MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Ursdnlitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 , Talefon 2440 In 24BS Izhaja razen nedelja in praznikov vsak dan ob 10. url i Velja maseSno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din « Oglati po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v.Lfubllanl > Poitni čekovni račun St. 11.409 99 JUTRA’ 99 Ob obnovitvi ženevske razorožitvene konference Položaj po amerižkem predlogu in Anglija, ki sta se njenemu predlogu pridružili, ne potrebujejo topov, saj jih s kopnega skoraj nihče ne more napasti. Za obrambo in napadalno vojno jim zadostuje njihova ogromna vojna mornarica in zračna eskadra. Posebno položaj Amerike in Anglije je v tem oziru naravnost idealen. Amerika nima na vsem kon tinentu države, ki bi se mogla spustiti v boj z Združenimi državami, Anglija pa je itak le otok. Pa tudi Italija bi mogla v primeru splošne razorožitve prav lahko pogrešati artilerijo. S svojim vojnim brodovjem in zrakoplovi bi zlahka obvladala vse vzhodno Sredozemsko morje, vso srednjo in južnovzhodno Evropo. Pot na Balkan bi ji bila vsak trenutek odprta, kajti kdo in s čim naj prepreči prihod njene vojne mornarice in polet njenih Jetal na vzhodno jadransko obalo, če se uniči edina uspešna obramba, topovi? Ta predlog je mogla torej roditi samo neodkritosrčnost, ki zasleduje pod krinko razorožitve svoje docela egoistične cilje, ki hoče, konkretno povedati, razorožiti šibkejše na korist močnejših. Toda razorožitev je lahko samo rezultatena kosti in neomejene odkritosrčnosti, ali pa — je ni. S tako razorožitvijo, kakršno predlaga Amerika, bi prišli z dežja pod kap. Zato morajo vsi, ki jim je razorožitev zares iskrena in nesebična želja, z največjim odobravanjem potrditi Franciji, ki je proti ameriško-italijansko-an-gieški nameri nastopila i vso odločnostjo in ki nikoli ne bo dopustila, da bi se realizirala. Položaj, ki je s tem nastal na razorožltveni konferenci v Ženevi, je tak, da jemlje še zadnje upanje ria u-speh. Če Amerika svojega predloga ne umakne, potem je že danes gotovo, da se bo ta velika akcija svetovne diplomacije, od katere si je svet toliko obetal, j Ko bodo bodoči zgodovinarji iskali Primerno ime za sedanjost, jo bodo gotovo označili za dobo krize in konferenc. Še nikdar, odkar obstoja moderna diplomacija, se ni tako pogostoma sestajala P ji zelenih mizah in razpravljala zadnja leta. Komaj se zaključi ena, se že prične druga konferenca, rezultati vseh pa so enaki: papirne resolucije in pogodbe, Preko katerih gre realno življenje neizprosno svojo usodno pot v temno negotovost. Šele pred nekaj dnevi je žalostno Propadla podunavska konferenca v Londonu, v ponedeljek pa se je pričela že zopet razorožitvena konferenca v Ženevi. Že ko se je pričela prvič, smo morali u-gotoviti, da so izgledi na uspehu minimalni: ko se sedaj obnavlja, so še slabši, še bolj obupni: kajti, če Tardieujevpredlog za razorožitev sveta, ki je bil v sedanjih razmerah edino realen, ni mogel prodreti in je bil zanj potreben večmesečni študij neštetih komisij, bo prodrl št mai* oni, katerega je v ponedeljek stavil šei ameriške delegacije mister Gibbsom Ta predlog je padel v sejno dvorano razorožitvene konference v Ženevi kakor bomba, in eksplozija, ki je nastala, je odjeknila daleč po Evropi in po vsem ostalem svetu, posebno pa po onih državah, ki bi bile, če bi se uresničil, oropane vsake obrambe ter prepuščene na milost in nemilost pomorskih velesil. Ko se je po svetovni vojni svet na