovodnega odbora.
rs
969 10
Prva kranjska z vodno silo in turbino
delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Svigelj
. na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini, : imejiteljera in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom 'uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in :trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd.
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ; ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz frsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike i nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten po pust.
Podpisana ima v laloiri najraznovrstnej&e trpežno, krasno
blago sa bandera, baldahine, raznobarvno plašče, karale, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravilu. — Izdeluje ročno ln pošteno po nitjul2jl cent buaderu ln vso drupo obleko.
Prežastite Kospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.	.
Zagotavljaj« hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšiui spoštovanjem ae priporoča 780 52-25
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja «n posode
v Ljubljani, Wolfove ultoe 4.
» i*


„*NDROPOG
(Iznajditelj P. Herrmaim, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate v v Ljubljani
pri gospodu	274 (69
Va s o l3* e t v i e i - u.
v zalogi imajo tudi gg. U. pl. Tmkoczy, Anton Kane in Ernsf Sark v Uubllanl. jI. Rant v Kranjl, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
: Preprodajalci popust.	~
Lavrencij Vittor,
ribar, p. Salvore, Istra, pošilja po 1534 3-3 poštnem povzetju
sveže morske ribe
najboljših vrst, kilo I. vrste K 2.40, II. K 140, III. K 1 —
Ledenico
3-3
vso iz hrastovega lesa, v naj 1530 boljšem stanu
w proda
Franc Jarc, posestnik v Medvodah.
P-
jj



ZcJ-Ig" se Prese^il in se nahaJa na Rimski cesti štev. 24-,
MM
to je vogal Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste.
anmMMiMMMMiMni
U novi prostorni in moderno opremljeni rastavraciji
pri „2ajcu" na Rimski cesti Štev. 24
se točijo priznano najboljša stara in nova vina is rasnih najplemenitejših vinskih pokrajin v ceni od 32 do SO kr< Uter.
<2 I
tfdor je torej prija telj zdrave in naravne vinske kapljice, S i vedno juejje pive ter okusnih jedil, ta naj pride in ustreženo mu bo.
Za obilni obisk uljudno prosim	3 vsem spoštovanjem	^gf
fč)
3 vsem spoštovanjem Avguštin Zajec, restavrater.
				
SI			■Mjgig	m

Novo!	Novo!
Orientalske preproge
Haggi Giorgio iz Trsta zaloga preprog
Ljubljana, Dunajska cesta 20 (Hribarjeva hiša)
Priložnostni nakup.
P. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice naznanjam, da sem došel z lepim blagom orientalskih preprog in ostanem tu do božičnih praznikov.
Nihče naj ne zamudi porabiti te ugodne prilike, da si preskrbi morebitne svoje potrebščine po skrajno nizkih cenah.
Na mnogobrojni ugled in prijazni obisk vabi najuljudneje velespošto-vanjem
Pascal H. Aidinyan (sin).


Največje naj sta reje parobrodno društvo
na svetu.
Njega parobrodje obsega
-- velikanskih
parni kov.
—»fr—
zanesljivo v (^dnevih
direklna,najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v Novi York
ali pa v
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zasfopnife
liamburg-Amerika Linie
Fr. Seunig v Ljubljani
L Dunajska-cesta št v »51 poleg-velike, mitnice ali šrange. 1 j
fta najvišje povelje T"ljeg.	e. in k v. apost. Veličanstva.
XXIII. c. kr. državna loterija
ia skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija	19.382 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 5I2 880 kron	1446 (10—8)
davni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 17. decembra 1903. — Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
Razpis,
152(5 3-3
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika
za zdravstveno okrožje Fara s sedežem v Petrinji
z letno plačo 1600 K in z letno aktivitetno doklado 200 K.^ Prosilci za to službo naj pošljejo svoje kolekovane prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 8. decembra f. I.
ter v njih dokažejo z dokazili starost, upravičenje za izvrševanje zdravniških poslov, avstrijsko državljanstvo, telesno sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ler znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani rine 17. novembra 1903.
Ustanovljeno 1.1832.
0) •o v ti
a a
a
»r—i
*s
o
hI
PH
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Mauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 176 41	Električni obrat
Hustrovani ceniki se dobč brezplačno.
s>
MAGGIJEVfl ZABELA
jc izvrstno sredstvo, s katerim slabi juhi, omaki, mesenemu primesku, zelenju itd. takoj damo izredno čvrst, prijeten okus. — Zadosti' malo Kapljic. Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklcnice se napolnjujejo prav cen6.
909
Ernest Hainmerschmidt-a nasledniki
madile, Wutscher & C^s*
:
i
I
trgovina boleznin in kovin Ijubijana, Valvazorjev trg št. (i.
Največja zaloga železnih peči vseh sistemov
Velika izbera posod za premog, pečnlh ; okrilj, petnih predstav z galerijo in brez galerije, kovinastih	/v
stojal	—	L/
kovinastega orodja v različnih izpeljavah. -



