Poštnina plačana v gotovini Cena Ž Din DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11933/34 Komedija zmešnjav Premijera 14. septembra 1933 IZHAJA ZA VSAKO PRENIJERO UREDNIK: FR. LIPAH Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne VIDMAR LJUBLJANA: Pred škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! 42110 SEZONA 1933/34 DRAMA ŠTEVILKA 1 s GLEDALIŠKI NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 14. septembra 1933 Ost: Shakespeare: »Komedija zmešnjav" Recimo, kar hočemo: Shakespearja je slovensko gledališče osvojilo že popolnoma, vsrkalo je vase njegov način. Shakespeare v našem teatru je že tradicija, ne tista, ki zdolgočasi voljo in ambicijo, temveč ona prava, zaresna, ki poglablja, ki vodi igralca v detajle in mu daje v roko najfinejšo pilo. Njegova »Komedija zmešnjav«, ki se je igrala v sezoni 1912/13 prvič v režiji Fišerjevi, se je ponavljala pred dvanajstimi leti v prevodu Župančičevem. — Danes jo pa igramo prvič v njegovem novem prevodu, ki se močno razlikuje od onega, ki ga je podal v prvi redakciji. — Zato je ta nova uprizoritev »Komedija zmešnjav« prav za prav čista noviteta, z novimi igralci v novi inscenaciji ... * Kako prijetno je to! Vzeti znano, že preizkušeno delo in ga krojiti na novo, dodati mu izkušnje, ki jih rode leta... In gledati: ta, ki je igral pred leti zlatarja Angela, ga igra spet. Joj, kakšna razlika! Ta, ki je igral trgovca, ga igra spet — a kje je ostal oni Antonio? To je sedaj nov lik, ki je imel priliko zoreti deset let v njem — zdaj je zrel in poglobljen. — Vsi oni pa, ki nastopajo prvič, so preizkušeni v Shakespearju, občutijo njegov slog, znajo govoriti verz — z eno besedo, lepo je delati tako... Tako kot mi Shakespearja, študirajo Nemci Schillerja, Goetheja, vse svoje klasike pa Ibsena in tudi Shakespearja ... V tej moji ugotovitvi je del naloge, ki jo mora imeti in jo ima naše gledališče: z leti ustvariti blagorodno tradicijo, ki ima svojo hrbtenico v zrelem, vigranem ansamblu, ki se bo preko viharjev in težav razvijal naprej... * Ako sem se za hip odmaknil od »Komedije zmešnjav«, je to zadeva srca in Shakespearja, s katerim sva dodobra povezana ... In to zgoraj sem moral povedati... Zdaj pa k stvari! Ako bi nataknili očala profesorska ali dramaturška, bi svinčnik plesal in delal črte, črte in vprašaje. 1 Kajti .. . gledati z logiko, s hladnostjo to komedijo ne gre . . . Nebroj naivnosti je, celo dramaturgičnili pogrešk, ndadost kar sili iz dela in se razodeva... Radi tega mi je »Komedija zmešnjav« prav posebno ljuba, kajti genij se svetlika in blešči skozi snov in se nam razodene čez leta v vsem sijaju in velikosti. Ne! S takimi očali ne glejte komedije, glejte jo brez pincet in povečalnega stekla... Z očmi otroka, ki gleda komedijo v lutkarskem gedališču, tako prosim ... Z vero, z naivnostjo... Saj v tem je vse. * V tem je vse, ker se razodeva mojster! Prosim: enotnost kraja in časa je redko konsekventno podana... In potem osebe .. . Ne, to niso samo figure, ki se gibljejo navite — to so značaji.... »Antifola, oba enaka« po imenih in »Dromija, podobna čisto«, — celo ta dva para imata različne značaje ... Vsak ima ostro karakterizacijo, navade, je dober in je slab ... Poleg vsega: takoj začetkoma udari mojster Shakespeare na zamolkle bobne, na one pritajene krike, ki ga razodevajo za trageda .. . Kakšen kontrast — včasih mi je žal, da ni napisal Shakespeare tej komediji prologa, ki se vrši na odprtem morju, v viharju in konča z brodolomom ... * Naša uprizoritev se giblje pod geslom: »po domišljijah brodiva oba« in pa pod muzikalno označko »allegro con trio ...