list slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON PISARNE: 4087 CORTULNDT. Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office a* New Tock, N. Y- under the Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON PI8ABNE: 4687 COBTLANDT.
NO. 26. — STEV. 26.
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 31. 1917. — SREDA, 31. JANUARJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Podmorski čolni.
Grof Tisza.
NEMČIJA BO NAJBRŽE V NAJKRAJŠEM ČASU POSVARILA AMERIKANCE, NAJ SE NE VOZIJO NA TRGOVSKIH PARNTKIH, KI SO OBOROŽENI. — NEMCI SO DOBILI V ROKE ZELO ZNAČILNO ZA VEZNI&KO DNEVNO POVELJE, V KATEREM JE NATANČNO POJASNJENO, KAJ MORA STORITI TRGOV8KA LADJA, KI SE SREČA NA MORJU S PODMORSKIM ČOLNOM.
Washington, D. C., januarja. — Iz zanesljivega vira ae je rioznalo, da Ik> Nemčija še enkrat posvarila državljane Združenih držav, naj se nikar ne vozijo v Evropo o-ziroma iz Evrope v Ameriko na trgovskih parnikih, ki so
oboroženi.
Dozdaj se še ni moglo dognati, če bo izdano to svarilo |>otom ameriškega poslanika v Berlinu ali potom nemškega poslanika v Washingtonu.
Nemška vlada je izrodila državnemu departmentu že veliko dokazov, da so oborožene trgovske ladje napadle nemške podmorske čolne.
Iz Anglije prihaja poročilo, da misli angleška vlada svoj«- trgovske ladje še bolj oborožiti. V bodoče ne bodo inn-It* samo v rileu tojiov, pač pa tudi v sredi in pri krmilu.
Iz vsega tega se da sklepati, da se bo vnel v zgodnji spomladi odločen boj med nemškimi podmorskimi čolni in zavezniškimi trgovskimi bojnimi ladjami.
Nemški podmorski čolni bodo vse brezobzirno potopili.
Berlin, Nemčija. januarja. — Nemška vlada ima v rokah dnevno jx>velje, ki ga je izdal pred kratkim francoski mornariški poveljnik.
V povelju je navedeno, kako morajo operirati trgovske ladje, ako srečajo na visokem morju nemški podmorski čoln. Kapitan mora ladjo takoj obrniti, da je z rilcem obrnjena proti podmorskemu čolnu.
Zatem morajo stopiti vsi stroji v akcijo. Kakorhitro se približa podmorski čoln na strelno daljavo, se mora takoj začeti streljati.
Tudi angleška vlada je izdala že pred več mesci podobno dnevno povelje.
London, Anglija, 30. januarja. — Ker so nemški podmorski čolni potopili že veliko zavezniških trgovskih ladij, se bo treba poslužiti skrajnih sredstev, samo da se bo za mogel promet med Združenimi državami in Anglijo redno vršiti.
Ker hočejo Nemci preprečiti s svojimi podmorskimi čolni trgovsko zvezo med obema deželama, je življenska naloga Angležev skrbeti, da se jim to ne bo posrečilo.
Vsi trgovski pamiki bodo odzdaj zanaprej opremljeni z večjim številom topov.
Laška fronta. 1 Pershingova ekspedicija.
Avstrijci napadajo pri Goric i. — Umikanje se vrši v lepem redu. —-Tudi na Kraau. — Pomorska bit februarja bodo vse čete iz Me-ka? Rušilec *'Huzar'' poškodovan.	hike.
Značilen govor ogrskega ministrskega predsedinka v ogrskem parlamentu. — Brez osvojevalnih hlepenj.
Rim, Italija, 30. januarja. — Laško vojno vodstvo poroča:
Na julijski fronti je poskusil sovražnik več napadov pri Gorici in na Kra.su. Napadi pa so bili po kratkim, a vročem boju odbiti. Vjeli smo nrkaj vojakov.
S trrntiiLske fronte jKjročajo le
0	artilerijskih bojih.
Rim, Italija. 30. januarja. — **Tribuna"' piše, da se je v Jadranskem morju vršila bitka, v kateri j«» bil avstrijski rušilec 'Huzar tako itoškodovan. da se je moral umakniti iz boja.
List piše. da sta napadla dva laška rušilea avstrijsko brodovje in da je bil "liuzar" večkrat zadet in da je pričel proreti. Torpedni čolni so era potem odpeljali v bližnjo pristanišče. Kakor pravi poročilo, niso imeli Italjaui nikakih izerub. Boj se je vršil v velikem viharju. •
(O tej pomorski bitki nimamo uradnih poročil. Ako bi bili Lahi izvojevali kako zmago, potem laška vlada ne bi pozabila na dolga zmagoslavna poročila).
Ob nizozemski meji
Haag, Nizozemsko, 30. januarja. 4'Telegraaf" piše iz Amsterdama, da naznanjajo iz Nizozemske, da slutijo prebivalci ob nemški meji nevarnost. Pravijo, da se vrše na nemiko-nizozemski meji od strani Nemcev velike vojaške priprave. Nemci na več mestih kopljejo za-kope in zbirajo s« vojaške čete. V V else, blizu Neuenhauaa. se nahaja 20 tisoč vojakov in mnogo arti-,
1	•.
—*
San Antonio, 30. januarja. — Kakor poroča jreneral Pcrshinjr, se vrši umikanje ameriških čet iz Mehike v najlepšem redu. Zadnje čete bodo zapustile Colonia Dublan jutri. Zadnje čete bodo prišle v Talomo na mehiški strani četrtega februarja. Petejra prič no odhajati vse čete iz Talome preko meje in potem v različne postaje iu» meji.
El Paso. Tex., 30. januarja. — Kakor se poroča, so prišle Villove čete v Galeano. 18 milj severno od El Valle in samo 30 milj jugovzhodno od Colonia D.uJ>lan. Isto poročilo pravi, da se bo polastil Villa vsejra ozemlja, katerejra bo ,do izpraznili ameriški vojaki.
Rumuncem primanjkuje obleke.
Berlin, Nemčija, 30. januarja. Pri nekem ujetem rumunskem čast niku je bilo najdeno dnevno povelje 15. rumunske divizije, kjer beremo sledeče:
Ako mojroče. naj se pokopljejo mrtvi vojaki samo v spodnjih o-blekah. da se s tem reši uniforma, ki te pozneje popravi in zopet u-porabi.
Amsterdam, Nizozemsko, 30. januarja. — Pred kratkim je iinei ogrski ministrski predsednik grof Tisza v otrrskem parlamentu zelo značilen ffovor.
Grof Tisza je izvajal:
Tak je bil položaj, ko je nasprotni stranki nepričakovano priskočila na pomoč neka velesila, ki se je podaljšala na strani, katere koristi so pravzaprav zahtevale, da bi bila morala podpirati naša miroljubna stremljenja. Bila je to Anglija; njeno neomejeno samo-ljubje in vladoželjnost sta jo prignali v tabor vojnih pristašev. Ce-tudi se niti v Angliji ne more samozavestno trditi, da pomenja mir no trgovsko delo Nemčije rivalite-to, proti kateri je edino sredstvo vojska, so le znali gotovi krogi angleško javnost poolnoma pridobiti za misel vojske. Ker se je pridružila Anglija nasprotnemu taboru, se je razmerje moči premaknilo. l>ve velesili sta stali nasproti nam. Stališče Anglije je še bolj Rusijo in Francijo podvnemalo: kriza se je zato tako poostrila, da je že mesce prej. ko je odkrito izbruhnila vojska, ko so pri nas še mnogi računati 7. mirno poravnavo spora, pri naših sovražnikih cela javnost računala, da je vojska neizogibna. I)asi smo delali na mir, smo bili prisiljeni, da smo šli na vojsko. — Pričeli smo vojsko brez osvojevalnih hlepenj, ne zato, da morimo in uničujemo svoje sovražnike, marveč da branimo svoje najvišje življenjske koristi; vsak čas smo bili pripravljena na mir. Nikdar nismo opustili svoje pripravljenosti za mir. Edino način, s katerim se vojskujejo naši sovražniki proti nam. ni dopustil, da bi bili slovesno izrazili naše miroljubne namen©, dokler ne napoči ugoden trenutek.
Danes je napočil ta trenutek. Po veliki ofenzivi naših nasprotnikov, ki se je pričela poleti, od katere so po nekaterih pričetih uspehih pričakovali z vso gotovostjo končno zmago, so izigrali sovražniki, ko so morali uvideti, da ne morejo ničesar upati, svoj zadnji triumf. Rumunija je morala nastopiti. — Danes vemo, da se je velika osredotočena ofenziva, po malih uspehih. ki niso v nobenem razmerju z velikikanskimi izgubami ljudi in blaga, zrušila. Rumunija je za vselej odpravljena. Uspehi, ki smo jih priborili, nas varujejo pred sumom. češ, da je naša ponudba miru znamenje slabosti. Mi smo zmagovalci; če se morebiti odkloni po-nudena roka miru, smo odločeni, da bomo nadaljevali boj dalje do končne zmage.
Poslanec grof Apponvi izjavi, da ves ogrski narod pozdravlja to akcijo z veseljem.
Tudi grof Julij Andrassv. grof Mihael Karolyi in Norak izrazijo svoje veliko veselje glede na ta korak vlade.
Amsterdam, Nizozemsko, 29. januarja. V regnikolarni komisiji je izjavil ministrski predsednik grof Tisza:
Njegovo Veličanstvo cesar me je glede na izpreminjevalne predloge grofa Apponyija pooblastil, da izjavim: Del leta, bo Njegovo Veličanstvo bivalo na Ogrskem. Cesarjevič bo vzgojen v ogrskem duhu.
Boji ob Rigi.
Rusi uporabljajo strupene pline. Boji ob rumunski fronti so ponehali. — Macedoni ja.
Petrograd, Rusija, 30. januarja. Ruski generalni štab poroča:
Na zahodni ruski fronti se vr-se le infanterijski boji in boji med poizvedovalnimi stražami.
Bsrlin, Nemčija, 30. januarja. Nemški vojni urad poroča:
Na vzhodu je prišlo ob reki Aa Jo novih bojev, ki so imeli za na., ugoden izid.
Med vzhodnim in Ornim morjem se ni pripetilo nič važnem.
Berlin, Nemčija, 30. januarja. Dne 26. januarja, ko je bitka dosegla svoj vrhunec, so Rusi ob reki Aa poskušali nas napasti s pomočjo strupenih plinov. Ob sedmih zjutraj so poslali proti nam dva oblaka gostega dima. Naše straže pa so opazile namero in so dali alarm. Takoj so vojaki nataknili krinke proti plinom. Čez nekaj minut se je pričel počasi valiti proti nam pet metrov visok tlim, ki je bil tako gost, da se niso videli v njem niti raketi. Počasi se je dim razlezel po naših postojankah. Ob enem je pričela streljati sovražna artilerija, ki je v nekaj urah pokrila naše pozicije z 2000 granatami. Toda v naših zakopih se ni zadušil niti en vojak. Vse napade, ki so nato sledili, smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika.
Rumunska in macedonska fronta.
Petrograd, Rusija, 30. januarja. Z ozirom na sobotno bitko severovzhodno od Jakobeni se naj včerajšnje poročilo popravi sledeče: Naše čete so vjele 32 častnikov in 1126 mož ter 12 strojnih pušk in 4 zakopne možnarje.
Poročil o važnejših dogodkih ni. Berlin, Nemčija, 30. januarja. O macedoskili bojih poroča nem ški vojni urad sledeče:
Ob kolenu Črne in v dolini Stru-me je prišlo do spopadov med prednjimi stražami.
Z raznih front.
Odbiti nemški napadi. — Uničenih več zrakoplovov. — Tudi Nemci trdijo, da so odbili franc, napade.
Borzna preiskava.
Za Wilsonovo poslanico so vedeli prej kot je bila objavljena. — Predsednikov svak je izdal.
Včeraj se je v New Yorku nadaljevala preiskava o borznih špekulacijah. ki so bile posledica prezgodnjega znanja Witsonove po slanice.
Opoldne, predno je bila poslanica objavljena, so že vedele nekatere tvrdke, da bo Wilson poslal mirovno poslanico. Prva je zvedela o tem tvrdka E. F. Hutton v New Vorku, katere član je tudi predsednikov svak R. W. Boiling. — Hutton je opoldne omenjenega dne prejel brzojav iz Chicago in iz AVashingtona. da se bo poslala poslanica na vse države. Tvrdka Hutton je nato poslala svojim podružnicam brzojavko sledeče vsebine :
* i Zaupno se nam je povedalo, da se je poslala iz Washingtoua zelo važna poslanica na vse vojskujoče in nevtralne države. Tr poslanico razlagajo tako, da se ni kor ne pritiska na vojskujoče države v interesu miru, ampak satvi samo zahteve Združenih držav za slučaj, da se napravi mir in svari države, ki se nahajajo v vojni. da se ne smejo več kršiti pra vice nevtralnih narodov. Besedili te poslanice se bo objavilo dane? zvečer in se smatra, da je to ko rak velikega pomena."
Ta brzojavka je bila poslana to liko časa pred objavo poslanice da so se mogle izvršiti razne kupčije na svetovnem trgu.
Bernard Baruch, katerega se ji tudi dolžilo, da je vedel predčasni, za to poslanico, je bil drugi zaslišan. On zanika, da bi bil kaj vedel o tem. dasi je ravno v onem časr prodal mnogo delnic in je izmeti vseh zaslužil največ; namreč blizu pol miljona. Svojo špekulacijo pa je uravnal na podlagi govora nemškega kanclerja. Ta govor je sma tral za mirovno ponudbo in je bii prepričan, da se bo sklenil mir. Kr je bral ta govor, je bil ravno namenjen, kupiti nekaj delnic, toda ko ga je prebral do konca, pravi da je šel in je prodal vse, kar je mogel. Rekel je, da je Je škoda, da ni že prej vedel, da misli Wilson poslati poslanico, kajti potem bi bil že zjutraj pričel prodajati in ne bi prenehal ves dan.
Srbija in Grška.
o
POGODBA, SKLENJENA PO DRUGI BALKANSKI VOJNI, JE STOPILA ŠELE ZAČETKOM SEDANJE VOJNE V VELJAVO. — ZAVEZNIKI PRAVIJO, DA JE PUSTILA GRŠKA SRBIJO NA CEDILU. — PRE KRŠENJE NEVTRALNOSTI. — IZJAVA ZNANEGA IN DOBRO INFORMIRANEGA DIPLOMATA. — SRBI SO PRED NAPOVEDJO VOJNE PREKORAČILI BOLGARSKO MEJO IN NAPADLI BOLGARE.
Amsterdam, Nizozemsko, 30. januarja. — Prod kratkim je dospel v Berlin neki znani in posebno o balkanskem vprašanju dobro informirani diplomat.
Poročevalcu "Prekmurske brzojavne age nt ure" je podal sledeče poročilo:
—	Da so mogli zavezniki izvesti pravo takozvane intervencije, so se poslužili pogodbe, ki je bila sklenjena leta 1913 med Grško in Srbijo. Z ozirom na to pogodbo so se smatrali zavezniki upravičenim izkrcati svoje čete v Solium.
Kako je torej s to pogodbo in koliko je vredna. vsakemu znano.
Spomladi leta 1914 tik pred izbruhom svetovn vojne, je nastalo med Grško in Turčijo sovraštvo, katerega posledica bi bila kmalo vojna.
Takrat so je Srbija zelo preplašila in je hotela na vsak način vzdržati so vojne. Izjavila jo. da nima omenjena pogodba s tem nikake zveze, ker določa, da morajo Srbi pomagati Grkom samo v slučaju, če bi bila Grška napadena. Srbija je pa razen tega tudi omenila, da je imela ona pogodb aveljavo samo za časa balkanske vojne.
Potemtakem ni mogel tudi nikdo Grške siliti, da bi pomagala Srbom, ko so napovedali poleti leta 1914 Avstriji in Nemčiji vojno.
Kar se pa tiče vojne med Srbijo in Bolgarsko, je stvar sledeča:
—	Srbske četo so že pred napovedjo vojne prekoračile bolgarsko mejo in začele požiga t i bolgarske vasi. To je najbolj jasen dokaz, da Bolgari niso napadli Srbov, pač pa Srbi Bolgare.
Pogodba, sklonjena med Grško in Srbijo določa, da laliko Srbi v slučaju potrebe izkrcajo nekaj čet na ozemlju poleg Soluna. S pogodbo vred je bila seveda ovržei,a tudi ta točka.
Zavezniki se pa zato niso čisto nič brigali, ampak so kot zavezniki kraljevine Srbije izkrcali najprej pri Solunu, potem pa v Solunu veliko svojega vojaštva.
l>ozd aj so le malokdaj postopali v smislu določb ljudskega prava. Ker je skoraj vse njihovo dosedanje delovanje nepostavno, je umevno, da se niso veliko brigali, če je pogodba med Srbijo in Grško še veljavna.
Bilo jim je popolnoma vseeno, če priklopi jo vrsti ne-postavnosti še eno nepostavnost ali ne.
Paris, Franeija, 30. januarja. — Današnje vojno poročilo naznanja: Na levem bregu reke Meuse smo odbili nemški napad z ročnimi gra-natami na hrih št. 304. Sovražnik je imel velike izgube. Severno od Bodenvillers smo odbili sovražni napad in smo vjeli več vojakov. T'nieili smo dva zrakoplova. Med Sorssons in Rheimsom smo zavstavili dva napada.