1537 12-1	^^

Tri izurjene
sprejme v službo za okraj Brdo Anton Debeljak.
Ponudbe naj se do 15. decembra t. 1. vpošljejo podpisanemu v Radovljico.
Anton Debeljak,
1567 2-1	zakupnik.

C. kr. priv. zavarovalna družba
C. kr. pri zavarov. dužčia za življenje.
»Avstrijski Feniks" na
Vplačana delniška glavnica K 6,000.000. Družba zavaruje:
a)	proti škodam vsled ognja, strele in parne ali pllnove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja. podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.
b)	proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c)	proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
J) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e)	proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f)	proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Vplačana delniška glavnica:
Rezervni fond......
Stanje zavarovanih svot . . Letni dohodki na premijah .
K
2,400.000 33 600.000 135 000.000 4.950.000
Družba zavaruie na olove*ko življenje
po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a)	za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b)	za slučaj smrti in mešani zavarovanja z
oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema:
c)	zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d)	zavarovanje dosmrtnih rent. za preskrbo vdov ln vzgojnlnskih roti po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor ne-ovržnost in nczapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd^
Natančneja pojasnila daje radovoljno
mtmkov w
Sodnijske ulice štev. 6.
Vodja generalnega zastopa: Jos. prosenc.
1514 12—1
®®i ©®|
®®'1 <srJ

—NMMMtfeSMihftNMM«------...•■ •>• **.,
<v	"C*
»»■M«—
!! potniki v Ameriko I!
= CUflARP LINE =
prevaža potnike naravnost
iz Trsta v Novi york
1310 3-3
z brzim parobrodom ..AURANIA" s 1200 mesti III. razreda in s 300 salonskimi mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom „CARPATHIA" z 2000 mesti III. razreda in s 400 salonskimi mesti II. razreda s kabinami.
Cena potne karte za vožnjo, \7	v Nnvi Ynrlr
hrano, s vinom in vso postrežbo lL	Y	1UI1V
III. pazped za osebo 180 K.
Odhod iz Trsta:
»CARPATHIA" 15. decembra 1903 „CARPATHIA" 2. februvarja 1904 .AURANIA" 29. decembra 1903 »AURANIA" 16. februvarja 1904
Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novi Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike dajein preskrbljuje
= Avstrijski domači glavni zastop ——
Schroder & C o m p. - Trst
Via Carlo Gliega St. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST.
Potniki naj se zglasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne bilete!
Za Miklavža!

Za Božič!
Za novo urejeno in moderno opremljeno slaščičarnico pres^rbel Sem se 3 velijo zalogo samo najboljših finih pijač. Tako po streham lah^o najbolj razvajenemu slavnemu p. n. občinstvu 3 najboljimi de-sertnimi vini in res ijbornimi, najra^novrstnejsimi likerji, sosebno „^onte Christo".
Tu je dobiti vedno svetega peciva, od finega domačega rj,enega kruha pa do najokusnejših tort in rajnih potic; de^ertnih in čokoladnih bonbonov, izvirnih ,,fave di morte" in dobrih piškot je vedno v s vej i zalogi v
■>» v^) slaščičarnici in pekariji
J-a^ob-a Balaznik
na ^tarem trgu št ter v podružnicah Jrfeftni trg 6 in Petra ce;ta 26.
tfadi udobnosti slav. občinstva preskrbljeno je tudi s vsemi tukajšnjimi dnevniki in drugimi časniki-
Za Novo leto!

Za godove!