novo u-rejeval, ko so se postavljali novi politični temelji, se je zatrjevalo, da' se mora odstraniti poprejšnja neenakost med narodi in državami, in prav zato, da se uresniči ta cilj, je bilo ustanovljeno Društvo narodov. Sedaj, po štirinajstih letih zadnjih bojev na francosko - nemški fronti, pa prihaja Amerika — tista Amerika, ki je rodila Woodrova Wilsona z njegovimi 14 točkami — s predlogom,po kfterem naj bi države uničile vse svoje topove na kopnem, oni na vojnih ladjah Pn naj bi — ostali! Prihaja torej s predlogom, ki naj bi razdelil narode in države v dve skupini, v , oborožene in neoborožene. Tendenca tega predloga mora biti jas-ua tudi laiku. Amerika, in za njo Italija Strahoten obseg ameriške katastrofe Hkrati aruha 8 ognjenikov. Pepel, pesek in kamenje prekriva stotisoče kvad atnih kilometrov. Vsa pokrajina je v temi. Ljudje se duše. Tisoči človeških žrtev. Iz žrel ognjenikov, v kateih se eksplozije neprenehoma ponavljajo, bru hajo silne množine lave. V okrožju 800 km okoli ognjenika Descabozada je zrak napolnjen z žveplenimi plini, ki ljudi duše in zastrupljajo. Zadušilo se je že več tisoč ljudi. Pri kraju Mala-rage je zemlja počila. Prebivalci so zbe žali. Ulice v Orientu in Santiagu de Chile so pokrite z debelim vulkanskim blatom. V bližini ognjeniškega ozemlja so pokvarjena vsa prometna sredstva. tako da obsega katastrofe sploh še ni mogoče dognati, kakor tudi ne šte vila človeških žrtev. Vlaki, ki prihajajo iz notranjosti, so polni beguncev. Prebivalstva se je polastil silen strah. Stro kovnjaki napovedujejo, da se bo katastrofa najbrže še povečala. BUENOS AIRES, 13. aprila. Po najnovejših poročilih iz notranjosti države, je kšatastrofa mnogo večja, kakor se je prvotno mislilo. Doslej je ugotovljeno, da bruha h kratu osem ognjenikov. Strašne erupciie spremljajo potresi, ki postajajo od ure do ure silovitejši in se bodo po mnenju strokovnjakov nadaljevali še najmanj en teden. Kar nista uničila lava in potres, uničuje strahoviti dež peoela, peska ‘m kamenja. Goreči pepel, pomešan s peskom in kamenjem, pada v popolni temi, ki pokriva deželo. Letalci, ki so bili od- poslani nad Ande, so se morali vrniti, ker je polet izpod 5000 m nemogoč. V okolišu 30 km okoli ognjenikov so nastale silne razpoke, iz katerih se kade žveplene pare. V samem Buenos Airesu je padlo včeraj na tla okoli 3 milijone kubičnih metrov pepela. V Santiago de Chile, glavnem mestu republike Čile, je pričel sinoči padati še dež, ki je spremenil pepel v strašno brozgo, ki pokriva 80 do 100 cm visoko vse mesto, vdira v lokale, hiše, kleti itd. Prebivalci sploh ne morejo iz hiš. Ves promet je ustavljen. Vlaki z begunci so obstali v brozgi. Strokovnjaki primerjajo katastrofo s Pompeji in zatrjujejo, da so izbruhi ognjenikov v zvezi s solnč-nimi pegami in elektro-magnetičnimi toki. BUENOS AIRES, 13. aprila. Pregled katastrofe je še vedno nemogoč, gotovo pa je, da je zahtevala več tisoč človeških žrtev. Strašna panika, ki se je polastila prebivalstva, še narašča. Odredb vlade ne upošteva nihče. Ljudje beže, kakor brez uma na vse strani. Zabeleženi so tudi že prvi roparski napadi. Vlada je dvorila javne kuhinje, ki pa ne zadostujejo za prehrano vseh silnih množic beguncev. Potresi se nadaljujejo, le padanje pepela in peska je nekoliko popustilo. Nagle naraščanje Dunava in Tise Poplave povzročile ogromno škodo „ , . , , , , ZEMUN, 13. aprila. Dunav je vče- končala prav tako žalostno, kakor se je raj narastel za nadaljnih 22 cm in do-podunavska konferenca štirih