Vroči artilerijski boji so se vršili v Lotaringiji in v Vogezih. Artilerijski boji so bili ludi na o-stali fronti.
Berlin, Nemčija, 30. januarja. Iz glavnega stana se poroča:
Na zahodni fronti so se vršili o bičajni boji v zakopih. Malo poprej pa se je poročalo, da so odbili francoske napade na hrib št. 304.
Proti koncu svojega zasliševa nja je rekel:
"Zdaj. ko se je enkrat pojavilo vprašanje o miru, se ne more vet zatreti. dokler ne pride mir." — Rekel je tudi. da bodo trgovske razmere za Združene države po vojni zelo slabe.
Bodin ae je poročil.
Pariz, Franeija, 30. januarja. — Najslavnejši sedaj živeči kipar Avgust Hodin, o katerem se je poročalo, da je bolan, se je poročil z gdč. Rozo Beurre.
Poroka se je vrSila v Meudon in kot priče so bili trgovski minister Etiene Elementel in ravnatelj al-girske kreditne banke Pe3Ttel. Svečanosti so prisostvovali tudi pod-tajnik lepih umetnosti Albert Da-limier in nekaj ožjih prijateljev.
Belgijci se upirajo deportaciji.
Haag, Nizozemsko, 30. januarja. Deportacija Belgijcev se nadaljuje, vendar pa ne več v tako obilnem številu kot spočetka. Iz Bruslja odpeljejo vsak dan do 350 •nož.
Iz Rumunske.
i
Bolgarski car.
London, Anglija. 30. januarja. Iz Dunaja poročajo, da je avstrijski cesar Karol imenoval bolgarskega carja Ferdinanda za fela-tnarvala v avstrijski armadi. Cesar je carja obiskal, ko se je vra-t-al iz nemškega glavnega stana, kjer se je udeležil slavlja rojstnega dne nemškega cesarja. A
Pojasnilo.
Po pismih, ki nam prihajajo dan za dnem od rojakov, posnemamo, da vlada med njimi splošno zanimanje, na kak način bi bilo mogoče si preskrbeti in zagotoviti avstrijske krone, namreč sedaj, dokler jim je cena 6e nizka, in predno se povspejo zopet do stare veljave.
Lahko rečemo, da jo ni sloven ske naselbine v Ameriki, kjer bi se začasno ne razpravljalo o tem važnem vprašanju.
Več pojasnil v tej zadevi dajemo na zahtevo.
TVRDKA 7BAMX 1AKBEB» 82 Oortlaadt It* Wmr Tmk, M. Y.
Pošiljateljem denarja
V nekaterih krajih se upirajo Belgijci na ta načni, da ne pridejo na prostor, katerega jim je u-^ kazala nemška vlada 7.a zbiranje. 1 Cz petih malinskih okrajev se j*1 j javila izmed 1700 mož samo polo-I viea.
i Nato so Nemci aretirali v vsa-1 kem okraju po tri važnejše osebe [kot talce, katere bodo držali toli-! ko časa zaprte, da se javijo visi po-. zvani. Med tem jih iščejo nemški j vojaki.
Havre, Francija. 30. januarja, j Belgijska vlada je zaznala za do-godljaj. ki je v zvezi z deportaei-| jo Belgijcev. Več delavcev je bilo i zaposlenih v mestni službi v Ber-1 baer, Santhoven. Viersel in v drugih mestih. Preplašeni vsled nemškega ravnanja so zbežali v bližnje gozde, kjer so jih nato zasledovali nemški vojaki, toda brez uspeha.
Iz tega razloga so Nemci aretirali župane in druge uplivne osebe v teh mestih in so jih zaprli v kaznilnico v Mechlinu.
Angleške križarke ob obrežju.
Angleška uradna poročila priznavajo. da se nahajajo angleške križarke. ki zasledujejo nemško kri žarko, blizu obrežja pri New Yorku. Kje se pravzaprav nahajajo. ne pove niti angleška vlada, niti pamiki. ki prihajajo v luko. Gotovo pa je, da sc nahajajo nekaj milj od obrežja pri Lonj^ Island.
Poroča se, da bodo odplale proti Block Island z namenom, da vja-mejo "Deutschland" ali pa kak drug nemški podmorski čoln, ki ima v nekaj dneh priti v New Lon-dw, Conn.
Se vedno ae lahko denar pošlje ▼ staro domovino p« bratUMH brseja-v« ln potom poete, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da as vsled vogat mogoče izplača z zamudo.
Denar ne bo v twHhw alotajn izgnbljcB, ampak nastati samorejo le ssmade.
Pe brezžičnem brrojavn se zamore poslati le okrogle sneske po sto, m primer 100, 280, 800, 400, 500, 600 in tako dalje do deset tlsoC kron. Za br-sojavne stroške je najboljie, da se nam poBje H aa vsak naslov: ako bode kaj preveč ali premalo^ bomo poslali nazaj, oziroma pisali sa primanjkljaj
Z ozirom na aedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan is premeni, nam je nemogoče sa oddaljene kraje priobčevati natančne cene de narja, ter bodemo od sdaj naprej do preklica računali krone po ceni, i«fcn» bode naznanjena v listn "Glas Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke denar, mogoče tudi po nlfjl ceni, sa slučaj, da bi razmere nanesle tako.
Kdor teli, da ae Izplačilo Izvrši po Imuiifmi brzejavm, naj pripomni na denarni nakasnlri "poBje naj se brzojavno".
OKNI:
K: 10-00.......... 1.40 | K: 150.00.......... 18.75
K: 20.00.......... 2.65 | K: 200.00.......... 25.00
K: 30.00.......... 3.90 | K: 300.00.......... 37.50
K: 40.00.......... 5.15 | K: 400.00.......... 50.00
K: 50.00.......... 6.40 | K: 500.00.......... «2.50
K: 60.00.......... 7.65 1 K: 600.00.......... 75.00
K; 70.00.......... &90 ! K: 700.00.......... 87.50
K: 80.00.......... 10.15 ' K: 800.00.......... 100.00
K: 80.00.......... 11.40 I K: 900.00.......... 112J0
K: 100.00.......WWUM^ilOSm*......... 125-00
• . - ........
.
i:
M^Mrnm^miur

Amsterdam, Nizozem&ko, 30. januarja. — Iz Berlina so dospela j sem sledeča poročila: I "Vossisehe Zeitunjr" izvaja: —• ■ Naert francoskega penerala B«t-tholda je bil jasen: desno krilo in središče naj bi se do skrajnosti držali, da zadržujeta prodiranje Fal-kenhavnove armade; levo krilo <»-jačeno z Rusi naj bi napadalo, da bi uničilo Ma«»kensenovo armado: namreč diviziji Kosch in Kuchne. Če bi se bilo posrečilo prvo. bi se bil pridobil čas, če bi se bi! i.osr^ čil drujri udarec, bi ne bilo pridobilo veliko, namreč vse. Oba poizkusa sta se izjalovila, a obenem je bil preprečen tudi odpor na najtesnejšem mestu med erdeljskimi alpami in Donavo. Sovražnik je pač tudi vedel, da so bili težki oblegovalni topovi in vozila /e en mesec pripravljeni onstran Turn Severina na Donavi. Zato je predal mesto.
''Frankfurter Zeitunjr" poroča glede na plen v Romuniji:
V Dobrudži je bilo ujetih 412 častnikov. 38.100 mož. zaplenjenih 119 topov in 74 strojnih pušk. Na Erdeljskem je bilo ujetih 362 Cinikov in 34.300 mož. zaplenjenih pa 134 topov in 112 strojnih pušk; na Vlaškem smo ujeli pa 37..">0U mož in zaplenili 195 topov. Skupaj smo ujeli 107,900 mož, zaplenili pa 448 topov in 186 strojnih pušk.
Tudi Poljake deportirajo.
London, Anglija. 30. jami"na. Nek Poljak, ki je prišel na Nina zemsko, piše v londonskem listu "Times", da je bilo samo ir Varšave deportiranih 100 t koč Polja« kov v prisilno delo.
Nemška vlada postopa na isti način nm Poljskem kot v Befeiji.
'V".-;-.	■, ...
|	The largest Slovenian Dal y	i |J in the United States
ffl	Issued every day except Sundays	f
1|f and Legal Hoi idays.	\
g	-« S0,000 Readers	[
"J Najvefi slovenski / .vnik	|
v Zedenjenih državah. >	I-
[ji Vega za vse leto • • • $3.00	Ij
ij! Za pol leta......$1.50	jI
•LAS NARODA
"GLAS NARODA"
(Slovenian Dally.)
owned and pobllahed by the
ILOTtHlO PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) , rHAJVK HAK8EH. Prwrtdent,_LOUIS BBNBDIK, Trewnrer. |
«*lace of ituftneM of the corporation and addresses of above officer«:
s'2 Cortlapdt Street. Borough of Manhattan. New York City. N T._
£a celo leto velja list ca Ameriko In i Za pol leta za mesto New York..	2.00 j
Canado .................... $30u t Za Evropo ca vse leto..........4-50 i
tm. pol leta................«... 1.30 Zs Evropo za pol leta....................2.55 ;
€m »!o leto za mesto New York.. 4 00 Za Evropo ca četrt leta.............1.70
♦<1LA« NARODA" Izhaja vsak dan lcvcemSl nedelj ln praznikov_f
**G L A 8 NARODA"
<"Voice of the People") tasned every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
■ - ------ i
_Advertisement on agreement.	_I
Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo.
Denar naj se blagovoli poSHJatl po — Money Order.	/ Prt spremembi Icraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejtaje Mvattite i __naznani, da hItreje najdemo naslovnika. ______________
Dopisom io poSllJatvam naredite ta naslov i
"GLAS NARODA"
*■> r>t,rt nmlt St	New York City, j
46K7 Cortlsndt	j
■--—-—----------.- ■
Malo pregleda.
-o-
V	dobi, k<» se tfromadi.jo važni zgodovinski dogodki! druLr na drugega, je treba imeti precej jasen pregled, da! h> iz ogromne množine izlušči najpomembnejše in najza- j
nimivcjse.
Vojna bliža koncu, zakaj govorjenja o miru je ved-j no vre in tudi najstrastnejši so začeli popuščati.
V	Avstriji je kot ponavadi.	j Ljudstvo je že vsega do sita sito in se ne briga ne za
zmago ne za ]>oraze. Edina misel, ki je vse prevzela, je — j mir; mir je cilj njihovega hrepenenja, cilj njihovih želja, i iraško |)rebivalstvo Avstrije se jc naenkrat zbalo j svoje odreši tel j ice.
Ako lx» hotela Avstrija kljub vsemu temu izročiti Ita-j Ijane svoji bivši zaveznici, se bo v naših krajih ponovila zgodovina Ulstra in Tirolske.
Avstrijci bodo morali streljati na vse one svoje it a- j 1 j:.i ;ke pristaše, ki se ne bodo hoteli pridružiti Italiji. — i pamo, da do tega ne bo prišlo.
(iromenje o Jugoslaviji je ])recej potihnilo. Edino j Hrvati in Srhi v Ijondonu pravijo, da se bo ideja zdaj u-j rt -nirila; vsi treznomisleči so pa uverjeni, da še ne tako kmalo.
Nemški cesar sestavlja odgovor na poslanico predsednika AVilsona. Sode«' ]>o predpripravah, odlašanju in čakanju se pripravlja v nemškem notranjem ministrstvu zelo težak porod.
Kljub temu se po lahko reče, da bo od te note če že' ne vse, pa že vsaj veliko odvisno.	J
Prijateljstvo meti Angleži in Francozi se je precej ohladilo. Včeraj je bilo celo sporočeno, da se je vršil v Sedanu velik javen shod, na katerem so se govorniki i zgražali nad Anglijo.
To niso znamenja neprekinljive zveze in ničkaj dobrega ne pomenijo.
V	Angliji bodo baje šele zdaj začeli izdajati krušne! karte, katerih so povsod drugod v Evropi že vajeni.
To j«« jasen dokaz, da je tudi Angliji, najmogočnejši, med mogočnimi in najvstrajnejši med vstrajnimi začelo primanjkovati kruha.
Ladje, ki dovažajo Angležem živež iz Amerike, so prepočasne. Najmanj dvakrat toliko bi jih moralo biti in J najmanj dvakrat hitreje bi morale preko oceana, da bi bi-! li vsi Angleži v resnici siti, ne pa samo z jezikom.
Tudi v Rusiji ni tako kakor javljajo brzojavke iz Pctrograda.
Ako bo po vojni kje revolucija, bo na Ruskem. K pati je, da 1r> rusko ljudstvo napravilo s carjem in vlado boljše in temeljitejše račune, kot jih je napravilo z\ Avstrijci in Nemci.
Španski kralj se je te dni prepričal, da v očeh ljud-j stva ni najbolj miroljubni in najbolj pošteni vladar, kar jih je v Evropi.
Ruinuui se umikajo v Resarabijo. Človek skoraj to privošči rumuuski vladi, ki se je iz najpodlejših in najbolj ciganskih nagibov udeležila vojne i ter za prazen nič žrtvovala svoje veliko bogastvo in na tisoče najboljših sinov.
Z macedonske fronte ni že dolgo nobenih poročil. Srbi branijo pri reki Čemi svojo domovino, zavezniški vojaki pa lepo v Solunu čakajo zadoščenja, ki ga jim je obljubila grška vlada.
Amerika še vedno izvaža municijo in druge potrebšči- i ne, katere bi ameriško ljudstvo krvavo ]x>trebovalo.
Živila so se grozno podražila in če se kapitalista vpra-' ki, zakaj vse to, odgovori lakonieuo:
— Zaradi vojske!...	J
Radovedni smo, kakšen izgovor si bodo izmislili, ko1 bo vojna končana.
-ooo--
V	New Yorku so zaprli neko žensko, ki je poučevala revne matere, kako se lahko ubranijo materinstva.
Tistim, kateri uče, kako je treba pobijati dvajsetletne mladeniče, dajo kolajno...
\%A
Nemški prestolonaslednik je bil zopet odlikovan. Zaradi katerih zaslug je bil odlikovan, ni v poročilu
O ti1 OT"i "M^rimŽi? , 'jšl..	S, ' 1§ fej ! žf^ffi	ii if -llf-, ijtjgčj
-—--
Dopisi.
i Oaksville, N. Y. — Iz več našel-jl>an, kjer so tovarne ali rudokopi. se čifcajjo dopisi in <»tl vseh krajev ^ "poročajo dmpLsniki več •> slabem ! kakor o dobrem. Dopisniki si mi-ako tri poročali kaj dobrega,' bi čitaitelj mogoče rekel, da se že' hvaii s svojo dobroto. Zato piše , najprvo slabe dogodke v javnost. 'Tako piein >e se tudi jaz odločil na kratko opisati nekoliko o sloven-j skih farmarjih, iz tega kraja. Po-j navadi so dovenski fannarji bolj i molčeči, ue oghwiajo se veliko v j j javnost. kar pomeni. da se jim ne' j godi slabo. — Poročam tudi ža-' lostne slučaje, in sicer prvič: Iz-' jgubil je pred nekaj tedni naš so-J i sed in pr^ja-telj John Iva uči č svojo soprogo. Doma je bila iz Gro-i supija na Dolenjsekm in stara 26. let. Vzrok srnini: pljučniea. Zapu-j stila je žalujočega soproga in štiri' : male otročiče; najstarejši S let. | j najmlajši pa 2 meseca. On je na-J j hitro prodal farmo in odpotoval 'zopet nazaj v tovarno, odkoder je ' prišel pred par leti. Drugi slučaj :! John Manriii je izgubil svojo so j :progo preteeeno pomlad. Prišla 'sta iz Canade in tukaj kupila le-I po posestvo (farmo), kjer sta začela živeti prosto, v najlepši za-j dovolj li ost i. Pričakovala sta z veseljem svoje tretje dete in pričakala sta ga 21. januarja t. 1. Bilo i - • • 1 i je vse po sreči. Eno uro pomeje
Up ride neusmiljen človek, ki je bil prej klican in mu ni bilo po volji.' ko ni imel d^la, Cc ni dela, tudi ne jela. pravi star pregovor. Po-j tem začne neizkušeni mladi par. na drug način brez potrebe dreti.' i tako da je nesrečna žena premi-1 i nula v par urah. Izročili smo jo 1 materi zemlji 24. januarja. Naj ji bo lahka tuja žemljica. Ona je bila v 26letni mladosti. Zapušča žalujočega soproga ter deteta. Doma je,bila s Spodnjega S-tajer-J skega. Ime ji je bilo Angela. Za druge sofrtsdmike ne vem poročati. Na tem mestu izrekam največje sožaije. — Pavel PtLšljar.