Stanovanje
z dvema ali tremi sobami
išče neko slovensko društvo v Ljubljani.
Kdor ima primerne prostore, ki bi bili dovolj obširni za tak namen, naj se oglasi v našem uredništvu. Želeti je, da so prostori v pritličju ali vsaj v prvem nadstropju in bolj v središču mesta.	1547 4—3
Prodam ali v najem oddam
trgovino
špecerijskega blaga
na dobrem prostoru v Ljubljani radi: bolehanjs. Tigovina ima lep promet in se
ponuia strokov oji.lvu gotova eks'8tenca.
Potrebni kapital ie 2 do 3 tisoč gold Natančneje po\e blagohotno upravništvo »Slovenca«.	1248 li
SaiBWBaiBaaiHBai Cene brez konktirencel iliiliiliili
m ii M
1 ii
m
m
ii ii 31
I
miziir-Hki mojster
V Lijubljani, jVIedjatoVa hiša štev. 19
m ii
frrrrjrfjj^
Sl
m il
priporoča
svojo bogato zalogo hišne oprave.
Sp.-ilnc ter jedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. Afodrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke i. t. d.
JU«*lisa	JlaEW.ws<is'mai-J«?.8«».
1564	Cenik s podobami zastonj in franko.
iummiiHia mmmnmm r^as
* J. 50KLIČ g
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na dtželi izborno svojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, furisf-skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno uizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnafih klobukov
c kr dvomih založnikov A J Pichler ijjj v Gradci. 273 12-23 jjg
m
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko nalogo barvanth prstenih
ID
tot: ruiavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in 00 modernih modelih izde lanih. bone nizke. 36 52-48
Lastni Izdelek.
Cenik* franku in brezplačno.
Posestvo
je naprodaj
v lepem kraju ob novi državni železnici v Kožni dolini na Koroškem.
Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozda; v hiSi je stara krčma, prodajalnica ter prodaja tobaka. Ista je pripravna tudi za kako drugo kupčiio.
Cana posestvu jo 10.600 kron. Piača po dogovoru.
Naslov posestnika pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	1522 4
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 33 1
IH
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
Ulaz. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varit
Prospekti zastonj in franko.
V LJubjanl se dobiva v vseb lekarnah, večjili ipe^erijskih prodajalnieah in trgovinah z jest.vinanii i j vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete.- Lassnik-u v Liubljani
g. piccoli
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmaeevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in anažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkuj oča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolljevo železnato vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K.
Plccolljevl sirupi Iz malin ali tarna rlnde dajo 7. vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem POVZefjU. 708 (50-40)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
Vs'ed moje dolgoletne izkušnje v dragotinarski in zlatarski stroki bom lahko vsaki zahtevi cenjenega p. n. občinstva v vsakem oziru popolnoma zadostil, in se bodo popravila kakor tudi nova dela kar najbolje, najhitreje in na— ceneje izvrševala.
Dalje kupujem in zamenjam staro zlato, srebro in žlahtne kamne. Vedno velika zaloga
Naznanilo otvoritve
p-C
■	Naznanjam cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in
I zunaj, da sem otvoril v Židovski ulici 8teV. 3 pod tvrdko
j * * l^arol 3anti5 * *
— popeljemo	—
n©L>© trgovino
z veliko zalogo žlahtnih kamenov, zlatnine in srebrnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih in drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih verižic za gospode in dame, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra ter vseh juvelirskih predmetov.
b-tf