velesil v i sesre] stanje 6.03 m nad normalo. Voda Londonu. Sile, ki so delovale tam, so je vclrla že v kleti nekaterih hiš. Pri končno odločujoče tudi tu, in isti so o- Smederevu je voda še pol metra višja zadni, zakulisni motivi. Iz vsega pa sle- jn je napravila že doslej veliko škode di, da sedanja pot neiskrenega konferira- Posevki so popolnoma uničeni. Pri Beo nja ne more privesti do uspeha In bo za- , bolj se milo peni, tem lažje se z mdhulrčki teh pen odpravi vsa nesnaga, in tem manj je treba perilo gnesti in krtačiti. Čim bolj se milo peni, tem lažje-je pranje, in tem manj se pri tem kvarLperilo. Samo nepokvarjeno čisto in iz najboljših maščobnih vrst napravljena mik* ustrezajo na idealen način vsem tem .zahtevam, in med njimi jih je le malo, ki‘bi to izpolnjevale v toliki meri kakor milo Albus za umivanje. Ko se vrnem na krov, spet zaslišim ti ste tri skrivnostne udarce kakor prvikrat. Ali je ladja le zadela na kakšne čeri? Ali pa je prišel čas, ko se izpolni prerokovanje onega holandskega mornarja...? Krmarju je menda prišla ista misel. Prebledel je in me pogledal s pomenljivim pogledom. »Ali vidiš ogenj na morju?« me zdajci vpraša. Moje oči so begale po morju, a nisem videl ničesar. Globoka tema je ležala na morski gladini. Tudi tistega rahlega po-bliskavanja ni bilo več. Tako je preteklo kake pol ure. Oni trije udarci se niso ponovili. Le stranice so škripale. Tudi se je slišalo od časa do časa šumi jan je, kot bi tekli majhni slapovi. Mislila sva, da je to prihajalo z ospredja, kjer se sekajo valovi. Naenkrat pa spet zaslišiva one tri udarce, in zdaj so bili tako močni, da so se skoraj vsi mornarji, ki so spali na krovu, prebudili. Lahko si mislite, kako smo se prestrašili! Če bi se pojavila ob naši ladji velika pošast, bi se ne mogli bolj ustrašiti. Lasje so se nam ježili od groze. Tedaj je neki tovariš glasno zakričal in ves prepaden pokazal na morje. In videli smo tam na obzorju plamteti modrikast sij, ki je razsvetljeval morsko gladino. Bil je miren, nepremičen plamen. V njegovi sredini pa smo videli tri rdeče točke. Zdaj smo vedeli, da smo izgubljeni. Tako je prerokoval oni Holandec. Za nas ni bilo rešitve. V tern trenutku smo zaslišali javkanje sužnjev. Ali so tudi oni čutili ob tem skrivnostnem svetlikanju, da je prišla zadnja ura...? Stali smo tesno drug ob drugem na sprednjem delu ladje in smo kot blazni strmeli v to čudno luč. Tako mora biti ptiču, ki ga kača priklepa s svojim pogledom! Nerazumljiva moč nas je kakor prikovala na krov. Tedaj pa nas je klic kapitana prebudil iz otrpnelosti: »Rešite se! Ladja se pogreza!« Pogledal sem čez rob in videl, kako ladja rahlo se zibaje tone... Z bliskovito naglico smo spustili čolne. Obupni klici sužnjev so bili zdaj glasnejši. Bilo je presunljivo stokanje in tuljenje. In nas je bilo nekaj, ki smo imeli toliko srca, da smo tekli dol k njim, da bi jih rešili. S silo smo skušali razbiti spone, toda zaman. Verige so bile premočne, in čas je potekal... Ladja se je vedno huje nagibala. Pokala je v, vseh koncih. Že je voda šurnč bruhala v spodnji del... V divjem begu smo drveli na krov, zasledovani od groznih smrtnih krikov črncev, ki jim je voda že tekla v grlo. Poskakali smo y, čolne, medtem ko ie čudna svetloba dalje svetlikala. Naglo smo odveslali in videli od daleč, kako se naša ladja bori z valovi. Bilo je, kot bi jo skrivnostna moč vlekla v grbino. Vrtila se je kot zvrk sama okoli'svoje osi, kakor da jo je zajel vrtinec. Nato smo čuli zamolkel pok, kot bi razgnalo