Bieseker Pa. — Marsikateri izmed rojaokv , ki je svoj čas delal v Somersef eountvju, bode mislil, kakšno in kje je to mesto Bieseker. Da jih zadovoljim, sporočam,I da je v bližini Aeoste in Roswell. Tu ima Consolidation Coal Com-i panv svoja premogorova št. 123 in 124. Delamo vsak dan. zasluzimo pa, ne preveč dobre. Slabi • časi in draginja. — Imamo tudi društveno postajo S. X. P. -J., ki bode naredila veselico dne 10. fe j I »run rja zvečer. Rojaki, vabimo; i vas vse iz bližnjih naselbin, kakor j : Acosta, Ralphton in Bos'vell. Pri-i lite ta večer vsi na Bieseker, ker j j čisti dobiček je namenjen dru-: št ven i blagajni. Vsakdo ve. tla 1 ima na novovsfcaiiovljeua postaja stroške ter <ia si mora napravit: potrebne stvari. Upam. da se te veselice potaoStcvilno vJelcžito: i drugič pridemo gotovo tudi mi k , vam. Veselica bode pri ta jniku •Josipu betinšeku. kjer je tudi društvena dvorana. Rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, tukaj imate priložnost, da pristopite. ; Kako hudo je v slučaju bolezni. : ako človek »i zavarovanf Dokler ' ste zdravi, imate menda dosti prijateljev, ki bi pa v slučaju nesre-j če vas še ne pogledali. Društvo j pa skrbi za vas vsak čas. dokler ste vredni njegove pomoči. Torej
! pristopite vsi! — Josip Setinšek. i ____________
-
Stavka v francoskih tovarnah a municijo.
Berlin, Nemčija, 30. januarja. 29 švicarskih delavcev, ki so do sedaj delali v francoskih tovarnah za municijo, se je vrnilo v Švico in zdaj pripovedujejo, da ▼ Franciji stavka «0 do 70 tisoč delavcev ▼ municijskih tovarnah. Vlada ae kolikor mogoče trudi, d* taka poročila ne pridejo v inozemstvo.
_.
Kdor lioee biti ogoljufan, naj posluje potom Zotije-vega "financialnega departments'*; kdor se lioee iznebi-ti svoje zdrave pameti, naj bere Zottijev list; kdor je zdvomil nad Jugoslavijo, naj piše 44 Jugoslovanski Kanc-,liji" po natančna pojasnila; kdor hoče vedeti, koliko stane telegram iz New Yorka v Pittsburgh, naj vpraša Tro-šta.
• * •
11. deeembm je bil priobčen v ljubljanskem vladnem listu "Laibaclier Zeitmig" sledeči oglas:
— Žwei fesehe junge Damen, gesund und stark, su I chen als Offiziersdiner Posten an oder hinter der Front. (Slovensko: Dve brhki mladi dami, ki sta zdravi in močni, iščeta službe kot posrežnici častnikov na fronti ali pa za fronto.)
• * •
Prekleto smo že daleč prišli, če mora uradni in vladni list priobčati take oglase!/
L	—k.
Po zavzetju Bukarešte,
Ljubljanski "Slovenski Narod" ]>iše:
Vojaški strokovnj.iki označujejo zavzetje Bukarešte kot najsi-,ja.inejši rezultat operaeij, katerih ikone, peija je hila žeuijailna. ki pa ■so bile tudi i-'.vedene z najveejo |bra\iiro vseli udeleženih čet in z nepaek«»sljiv{> Taktično in strate-I «ičn«r previdnostjo iii energijo, j Osvojitev rumunske prestolnice pravi triumf za vojskovodje in , vcj.ike eentralnih armad. Z zado-jičenjem sprejema javnost toplo ■ pohvalo, ki jo daje avstrijsko vr-I hovno armaduo poveljstvo vsem j na boju proti Kumuniji posrecino in neposredno udeleženim četam.
Naše armadi' si niso pustile ča-
I sa. da si odpočije jo na izvojeva-
jiiih lavorikah. brez odmora hite
• F«lkenha> nove i:i ilaekensenove
j čete za jaderno se umikajočim so-
vražuikoiu. da do skrajnosti izko-t •
! rist.ijo doseženi luspeh. Ilumuni se , umikajo s svojo glavno silo za reiki Buzeu, ki teče kakih 100 km | severo-vzhodno Bukarešte v za-I hodno-vzhodni smeri proti Donavi. ter C-almutuiul, ki se izliva severno Hai-sovc v Donavo.
Sovi-ažnik se pripravlja na ljnt odpor in zdi se, da mu prihajajo , Rusi sedaj z vso svojo razpoložljivo -ilo na pomoč. V zvezi s tem i so poročila, ki pravijo, da bodo Rusi svojo na< vzhodni sedmogra--::i fronti pričeto ofenzivo opustili ter spravili svoje čete na ru-(mtmsko fronto.
! Vojna r»roti Rumuniji je stopi-; l'j. kakor poudarjajo vojni strokovnjaki. v novo i'irtvo. Falken-j hayn in Maeken.seu imata velik i*ilj ]>red seboj, iz Bukarešte vodijo vse ceste v Besarabijo, bogato deželo, žitnico ruskega juga, katero bodo marali sedaj braniti Rusi proti grozeči ji nevarnosti, j Wolff o v urad poroča : S strategic* nega stališča se mora priznati osvojitvi Campine in Ploesti enaki lMvmen kakor zavzetju Bukarešte. Proga Braševo-Bukare-šta. najkrajša železniška z voza Ogrske z Vlaiko, se s tem nahaja v rokah zaveznikov (centralnih), kar jim znatno olajša dovažanje čet in ! materijala. Z osvojitvijo Ploesti je nstdalje definitivno prerezana zveza Maklavije z Vlaško. V Ploesti se nahajajo tudi velike rafine-I rije za petrolej z modernimi na-: ravami. skrajne važnosti za centralne države so tudi osvojena ru-:nunska petrolejska ozemlja, katerih naj izdatnejše je ono pri Ifanipiri. Največji del rumunske :p^trolejske produkcije, ki znaša i skoro 2 milijona ton lui leto. se 'nahaja v rokah zmagovalcev. Vse lade entente, da bo pomanjkanje za tnažo in bencina oviralo vojevanje eentralnih držav, so se za vedno izjalovile. Fronta zaveznikov na Vlaškem se je skrčila vsled zavzetja mesta Ploesti od 700 km n a 100 km.
Wolff o v urad poroča o zavzetju Bukarešte: Dne decembra ob pol 11. dopoldne je bil genera 1-'tabni stotnik I^ange kot paila liienter poslan k buakreškemu poveljniku s pismom irfin. von Ma-»•kensena, ki jp zahteval predajo trdnjave. Nadaljno pinmo je na znanjalo poveljniku, da se prične trdnjava obstreljevati, če se par-lamenter ne vrne tekoia 24 ur. Stotnik Lange. katerega je sprejel na črti rnmunskili predstra? neki lnimunski general in so pra potem z zavezanimi očmi v avtomobilu odpeljali v Bukarešto, se je vrnil dno 6. decembra zjutraj pred potekom določenega roka. Vrhovni poveljnik rumunske donavske armade je odklonil sprejem pisma gfm. Mackensena. z u-tesneljevanjem. da Bukaiešta ni trdnjava, tem več odprto mesto, ker da ni niti armiranih utrdb, niti za njih obrambo določenih čei, da ni niti governerja, rati poveljnika. Stotnik Lange je po-
udarjal značaj Bukarešte kot trdnjave iti da tako irobegavanje nebo oviralo nenršikh operaeij. l)ne ti. decembra zjutraj so se. iwilasti-ti deli -Sclimettoveffa konjiškega zbora ene utrdbe na severni fronti. deli r>4. armad nega zbora so pritisnili za njimi in zavzeli črto utrdb od (""hlajne (zapadua fronta) do Odaile (severna fronta). Sovražnik se je. upiral s pehoto, a je bil odpor liitro zlomljen. Z južne fronte sem so vdrli deli podonavske armade skozi utrdbeni pas v mesto; na odpor liiso naleteli. V Bukarešto v korakajoče čete so 1>ile navdušeno pozdravljene in okrašene s cvetlicami. Gfm. von Maekensen se je v avtomobilu pripeljal pred kraljevi grad, kjer so ga pozdravili s šopki cvetlic.
Iz Sonje poročajo: Gfm. Ma-ekemsen se je nastanil dne 6. d<ie. v palači rumunskih kraljev. Tam so bili interniraml mnogi nemški in avstrijski podaniki, ki so pozdravili zmagovitega vojskovodjo z oduševljenimi lcliei in ga obsipali s cvetlicami.
Povodom osvojitve Bukarešte je poslal cesar Viljem gfm. von Mackensenu izredno laskavo brzojavno čestitko, v kateri pravi na koncu: Vsa Nemčija zre ponosna na svoje in svojih zavezni-okv hrabre sinove, katerih čini IxkIo •.z božjo pomočjo mejnik na poti h končni zmagi.
Iz vseh centralnih držav prihajajo poročila, da vlada nad osvojitvijo Buakrešte povsodi največje veselje. Povsodi so zvonili zvonovi. vršile so se manifestacije, vihrajo zastave. V naši državi ta -plošna radost ni prišla toliko do zunanjega izraza, saj se nahaja država še v globoki žalosti nad smrtjo cesarja Franca Jožefa. Iz teara razloga je bilo z Dunaja odrejeno, da se naj prazamje zmago-db vni dan le z zvonenjem in v šolah, medtem ko je. kakor znano, cesar Viljem pozval svoje zveste podanike, da naj slave padec Bu-akreste tudi s streljanjem in z zastavami. Uradna poslopja so torej ostal.; pri nas brefz zastav in temu činu dolžne pijete do rajnesra cesarja so je pridružilo skoro povsodi tudi civilno prebivalstvo.
Objektivno nevtralno časopisje priznava veliki uspeh, ki so ga iz-vojevale centralne države z zavzetjem Bukarešte. Tako pravi znani polkovnik SVgnilam v bem-skem (švicarskem) listu 'Bund': Padec Bukarešte je posledica velikopoteznih, s čudovito 2ribčno>?t-jo in neumorno energijo izvršenih operacij. Kumuni so bili taktično preslabi in tudi niso imeli dovolj artilerije. da bi se bili mogli upreti ženijialno vedenemu sovražniku. Povrh so bile njihove operacije postavljene na napačno podlago in zato so že pri prvih potezah izgubili inieijativo. Padec Bukarešte je nepremaglivega političnega pomena, je eden najsrečnejših u-spehov centralnili držav. RurtLun-sl;a armada je za 40 odstotkov slabejša in se urnika iz ozemlja,, katerega posest omogoča centralnim državam nadaljevanje vojne še mnogo let.
Ilohmdski list "Tijd" hvali zlasti sijajno sodelovanje proti Rumuniji operujočih armad ter r-nud'jrja. velikanski vtisk, ki mora napraviti nagla na Rumuniji izvršena eksekncija pri ententi in /lasti tudi na. Grškem. — Nemcem sovražni "Telegraaf?' priznava, da je. padec Bukarešte velik mora ličen udarec, skuša pa dokazati, da so uspehi oentralnih armad na Rumnnskem zgolj sekundarnega pomena, češ. odločitev bo padla edino Je na -zapadli. 4> Telegraaf" pa vendar ne zanika, da bodo do-irodki na Rumunskem ni oral ič no rii materialno odporno silo centralnih držav še bolj ojačili in da bo sedaj ententa bolj kakor kdaj prisiljena se bojevati do skrajnosti. ako hoče odločiti vojno.
Tovarnar obsojen.
V Brooklynu je bil lastnik neke tovarne, ki je zjrorela in je bilo izgubljenih 12 človeških življenj, obsojen na dveletno prisilno delavnico.
Kolikor se moremo spominjati, se je to sedaj prvič zjrodilo. Požaru ie navadno sledila soomjska preiskava, ki pa ni imela nikakesra uspeha. V Brooklvnu so prvi«? malo strožje postopali. Tovarnar bo sedaj imel priložnost misliti na Jo» da je človeško življenje vendar več vreduo kot pa pohlep po denarju.
Učitelji v vojni
Berlin, Nemčija, 30. januarja. Pri nekem zasedanju nemškega državnega zbora je izjavil naučni minister, da je 10,950 neiteljev i javnih šol umrlo junaike sorti, i Na njihova merit« so prišle učite ) ljiee;
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON"
SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO.
URADNIKI:
I*re«lse«liiik: JOŽEF BLATNIK. 3582 K. S'Z St.. Cleveland, Ohio. Podliredsednik: CUST STltAJNKlt. !«»:: K. (Si. St.. Cleveland, Ohio. Tajnik: ANI>REW ŽACAR, :i7<U K. 78. St.. Clevelaml. Ohio, l'otltajulk: ANTON (ioRENC, 77JS	Ave., Clvelauil. Ohio.
Blagajnik: M IKK VltL'EK. .*M>S-l E. 7 s. St.. Cleveland. i»hio. Zapisnikarica: KOZI MAUER, :ir,J-J E. 82. St.. Cleveland. Ohio.
NADZORNI ODROR:
MARY 4! LI HA.	E. 7S St.. Cleveland. Ohio.
MARTIN MART1NŠKK. 3TCMI K. SI. Sr.. Cleveland, Ohio. FRANK VRČEK, :tUS4 E. 7S. St.. Cievelaml, Ohio.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN FONDA. 7S25 Burke Ave.. Clevelan«!. Ohio. FRANCES ZABCKOVEC. 11084 E. 78. St.. Cleveland. Ohio.
VRATAR:
LCDVIK GRUDEN. :UiŠ4 E. 7S. St.. Cleveland, Ohio.
Seja sh vr.ii prvo neileljo v mesecu ob 0. uri doi>oldne v Mike PIntevI dvtv-rani. :1H11 E. 81. sr.. Cleveland. Ohio.
Mirovni predlog laških socialistov,
— Naš predlog je vzbudil srd vseh onih vrlih ljudi, katerim je. vojna dobrodošel zavod, da se ž njim pitajo. Nič na ravne j šega! |
Ako bo konce vojne, kako naj potem veliki industrijski pod jet-' niki svojim akeijonarjem izplačujejo nmstin* dividend«1, za katere se imajo zahvaliti sedaj zapravljivi radodarnosti dežele!
.Ako bo konec vojne, s čim p:j i naj žive izvestni časniški pisarji, j ki danes svojo nesramnost tako 1 smelo kažejo?
Pravi se, da mi računamo na -klerikalce. Ta trditev je grotesk- j na. Klerikalci vlečejo eno vrv s svojim Medo, ki bodi z Bosellijem j čez dm in strn in bi najrajše 4'sve-1 to vojno*' naznačili za križarsko j vojno v svrho oprostitve cerkve izpod države. Klerikalni trustni listi tekmujejo proti nam z nacionalističnimi in papežev lasten list se norčuje, da naš predlog pusti ;vse pri starem.
Pravijo, da smo izdali domovino in da zasledujemo samo neprikrite volilne interese. Ali se dobijo torej v Italiji volilei. ki bi bili pripravljeni za tako igro? Kje pa bi bila potem euodušna vojna volja naroda, na katero se nacijona-listi vedno sklicujejo, da bi opravičili svoje početje? Kje bi bila splošna vojna navdušenost, ako se bojijo, da bi mogel priprost predlog dobiti plodovito zadovoljstvo?
Šse jasnejša je stvar soeijalnode-mokratičnega profesorja Labriole. ki je one dni, ko se je zdela vojna nacijonali stičnim blazuikom kratek ples krvi in železa, na čelu zbesnelih korakal, dandanašnji pa pošteno priznava svojo zmoto.
Zenialni čin s poljskim kraljestvom, zmage v Romuniji, brezobzirno plenjevanje belgijskega in srbskega prebivalstva, uvedba civilne službene dolžnosti, vse to razpršuje zadnje upanje da bi bile srednje države v kratkem poražene.
Ako ententne države mirovne predloge nemškega .državnega kancelara kljub temu odklanjajo kot varljive in se trdno držijo namena, premagati Nemčijo in raztrgati Avstrijo, se morajo pripraviti na dolgo vojno.
Kako pa je z Italijo?
Luzzatti je pisal, da znašajo i-talijanski vojni stroški na mesec približno eno milijardo. Niso vsi ekonomi tega naziranja, da j( skupno premoženje naroda prenizko cenjeno na petdeset milijard- -— LuzZatti jo cenil skupno premoženje na 80 milijard.
Treba le ti svoti postaviti drugo proti drugi, pa se zmeri višina žrtev, ki čakajo deželo, ako i m a trajati vojna do izpolnitvi katastrofalnega programa ang'e ške vlade in Bissolatija. I11 za ta ko snelo početje bi Boselli rad zp veza! italijanski narod brez go tovosti njegove privolitve?
To bi bila zločinska blaznost Sedanji položaj morajo pokliea ni zastopniki Italije resno premo triti: skrb, da bi se mogel prelog za oslabitev ogromnega namen? •lorda Asquitha in Bissolatija tol mačiti za izdajstvo višjih intere sov naroda, ne sme ovirati via de, da posluša mnenje onih, ki treznejše mislijo kakor 0111.
Ne živi nas samo kruh, pa tudi ne živijo nas samo oblake premi kajoče sanje...
ROJAKI, SLOVENCI, SPOMI HJAJTB SE SLOVENSKIH RE VEŽEV V STAREM KRAJU!
Želim izvedeti za *\<>j«* štiri brat«.* JOŽKFA. AXDRKJA. JOHNA in ANTONA VALENCIČ. prosim cenjene rojake, če kdo ve za katerega izmed mojih štirih bratov, tla mi naznani njegov naslov, za kar mu bom zalo hvaležen, ali naj se pa sami javijo .Jacob Valenčič. Box S'. Bear Ki ver. Colo.	ctl-l—2-2 >
POZOR. DRVARJlT"
Tu potrebuje 4 može. plača gozd je lep. l»hko m* sami hranijo ali so pa pri meni na stanu. Vprašajte pri:
Joseph Ješelnik. K. F, I>. 1.__Bolivar. N*. V.