najfinejših ln nalcenejših zlatih In srebrnih ur za gospode In dame. =
V nadi, da sem pri cenjenemu občinstvu najbolje priporočen, beležim
odličnim spoštovanjem	1488
7-3
l^arol JatlUŠ, juvelir in zlatar, Ljubljana, Židovska ulica št. 3.
Vse vrste
slamoreznice
lahko tekoče na roko in do najmočnejših na gepelj ali vodno moč v veliki izbiri priporočata
Karol Kavšek-a nasl.
trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedeljskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16
Tudi se dobijo po najnižji ceni vsi drugi poljedelski stroji kakor: ge-peljni, mlatilnlce, reporeznice. mlini ia šrotati in mleti, preše za sadje in grozdje, trombe in cevi za vodovode in sploh vsa železnina.
Bakrene kotle za žganje.
Slovenske cenike razpošiljamo na zahtevo brezplačno.	146O 6—4
Sukneno blago
za vsako potrebo se prodaja v vsaki kakovosti in
največji izberi najeenejše pri
J. Gf^OBEIifilKrU
Ptred Škofijo 1. LiJOBliJflflR. testni tpg 20. Sukneni ostanki po zelo nizki eeni. Vzofei se pošiljajo na vse strani brezplačno.
Ljubljani se V ulici, kjer^se razvija živahen promet, oddajo V najem lepi
z lepim prostornim vrtom. Ako bi najemnik želel, se mu prepusti tudi več lepih sob za tujee.	1519 3-3
Istotam se lanko postavi nova Velika pekarna.
Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slovenca".
naš znameniti laboratorij
milMaznanilo.
oMamrn®* II«	_
^Ki aVs vSniJviinfiB V«
mmm
m
3mm
U judno si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sam dne
25. novembra 1.1. v Ribnici (v društveni liiši hranilnice in posojilnice) št. 3 in 4
^sr otvoril -sj®
trgovino mešanega blaga.
Vsled jako ugodnega nakupa mi je mogoče p. r. obč mtvu glede kakovosti in cene svojega blaga po možnosti ustreči.
Za mnogobrojni cbsk svoje trgovino proseč, vam zagotavljam točno in vtstno postrežbo ter beležim z vsem spoštovanjem
15C0 3-2
mM
OGLAS!
MEW-Y0RK in LONDON
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
gld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no-
Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrn!h Jedilnih Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
1 kom. amar. pat. srebrna zajemal-niča za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašlč za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čal; 1 kom. najfin. slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'GO. Amerikansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakrSni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 5
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., liembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, .cd . ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr.	^ ,
Pristno le z zraven natisnjeno varst- $ veno znamko (zdrava kovina).	4 Tf»
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pcšpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Biihm, okrožni in tovarniški zdravnik.
1357 70
Vendelin I. J. Stare.
i&Mli
[» »fTI
51555111

'T: m
JRK
•▼» ■▼» m^m IT*
mmmmmrnm mmm
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
- izgotovljene obleke
posebno na haveloke v na|-
__večji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Naročajte
iz psvovarne v Žalcu in B,n^kem trgu.
lllt!*- -A.
Iščem dobro izurjenega
strugarskega pomočnika oziroma strugarja.
Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Švigelj 1495 6
tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. •ii......................'"i.....................i......ii ■ M 1111 u M.......................
Najnovejše blago za I damska oblačila f
in modni bafhenti se v vseh kakovostih in največji izbifi pfodajajo najcenejše ppi
J. GROBELiNIK-U
Pfed Škofijo 1. IiJUBliJArlfl. JVIestni ttrg 20. Vzofei se na zahtevanje pošiljajo ffanko navsestfani.
Vajenec
dobrih starišev sprejme se takoj v modni trgovini.
I. Benedikt*
1639 3 2	Ljubljana.
pojasnilo!
Vsestransko prunane Anker-rcniontoir ure, sistem
Ko.vkopf, ž niklustimi okrovi kupujo žo leto dni velik dol mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožništva, llnanco in žoloznic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svoje pristno ameriškega sistemu
Roskopf-patent anker remontoir ure štev. 99
(zelo priporočljiva službena ura) z cmailiroin kazalisčem in fino poliranlm (1 -bro zapirajočim uikelnustim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in Sli ur idoča. rrilutna garancija, naravnost na zasebno odjemalcu kom. zu 2-50 !rl(l., H kom. za 7 «1,1., II kom. zu 13-50 ffld. l'rimorna nikel-nasta vonžica z lopira knmpasem komad 110 kr. Hazpogllja so proti poštnemu povzetju ali če se pošljo denar, če ura no ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira.
n n
Gamase, galoše.
1335 52-S Zaloga obuval
D. H. POLLAK & Go. Dunaj.
IIIMIIIIIIMIII.....111M (II1111111 ■ 111) 11111..................Illllllllllllll................
i
Stavbinska kleparska dela,
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva.
Nacenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešnim lepom ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejšega dela. Zaloga strešnega lesa, lesnega cementa in strešnega lepa v najboljših kakovostih.
Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanov. I M EflfED Ustanov. 1.1861 L. ITI. L L JVCIV i.lg61
LJubljana, Dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave
vsake vrsten, apeljana v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakeršne poprave. Zgradba stranišč in kopeljnih naprav v preprosti do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela.	1533 6—2
Proračuni na zahtevanje brezplačno.
£