sod s smodnikom. In že so postajali jambori krajši in krajši, 'dokler ni zadnji vrh izginil v valovih... V istem hipu, ko se je naša ladja pogreznila, pa je ugasnil čudni plamen, ki je doslej obseval obzorje. Pogledal sem na uro, manjkalo je še šest minut do tretje uire. Vztrepetal šeni: prav ob istem času se je bila ladja prvič potonila, ko jo je sunil Amerikanec. Dve uri pozneje smo pristali na San-goru, prvem otoku v Bengalskem zalivu. Preden smo izstopili, smo se še enkrat ozrli nazaj. Morje je bilo mirno y, jutranji zori. Počivalo je po nočnem boju... Sprejelo je svojo žrtev. Prerokovanje se je izpolnilo!« Očka krmar je pokimal s sivolaso glavo in iztrkal pipico. Molčč smo stali v krogu. Kapitan tam ob jamboru pa je pripomnil po svoji suhi navadi: »Tako je pač to bilo, fantje, da jim je ladjo navrtal in povrh še pognal v zrak kdo izmed sužnjev, ki se je bil tako osvobodil okov... So tudi med divjaki vražji dečki, ki gredo rajši vi smrt kot pa v sužnost!« Opozorilo Stran 4. Mariborski »VEČERNIK« Jutra iiuhi«—raiinii Cmer Bell: 77 Lowoodska sirota »Bojim se, da ne. Tako lepa sreča mene ne doleti.« Tudi tukaj me je torej zavrnil. Menjala sem pomenek in začela govoriti o šoli in o učenkah. »Materi Garrettove Marije je že odleglo in Marija je bila danes spet v šoli. Prihodnji teden dobim štiri nove učenke iz livarne. Prišle bi bile že danes, da ni snežilo-« »Res?« »Mr. Oliver plača za dve.« »Tako?« »Vso šolo namerava o božiču pogostiti!« »Vem.« »Ali ste ga Vi za to navdušili?« »Ne.« »Kdo pa?« »Njegova hči, bi dejal.« »To pa rada verjamem. Tako dobrega srca je « »Da.« Spet sva molčala. Ura je bila osem. To ga je vzdramilo. Pretegnil se je nekoliko in vzravnal, potem pa *e ckrenil k meni. »Pustite knjigo in pridite malo k ognju,« mi je velel. Čudila sem se mu in ker mojega začudenja ni hotelo biti konca, sem mu ugodila. »Pred pol ure sem Vam rekel,« je začel, »da nestrpno čakam konca povesti. Domislil sem se, da bi bilo stvari bolje ustreženo, ko bi jaz prevzel vlogo pripovednika in Vas spremenil v poslušalko. Preden začnem, Vas opozarjam, da se Vam bo zdela povest že precej obrabljena, a nekatere stare zgodbe se nam zde za čudo nove, če prihajajo iz novih ust. Sicer pa: bodisi povest stara ali nova, kratka je na vsak način. Pred dvajsetimi leti se je ubog župnik — ime nas ne zanima —zaljubil v hčerko nekega bogatina- Ker mu je ljubezen vračala, sta se poročila, dasi so nevesti vsi sorodniki odsvetovali, ter jo takoj po poroki razdedinili. Nista minuli dve leti, sta bila že oba lahko-umna zakonca pod istim spomenikom. Videl sem njiju grob. Ostavila sta hčerkico, ki jo je ob samem rojstvu milosrčje sprejelo na svoje krilo; to krilo je bilo mrzlo kot vihar, v katerem bi bil malone nocoj obtičal. Milosrčje je odneslo siroto v hišo bogatih sorodnikov. Vzgajala jo je ujna, ki ji je bilo ime Mrs. Reed. Kaj Vam pa je — ali ste kaj čuli? Mislim, da je le podgana, ki teče po brunih sosednje učilnice; saj je tu bil prej skedenj, preden sem ustanovil šolo. in v skednju se podgane rade drže. — A da nadaljujem: Mrs. Reed je redila siroto deset let. Ali je bila tam srečna ali ne, ne morem povedati, ker mi tega ni nihče opisal. A proti koncu desetega leta je poslala otroka v za'/od. ki ga poznate, saj je to Lowood, kjer ste tudi Vi prebili toliko let. Zdi se, da je tam prav dobro uspevala; iz učenke sc je razvila v učiteljico kakor Vi — in res čudno se mi zdi, da je med dejstvi te povesti in Vašimi dožitki toliko stikov. Kakor Vi je šla iz zavoda in postala vzgojiteljica. Prevzela je vzgojo varovanke nekega Mr. Rochestra!