« To se pravi v tem slučaju, naglica mora biti taka, da publika ne pride so sape, do razmišljevanja, da je zmešana in da poslednja stran komedije prinese ubranost v melodijo in formo, v lahko polko, ki povabi zastor, da pade ... Dekorativno smo se odločili za stiliziran orijent, igralsko za realistično igro z rahlo groteskno noto pri posameznih .. . * V zmešnjave vsakdanjega življenja, v homatije in prekuci-juse gledališke krize naj odpre teatrske dneve ta komedija in če rečem kot Antifolus Sirakužan: lepo živeti je v tem mesti, ko se zlato pobira kar na cesti, sem povedal tudi željo, ki jo imam na srcu ne samo jaz, temveč sleherni, ki mu je naše gledališče pri srcu. — Alo, dečki, gremo — zastor gor! ... Kritike o »Komediji zmešnjav" 1912. »Režijo je vodil g. Fišer in vidi se, da si je nabavila inten-danca z njegovo osebo spretnega in umnega režiserja ... Igralci in njihovi uspehi so bili v točnem razmerju z njihovimi indivi- 2 dualnimi zmožnostmi. Ker je kazala večina njih mnogo resnega truda, zato bi bilo nehumanitarno, če bi koga ostreje karal. Stare vkoreninjene in tudi že priraščene hibe nekaterih gospodov niso izostale ... G. Bohuslav je uspel s svojim diskretnim humorjem in z vseskozi umerjeno igro... G. Skrbinšek ... je bil všeč. On je sploh resen in kvišku stremeč igralec. (Nadalje so pohvalno omenjeni Danilo, Verovšek, Bukšek, Povhe in Peček.) Večer je zadostil na vse strani. Estet je vžival Shakes-pearjevo umetnost, gledalec, ki mu je gledališče samo zabava, se je tudi nalezel smeha in šegavosti in zadoščen in zadovoljen ostavljal hišo glumske sreče in nesreče.« P. (Pugelj, »Slov. Narod«.) »Občinstvo se je zabavalo ob izvestni situacijski komiki, v cije sredi sta bila dvojčka Antipholus in Dromio. Vsi štirje igralci, in sicer gg. Bukšek in Skrbinšek kot Bohuslav in Povhe so bili popolnoma v vlogah; zadnja dva sta skrbela za smeh večera zelo spretno in živahno. Lepe tipe so podale gospe Danilova in Šetfilova, med ostalimi je omeniti gg. Bratino in Danila (ki se je za kneza Solina prav imenitno oblekel) Pečka in go. Juvanovo. Režijo je vodil g. Fišer, ki je postavil trodelni Shakespearski oder in poskrbel za dekorativni del kljub skromnim sredstvom. Med odmori je občinstvo glavnim igralcem zelo ploskalo. —n (Funtek, »Laib. Ztg.«) 1921. »Režija g. Šesta v ,,Komediji zmešnjav11 je tonu igre odgovarjajoča: lahka, hitra in iznajdljiva. Večer je bil zelo zabaven in vse se nam je zdelo kot prijetna in dovtipna pravljica. Oprema zelo lepa in scenerija naravnost okusna. Od igralcev nam je omeniti predvsem gg. Kralja in Ločnika in dvojčka Daneša in Pluta... Režija g. šesta ima značaj dobrega, solidnega dela in ni brez umetniškega razumevanja. Kdor gre nad Shakespearja s tako lahkoto kot g. Šest, je na vsak način dober režiser in takih nam je treba.« G. (Govekar, »Jutro«.) »To je bila druga dramska predstava. Režiser je bil Šest. Igrali so izvrstno, v pravem shakespearskem veseljaškem tonu. Občinstvo se je imenitno zabavalo, samo zelo malo ga je bilo, ker je gledališka uprava bogvezakaj letos opustila vso ono reklamo, ki smo je bili vajeni pred vsako sezono. Ko so že tri dni igrali, so bili v Ljubljani ljudje, ljubitelji gledališča, ki še niti vedeli niso, da se je sezona že pričela. — Šest je oskrbel tudi zelo efektno in obenem preprosto dekoracijo, spremembe so bile le tri in jako urne, tako da je igra tekla brez odmorov in se zapletijaji niso prekinjali, kar bi bilo na škodo humorju. Že ob tri četrt na 10 je bilo gledališče končano. Ker je vstopnina draga, to nekaterim ni bilo všeč, t. j. takim, ki jim ni toliko do tega, kaj in kako se igra, nego koliko časa bodo odsedali svoj 3 denar. To komedijo je laže igrati nego na pr. »Požar strasti« ;, če je dobro memorirana in igralski tempo dosti hiter, je učinek gotov. Težko je reči, kdo je bil boljši, vsi so se potrudili in želi priznanje. Med dvojčkoma Dromio je bil zlasti g. Daneš učinkovit; tudi Gregorinovega zlatarja Angela se je vredno posebej spomniti in Pečkovega padarja Ščipa. Kostumi so bili zelo primerni, brez vsake konkretne časovnosti in zgodovinskih vzgledov, nekako srednjeveško-bajni, kakor v otroški pravljici. — To se je kaj dobro podajalo k tej pesnitvi. Želimo si mnogo takih predstav in tole komedijo v prelepem Župančičevem prevodu naj si ogleda vse naše prebivalstvo; se bo vsaj enkrat na zares kulturen način izvrstno zabavalo in nasmejalo. Ime Shakespeare morda koga straši; prošlo sezono mi je dama pri „Snu kresne noči“ šepnila na uho (začudeno-užaljena): „Ali je tole kla-sično?