s; ^
s-
£ O


fi p-
?
o -<>
S-
0
o &
Ifi
i* lS2
5»
O %■
O
O
o
£ p>
P
CO J*
O **
s*>
co -o
'S
I— <0
V*
-o co cv co
69
o
J« p
ž
o
O
J>f 2
o
<3
co
s-
o &
co
v
42 46
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Lijubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jQS Aphar načelnik.
H
igj
4®
Hanns Konrad
prva tovarna za ure v
Mostu štev. 613, Češko.
c. kr. sodni zapriseženi cenilec. Moja tvrdka jo odlikovana s c. kr. a*str. drž. orlom, 7. zlatimi in kiebrnimi razstavnimi svetinjami in z več 1 ego 10.000 priznainimi pismi, ki so mi došla iz celega svota. Moja tvrdka je kot eksportna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša in izvaža v vso dole sveta. Ustanovljena ie 1. 1887. Ilustrovani cenik o urah, zlatnini in srebrnini se pošilja na zahtevo zaatonj in franko 1420 20_5
se išče za večjo trgovino na Kranjskem.
1555 5-5
Plača po dogovoru. Natančneje se izve pri „ Gospodarski Zvezi" v Ljubljani.
Najvišji vspe/t sedanjosti f
JlnglešMo siladišče oBkfi. JOjuBljana, cJIZestni trg S.
Obleke iz kamgarna, gladke in progaste . . .	fL	10 —	Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom
Obleke iz angleškega ševiota v modernih barvah .	n	10 —	Črni in sivi cibo!in=paIetot z velikim ovratnikom
Fine jaquet=obleke........	ff	10 —	Paletot iz anglešk. modnega blaga z ovratnikom ali
Najfinejše salonske obleke......	tt	20m—	Najfinejši paletot za dame v stola-fa^ni
Angleški modni ulstri .......	tt	10'—	Črni damski ovratniki, podloženi
Fini double=ulstri, temnosivi......	ft	10'—	Najfinejši double-ovratniki v stoia=fa?oni
Črne zimske suknje, mandarin.....		10 —	Modne damske obleke
Haveloki iz kameline dlake, rujavi in sivi . . .	tt	5 —	Zimske jope, podložene
Otroške obleke in ulstri.......	ft	5 —	Elegantni otroški plašči
Otroške obleke v različnih barvah ....	yy	2-50	Jopice za deklice v vseh barvah
Fine modne hlače, tople, progaste ....	»t	2-50	Višnjevi, podloženi ovratniki z rudečo kapuco.
1496 18-6
Kf\ ž 111l i za bivanje v mestu in potovanje, mikado v največji izberi po čudovito nizkih tovarniških l\\J<ZLlH! cenah. Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju najelegantnejše in najhitrejše.
Obenem si usojamo uljudno naznaniti p. n. odjemalcem, da s 1. janu-Varijem 1904 opustimo svojo filijalko na Resljevi cesti. —Prosimo, da odslej nadalje preskrbite svoje nadaljne potrebščine na Mestnem trgu 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila.
Velcspoštovanjcm Kapamacsija Ac Bondy
Oroslav Bernatovic.
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—72
sta najbolj koristni
tediiaal mili
za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih štacunah/
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
tGRIČAR & JVIEJAČ, Ljubljana, Prešernove ulice št.
S priporočata svojo bogato zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi najnovejših predmetov v konfekciji za dame. r?
JL	—	« oen.e9	]>«»K(—	1532 12—3