« »Mr. Rivers,« sem mu segla v besedo. »Lahko si mislim, kaj čutite,« je dejal, »a premagujte se še nekaj časa. Kmalu končam, le poslušajte! O značaju Mr. Rochestra ničesar ne vem, razen io, da je izjavil,, da nudi pošten zakon tistemu dekletu, ki je pred samim oltarjem doznalo, da ima ženin še živo, dasi blazno ženo. Kako se je potem vedel in kaj ji je predlagal, to so le domneve. Toda ko se je bilo nekaj pripetilo, kar je povzročilo, da so začeli za vzgojiteljico poizvedovati, nihče ni mogel reči, kdaj, kam, kako je izginila. Zapustila je bila Thornfield-Hall ponoči. Zaman so jo iskali; daleč okoli so povpraševali po njej, ne sluha ne, duha ni bilo o vzgojiteljici. A bilo je na vsak način potrebno, da bi jo našli; zato so pisali v novine, da jo iščejo. Neki Mr. Briggs, ki je odvetnik v Londonu, je pisal tudi meni, ali kaj vem o njei, in v pismu sem našel vse te podrobnosti, ki sem jih bil baš navedel. Ali ni moja povest zanimiva?« »Le to mi povejte,« sem dehnila, »in ker toliko veste, Vam bo gotovo tudi to 'znano: kaj je z Mr.Rochestrom? Kako mu je? Kje je? Kaj počenja? Ali je zdrav?« »O Mr. Rochestru ne vem niti besedice. Pismo ga omenja le tam, kjer pripoveduje o iestivem in nezakonitem poizkusu, ki sem ga že omenil. Rajši vprašajte po imenu vzgojiteljice in po dogodku, radi katerega so jo iskali!« »Torej ni nihče šel v Thornfield-Hall? Ali ni nihče videl Mr. Rochestra?« »Mislim, da ne.« »Ali so mu vsaj pisali?« »Seveda.« »In kaj je odgovoril? Kdo ima njegova pisma,« »Mr. Briggs javlja, da mu na pisma ni odgovoril Mr. Rochester, namreč neka gospa, ki se podpisuje Aliče Fairfax.« Čutila sem hlad in bila sem razočarana. Moje najhujše slutnje so se torej obistinile? Bržkone je odpotoval kam na celino v svojem obupu. In kako zdravilo išče tamkaj za svojo veliko bol, kak predmet za svojo veliko ljubav? Na to vprašanje si nisem upala odgovoriti. Oh, moj ubogi gospodar! »Bržkone je bil hudoben človek?« je menil Mr, Rivers. »Ne poznate ga, zato ga tudi ne smete soditi,« sem mu vneto ugovarjala. »Prav dobro,« je mirno odgovoril, »saj mi hodijo tudi čisto druge misli po glavi. Najprej moram končati povest. Ker nočete vprašati, kako je bilo vzgojiteljici ime, Vam moram to sam povedati, čakajte, nekje imam to tudi napisano, vselej človeka bolj veseli, če vidi važne stvari črno na belem.« Spet je izvlekel listnico. Odprl jo je in preiskal, potem mi je pomolil umazan listič, ki ga je bil nekje odtrgal. Po madežih sem takoj spoznala ugrabljeni rob pole, s katero sem pokrivala slike. Vstal je in mi ga tišča! v roko. Čitala sem s tušem napisani besedi »Jana Eyre«. — Nedvomno sem to nekoč načečkala v globoki zamišljenosti. »Briggs mi je pisal o neki Jani Eyre,« je povzel, »časniki so poizvedovali po Jani Eyre, jaz pa sem pozna! le Jano Elliot. Sicer Vam povem, da sem nekaj sumil a šele včeraj popoldne sem izvedel resnico Ali priznate ime in se odpovedujete izmišljenemu imenu?« »Da, da, a kje je Mr. Briggs? Nemara ve o Mr. Rochestru več kot Vi?« »Briggs je v Londonu. Dvomim, da bi sploh kaj vedel o Mr. Rochestru, ki ga prav nič ne zanima- Sicer se pa Vi pehate za malenkosti in zanemarjate važne stvari. Prav nič Vas ne skrbi, čemu Vas je Mr. Briggs iskal, kaj je od Vas hotel.« »No, kai pa je hotel?« »Hotel Vam je povedati, da Vam je na Madeiri umrl stric Mr Eyre, da Vam je zapustil vse premoženje in da ste zdaj bogati; le to Vam je hotel javiti, nič več.« »Jaz! Bogata?!