“ Ljudje mislijo, da je klasično istovetno z usnjatim dolgim časom. A tega spoštujejo, če je krit s slavnim avtorskim imenom.« M. Z. (Dr. Zarnik, »Slov. Narod«.) * P. S. Ne bo odveč, ee priobčimo za spomin lepak iz 1. 1921. Solimus — Gaberščik Antonio — Lipah Aegeon — Ločnik Angelo — Gregorin Emilija — Rakarjeva Ščip — Peček Antifolus Ef. — Kralj Adrijana — Danilova „ Sir. — Šest Lucijana — M. Danilova Dromio Ef. — Daneš Miranda — Bergantova „ Sir. — Plut Ječar — Strniša Baltazar — Kovič Sluga — Šubelj Pietro — Kuratov Razno Beograd gostuje v Subotici. Med upravo Nar. gled. v Beogradu in mestno občino subotiško je sklenjen dogovor, da bo beogradsko gledališče tekom letošnje sezone gostovalo v Subotici, in sicer s 4 operami, 4 baletnimi večeri in s 24 igrami. Prvo gostovanje bo 16. oktobra. Stanovsko gledišfe v Pragi je z uspehom igralo senzacijsko igro »Gospodična doktor«, ki jo je spisal Poljak Jerzy Tepa. Snov je vzeta iz življenja nemške vohunke v Franciji za časa vojne. Naslovno vlogo je igrala Sedlačkova. Nar. (livadlo bo igralo noviteto Jar. Hilberta »Sestra«. V Bambergu na Nemškem nameravajo nar. socijalisti uvesti za drž. uradnike obvezni gledališki abonement. Kdor ima več kot 300 RM, pa ne preveč otrok ali težkih gmotnih razmer, se-bo moral abonirati. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Otop Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI katera osvaja, očara smrtnika od najniž- Ka| je lepota,___________________________ jih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov? Lepota je najkrasnejfia cvetlica, s katero more mati priroda obdariti ženo, katere sveta dolžnost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Kako se neguje, vzgaja ta divna cvetlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, mastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sočnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. Za zvečer uporabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z mlačno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar takoj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane^ divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo baržunasto. mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegl|iva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Parfumerija Uran, Ljubljana Komedija zmešnjav Veseloigra v petih dejanjih (9 sli kalifi- Shakespeare. Prevel Oton Župančič. Režiser: prof. 0. Šest. Sclinus, vojvoda Efeški..........................................Debevec Egeon, trgovec iz Sirakuze Emilija, Egeonova žena, opatica v Efezu . Antifolus Eiežan | dvojčka, sinova Antifolus Sirakužan | Egeona in Emilije Dromio Efežan \ dvojčka, služabnika Dromio Sirakužan | Antifolov Baltazar j l......................... Pietro trgovci j............................... Antonio J (......................... Potokar Medvedova Skrbinšek Jerman Železnik Sancin Drenovec Bratina Lipah (igelo, zlatar..................,......................Gregorin ip, šomašter in zagovornik........................Kralj irijana, žena Antifola Efežana ....... Nablocka •icijana, njena sestra k................ Vida Juvanova •Panda, krčmarica......................................Gabrijelčičeva jčar............................................Murgelj figa Adrijane..................................Breziger Sodni sluge, strežaji, redovnice, rabelj, vojaki. Goc®zu. Po tretjima pavza. Blagajna se odpre ob pol 20. Parter« Sedeži I. vrste . Din 28 II. - III. vrste IV.-VI. „ V1I.-IX. „ X.-XI. „ XII. -XIII. „ 26-24--22 — 20 — 18 — zač