r* rjjjf 1 ^TJE""	f-™-"« s'-™-."«


1532 12-3 b-
v
v
Najprimernejše darilo za gospodinjstvo je slovito znani	ič 43 9—2
Pfafi-ov šivalni stroj,
ki ustreza vsem zahtevam in je zelo prikladen za umetno vezenje.
Zaloga pri F. Tdchinklu, Sodnijake ulice 4
Nič
več telesnega zaprtja, ako se vživa
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburg-gar.se 46.
PuSiliatev za poskušnjo: j&JLHod" 8JI W<g§J
Prosp ekt brezplačno. 12 ko sov franko 3 K po povzetju.
72 53—41
Domača ume talna steMarija
Avj. Agnola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralami steklem ali s svincem obrobljenim belim ali barveniru steklom,
s steklom z umetno slikarijo ^ms*
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
O
<y
>
c« p
o
o. B - »tf
<D a)
J=> * O P«
rrt
O g
rt
.5 m
® -J
M ro
.m
CO
P
-M
«3
T?
>H >
M O
>
rt
h
Oi
O
P«
d ■iH
'i
Št. 50/Z.
Spričaio,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana furdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGMOLJI V LjUbl)ani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili .Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
1
O o P
<D
P o
M
pr
(D i
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	927 52-19
61
se. t
Popravila sprejemajo se v obeh trgovinah.
Naznanilo.
Otvoritev velike na novo urejene trgovine Ur, zlate nine, srebrnine, šivalnih strojev, biclkeljnov itd.
Franc Čuden
urar in trgovec zlatenine in srebrnine v Ljubljani Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana, fllilalka v prejšnji
trgovini na Glavnem trgu.
Vsled nasveta ravnateljstva delniške družbe združenih tovarn ur „Union° v Bazelu in Genovi v svici, prisiljen sem bil kot član iste družbe preskrbeti si večji lokal, da zamorem njihove izdelke slavnemu občinstvu v obilnem razporostreti, ker umevno je tem večja izbera tem lažja in cenejša postrežba
Zatorej prizadjal sem si mnogo, da sem mojo novo trgovino, okrasil s toliko bogato zalogo kakoršne še ni bilo videti v tej stroki do danes.
Posebno opozarjam slehernega na okusno izberko še nad 150 komadov obešenih stenskih pendel ur v najmodernejčih, lepo rezanih omaricah z različnim bitjem k vsaki hišni opravi prikladne.
Prilično omenim tudi, da se mi je posrečilo nakupiti jako ugodno večje partije brilantov, diamantov in drugih dragocenih kamnov, vdelanih v vsakovrstnih oblikah, jako veliko zlatenine, srebrnine, ur in drugo tako, da se lahko z vsakim glede zaloge meriti zamorem.
Za obilen poset in obisk se priporoča gornji.	1292 16
Ceniki brezplačni in poštnine prosti.
| Novezboljšane
gramofone
z glasovno-, ročno- in varstveno omarico, zelo priljubljeno mod duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon I000 m avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare. S
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 60-29
T^udclf UJeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
LJUDS
Najboljša in najsigurnejža 00 prilika za štedenjel 00
Preje: Gradišče št. 1,
Denarni promet y letu 1902: čez 32 milijonov kron.
POSOJILNICA
sedaj: kongresni tt*g št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vlo$e vsak delavnik od 8. ure zjutrag do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 1============
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih —	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.	O d b O P ti i k i I
Anton Belec, pusestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sllbar. župnik na Rudniku, — Dr. Aleš Ufieničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
^ V a- " t? F o v o
£
v ^ v

Adolf Wagenpfeil,
zlatar in juvelir
Ljubljana
Priporoča svojo veliko zalogo
ix o v o s t i
p. n. občinstvu.
_ o CJ v^	■a- rtt —i
t o. * % » ^ w
/		- M
		
ii feden
subskripcijo do 1. decembra na delnice za zgradbo
hotela „UN10N" v Ljubljani.
Pristopne izjave dobe se v pisarni družbe „UNTON", Kongresni trg št. 19 16=15_7 v Ljubljani in se pošljejo tudi na zahtevo po pošti.
Delniška stavbinska družba
UNION"