Rad bi iz ved« 1 za naslov JOIINA JANEŽ|0. Pied H>. Dieseci sva biLi skupaj v South (Titcajfo. 111., in sedaj se baje nahaja nekje v Coloradi. Prosim cenjene rojake, če kdo \e za njegov naslov. da jja mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Frank Poljinee, 1247 E. 61. St.. ( leveland, Ohio. (31-1—2-2)
POZOR!	POZOR!
V ABILO na
PRVO VESELICO
in
MAŠKARADO,
katero priredi naše novo društvo DRŽIMO SKUPAJ št. 142 SSPZ. v sobote 17. februarja 1917
v Slovenski dvom,ni v White Valley. Pa. Na veseli«'i ho sviraki slov. godb«.
Prjčetek olj t>. uri zvečer. Vstopnina za moške š 1.00, ])ivo prosto; dame so \--stopniue proste.
Ker je naše društvo se mlado in to je prva naša prireditev, zato najvljudneje vabimo vsa tukajšnja in sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje, d.t se te naše veselice polnost evil 110 vdeleže. Za prigrizek bodo pristne kranjske klobase in še več drugih stvari, za kar bo skrbel v to izvoljeni odbor. Med deveto in deseto uro dobita najlepši i:i lia.i-grša mask ara krasni darili.
Pato, rojaki in roj a k ni je, pridite \si na pirst-no soboto zvečer 17. februarja v Slovensko dvorano in pomagali boste določiti, katere maškare dobe nagrado. (2x ;il-l&7-2	f»dbor.
Iščem svojo sestro .M AIv< iAlIE > ŠNIDARŠlC. Doma je od Sv. Trojice in zdaj je oraozena, pa ne v(Mii. kako ji je ime po svo-5f*in možu. 1'rosim cenjene rojake. če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani nje sedanji naslov, ali naj sc pa sama javi. — T0111 Šnidaršič, Box 7. Corvdon, Pa. (30-1—1-2)
Rad bi izvedel za naslov svojega brata ALOJZIJA SEN, podc-mače Andrejev iz Jurčič na Kranjskem. F*red enim letom je bil v Delagua. Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Louis Calister, Box 34. Clear Creek, L" t ah.	(30-1- -1-2^
Rada bi izvedela za naslov svojih sta riše,- FRANCA in JOS I PINO SEVER. Doma sta iz va*i Muljava pri Zatičini na Dolenjskem. Pred enim letom sta so nahajala v Pittsburgh u, Pa. Prosim ju. da se javita svoji hčeri, sedaj omoženi: Mrs. Ma-rv Shrav, 130 W. 3. St., Lcad-ville, Colo.	(30 J—1-2]
^elim izvedeti za naslov svojih dveh bratov JOSIPA in FRANCA BEVCIC. podomače Ivanova iz vasi Dolnji Zemon pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo j I ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javita na naslov: John Roje, Box 540, ■ Sheffield, Pa. (30-31--1).
{Slovenija v vojnem času.
Za "(jLAS NARODA" napisal FRANK DRA&LEB.
i_______ __ ________t
Obljubil >om že rojakom, da popišem razmere na Slovenskem iu*-d vojno, ker M-m .se pred kratkim vruil iz svoje rojstne domovine kot ameriiki državljan. Dobil sem že nekaj ducatov pisem od bližnjih znancev in prijateljev, tudi od drugih rojakov, ki so vpra
Mili 7.a to in ono.
Odgovoril sem vsem. seveda na kratko.
Ker pa s«*m opazil iz pisem, da večina že po eno leto in še več ni un esar j»liAala o<l svojcev iz domovine ter so mnogi v skrbeh, se mi zdi umcitno. tla malo obširneje popišem razmere na Slovenskem, in sieer tako, kakor sem jih sam videl.
Za resnico jamčim; ne bom je ne lepšal in ne .stavil v temne luč. —
Čeravno sem živel vsega skupaj čez petnajst let v svoji novi domovini, Ameriki, vendar se mi je zdelo, da sem prišel v čisto nov svet, ko .sem dne decembra 1916 zopet stopil z družino na ameriška tla.
Med Slovensko v miru in v vojni je namreč taka razlika, kakor
med nočjo in dnevom.
Noben umetnik bi ne mogel popisati vojnih razmer v taki deže It. ker si ni mogoče predstavljati vsega trpljenja in gorja, ki spremlja vojno, če ni človek videl tega na lastne oči.
0	tem bi se dale napisati eele knjige in še bi ostala snov neiz-
črpana.
Navesti hočem le glavne stvari in dogodke, kakor mi prihajajo na misel.
Zueninio / julijem 1914, na predvečer vojne. Dogodki, ki so si.■.lili umoru avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, so že itak vsakemu znani.
Zato o tem ne boni nadrobno razpravljal.
Dan pred napovedjo vojne, ko so izšli časopisi z vsebino ultimat uma. ki ga je poslala avstrijska vlada Srbiji, je mogel vsak razum« n .'-lovek vedeti, da je vojan neizogibna. Zato smo nestrpno pričakovali nasledjega dne. kajti vedeli smo, da nobena obstoječa, niti mala država, ne bi ugodila tako strogemu ultimatumu. Ljudstvo je takoj osupnilo.
Ljudje >o govorili n. pr. tako-le: Saj je tudi Italjan umoril av-strijsko cesarico Elizabeto, pa zaradi tega ni bilo vojne. Prestolonaslednik Ker.laina«l pa je bil i>osvarjen celo s srbske strani, kakor se je slišalo, da naj ne hodi v Sarajevo. Poleg tega je bil mori-iee tudi avstrijski državljan.
Naši ljudje, ki so imeli že ukoreninjeno mržnjo do Italjanov, do Srbov pa ne ker jih niti niso poznali bliže, ter niso mogli razumeti. zakaj da bi morala biti vojna.	(
Toda kasneje se je zvedelo, da se je izrazil nemški cesar, ali j. . ministri, da je prišel sarajevski umor le mimogrede in da je do vojne moralo priti.
Prišel je drugi nestrpno pričakovani dan, tudi za mene jutro presenečenja.
liti M-m i«- \ postelji, ko o petih zjutraj potrka občinski sluga: "Ih-ašier. vntsni'''
Na vprašanje, kaj tla je, sem dobil odgovor: "Vojna je! Takoj moraš v občinsko pisarno."
Ker sem se nekaj ustavljal, je rekel, da moram takoj, drugače bodo orožniki v par miutah tukaj.
1	>.i m n i ■ lepše izteklo, sem s»e v tisti razburjenosti takoj napravil v občinsko pisarno.
V let razburjenosti sem sprejel tudi posrl, ki sieer ni bil težak, k ga pa kot ameriški državljan nisem moral sprejeti. Raznašal sem -,M./iv»uee. zelo neprijetno delo. ker vsak se me je ustrašil.
Bilo i< na nedeljo zjutraj, ko so hodili ljudje k prvi maši. Ko m m jim prinašal novice, kaj da je. je vsak prebledel ter se prestra-
Tudi nekaj lepakov sem pribil na določena mesta.
Vi lepakih v> bili označeni letniki, kateri imajo v teku 48 ur
pud zastavo.
K - tu »pravd to tlelo ter se vrnil v občinsko pisarno, sem pa 1 a k' > j povedal gospodu županu, tla sem napravil io delo le v naglici m r.i/burjeiio>ti m da naj ni? več ne kliče za podobna dela, ker sem ameriški podanik.
To mi t« bilo se\eda ugodeno, m priznati moram, da nisem imel kasneje v tem oziru nikakih sitnosti več.
l*i./ v n i. so ukazovale. <la s«- mora vsak pokiicanee /glasiti pred oh« uisko pisarno, kjer so dobili vojaške obleke in orožje, ki je lolo /e pripravljeno.
ltazlo/iti moram, da s»o dobili pu/ivniee samo ernovojniki. ali g.>to\. letniki, ker mlajši letniki so bili klicani potom lepakov ter se ;. moral v>ak iwlpeljati k svojemu regimentu tekom 48 ur. Netitogoee bi bilo {»opisati zmešnjav in dirindaja onega dne. Mladi fantje in možje so se šalili, smejali iu prepevali:
Zdaj gremo, ©j zdaj gremo.
Nazaj še pridemo....
/ilil >g . pa d ostmi to ni uresničilo. Pač pa se je uresničilo mnogim onim. ki so peli zadnjo vrstico te lepe slovenske pesmi:
.... Nazaj nas več ne bo....
1'oi^.d je v i.(dala zmešnjava, kakor ob babilonskem stolpu. —
Ženske in otroci so seveda jokali. Možje pa so zopet tolažili, češ. *aj se zopet vidimo.
Saj ee/. tri mesece to sploh ne more trajati.
A prišlo je drugače: Izpolnilo se je le prerokovanje Angležev, n i 11 e rem o tudi tamkajšnji listi poročali, da bo namreč vojna tra-j da najmanj tri leta, ker da Nemcev z orožjem ne bo mogoče premagati. pač pa z lakoto
Kakor se je zvedelo po zuaneih, je bilo v Ljubljani še vse bolj zmešano in tužno. ker je bilo bilo več ljudi.
Ko j odhajal tlel 17. pešpolka iz Ljubljane, je igrala godba na kolodvoru »n ljudstvo, posebno žensko, je obsipalo vojake s šopki, jih je pozdravljalo ter jim klicalo nasvidenje. K««- naenkrat pa je vse utihnilo.
Štirje mladi Slovenci, vsi izvežbani pevci, so zapeli pesem: 'Planinsko ro-Jto*. Bilo je pretresljivo in pomembno, ko so peli vretiee:
tu ko mi v daljnjem svetu
Zatisue smrt oči.
Ohrani Bog te v cvetju.
Planinska roža ti!----
Pristopil je k pevcem stotnik, jim čestital ter se zahvalil, čes, da kaj tako lepega še ni sliial....
Ljudatvo pa je bilo cel čas solzno in enako vojaki sami----
Prenapolnjeni vojaški vlaki so neprestano odhajali in k vsakem v;aku ao prihajali ljudje a pozdravi in šopki.
Godili so *e prizori, ki jih je preveč, da bi jih omenjal. N. pr., mi je pravil nekdo, da mu je trgalo srce, ko je videl že priletnega vojaka, ki je jemal slovo od svojih. Pred njim je jokala žena z mm-hm d< mkorn v rokah, sa materino krilo se jih je tudi nekaj drsa-
Padel je	j
na tirolskem !x>jišču poddeset nik j ini čaatniški sluga Anton dug v j 20. letu starosti iz občine Ciginj (njivarski), županstvo Volee. liil je celih !T> me^eeey v strelnih jarkih. Ranjen v glavo je v osmih' dnevih umrl v Briksnu v boLnici.'
Umrl je
enoletni prostovoljec: in učiteljišč-nik Milan Soi-^ak. sin ivvidv.ita južne železuiee v Mariboru Ferdinanda Soršaka.
Odlikovana.
Z veliko časno diplomo je bila odlikovana gospa Kranja I) raki i-lič-Zabovuik. poStarica pri Deviei Mariji v Polju, za izvanredne zasluge, k oje si je stekla v prid voj-»letnii botrinstvu.
Umrl v ruskem vjetništvu.
V daljni deželi, v vročem Tur-kestanu v Aziji, je legel k večnemu počitku posestnik I. i J rum, doma iz Zaloga kt. 9. pošta Devica i Marija v Polju pri Ljubljani. Ta-j :ko so vsaj sporočili njegovi prijatelji vojni vjetniki fJrumovi so-j : jjrogi. Rajni je menda le malo ča-j sa bolehal, zakaj meseca maja je bil še čil iu zdrav, kakor je bil sporočil svoji ženi.
Žile si je prerenal
v Rimskih toplica« re^tav rater celovške kolodvorske resi a vrači je Jurij Zobel. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
Smrten padec.
781etni posestnik Andrej IWe-, ga iz Velikega Otoka pri Pošto j-] ni je te dni. ko je št J od sv. ma-j ae, izpodrsnii in padel v Črni potok. Vedod snutnih notranjih po-j škodb je v pol ure umrl
Legar.
Na Reki je na le gar ju do polovice decembra obolelo 160 oseb.
Enotna oprema čet.
I>u so olajša oskrbovanje čet z obleko, se je zaenkrat začasno u-' vedla enaka obleka za vse čete in! oddelke. In -de^r sestoji nova e-( notna uniforma itz bluze s položenim ovratnikom, kratkih hlač (do kolen") in plašra. kakoršnega je imela doslej jezdeča artilerija I Radi razlikovanja se uvedejo znaki. in sieer črke, številke in kombinirana znamenja.
Za goriške begunce.
Vodstvo zaposiovahiih tečajev, goriških učiteljtič v Ljubljani je prejeio za porazdelitev nml siromašne begunske gojence in gojen-j ke 500 K od Antona ^ t reki j.t. j ra vnatelja deželno kmetijske šole j v Gorici ter poljedelskega učite I lja na goriškem moškem učitelji-1 šču ( sedaj pri c. kr. prehranilneni uradu v Knittedteldu> eiudiko svoto 500 K kot dar učne nagrade in od Posredovalnice 'za goriške J begunce v I/jubljani.
Častniki c. kr. domobranskega poljskega topništva št. 22 so se tudi spomnili goriških beguncev. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani je prejela znesek 141 K in obenem sledeči dopis: "Potom vojnopoštne nakaznice se Vam usojam sOčas»:io poslali znesek 141 K. ki smo ga nabrali spodaj navedeni gospodje za goriške begunce. « pomm gostoljubnosti in lupih dni. ki jih. je c. kr. domobransko poljsko topništvo, divizija št. 32 preživela na Krasu. (Sledi voč vasi ter imena in zneski darovalcev.) Prosim, da razdelite denar po možnosti med izgnance prej navedenih vasi. Častniki, ki se nahajajo s početka vojne na bojišču in ki .so imeli priliko priti v dotiko z raznovrstnimi ljudmi, trdijo, da niso bili nikjer tako go stoijubno postreesean in sprejeti, kot -pri našem ljudstvu na Krasu. In ti častniki so skoro vsi tujega rodu. Dne 1. decembra 1916. Fr. i Gorkic, e. kr. nadporočnik, L. I. Kn. R. 22."
V spomin pokojnega Jožefa Mstaitfs b Grahovega brda pri i
o, okoli očetovega vratu pa se je krčevito oklepal sinček kakih treh et in neprestano klical: "Ata. ne stran! Ata, ne stran! Ostani prii
neni!____'' In tako je šlo seveda povsod in naj to o tem zado-
ttuje.
Prvne dni vojne smo jako malo vedeli. To so bili dnevi nestrpnega pričakovanja in negotovosti.
Nihče ni vedel, kam vojaki odhajajo, niti vojaki sami ne. Po »tevilu vojaštva, ki je bilo mobilizirano, si je lahko vsak sam predstavljal. tla ne bo vojna samo s Srbijo.
Čakali smo časopisov, a iz teh se jc tudi malo izvedelo, ker je >ilo vse pod cenzuro takoj ob mobilizaciji. Vse je objela neka skriv-lostna tema in zavladala je mučna tišina negotovosti.
Omeniti moram, da je bila vojna med Rusijo in Avstrijo že ne-taj dni v teku, ko mi šc o tem ničesar nismo vedeli.
Jutri še kaj več o tem.
Novice iz stare domovine.
j Sežani je v korint goriškim be-1 i giin ee m nabral župan Fran Stol Iu ■v Sežani med družbo županov,1 podžupanov in drugih 60 K in po-l slal Posredovaliriei za goriške be-| gunee v Ljubljani.	;
l Kranjska hraniluiea v Ljublja-'ni j.« naklonila Posredovalnici za J goriške begunce v Ljubljani zne-j ! se k 5O0 K. v podjjoro nesrečnim goriškim beguneem.
Smrtna kosa.
V Trstu je umrla gospa Marija Mikelič, stara lil let.
Odlikovanje.
Nadvojvoda Franc Salvator je I v zuak posebnega neu-uornega delovanja pri oskrbi ranjencev v Ljubljani prostovoljni streznit i gospej Mariji Pogaeinik. soprogi višjesodnega oficijala. podelil srebrno častno svetinjo Rdečega križa /. vojno dekoracijo.
Pogreša se
I Ivan Muluša. kakor je vojaška j tyblast obvestila ii jegove ljudi, na ; ha j a joče se v Ljubljani.
f
I	Oglasila sta se
Lz ruskega vojnega vjetništ va Mirr«ilav Kren Ljubljane in ]>a i L j ude v it Pile z Viča. f
Obrtno gibanje.
Meseca novembra je priglasilo mestnem magistratu v Ljubljani , d\-aaiaj.st. txlglasilo pa štirinajst j strank, svoje različne obrti.