« »Da, Vi ste bogata dedinja.« Nekaj časa sva molčala. »Dokazati morate seveda svojo istovetnost,« m! je pojasnjeval St. John, »kar Vam ne bo težko, potem pa dobite dediščino. Vaše bogastvo je naloženo v angleški banki. Briggs hrani oporoko in potrebne listine.« Vsemogočni Bog je poklical k sebi našo preljubo mamo in ženo Mariio Obran v 58. letu njene dobe. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v četrtek, 14. aprila ob 15. uri iz hiše žalosti, Loška ulica 15, na pokopališče v Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 15. aprila, ob pol devetih v frančiškanski cerkvi. ‘ iMaribor, dne 13. aprila 1932. ...z ui. o i. Matija Obran ■* £ . vj. mož« ■*-r č v’ -f ■> r y • "f dr. Adolf, Micika, Gela In Anica - otroci. - ' Pavla, sinaha. orna Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih I (T. SOKLIČ) Maribor g, (MtopnSd m (prejmeta Seti«a najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510 Kdor oglašuje uspeha se raduje! Večerni k Pletilni stroj za jopice in .nogavice poceni proda -DrgiČ, Tržaška 3- 1200 Nagobčnike ?a pse y vseh velikostih priporoča T. Kravos. Aleksandrova c. 13. 1048 Podpisani dajem cenj. občinstvu na znanje, da od danes naprej nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila moja žena Katarina Kranjc, Pobrežje. Špesovo selo 16. Ivan Kranjc. Maribor, dne 13. aprila 1932. 1201 ! ! ! ne vara! Samo potom analize vaše pisave za-morete spoznati vaš značaj. Grafolog vam sestavi pismeno analizo in vam da nasvete za vse življenske važnosti. ki jih neobhodno potrebujete za ustvaritev dobre eksistence. Potom vašega rokopisa spozna vse vaše misli in napake, ki jih vf ne priznavate. Njegovo delovanje spada v specijal-no stroko jn ^a^jegova dela dobiva zahvale iz vrst najodličnejših oseb. Grafolog vam daje tudi nasvete za vašo bodočnost, ki so za vsakogar velike važnosti. Ne zamudite te pri-hke in obiščite grafologa v hotelu »Zamorc«, If. nadstr.. soba 26. Karmah. znameniti grafolog ostane na splošno željo interesentov v Mariboru še nekaj dni! ' 1209 Nizke vrtnice, večjo množind v različnih krasnih barvah, H) grmičkov Din 60. Plezalke roza, rdeče in modre barve, grmiček Din 8, poleti cvetoči vrtni grmički »Hibiscus«. za. vrtove Din 4, hudi Ivan Jemec, .vrtnarstvo, Prešernova ulica. ; ' • ' ' _ 1167 Breskve, marelice, cepljena drevesca zgodnjih yrst prodaja po Din 15 vrtnarstvo Ivan Jemec, Prešernova ulica. 1170 Zelenjadne sadike vseh vrst, piki rane, zanesljivih kvalitet nudi Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica. 1168 ■ ■ , ,, , Pomlad je tu, ne pozabite na vaše prijateljice cvet-lice-lončnice, presadite jih. Kompostno presejano zemljo dobite vedno ter vsako množino tudi za vrtove v vrtnariji Ivan Jemec, Prešernova ulica. 1168 —- v Melju, z lepo solnčno lego, prodaja (tudi proti hranilnim knjižicam) »Drava« d. d., Meljska cesta št. 91. Telefon 22-56. 1177 Lepo opremljeno, sobo takoj oddam samski osebi. Betnavska c. 23. 1199 Dobro uvedeni trgovski potnik na teritoriju Srbije, Stare Srbije in Macedonije želi zastopstvo kake tovarne iz province. Ponudbe naj se pošljejo na oglasni zavod Hinko Sax, Maribor pod »Serijozen«. 1201 Razni stavbeni les, deske, vijake in slamoreznico ceneno proda Šcherbaum, Kopališka ul. 4. 1131 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astorja«. 3 Kupujte kolke ,.Protituberkulozne lige" Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFL1Č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d m-edstavnik STANKO DETELA v Mariboru.