— — v Ljubljani.
razpisuje
na podlagi dovoljenja vis. c. kr. notr. ministerstva z dne 11. julija 1903 št. 27846
javno subskripcijo 560 delnic II. emisije.
Delnice L emisije v znesku 300.000 kron so oddane in v gotovini popolnoma vplačane.
Delnica velja 500 kron, ae glasi na ime, in ima pri zborovanju vsaka po e n glas. Dividenda se letno izplačuje.
Namen družbe „Union" je pridobil stavbišča, graditi hiše na lastni in tuji račun, snovati hotele, restavracije in kavarne, ter jih vzdržavati. V to svrho kupila je družba že obsežen stavbeni prostor v sredini mesta ob Miklošičevi cesti in frančiškanski ulici; prihodnjo spomlad namerava ako se II. emisija tudi odda pričeti z zgradbo moderno urejenega hotela s 100 sobami, centraln0 kurjavo, električno razsvetljavo, lift, i. t. d. Poleg tega postavila se bode velika dvorana (čez 500 mJ) z galerijo in vsemi potrebnimi postranskimi prostori za koncerte, veselice, shode, predstave i. t> d y pritličju hotela je kavarna in gostilna z prostornim vrtom, kakor tudi drugi najemninski prostori. Ostali del zgradbe^ namenjen je za 9 stanovanj. Izpolnene in lastnoročno podpisane pristopne izjave na subskripcijo delnic II. emisije poslati je ali po pošti, ali se pa dotična izjava direktno v pisarni družbe »limon" Kongresni trg 19 podpiše, kjer se tudi dobi vsa potrebna pojasnila vsaki delavnik od 9—12 nad 3—6.
Znesek 500 kron za vsako delnico vplačati Je najkasnejo do 1. decembra 1903.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1903.	1296 9—9
Dr. V. Gregorič
predsednik.
3HS-3- eoSBEcSHSBS
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah m 57 F. HITI,
Pred škofijo štev- SO. «r Zunanja naročila se točno izvršujejo.
OOOOOOOOOiOOOOOOOO©©©©©©
oooooooocnoooooooooooooo
OOOOO;
ooooo
Varstvena znamka: Sidro.
LIN1HENT. CAPSICI Comp.
Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dohiti steklenica po K - '80, K 1-40 in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z nažo varstveno znamko „sidro iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1343 34—8
rafje Novakovi?
lastniki vinogradov na otokn Braeu in v Makarskem primorju v Dalmaciji.
OOOOSOOOO jOOOOOOOOO
ooooo
ooooo
Prodaja v steklenicah in pisarna:
Stari \r$ št. 15
Priporočajo svoja črna, krvna, rudeča
Ljubljana
Skladišče in prodaja na debelo: Spodnja Šiška, Vodnikona cesta.
in bela izborna namizna, desertna
omaca
dalmatinska vina
ooooo ooooo ooooo
ooooo ooooo ooooo ooooo
dalmatinski tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko
maslinovo olje po nevrjetno nizkih cenah. Pošilja se v sodih po 100, 300 in 600 litrov. Ako kdo odpošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
Vzorci in ceniki zastonj in franko. 1279 20—9 .... ... ............
000000000)00000000000000(^00000000 oaeeaaoaoboooooooooooooasoooooooo
ooooo ooooo
©0©£5 ooooo
....
...a ...» ...I ... ...» ...s ....
jtaneja Jrdine ^branih spisov
je pravkar ijšla prva knjiga:
geiljetfi Jjazorji m Iliri.
Prc^animiva epizoda ij jujno-slcvansfe 3godovine.
Jfnjiga, vajna 3 a vsakega zavednega Slovenca.
*IMIHM«W»M»'«tMJ»«M>MMW»«IB»..
'	--------------------------------------------------N «••-
i."
...» «...
«...
Hm« «... «... M«w ....
s:""
::::
:::: ••M •f
S::: ii"
• ••o
•••
••• •••
Cena tf 3'—, po pošti tf 320.
Zalcžil LJel^ujentner u Ljubljani.
1661 36
s:: ...»
...r'
...i •••«
•••r
•••'-i ....
...» •••«
:::: ...» ■••t ...»
...» >«.»
Ml ... C
...»
...»
....
...»
U.t
»tO
►..i
..»»»»»»iii««a«9tt»<ii*9o»»»»»oa»»»»m»»*»»»»»»€*ma»»: .......»...•«.. .................. ........
:!t!;!*;;»:;!:ttSS:!!!S8SS!f !St!!S !S!!S!S»t!::!t::
S.." «...
••M
«...
«... «... «... . . -'
«...
lis
_ Nakup ln prodaja UBift
vsakovrst nTh državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju m.jmanj-Sega dobitka — Promese za vnako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Merijarična delniška družba
„m m is c
I., Wo!lzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
M
*MT Pojasnila "^»ffi v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoča visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnic.	134 266
Tisk ,K.it li k« rultarne" v Ljubljani.