Nakaznice za mleko.
j Preskrbovalo ica za mleko v j Ljubljani je skušala v naglici ikI-i pomoči pomanjkanju mleka v , rodbinah, kjer imajo dojenčke ali i težko bolne. Zadnjo dni pa jc do-iVOli mleka "tako padel, da niti že izdana nakazila niso več z mikom krita. Vsled tega je mestna preskrbovalnica z dnem 1 M. dec. popolnoma ustavila izdajanje izkaznic za mleko, ker ljudem s samim papirjem ni ničesar pomaga-. no. Ko dobi " posredovalnica za ! mleko" od deželne vlade rvkvi-izično pravico za mleko in ko se ji .posreči dobiti na ta način pridobljeno mleko v Ljubljano, se bodo j nakaznice zopet oddajale. T»idi ouili 500 strank, ki so se za mleko •priglasile zadnje dni, mora potrpeti. da <iobi nakaznice šele pozneje. Žalostno je, da v Ljubljani ! n i mogoče pomoči niti ljudem, ki jbrez inJcka živeti ne morejo, do-čim se vozi mimo Ljubljane vsak dan na stotine litrov mleka v reške in tržaške — kavarne.
I
Iz seje aprovisačnega odseka
v Ljubljani.
j Vnovič se nm**i. naj se takoj
I store vsi potrebni koraki da na kolodvorih kontiscirane stvari dobi mestna aprovizacija. — Člani odseka so se pritoževali, da se še ničesar ni ukrenilo, da bi se izvoz I iz Ljubljane nadziral. — Moke za kuho dobe trgovci toliko; <la se bo razdeljevalo po pol kile bele moke na karto. Naroči se. da naj občina nastopi za to, da dobi Ljubljana toliko količino moke, kolikor pride na ofcebo v Gradcu in na Dunaju, — Občina je dobila zopet 14 vagonov krormrpirja, ki se je tedni prodajal. Uredi se nekaj novih prodajaln za podrobno proda jo. Krompirja je dovolj in se bo prodajal tudi po 10 kg. — Oglasilo se je okoli 60 strank, ki žele, nsj jim občinap reskrbi prašiče. Ta akcija se bo nadaljevala. Odobri se. d.i mesarji ne smejo špeha prodajati s kožo. Na klavnici bo magistratni uradnik od 0. do 11. ure dopoldne in od 4. do 6. ure popoldne nadzoroval tehtanje špeha. Izid bo zapisan. Mesar bo smel prodajati na karte po pol kg fc'ipeha in se bo moral izkazati z njima. Tako bo mogoča kontrola nad prodanim m neprodanim špe-hom. Mesarji morajo imeti vidno napisane prave maksimalne cene; kdor bi špeh prodajaj dražje, bo kaenovan, ako se ga naznani. Občinski svetnik Liileg je naznanil mesarja Zajca, da je prodajati
I.	i
špeh preko maksimalnih ecn. Ob-j
'sodba 50 K. Mestna občina bo od mesarjev za nižje sloje prevzela nekaj masti. Proti lomu se je jhi-udarjalo, da najobčina to preskrbi v lastni režiji. Župan odgovori: Mestna občina ni za to. da bi < s svojimi sredstvi za vse skrbela, skrb za to \\ morala imeti država. Kristaji bo poizkusil z 20 prašiči in če bo njegov izid ugoden, bo poročal občini. Samo pa tega nt* moremo poskusiti. Poudarjalo se je na to, da bi bilo revnejšim slojem že znatno pomagauo, če bi se občini posj-eeda kaka kalkulacija, po kateri bi mogla revnejšim slojem prodajati «peh pod maksimalno eeiio. — Preč ta se poročilo! urada o pritožbah. Nekaj slirča-l tjev se zopet odda državnemu' I pravdništvu. Na anonimne ovadbe j se ne bo ozi'\.lo. — Predsednik Idr. Triller poroča, da je zopet j prišla želja, naj bi se odsek po-I množil z nekaterimi konsinnenti. jVnšilo se je glasfjvatije o tem. naj j bi bili poklicani v odsek štirje tle-1 lavel. Predlog jo bil odklonjen. »Zanj sta glasovala zastopnik?. Si. , Ljudske Stranke in socraldemo-kratlčni zastopnik. — Predsednik 'apiovizaeiiega odseka dr. Triller je naznanil, da mu je deželni gla-var_dr. Šusteršič obljubil, da b;> pri pretlsedniku preskrbovalnega 1 ura tla Koeksteimi pos-mdoval v j korist aprovizacije Ljubljane.
Umrli so v Ljubljani:
Marija Vrglez. gostačeva žena.j 82 let. — Amalija Pavlin, zaseb-'nica. 4!» let. — Josip Činkole. si-| if»ta. 5 let. — 1'iKula Žitnik, kaj-: žarjeva iiči. hiralka, 27 let. — Leo-J pold Štrukelj, delavčev sin. dni. — Ivan Zaktznik. kamnoseški ^ pom^HMiik 52 let. — Frančiška' j^koda, gosquwlinja 55 let. — Mar-J jaji Stojkovič. del a vein sin. 28 hi)f«Ti-v. — Marija Klinar. ztina' ' gos! ibiičarja in posestnika. 2M let. — Fran Slabina. .sin tobačne-j .ga delavca. 4 tedne. — Mariji. Rezek, vdova železniškega čuva-! ia. 74 let. — Marija Cemilka. go-! 'stijn. 8(i let. — Engelbert Ia»ban.j domobranski pešec. — Anton Na-tleiiiček. dez. inženir v p.. 88 let.
! Rad V>i izvedel i^a svoja dva prijatelja FRANKA RCPNIK in d KRN L. J A MIHKVC. Doma sta i iz Žiberš, far a in sodni okraj \ Gorenji Logate«* na Notrsinj-skem. Frank je dober mnzikant Prosim, če kdo ve za katerega, da mi naznani njegov naslov, ali j t naj se pa SJima javita, ker po j j ročati njima imam zelo važne j stvari iz .starega kraja. — An-j I ton Rupnik. 1-52 Lusiuoree St J j I run wood, Mich. (:jl-l—2-2;;
NAZNANILO.
I Rojakom v Sheboygan, Wis., in okolici naznanjam, da sem odprl ■ I	NOVO C REJ ENO
GOSTILNO, kjer bom točil sveže Gutsch m, Schreier pivo ter izvrstna domač?.' vina itd.
Pri meni se dobi vedno dober go rak ali pa mrzel prigrizek, po-webn«jt>t so pa domače kranjske klobase.
' Za obilen obisk se priporočam. | VICTOR KASTELIC, 812 N. 8. St., Sheboygan, Wis.
|_(:;i-l & 7.14.21-2)_j
1 SLOVENSKO-AMERIK ANSKI
KOLEDAR
4
i	xa leto 1917
se dobi pri sledečih, zastop-^ nikih:
| Anton Hren, Steelton, Pa. * Anton Osolnik, Luzerne, Pa. Jos. Peternel, Willock, Pa. ' Frank Jakše, 112 Marchant St., j Ambridge, Pa.
Frank Novak, Greensburg, Pa. j 4 Val. Babieh, New Alexandria,. Pa.	.	!
L. Hribar, Bessemer, Pa. Jerrv Koprivšek, 411 Church.1 So. Bethlehem, Pa.	i
, John Demshar, Burdine, Pa. John Pajk, Conemaugh, Pa. Frank Demšar, Manor, Pa. , J. Polanc, 409 Ohio St, Johnstown, Pa.
< Anton Valentincič Farrell, Pa. i Frank Gabrenja, Johnstown, Pa.
N. R. Jakopieh, 1037 PeralU St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Zvonko Jakshe, 814 Tripoli St., Pittsburgh, Pa. Ignae Magister, Pittsburgh, Pa.' Matt. Klarich, 832 £. Ohio St.,f Pittsburgh, Pa. J. Jo van, West Newton. Pa. Jos. Skerij, Turtle Creek, Pa. ( Anton Jerma, Claridge, Pa.
Mat. Kamin, Forest City. Pa.
Frank Trebetz, Export, Pa.
Vide Rovanšek, Conemangh, Pa. ]
Podružnica Frank Sakscr, Cle- i veland, O.
J. Resnik, Cleveland, O. Chas. Karlinger, Cleveland. t>.
L. Balant, 1777 E. 29th St., l,o rain, O.
J. Kumse, 1735 E. 33rd St. Lorain, O.
Matt. Slapnik, Collinwood, O.
Ant. Kikel, 1116 Franklin Ave., j Youngstown. O.
Frank Hočevar, Bridgeport, 0.1
H. Svetlin. 1016 St. Clair Ave.,' Sheboygan, Wis.
John Stampfel, 827 Indiana Ave. j Sheboygan, Wis.
Aug. Koliander, 575 Reed St, Milwaukee, Wis. t
Frank Skok, West Allis. Wis.
Joul, Oberch, De Pue. 111.
Mat. Ogrin. North Chit-ago, 111.,
Fr. Petkovšek, Waukegan, 111.
Frank Bambich, 1107V* N. Hi-1 ckory Ave., Joliet, 111.
Math. Komp, La Salle, 111.
F. Cherne, So. Chicago, III.
Fran kJurjovec, Chicago, 111.
J. B. Verbie. Aurora, III.
Frank Skrabec, Stockyard St., Denver, Colo.
j Peter Chulig, Pueblo, Colo.
Frank danes. Pueblo. Cloo. i John Germ, Pueblo, Colo. Mike Pencil, Ringo, Kans-Frank Režišnik, Cherokee, Kana. Rok Firm, Frontenac. Kana. [ Peter St hnelcr. 613 N. 4th St., Kansas City. Kans.
Frank Gregorka, Little Falls, NT. Y.
Karl Strniša, Gowanda. N. Y. I Math. Kobe, Calumet. Mich. 1 Fr. Križman. Chisholm, Minn, dakob Petrich, Chisholm, Minu. Louis Perushek. Ely, Minn, j Geo. Kotze, Eveleth. Minn.
Louis Vesel, Gilbert. Minn, j Joe Adaraich. Hibbing, Minn. M. Grabrijan, St. Louis, Mo. A. Rudrnan. Indianapolis, Ind. ! L. Bolskar, Clinton, Ind. ■ Fr. Vodopivec, Kitzmiller, Md-
Gregor Zobec. Klein, Mont, i Anton Justin, Rock Springs, jWyo.
Jakob Laushin. 706 Kansas St^ San Francisco, Cal. t Gregor Porenta, Black Diamond, I Waxh
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLAWDT ST. NEW YORK N. Y.
POUČNE KNJIGE:
i
jAhnov nemskoangleiki tol i mač, vezan
; llitri računa r	—.40
i Cerkvena zgodovina	.-.70
i Poljedelstvo	— i Popolni nauk o tebelar
, atvu, vezan	$1.04
i Postrežba bolnikom	—.26
jSadjereja v pogovorih	—.2«^ j Slov.-angleaki in angl.-
alov. slovar	—.M
Slov.-angL In angl.-aioT.	slo
var	1.50
Trtna ni in trtoreja	r—.40
Umna živinoreja	.50
Umni kmetovalca	—.M Veliki alovensko-angleikl
tolmai	<>SM
ZABAVNE IN RAZNE DRUGI KNJIGE:
Doli a orožjem!	.—.dC
Hubad, pripovedke, I. in S. j avezek po	—?0
. Leban, 100 beril	—.20
Trojka, povest	—.50
Vojna na Balkanu. 13. aves $1.8f» Zgodovina e. in k. peipoika
it 17 a slikami	- M
j Življenje na avstr. dvoru aH j Smrt cesarjeviča Rudolfa
OPOMBA: Naročilom je prilo . toviml, poftml aakaaaJcL ali •Mi Mi * -I_______
(Tragedija v Meyerlingu)	—.71 &AZGLXDN1CB:
Nevryorike • svetli ea ml,
humoristične, božične, novoletno in velikonočne,
komad po	-—.ft
ducat po	r—.19 iJbum mesta New Yorka
s krasnimi ■likam! mali	•—J|
ZEMLJEVIDI:
Z.'lrulenih driav mali	«—.lf ▼eJikl
Astrijsko-lUlijanaka vojna
mapa	JLl
Balkanskih drla v	—.11 Svrope. veaan	—.50 | Vojna stenska majm	$1.D€ Vojni atlas	cr-.2f Zemljevidi: New ¥orlc, Colorado, Illinois, Kansas. Montana. Ohio, Pennsyl-Tsnis, Minnesota, Wis-conain, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	r—.K i Avstro-Ograks mall	—.It veliki veaaa	<—.Bf Cell zvet	^r-.ll Velika atenska mapa 9. 8. na drugi p trasi pa seli svet	ll.M Uti denarno vrednost, bodisi	▼ folk rasmlrsh Poitnlsa js	m*)
• i Kaj je vojna?
I
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-1 ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zlocinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-; sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepe jo, kar je
slabo za narod.
i
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
Doli z orožjem r
Knjig imamo le Še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči, — Stane 60 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

SLOVENSKO
-=ijp
| podp, društvo	svete Barbara
lil—	Ef
U ZKDINJZNE DRŽAVE BEVEBNI a—amy
Sedež: FOREST CITY, PA.
htoflnat dne 2L januarja 1992 v driarl Pamylfk
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: F. 8. TACCHER, 674 Ahsay Ave., Rock Springs, Wyo. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOvClC, box 647, Forest City, Pa. Pometal tajnik: AVGUST UOSTIŠA. box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP 1IARINČIČ, JW05 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Eaupnlk:
NADZORNI ODBOR: Predsednik na d z. odbora: JOSIP PETERNEL, box 95, Willolk, Pa. L nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 95, Federal, Pa. JL nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot. odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Kana. L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1D1G So. 14th St., Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHEK. S43 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naproSenl pošiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa pobija edino potom poštnih, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič and Farmers A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da se aamore napako popraviti.
IZ UBADA PREDSEDNIKA S. P. D. sv. BARBARE.
Ob nastopu svojega uradovauja pozdravljam bratsko vse članstvo naše podporne organizacije. Nadalje pozdravljam svoje sourad nike in izrekam željo, da bi novi odbor v lepi harmoniji izvrševal vse na konvenciji mu izročene naloge.
Navadno se ob spremembi glavnih uradnikov kake organizacije spremeni tudi notranji ustroj iste in oblika poslovanja z zunanjimi strankami.
Novi odbor zavzema stališče, da se morajo vpoštevati sklepi konvencije. Mi se zavedamo, da jo članstvo pravi gospodar; zato bomo pa v vseh važnejših zadevah vprašali članstvo, da potom splošnega glasovanja izreče svojo mnenje. Jaz sem. bil vedno za popolno demokratično upravo v naši organizaciji (to je, da članstvo odločuje, in ne gl. odbor ker edino svoboda govora in glasovanja zamore zadovoljiti članstvo, da obeuti samoupravo in tembolj zaupa svojemu odboru.
Mojo na>"olo jo. da so mora vpoštevati želje večine, akoravno pri tem dobi organizacija nekoliko drugačno smer in obliko- Evolucija svetovne zgodovine nam jasno dokazuje, da le tisti napreduje, ki se zna prilagoditi obstoječim razmeram; tisti, ki razume, proučuje in vpošteva nove ideje in nazore!
Radi tega sem prepričan, da bodo nove ideje, ki jih je sprejela peta redna konvencija, v veliko korist naši podporni organizaciji. -Reorganizacija jo bila potrebna, to vedo vsi. ki so bili na konvenciji. In govorili ho ljudski zastopniki, na celem odboru je sedaj ležeče, da izvede vse reforme, katere uvesti je naročila skupna delegacija.
Naznanjam tudi uradno vsem članom in članicam, da bo ases-ment za bolniški sklad povišan, oziroma je že povišan; to pa radi te ga, ker ni prejšnji odbor razpisal izrednih naklad za bolniško podporo. V zadnjih ti mesecih smo plačali nad en tisoč dolarjev mesečno več za bolniško podporo, kot smo prejeli denarja za isti sklad. —
Tako imamo v zadnjih šestih mesecih, to je od 1. julija do 31. decembra. 1916. — $7,900.44 deficita v bolniškem skladu.
Koliko je bilo v tem skladu primanjkljaja že prej, se ne ve natančno.
To sem si štel v dolžnost, da pojasnim članstvu celo situacijo. Da ne bo kdo rekel, da sino pod upravo prejšnjega odbora plačevali manj kot sedaj.	*
Seja glavnega odbora je dolo<-ila. da vsak član plača 25c. mesečno v sklad bolniške jmdpore. in to do meseca jvdija 1917. Upati je, da se do tega ča*a pokrije deficit v bolniškem skladu.
Ta primanjkljaj bomo morali plačati .da vrnemo omenjeno svo-to v smrtninski sklad, in sieer nas bo v to prisilil zakon.
V	splošnoiu pa nismo baš tit ko slabi. Celo društveno premoženje znaša v gotovini *7S.4t»1.10; inventar društva e ^,087.70; nadalje je tudi ne vrnjenih čekov za gvoto $4.098.79, kar je sicer še v blagajni. toda denar ne spada več društvu-
V	bodooe bo treba skrbeti, <!a se bolniški sklad sam vzdržuje-Ako ne bo asesinont sam zadostoval, bomo takoj razpisali naklado. Da pa ne bo treba takih sitnih naklad, je dolžnost vas vseh. da strogo nadzorujete bolnike. Predsedniki krajevnih postaj, apelirajte pri vaših sejali na članstvo, da se strogo drži pravil. Skrbite, da nihče ne bo prejel bolniške podpore, če jo ni v smislu pravil deležen.
Bolniški opazovalci naj strogo pazijo na simulante. Vsak naj ima pred očmi to, da ako društvo veliko denarja izplača, mora tudi veliko terjati od svojih članov, ker n i nimamo nobenega zaklada, da bi ga izkopali, ampak trpi le celokupno članstvo posledice simulacij. Baš radi tega. ker nistuo v prejšnjem letu pokrivali stroškov sproti jih moramo leto*. To nsj blagovoli vpoštevati sleherni član in članica. da ne bo nepotrebnih pritožb na novi glavni odbor, ki pravzaprav ni nič kriv tega povišanja.
Nova pravila so se nekoliko zakasnila. Odbor je sklenil, da se pošlje vsaki postaji kopijo pravil, da se ve ravnati in poslovati po novih pravilih, dočim bodo pravila vezana in razposlana še le koncem februarja. Da smo se nekoliko zapoznili. je vzrok ta. ker smo predložili aodniji prošnjo za vsprejem dveh dotakov k naši inkorporaeiji v smislu sklepa pete redne konvencije.
To je aprernenitev imena in povišanje smrtnine iz $250 do $500.
Če bomo dobili priznanje teh dodatkov potom sodnije, bo slo seveda v pravila. Jaz sem za to, da se tiska v pravila tudi besedilo in-korporacije, da bo vsak lahko čital, kako smo inkorporirani in kakšni so dodatki k inkorporaeiji.
O lede združenja ea sedaj ne moremo še nič izjaviti, ker še nisi uo dali preračuni ti našega premoženja in članstva aktuarju. To se ni moglo zgoditi do sedaj, ker ni bil imenik sestavljen tako. kot zahteva državni aktuar, kadar prične z delom.
Tako ne vemo. če smo solvent ni ali ne. Ko bomo imeli preraču-o je no solventuoat naže organizacije, bomo lahko stopili v korespondenca« zvezo z drugimi odbori, kr m> v svrho združenja izvoljeni od raznih drugih organizacij. V tej zadevi bom storil vse, kar je v moji raoei, da se spolni sklep konvencij« in želje članstva
< »ttjenemu članstvu iskreno priporočam, da pazno zasledujete rm poročila in naznanila iz glavnega urada, da se tako tem bolje
ž ko nrsm ni hskšni altar.dovolj ja^uia, se. obruile
Vedno je bolje prepričati se prej. potem šele kritizirati.
Pozdravljajoč celokupno članstvo, izražam objednem tudi željo, in upanje, da bomo v vseh slučajih stali vzajemno na braniku naše vrle podporne organizacije. Z združenimi močmi bomo ugodno rešili notranje zadeve našega društva najprvo, zatem bomo pa stopili v pogajanja za združenje vseh slovenskih podpornih organizacij v Združenih državah.
Vaš vdani
Frank S. Tauchar, predsednik.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora dne 11. januarja 1917.
Brat predsednik otvori sejo ob 8 uri a. m.
Navzoči: Peterne, Tavčer. Podvasnik, Slak, Hafner, Grošel, Ma-rinčič in Oostiša.
Pavlovčie, Huhič in Telbau so zaposleni v glavnem uradu.
Čitanje pravil in korigiranje istih.
Člen 1: — se spremeni beseda oziroma*' v "in**.
Člen 3: —; točka 5-f se glasi: — Čekovni račun naj ne presega $2000.00.
Točka 6 — se popravi, da se glasi: — Otrok, ki mu tajnik nakaže na ime mladoletnega dediča in banko, na katero bo denar naložen na obresti. Denar zamore vzdigniti in preložiti na drugo banko samo s sporazumom glavnega predsednika-
Točka 9 — se da v oklepaju pri društvu beseda "organizacija".
Člen 8, točka 6—a naj se čita namesto besede "zaupnik" **blagajnik".
Člen 13: — Boniški zaklad v celi tabeli po 70e. in upravni sklad po 8c.
Člen 14: — točka 31 in 32 — se doda "da ni opravičen do bolniške podpore' \
Člen 15: — točka 5 — naj se čita namesto $150.00 — $125.00.
Zaključek seje ob 12tili a. m.
Druga seja glavnega odbora.
Navzoči vsi zgoraj navedeni odborniki
Člen 23: — Točka 41 — se izpusti: ki imajo iste pravice kot de-legatje.
Člen 26^ — točka 7 — naj se glasi: —.. .mora glavni tajnik raz pisati v društvenem glasilu...
Člen 29 — točka 10 se glasi: . ..drugi člani glavnega odbora prejemajo...
Pri členu "o pogrebu" sobrata ali sestre se doda sledeči govor za formo:	^ j*
Bratje in sestre, sorodniki in prijatelji. Danes se zbiramo ob ra-kvi našega umrlega brata (sestre). Sklonjenih glav in tužnih src se poslavljamo od njegovih (njenih) zemeljskih ostankov. Izkažirao bratu (sestri) svoje zadnje spoštovanje in cenimo njegove zasluge. Odpustimo mu radovoljno vse pogreške. Mi smo ga poznali in spoštovali, naša srca občutijo britko bol, ko smo ga izgubili iz svoje srede. Nihče ne ve ne ure ne dneva, kedaj ga doleti nesreča ali smrt. Človek rojen od žene je podvržen bolezni in trpljenju. Kakor cvetlica, ki se komaj razcvete, pa že usahne, tako so potekli tudi trudapolni dnevi našemu bratu (sestri) — se pove ime. — Potem se izrazi družini in sorodnikom sožaije. — Pri gomili našega rajnskega brata (sestre) izraža naše društvo njegovim (njenim) sorodnikom in znancem globoko sožaije. Pokojnik (ica) nam bode ostal (a) vedno v blagem spominu. Priporočamo ga (jo) vsem v posnemanje in blag spo^ min. Tolažimo njegove sorodnike in znance z besedo; društvo bo pa izvršilo svojo dolžnost materijelno. Od Tebe (se pove ime) naš pokoj-j
ni brat( sestra) se poslavlja društvo sv. Barbare štev.....Bil si naš j
zvest brat (sestra) zato je tem težja izguba, ki nas je zadela s Tvojo! smrtjo. Ampak ne žalostimo se preveč, vrnimo se izvrševati svojo dolžnost. Ti naš predragi brat (sestra) pa počivaj mirno v tuji hladni! zemlji!
Pri členu "glavni odbor za leto 1917-1920: — Imena naj se či-tajo sledeča: Nadzornik Ivan Grošel, predsednik porotnega odbora Martin Oberžan.
K koncu pravil se doda: — ' Pravila so merodajua samo v slovenščini".
Seja se zaključi ob 6tih p. m.
Dva umetnika.
Iz španskega prestavil J. Parapat.
Odiwe okno. pripravi paleto, položi na oder kos novega platna, vzame palico, čopke, postavi se pred platno in seda j šele vpraša r "Kaj naj slikam?"
Starček je slonel na oknu proti ulici, pogledal pni tem vprašanju in brez pomišljevanja odgovoril: "Tega-le starca!", kažoč na sive-! ga, utrjenega vodonošo, ki je nekaterim žejnim dajal piti.
Mladenič se obotavlja.
"Ali ti nisem rekel, da slikaj naravo! Kaj de, če je izvor navadni in nizek ? L«? Bog potrebuje ver-*, žareeega venca in angelskih; perot, da nas povzdiguje proti ne-i besom, geniju pa je dovolj njegova misel brez svita, brez pero t. brez vere."
Ta izrek je bil za tedanje sto-j lerfcje nekako nenavaden, umetnikoma je veljal kot resnica.
V tem trenutku oživi njegova; mlada fantazija. urno narisa predmet kar površno, a živo ka-' kor vulkan. Vojak v tem natanko! pregleda mošnjico in ko jo dobro! ožme. potegne nekoliko novcev.} morebiti »a kosilo tistega dne. ter jih ročno vrže roparju Andreju, i |onemu, ki je dan poprej sedel oni! .nesrečni podobi kot model. Po-migne mu in prebrisani dečko araukme iz sobe, hitro vraivši se r. vodonošo. ki s*e brez besede postavi brez slikarja.
Zamišljen v delo, zahvali se starčku samo s smehljajem. In ;čenm tudi! Saj ga je že umel. | Oba molčita, niti ta, niti oni ne 'spregovori besedice. O, kako je čopič švigal po platnu! Kako hitro so se na paleti mešale toliko ■ različne barve in na platnu združevale ter delale vsakoršne stopnje svitlobe! Tako je minula ura za uro, šest ur. Čim bolje je napredovala slika, tem živahnejši, tem pazljivejši je prihajal stari vojičak. Kako so se obrisale «iro-k o vogla te oblike, zelenkaste barve, kratke sence tega .še ne olikanega obraza! Kar rastle so na platnu žuljaste roke in koža tega težaka!
Se Andrej se je čudil prelepemu delu, enkrat ae je eelo postavil pred človeka, čei, da m& od-
(Konec.)
Tedaj skrbno potegne velik, nepravilno in nečedno pisan zvezek in .začne pred slikarjem razlagati to veliko podobo. Snov je pisana kakor tapeta, na robeli jej so dogodbe žive, prijetne, dišeče :<akor cvetlice na vrtu. Na,stotine bedarij, prismod. milili sn-ešnic in šal. in kar se izgubi v sto in sto fantastičnih arabesk z modrimi izreki zdrave pameti in razsodnosti, s čudnimi in smernimi prizori ljubavi in zračnih prevar, vmes pa lepota in nežnost s prigodba mi ljubezni nedolžne in čiste, srečne m nesrečiue. solze in sladkosti. vzdihijaji ali smeh radosti in ndečioa sramežljivosti, poskoč-oiice ali žalostinke. Notranje življenje z vsemi svojimi prikaznimi in domišljijami, s smehom in jokom. z veseljem in bridkostjo — s tisočerimi značaji, ki se spominjajo kakor dnevi. Tvariua cvetoča. ki je razgrinjala življenje sanjarsko, a živahno! To je bila podoba nova, imenitna in nikdar dosežena, zmes norčij in smešnic, da bi se smejali mrtvi v gomilah.
Slikar je že pozabil svoj obup, svoje pObitje in svojo navdušenost in še vedno poslušal, ko je starec končal.
"Sedaj", reče smehljaje star ček, ki ga je začudenje na mlade-'<
. kor pohvala velike množice, "sedaj slikaj!"
"Kaj hočem slikati po tem, kar
aem ravnokar slišal--in ta
polsličila barva!"
"Obratuj deviško naravo kakor je ter izviren *bodeš in svet ti bode prepeval slavo. — Srednja barva tako čedno izmita in vendar tako kklna", pravi ogledova-je raztrgano in umazano platno. "Že vem. Da, obljubim ti, da jej bodes kos, toda prizem, da storiš, kar ti ukaiemi"
T	■	n'
VPOSTEVAJTE.
Ako	izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znaii-
cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd.
Ako želite objaviti krst, ženitev, žalostinko itd.
Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe-
Ako želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zcdinienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskan je sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane......................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane.............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cartiandt Street,	Hew xcu% N. Y.
Opomba: Rojaki, vpostevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni Posebno velike važnosti je za vsakeea uri naročilih po poŠti.

■
vzame posodo, in njegov gospod . nič rekši preaiese tolovajevo misel' s na platno in narisa glavo malopridneža, ki je zastonj hlinil ne-■ dolžnost.
I rc so hitele in delo se je pomikalo dovršenosti, kar vzklikne starček ves navdušen: "Dobro, več ti ni želeti!"
Podoba je bila skoraj gotova, mladi umetnik se je že smejal, a na mali se mu pooblači čelo.
'"Za — — Zlodjeva ta polsenea. še vedno «e kaže!"
Zgrabi čor> in hoče potegniti ž njim po sliki, stari vojak pa plane vmes.
"Za Boga", zavpije, "ne prepustim tega, dokler sem živ, izve-do naj, ali sera jo jaz zadel!"
Toda mdadi slikar se je vstavljal. "Pustite inc. pustite! Ne bra-l nite mi, ker sedaj je domišljija živo navdihnjena svojega predmeta !"
'4Spominjaj se prisege!''
"Katere prisege se mi je spominjati, gospod, ko gre za večno slavo! Pustite me!" reče razjarjen.
"Prej prebodi tega starčka, u-; bogega, bolehnega in slabotne-1 ga!" iii zatajevaje svojo starost, i brani mu s krepko roko k sliki.
"Gospod, gospod", reče mladenič in stisne zobe, "pustite, dovršiti najboljše, kar sem dodelal!"
" Nespametnež! Ne veš-li, da jo •hočeš uničiti? Oko naj se spočije."
A mladenič ga ni poslušal. Pri-j zadeval si je izpuliti se mu ite rok. I V tem je minulo nekaj časa. Ko f se vendar reši in stopi pred oder, ostrmi: ona nesrečna, polsenč-na barva, ta spodtikljaj vseh njegovih podob, je izginila, ni je bilo več; slika je dovršena, mojster-i ska.
Starček se smehlja, j "VidiŽ", reče mu, "da sem imel •prav! Si-Ii prepričan, da ta zrač-i na megla, ta senca, ki si jo videl, ; ni bilo drugega nego mrena eez j tvoje na izvor vprte in zategadelj1 i utrujene oči 1 Ali sem imel pr.Tv, ko sem zahteval, da odmakneš svoj pogled od slike? Povej, česa manjka tej .podobi? Ne dotakni se j je več! Kar bi morebiti pridobila j na milobi, izgubila bi na duhu in živosti. Poglej svojo vstvaritev in reci, ali sem ti zastonj obetal večino slavo? Podpiši se, podpiši, da se tvoje ime imenuje od veka do j veka. do konca sveta!"
; Hvaležen in zadovoljen, radostnega in navdušenejia obličja, s tresočo roko zapiše mladenič podobi na podnožje: Velasquez pinxit.
"Večina ti slava, Diego Velasquez do Silva!" reče starček.
Velasquez ga objame in veselja jokaje mu pravi: "In t"di tebi,1 Miguel de Cervantes Saavedra! Kar si mi čital, ostane vekomaj!"
PROŠNJA.
Dolenjec, star 35 let, kat«rega meče božjast že skozi 3 leta, zadnje leto eelo po dvakrat na dan, ter ie nezmožen za kako delo, prosi milosrčne rojake za malo podporo. Vsak dotrovam cent bode hvaležno sprejet. Milodari naj se pošljejo na njegov naslov:
Joseph Pegan. c o Miklič. 335 — 2nd Ave., New York, N. Y.
bi podpirali tuje trgovce kadar imate med seboj rojake, ki Vam postrežejo z istim ali boljšim bla-j gom po enakih ali nižjih cenah
I kakor driigi-
Največje in najstarejše Slovenske vinske trgovine v Cliicagi je .lastnik Frank Jurjovec, kateri Jspreša vsako leto na tisoče galo-'nov vina iz najboljšega grozdja.
Za pristnost vina jamčim. Pošiljam vino izven Chjcage sodčke po 15 in 50 gaJonov.
Pišite po cenik.
POŠILJAM DENAR v staro domovino in na vse strani točno, redno in POPOLNOMA ZANESLJIVO po najnižjih cenah. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati v teh groznih časih, se Vam zdaj nudi najlepša prilikas ker so krone tako poceni, i 23^=> 100 Kron velja samo $13.00. i Ako želite poslati potom brezžične-'ga brzojava, pridenite še $4.00 za naslov.
aST* SPREJEMAM NAROČNINO ZA LIST "GLAS NARODA". ! Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
Ako imate namen kupiti v Chicagi ali posebno v slovenski naselbini kako hišo ali loto. ali da imate isto namen prodati, oglasite se pri meni in boste dobro postre-ženi.
SVOJ K SVOJIM!
FRANK JURJOVEC 1801 W. 22nd Street, Chicago, HL
Srečni so ljudje, ki so dobili pomoč v svojem trpljenju.
Na tisoče in tisoče mož trpi n;i [boleznih le zato, ker ne vedo kj.-je najti prava uspešna zdravila ozdraviti.
PROTIN, BOLEČINE V KRIŽU, NA STRANEH, OHROMELOST KOSTI, BOLEČINE V BOKIH, REVMATIZEM in vse dn -jge bolezni, ki nastanejo vsled prehlada in gripe, se ozdravi 1,- . slavnim REMO PROTIPROTIN-|SKO ZDRAVILOM in to pa zaM. ; ker to ne ozdravi le bolečin ampak nasprotno kot druga zdravila. t<> izdravi tudi vzrok teh bolečin. N i tisoče in tisoče zahvalnih pis.-m dokazuje resnico, da je I.i!..
REMO PR0TIPR0TINSK0 ZDRAVILO uspešno v zelo star h in zanemarjenih slučajih. \k > imate protin, revmatizeni. it i. pišite takoj in odstranite svo.ie nadloge.
Ena stcklenicaREMO je $1.00, tri steklenice $2.80. šest steklenic popolno zdravljenje $5.00 s poštnino vred. Pošljite svoje naročilu na sledeči naslov:
GROWN PHARMACY OF CLEVELAND
2812 E. 79th St., Cleveland, Ohio.
Seveda, smete nam zaupati kakršnokoli težavo. PIŠITE.
Rtfd bi izvedel za svoj etra prijatelja JOSIPA HOČEVAR. Doma je iz vasi Blato pri Ribnici. Pred tremi leti sva bila skupaj v Allegheny, Pittsburgh. Pa. Prosim eenje-nc rojake, če kd.» ve za njegov naslov, da era mi naznani, ali naj se pa sam j : vi, ker sporočati mu imam ve - važnosti, ik ga bodo zanimal«*. — John Ca m pa. Box 95, Eh*. Minn (2H-:;i— p
IŠČE SE
šivalkc slamnikov za Milan Jlemp in China Piping na l»ox in malih strojih; najboljša plača, dolga sezija.
Teitelbauni De MarinLs, 295 1*1 fayette St.. New York City.
(18-31—1)
___ _
Eg)	_ J^Fi^k	—B
Jugoslovanska ffl^^ Katol. Jednota
Inkorpor i r a na dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, AUNN.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, B. F. D No. 1, Conemaugh,
Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAIIEK. 843 East Ohio Street, Pittsburgh,
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn
ANTHONY MOTZr 9641 Avenue "M", So. Chicago, IU.
JOHN YAKOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R, Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo.
FRANK KOCHEYAR, Box 366, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odralo.
_Dmžtveno glasilo: "GLAS NARODA"._
Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote se sprejema le URADNIM POTOM.
To se pravi:
— Noben član nam ne more poslati pristojbine za Glasilo sam, niti potom našega zastopnika, niti potom odbornika tega ali onega društva J. S. K. J.
Vsak prispevek za Glasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega odbora Jugoslovanske Kat. Jednote.
To naj vpoštevajo tudi oni, ki so naročniki Glas Naroda in ki hočejo imeti razen Glasila še ostale številke za $2.50 na leto.
Vpoštevalo se b«xle naročila, sprejeta oziroma poslana iK)tom društvenih uradov.
Uredništvo.
Rojaki, vpoštevajte!
-o-
Bazen drugim stvarem je prizadela evropska vojna tudi ameriškemu časopisju silen udarec.
Ako bo šlo še nekaj časa tako naprej kot gre par mesecev, bodo morali vsi manjši časopisi prenehati izhajati.
Draginje papirja ni mogoče več prenašati, cene naraščajo danzadnem, in obeta se, da bodo presegle celo sedanjo skoraj liepresegljivo višino.
Mi ne pravimo, da j«' temu evropska vojna neposreden vzrok.
Ne, toda kapitalisti so izrabili ugodno priliko ter na račun vojne PODRAŽILI TISKARSKE POTREBŠČI NE OD PETDESET DO ŠESTDESET ODSTOTKOV.
T v so ogjronmc številk«', ako se pomisli, da porabi časopis kot jc "Glas Naroda" na leto več sto ton tiskarskega papirja.
Glavni izgovor kapitalistov in tovarnarjev je, da ne dobivajo iz inozemstva surovin.
Kot že prej rečeno, je to samo izgovor, kajti zadnji čas imajo v Ameriki na raz]>olago vse one surovine, ki so jih prej import iral i iz inozemstva.
Med izdajatelji časnikov in tovarnarji se vrši že več mescev vroč boj, v katerem bodo pa izdajatelji skoraj gotovo podlegli.
Ako se jim jjosreči zmagati, ne bo to v korist njim samim, pač pa vsemu ameriškemu narodu, kateremu je postalo časopisje življenska potreba.
Časopis je vez med zunanjim svetom in med čitatelji.
Tovarnarji pa prete s svojimi oderuškimi cenami to vez prekiniti oziroma^)ahniti ljudstvo v temo neizobraz-be, privesti ga nazaj v dobo, ko so bili časopisi redki kot bele vrane.
Uredništvo našega lista želi izpregovoriti s svojimi čitatelji, naročniki in prijatelji resno in usodno besedo.
"Glas Naroda" je že petindvajset let na površju: 44Glas Narodaje že četrt stoletja last slovenskega delavstva v Ameriki.
Petindvaset let je lepa doba. Živel je lepe in tudi slabe Čase.
* Niti v najlepših in niti v najslabših časih se pa ni iz neveril svojemu geslu: — Vse za napredek slovenskega naroda v Ameriki!—
Ako je spoznal kako stvar za dobro, se jo je oprijel; ee je videl, da je kaka stvar narodu škodljiva, se je z vsemi silami in z vsemi močmi, ki so mu bile na razpolago, bojeval proti nji
Pot, po kateri je hodil, je bila trnjeva, toda kljnb trnju in oviram, je vstrajal in se povspel slednjič na stali
Drobne novice.
Energična blokada.
Daily Mail" zahteva iznova energično blokado Nemčije, »la so i na ta način skrajša vojna. Robert; (Veil se baje boji s tako poostre-1 no blokado zadeti nevtralne drža-1 ve, kakor Nizozemsko in Dan-i *ko. — "Daily Mail" naglasa, da mora polagati angleška vlada večjo važnost na angleška človeška življenja, kakor na dobre od nošaje z nevtralnimi državami ter sporoča, da obstojajo tako na Nizozemskem, kakor na Danskem močne stranke, ki so proti temu, da bi se iz teh držav Nemčija preskrbovala z živili.
Politični sotrudnik "Tiraesa" je pooblaščen sporočiti, da bo vlada začela zatvarjati sovražne banke in izvozne trgovine. Bonar Law kot zakladni kancler je baje že sklenil objaviti imena vseh teh firm.
To so angleške želje in angleški načrti. V resnici pa so sedaj na Angleškem silno razburjeni nad dejstvom, da se eene živil dan na dan zvišujejo in da še ni videti. kedaj se bo to zvišanje nehalo. Tako stane hleb belega kruha danes 21 pence in jajc ni dobiti pod dolarjem tucat, torej kos nekako 40 v-
Lloyd George in Nizozemska.
4 * De Maasbode *' poroča:
— Ono uro, ko je dospelo poročilo o definitivnem imenovanju i Lloyd Georgea v Haag, se je vršil izreden nizozemski ministrski svet. Uradno se je na to brzoja-vilo vladnemu agentu v Ameriki, da jc ves ladijski prostor, torej tudi oni, ki je bil rezerviran za I razno blago, brezpogojno pripra-! vita za pošiljanje žita na Nizo-
— Zdi se, da ta4Tfi£fi£
pričakujejo najbolj dalekosežne konsekvence gospodarskega značaja na Nizozemskem od imenovanja Lloyda Georgea. Na dru^i strani pa se zatrjuje, da je sedaj po končani angleški kriz: mnogo bolj dvomljivo, ali se bo nova gospodarska pogodba z Anglijo pod i pisala ali ne, zlasti ker smatrajo! v nizozemskih krogih za mogoče, da bo Lloyd George v smislu svo jega energičnega akcijskega pro grama zahteval od Nizozemske šel nadalje popuščanje Angliji v pri-; log._
PALM FLORIDA BEACH CO?
Bogata rodovitna zemlja. 5 ak-; lot 50X1:55 čevijev v mestu! IJake Worth *250.00. plačati v 2i letih, zdravo podnebje in zemlja rodi trikrat na leto. Pošteni pogoji. Zadnji oglas za posebni vlak •">. febr. — The Pal ni Beac-h Farm Co.. 204 Castle Hall Building, Indianapolis, Ind.
Kje st- a ANTON in MARTIN-KRAINC! Doma «ta iz GoreleJ pošta Radeče pri Zidanem mostu. Pred trenil leti sta bila ne-j kje v Cle\elandu, Ohio, in zdaj, ne veni, kje se nahajata. Prosim | eenjane rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali: naj se pa sama oglasita. —! Frank Caonloh, P. R. F. D. 1. Box 14 S, New Alexandria Pa J (31-1—2-2)
Rad bi izvedel za ua&lov svojih prijateljev KARLA PO&EBAL, dtmia s Staj« rskega, ter za JO SIPA KNAP in JAKOBA BARAGA, s-katerim i smo bili skupaj na Allow Morttlier. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sami oglasijo. — Frank Kraje, Bok 1, Camp 3», Cheat Bridge, W. V a. (31-1-2-2). E
r
Ameriki, in se v vseh ozirih lahko meri tudi s slovenskim starokrajskim časopisjem.
Lista, kot je naš, se ne sme smatrati kot lastnino posameznika niti kot lastnino te ali one korporacije, ampak kot narodno institucijo, kot brezpogojno potrebo, brez katere bi nas narod le izteška in slabo izhajal.
Na kritiko naših nasprotnikov se ne oziramo.
Živimo le v prepričanju in v prijetni zavesti, da doz-daj nima še noben slovenski dnevnik tukaj niti v starem kraju toliko naročnikov, kot jih ima "Glas Naroda'1.
Da se pa ohrani smer lista, in da ostane list v vseh ozi-rih na isti višini kot je bil dozdaj, smo primorani naročnino zvišati.
Tega ne bomo napravili iz nikakih sebičnih namenov.
Do tega nas je prisilila neprimerno visoka cena papirja, s katero se ima boriti zdaj vse ameriško časopisje.
Žal, da bo v tem boju marsikateri časopis podlegel.
Po temeljitem razmotrivanju smo prišli do zaključka, da je treba napraviti ceno, potom katere bi se naši stroški že vsaj deloma krili in ki ne bo previsoka za čita-telje, ako bodo vpoštevali vsa zgoraj navedena dejstva.
Nova cena za "Glas Naroda" je sledeča:
Za celo leto................$3.50
Za pol leta .................$2.00
Za četrt leta...............$1.00
Za New York City:
Za celo leto...............$5.00
Za pol leta.................$3.00
Za četrt leta...............$1.50
Za inozemstvo stane "Glas Naroda" $6.00 na leto.
Glasilo J. S. K. J. bo stalo tudi zanaprej 50 centov na leto.
Te cone nikakor niso previsoke, ako pomislimo, da sol nekateri hrvaški dnevniki zvišali naročnino na pet dolarjev letno in da izhaja precej slovenskih in hrvaških tednikov oziroma dvotednikov na štirih straneh, ki stanejo od $2.50 do $3.00 na leto.
Cenjeni naročniki in čitatelji naj pa še nekaj vpošte-vajo:
ODLOČILI SMO SE, VSEM NAROČNIKOM IN ONIM, KI SE HOČEJO NAROČITI, RAČUNATI LIST PO STARI CENI DO 15. FEBRUARJA T. L.
Kajti cene, ki smo jili zgoraj navedli, stopijo šele 15. februarja v veljavo.
To smo storili zato, da bodo vsi'naročniki, bodisi na Zapadli, bodisi na Vzhodu, enakopravni.
Kdor pošlje naročnino pred 15. februarjem, bo dobival list po stari ceni; kdor se naroči po tem terminu, bo moral dražje plačati.
Pri pošiljatvah oziroma naročilih bomo vpoštevali datum poštnega pečata.
Kar bo pred petnajstim februarjem, bo po stari ceni, kar bo po petnajstim februarjem bo po novi ceni.
Tempotom opozarjamo tudi naše cenjene zastopnike, i naj to vpoštevajo.
Naročnike, čitatcljc in prijatelje pa zagotavljamo, da se bo naš list boril tudi zanaprej za načela, za katera se je boril dosedaj, da bo hodil po strogo začrtani poti ter da bo uredništvu največje zadovoljstvo, če bo moglo vsakemu naročniku in čitatelju v vseli ozirili že vsaj deloma vstre-či. —
Še enkrat povdarjamo, da ni nas privedla do tega se -1 bičnost, ampak da nas je k temu prisilila nad vse visoka in še vedno naraščujoča cena papirja.
Naročniki in čitatelji, ne od nas, od vas sta odvisna napredek in bodočnost "Glas Naroda"!
Uredništvo.
■MH ŽELODČNE
KCjHBOLEZNL
WM ^ISi^REl^^j^^^H okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmab- I k^^SBm	zem, katar, naduha in funkcajonalne bolezni srca I
Bv_ 'Jgm:	se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in s
■^Ij^O^^^TlO'K^^^^H majhnimi stroški
B^^^K^Silll^^^^^^H^H Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim
načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so ll^^^l^B^H^^^^^V sifilis, nečiata kri, kožne bolezni, kapavica, živčna jljl^^H^^^nj^f^c	slabost, moška nemoč, semenotok, slabost
IDOZQA* jjjj
noVy kongesthma striktura, bolezni na mehurju in X^RVX ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
MAia^^^^^M^^ Zdravniška knjižica, katera šteje
Stt^^^ji^ 96
nAelanil»9	^feh^	Pišite 5« danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna
pUjlulllvO N^sCvV^.	fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga
n itfly\	znanosti in vsebuj« informacije in nasvete, ki bi jih moral znati
UauVf	V^^k	M vsak moiki in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni
^^ ^ tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi do-Želim. da me pozna vsaki mož in	bili nazaj svoje staro zdravje in moč. pišite takoj po to brezplačno
▼wika žena v tej deželi, katera tipi ti^N	knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni.
boUzni. Želim, da me poznajo v« kot V	_ Ne pošiljajte denarja! —pošljite samo vaše ime in naslov na
prijatelja—da vedo kdo aem jaz.kaj sesa	spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna
■toni v_preteklort» m kaj delam sedaj.	sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je ka*tpo* k zdravf«. in črpajte iz
Moja slika v»m lahko »pričuje, da sem osi- •	*	. *	j .1	r» - . 111	.	. ' .
vel V medicinski prak,.. katero vriim £e ^pravočasne nasvete in podatke. Pn tem lahko zveste, na čem vi trpite
So vrsto let; m°.» lasje so danes sneio- m kako lnore vaia :ešk°ča obvladati.
po dolgih letih Studirania. nzuluTanja	__	_ _ »	_
in dela. Skrbno sem proučil in analiziral	Hupon za brezplačno lai|IŽlCO-
vse tiste stare, kronične in globoko vkor-	_ ... , ....	_ ,
jem njene bolezni, ki se tako teiko zdravijo	Zapišite vase popolno ime in naslov, izrezite in poiljite nam se danes,
ia o katerih ima mnogo drugih zdravnikov	Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
le povrino znanje. 2eliro. da mi vuk bo-	___
lan moiki in vsaka bolna ženska zaupa	rip | DDlrr pn
svoje te^koče in tajnosti; vsakemu bom dal	UK" IXICsSIlLL iKlLt V-U.,
Po^en nasvet, kerielim. <k sem z vsakim	j. 1100 Madison A Clinton Sts.. Chicago. 111.
ž,CO. kafe«> vam nudi^ S^tejtT mojo	Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravnliko lafKlco popolnoma
poslanico nade.	zastonj in poštnine prosto.
_	Ime in priimek___........_________________________......._____........
TS^i^SZ^S^^S^ » ^ M ...............................—......................
IS	Mesto--------------------------------------Država_________________ .J ...
iiilBMii—m—imiiiMm^Mi i ■«m	i
HARMONIKE
kodisl kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najolžjlh cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že □ad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek rzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kako rsno kdo zahteva, brez nadaljnlh vprašanj.
JOHN WENZEI, 1017 East <gnd SL. Cleveland. Ohio.
ŽGANJA
pošiljam na vse kraje naravno iz tovarne po sledečih cenah: Rdeča žganja po $3.00 salon, 10 galonov za $19.00. Rdeča žganja po $4.00 ga Ion, 10 galonov za $27.50. Troplnjevec in Slivovica po ravno istih cenah. Kdor želi vino ali piva naj piše po cenik. Express ali freight plačam Jaz na vseh pijačah, razen pive.
Opozorjam posebno prebivalce v Coloradl, da si naročijo pijače za naprej. Deželni odbor se pripravlja, da priredi postave proti pošiljat-vam pijač v Colorado. Časa Je malo.
JOHN L Al N I C H
BOX 108, GATEWAY STATION,	KANSAS CITY, MO.
SL0VENSK0-AMERIKANSK1 KOLEDAR
z;a navadno leto 1917
obeega razen koledarskega dela tudi sledeče:
Pesmi:
Padlim. — Vojakov grob.
Članki in povesti:
Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zaduji irski vstaji. — Sopa-rica. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o razmerah v Mehiki. — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Vojna tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. — Mož za pečjo.
—	Kdo je predsednik republike Švice? — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri-najstmesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. — Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Zakaj i — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowboyi. — Z brzovlakom. — Bitka ob Sommi. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi — Kap. — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — Caša kave.
—	Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podrržanje živil v FrancijL
—	Francoska legija tujcev. — rl\. una in zapletena zgodba. — Iz zgodovine umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — I>ve leti. — Izgube v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne.
Slike.
Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska baterija na pohodu. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski alpinci v predoru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervisti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvojene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska bolniška strežnica. — Operacija na nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. — Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Prizor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili — Prizori iz bitke pri Podgori. — Avstrijska kavalerija na južni fronti — Italijanska gorska artilerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormiu. — Razvaline cerkve v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski krneti, ki prevažajo municijo na laški fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. S. K. J. — Desetletni srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija na soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. — Avstrijski municijski transport. — \vstrijski vojaki plezajo v gorsko postojanko. — Roveret.
ftala. — Zanimivosti. — Oglasi. Koledar stane 35 centov.
Naročajte ga pri:
Slovenic PublisHing Co.,
t 82 COaTLAHDT STREET,	HEW YORK CITY, N. T.
GLAS NARODA. 31. JAN. 1917.
ED, 8TILGEBAUER
PEKLO
i^oman Iz sedanje vojne
Za O. N. pridedil J. T. i f
(Nadaljevanje
8.
□
\ u.iak j«' prinoH čai»tJiikorua k*»>ilo.
- ImtMiituo, pravi jMUtn-nik. Major trn porleda ui se nasiuihae.
Da. da. kdor jr k.'sjo. /ajtrk iti večerjo <>b šestih zvečer, temu Tekne. Obed m veda ui tak kot bi sra dobil človek v restavraciji, pa bo ir.
-- Mora hrti.
Major se nekoliko zamisli, potem pa nenadoma vpraša:
—	Ali poznate stotnika Adolfa od ooine kompanije? Poročnik Ra začuden pogleda.
Se veni a ga poznam.	^
—	Ali sta prijatelja?
Ne v« m kakšno prijateljstvu mislite. — Dva človeka sta prijatelja. če zaupata drusr drugemu vne skrivnosti. Ali Vam jih gospod stotnik ne zaupa?
Ne, da bi vedel, gospod major. — Mi samci smo večji prija tel ji kot pa o/en jeni. — Mi si marsikaj zaupamo.
O <"■< m se pa pogovarjate, če ste skupaj — O damah, kaj
ne? —
Seveda, tfonpod major. — Tudi o damah se pogovarjamo. — T.»ta, gospod major, bodite prepričani, ti pogovori so povsem do-
. ».,j,.L
Berkersburtr se nasmehne.
—	- Tako. tako. samo dostojni.
Seveda gospod major.
Mu.j Bog, kako se je vendar mladost poboljšala! — Ko sem
bil ,i;t s. pofiM-ink. -smo govorili drugače o damah. — O moj Bog*. — Vsaki smo nadeli ime.
- To se tudi zdaj dogaja, gospod major.
—	In pravite, da je to dostojno?
Imen« so dostojna. — t»osppd major, nekaj bi Vas vprašal: Kako ste prišli do te kočljive točke?
V »vuji >iliti ljubosumnosti je t>ozabil na previdnost.
—	(i<»N|H>d poročnik, povejte mi, kot mož poštenjak, če se ni povrnilo v kazini o moji /eni in gospodu stotniku Adolfu?
Pro. ink ira jasno pogbtla in rev« s prepričevalnim glasom: K«<t ni"/ poštenjak *nlgovorim gospodu majorju, tla se m govorilo.
B«'rkersburg se zdr/ne.
—	Torej res ne. Schlowwr?
Moja -".istna be^-da. tla ne, gospod major. I uiolkenta. ker je prišel homist in javil:
K .štabu gospoda majorja Berkeisburga .ie komandiran hor-ui>t Vuikler od isme kompanije.
—	Vi ste od osme stotnije*
—	Da, gosfMKl major.
Stopite tja pod ono brezo, kjer je stal vaš prednik.
—	Na povelje, gospod major.
It.'rkersburg vstane, vzame daljnogled v roko in gre par sto metrov navzdol proti robu gozda. K malo zatem se vrne.
Dale-'- naokoli ni ničesar, gospod adjutant. — Poročilo je bi-lo napačno.
Tedaj je pa pokanje pušk vse preupilo, preupilo je celo glas poveljnikov.
Major se obrne in zapove mirno hornistu:
—	llomist. dajte signal. da se bodo tudi ostale kompanije /brale!
—	Na povelje, gospod major.
llomist ji- zatrobil in trije ali štirje drugi hornisti so mu od-i govorili.
in zopet je zagrmel Adolfov glas:
—	Pozor! Strelci na levo! Smer: Cerkveni stolp v- Kosey! Vizir 600! Ogenj !
—	Prokleto! — pravi Berkersburg. — zdi se mi. da prihajajo o I vseh strani.
—	Da, tako nekako, gospod major.
—	Pokadiva vsak eno smodko. — Kajenje pomiri živce.
—	Pozor" Naravnost! -- V iz i r .">00! Ogenj! — kom and i ra stot nik Adolf.
—	Prokleto. to je kot nevihta. — Sam Bog ve. kako so mogli pritin v tako bližino.
Poročnik skomigne z rameni.
—	Mislim, tla ie prebivalstvo zvezano z vojaštvom. — Taka vas je navidez zelo mirna. — Kmetje imajo tako neumne obraze, da ni mogoče iz njih ničesar prebrati.
—	Da, prav imate Sehlosscr. — V sovražui deželi se ne siuc lii-j komur ničesar zaupati.
—	Sodrga, gospotl major. — Frunktierji. izdajalci, kamorkoli človek pog'eda. — Najboljše bi bilo vsakega sproti pobiti.
Berkersburg se nasmehne.
—	Ali imate vi morila drugačno mnenje, gospod major?
Major se znova nasmehne.
—	Nekaj ste pozabili, prijatelj. — Pozabili ste. tla smo mi v sovražnikovi deželi in da ni sovražnik v naši.
—	To prav dobro vem. gospod major.
—	Pozor! Naprej! Vizir 500! Ogenj!
Naenkrat se major zdrzne.
—	Ali ne slišite Sehlosscr? - To so vendar strojne puške.
—	Seveda, gospod major.- to so strojne puške.
Oba napeto poslušata..
In zopet Adolfov glas:
—	Pozor! Naravnost! Vizir 400! Ogenj!
Temu povelju je odgovarjalo vedno slabše streljanje. — Predniki so postajali vedno daljši in daljši.
—	Sovražne strojne puške imajo veliko uspeha — pravi Sehlos--er. ki je prebledel kot zid.
Berkersburg gieda mrko predse in si grize brke.
V tistem trenutku se je poročniku zazdelo, da se je major v enem iamem trenutku čisto izpremenil.
In res je bilo takt).
Berkersburg ni bil več .»ni miroljubni človek kot pred par minutami. -- Njegov obraz se je skremžil v Čudne poteze, ki so izražalo krutost in grozovitost. — Nehote se zamisli. — Spomni se domovine. spomni se Falkensteimi, kjer živi v miru ženska in hrepeni po >vojem prijatelju. — Žensko, katero je bil on osvojil, ne i ljubeznijo. pač pa 7. denarjem.
(Dalje prihodnjič).
Možje.
AKO »»t* močni kot bi mneh biti.
*KO nimate mni».tn.. ihljcmko moč in «ner-
«V>o- ki bi morali imeti. AKO «e čutit* Iitrujrnhii. -Utbotnim. potrtim in ako m- potit** po noči. izrabljate verne, ne i nezmoi.ni. p<*ijite še danes en dolar ra eno ' škatl)*
"Juiito Tablete ze nemočne".
Te vam bodo gotovo pomagale kot »o pomacalc 1 več tisoč druKim. ki ao trpeli. Naslovite: Z
JUVIT0 LABORATORY
South Hill Braurh. Pittsburgh, Pa.
Iščem JOSIPA ZA LOKA R. doma iz šentjeniejske fare na Dolenjskem. I':ed 6. meseci se jc» nahajal nekje v Milwaukee, Wis. Ce kdo izmed rojakov ve za nje ' gov naslov, naj ga mi naznani, ali naj s.- pa sam oglasi. — John Ceno. llox UM. Ho.stetter. Pa
{.iO-1—1-2)
..-v "H > t«.
. » N

HIŠE NA PRODAJ
<ove a* lahka odplačila, svur M Tatm lote in farme.
Zavarovanje prati acaja. JOHN ZTJLICH, orvood RiL. Cleveland. JUi
i
-r v-m
'C V*i i Vc
mx m
p *
m
O, vV.

/Xn
' S
■j Y


l^eein svojega brata JOHNA STI KM. duma iz Tlitomeč na Primorskem. Prosim eenjeio rojake, če kdo ve za njihov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — J«»seph Št ur m. Akron. Mich.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja MIHAELA KLAN CAR. Doma je iz Sv. Vida nad (*irknie«». Pred. euiim letom sva1 biLa skupaj na Spruce in Yelk J <\->mp \V. Va. 1'roxitn eeujetie lijake, če kdo ve, naj mi nn/.na-ni, ali naj se pa sam oglasi. — Alois Rudolf, Cairnbrook, Somerset < 'o.. Pa. (:iO-l—1-2)
POZOR ROJAKI
—	D..bt r večer, go*pod major.
To je glas polkovnika Trautmanna. Berkersburg se ozre.
—	Sehii^ser. ali ni bil to glas gospod polkovnika?
Se redi... mu je mogel adjutant odgovoriti, je prijahal pol-1 kuvnik.
Proklcta pot' — N«», saj pravzaprav še poti ni.
—	Da. da, gospod polkovnik.
Prepričati sem se hotel, kaj je pravzaprav, gospod major.
—	Na povelje. gt»s|H»d polkovnik. Nobenih novic i7 strelne vrste? Ni« «-ar novega. gt**.p«>d polkovnik. Potem *rno se pa prav |h*k1»«iio opekli.
Da. dobro >mo sc opekli. — Tudi gospod poročnik je mojega mnenja.
—	.1 /t tli.hrt>... . Kljub temu pa ne vemo še ničesar natančnega. — Pogledat boni šel v strelno vrsto.
Strelna vr^ta je tristo korakov od tukaj. — Poveljuje ji go-fefmd stotnik Adolf.
Polkovnik s. odpravi ^kozi drevje. — Adolf mu prihiti nasproti in ga pozdiavi.
Pt>lkovnik gre otl vojaka do vojaka.
—	Kako i»e pišete? Vojak odgovori.
Prijatelj, kakšen vi/.ir bi vzeli, če bi sc pojavil sovražnik tam spodaj na cesti?
- Viz:r, katerega bo zapovedal gixsptnl poročnik. Da, 11, je / e prav prijatelj, toda kaj bi storili, če bi bil gos-pod poročnik slmajno zadržan? — Vzemimo. *ia bi bil gospod poročnik
tr/kt» ranjen ... Vi pa naenkrat zagledate jezJcce na cesti____Tam
pri onem velikem drevesu.___
Pri katerem velikem drevesu, gospod polkovnik? Pri onem velikem topolu, prijatelj. — Ali ga vidite? Vojak premišljuje in pravi slednjič:
—	Vizir 1200, gospod polkovnik.
—	Da. približno prav. — Toda. kje ste to izvedeli f
—	Ker nam je rekel gospod stotnik, da naj vzamemo vizir 1200 če se bo prikazal sovražnik pri velikem topolu.
Polkovnik sc ozre.
—	Dober večer, gospod stotnik.
—	Dob^r večer, gospod polkovnik.
Nekaj časa sta se pogovarjala, potem je pa polkovnik odjahal inapicirat druge kompanije.
9.
Cra je minila od onega časa, ko je bil odjahal polkovnik. Tedaj se začuje v gozdu jasen Adolfov glas:
—	Pozor! — Streljajte naravnost! — Vizir 800! — Ogenj! Major Berkersburg plane kvišku.
—	Torej le ni bila sleparija, poročnik Schlosser! Te besede prdvi svojemu adjutantu.
Poročnik fce vzravna in v očeh mu zagori nek čuden ogenj.
—	Ne, go*pod major, ni bila sleparija. In zopet se začu je Adolfov glas:
—	Posor' Smer: visoki tolp! Strelci na desni! Vizir 1MK)! —
Occajl
■
u
Dr. KOLER,
638 Pean Ave., Pittsburgh' Pa.
r>r Koler |e najstarejši «lo-
veiLalti zdravnik, I p « c 1 j al I 11 v Plttaburghu, Id Ima lSletno >r&kso v rdrav-snju tajnih mo ;ib boletnL Slfilla ali xa-»trupljenj« krvi zdravi a k laso vi-tira Cut, Id ga }• lzurael dr. prof. Erllch C« imata mozolja ali mahurfike po telesu, v arlu.Izpadanja las, bolečina v kosteh, pridite in Izčl at 11 vam bo krt. Ne Čakajte, ker ta bolezen se nelaza.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali tri-por ln tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi Izrabljivanja samega aeba.
Gusenje cevi, ki vodi lz mehurja ozdravim ▼ kratkem Času. Hydrocaio alt kiio osdr&vim v SO urah lo sicer brez operacija.
Bolezni mehurja, ki povzročijo boie-Tlne v krltu ln hrbtu tn vCaaih tudi prt apuAčaoJu voda. ozdravim a gotovo tatvo.
Reumatlzam, trganja, bolaCIna, oteklin«. arbečo, tkrofle In druge kotna bolezni, ki nas ta jejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem čajni ln ni potrebno letati
MaJeapatalje Malto sa Sseaks laae. kakor tad sa andks brke la brado. Od tega asazila zraatajo 9 •Uk tednih krmi aro»tl in dolci laaje kakor tudt ■nfklaa kraant brki la brada la nebodo odpadali ia osiveli. Revmatizem. ko«t!bol alt trgaaje v rokah.
1 Dozah ia v krlin. v osmih dneh popolrmms ozdra* vh». rane. opekline, bole, tors, kimate in rrinte. potne noge kurje ofeaa. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila brez nzpehs rabil mu jamčim za M'00. Plilte takoj pe osolk. ki n tako i Došliem zaatoapj
Kraant žepni KOLEDAR xm leto 10 1 7 dobite ako pošljete 4 cente za rofttcino.
JAKOB WAHCie, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Pozor čitatelji! Naročite še danes!
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Illinois' aaznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Kadar Je kako druStro namenjeno kupiti bend ere, eaatave, regal}*, <odb^ne Inštrumente, kape ltd^ aU pg kadar potrebujete uro, verHleo, prlreeka, prstane ltd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas sa cene vpralate. Upralaaje Vas stane le 2c. pa al bodete prihranili dolarje.
Oenlke. reč vrst pošiljamo brezplačno. Pišite poaj
IVAN PAJK. & CO., Box 328, CONEMAUGH. PA.
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročamo za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, Ja mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko-
Uredniitvo.
Or. LORENZ,
Jaz s<>m edini hrvaško govoreči Siiecialist moSkih bolezni v IMftoburghu, P*.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od ». dopoldne do 2. popoldne, f Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL £ Specialist moških bolezni. a DR. LORENZ.	1
644 Pcnn Ave. n. nadst. na ulico.
Negujte svoje lase!
Uspešno zdravstveno zdravljenje BREZPLAČNO
Za stare in mlade, obeh spolov!
Ali vam gpsdajo laaje? Ali vam iasie pn-hitro	Ali ao vaši	sTh^zk^^
I»d!jivj? Ali imate luske. <is arbi ^lava^ aSni^.L «P-«ie? Ali,.te pleiaati ali pa ^a^™*6 Ako trpite od katere Kori imenovanih bolezni pnen.te <e takoj zdraviti, ker vsako odlašan je lahW.evarno. rišite takoj po našo
"Realties o laseh"
Mu as hočem« prepričati na ra.Ce lastne otroško -la zdravljenj« a Calvacura " ustavi izpadanje las.'
odstrani lurkc in ispcCčaje na gUvi in povspec«
™f * Vam pošljemo «1 00 vredr^Ta^tTo Ke»niea o laseh . ako nan> iwwlipi- m __'.
i
izrestte »podajanji kuron in pošljite ca še »PN
Pn^n«v >RAI?,RY BOX UNION. K.Y. priloženo \ am pogiljam 10 centov * Dom« m
pošljite Ji taKTTv.^
1 'n knjižica ■en. ITa kupon priložite pismu.)
Resnica o la-
_
V zalogi imamo: Slovenske novele in povest!	30c. Pegam in Lambergar 35c.
Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Ziftklad kupčevalca s sužnji	15c. Lepa bolničarka 15c. Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilnika 15a Gospa s kanarskim bri-
ljantom	15c.
Londonski ponarejale! de-..
narja	15c.
Kako so vjeli Jacka ras*
parača	15c.
Skrivnost mlade vdove 15c. Plemič	15c.
SL0VSHI0 PUBLISHING CO.
88 Cortlandt St Few York.	WU Y.
Starokrajski najboljši zdravnik
Specialist
vrstne boiezn!. bolečine križa	W
pomenite v avojem maternem jeziku	,K*k* «Peracije. Z nami 90 lahko
EUROPEAN MEDICAL OFFICE
311 Smithfield St.
Nasproti pošte.
Pittsburgh, Pa.
v	-—-------
Čistoča je pol življenja.
Ta stari pravični pregovor se upošteva največ pri čistih neponareje-nib pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le pri stari krajan-sCJtvrdki: MORRIS FORST COMPANY.
Csaa nekaterih stait	caleea
Btlo ali rdečo žitno žganje................$£<*)	«4,00
....................*25°	3 00	J3.i0	t.OU
Ciati fim ipirit.............. ...	s.w	3.60	4.00
Fini rum........................ 2 00	2.50	3.00	4 (H)
K um novec, k imel................ 2.00	2 50	3.00	4 00
Slivovka.............a........................2.50	C.00	4^00
Troptujevec............................................2.50	3W	4;00
Port vino..............................2.00	2.50	3.00
Fino belo sli rdeče vino od................1.00	do	3.00
Pri naročilu od $5.00 ali več plačamo ekspress. Na vshod do New Torka in za pad do Cbfcaga. Naročila od[»ogljemo Se tisti dal, ko jih do-bemo. Pišite takoj po cenik na naslov:
Forst Company,
JOŽEF HOROWITZ.
ratiMri.
VeKki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov/ STENSKO MAPO CELE EVKOPE $160 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE DIN JENE DRŽAVE IN NA DBUGI PA CELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CLNA JE 15 CENTOV.
CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
S3 Cortlandt St,	Ntw York, If. T.

I — — — ^ ^--* »--^ ^--^	— mk ---
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite 8e zaupno na njega, kjer boste točno in lolidno
postrežem.

MODERNO UREJENA
TISKARNA ULiS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • •
DELO OKUSNO. • • •
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZTK£. • • •
UNUSK0 ORGANIZIRANA.
POSEBNOST ROJ
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
_t_ki_
................................................__........
__
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St, New York, H. T.
\
__
_