I t
ClTATSIaJlI Protimo, poglojU at itovilko polog naslova sa dan, 1» Vaša naročnin* - " V teh časlk splošnega pori	v, potreba-
Je list Vaše kh ^ . Skušajte
imeti naročnino Q plačano.
t
------^
No. _ stev. 46 ® * ^
GLAS NARODA
m Second Class Matter
lisi slovenskih delavce? v Ameriki
25th 194f at the Psst Of Iks a* New I«t, N.
Ad si

1944 WAR APPEAL
0.
your Red Cross at his side!
NEW YORK, TUESDAY, MABCH 7,1944 — TOREK, 7. MARCA, 1944
RUSI OB PROGI ODESA-LVOV
Prva ukrajinska armada ie razbila velevažno Odesa----------
VOLUME LIL — LETNIK LII.
Prva ukrajinska armada je razbila velevažno Odesa-Lvov železnico na razdaljo 20 milj in napredovala 19 m'lj. — Po tej železnici so bile pošiliane vse vojaške potrebščine nemškim armadam ob Dnjepru v južni Ukrajini
Jugoslovanski poslanik v Kanadi odstopil
Partizani zadajajo Nemcem hude udarce v raznih krajih
Kot pravi poročilo iz Otta we v Kanadi, ie jugoslovanski poslanik dr. Izidor Can kar včeraj naznanil, da je odstopil s poslaniškega mesta, ker se ne strinja s politiko sedanje jugoslovanske vlade.
VELIKE NEMŠKE IZGUBE PRI RIMU
Bojišče pri Rimu okoli Anzio je pokrito z mrtvimi Nemci — ubitih, ranjenih in ujetih je bilo 24,000 Nemcev, kar pomeni, da proti vpadni armadi na za-padu ne bodo ime1/, primerno močne armade.
Najboljše divizije, roed njimi Hermann <loeriiig©va divizija, ki "»o bik« določene, da takoj odidejo r Francijo, kadar bi prišel zavezniški vpad, so sedaj zapičene v najhujšo Ijoje okoli Auzio in so donedaj «e pretrpelo velikanske izgube, zlasti v treh zadnjih napadih, s katerimi «0 Nemci skušali vreči zavezniško armado v morje.
Nek ameriški častnik, ki je ]»ol>*'srtiil Nemcem, j« povedal: "Videl sem nemška trupla kot v skladovnicah in kopali so skupni grob za v*e."
N* umi so mislili, da bodo mogli ita. jansko fronto držati z drugovrstnimi četami, najbolj-še čete pa "bi (bile poslane V Francijo. (foeringov« divizija j«* že bila pripravljena, da se odpelje v Francijo, ko so zavezniki vpadi i južno od Rima, nakar ho morali Nemoi <svoj na-črt premeniti in Goeriugova divizija j** bila poslana v Italijo. Na dbdi italjaaalrih frontah i-majo Nemci 19 divizij in samo južno od Rima jih je deset.
I>r. Cankar je prišel v Otfa-wo v maju lea 1942 iz Argentine, kjer je zastopal svojo deželo od leta li»:>(j. Nedavno .ie pred Kanadsko zemljepisno družbo imel govor, v katerem je rekel, <la mora Jugoslavija iz svojih zemljepisnih razlogov ostati v prijateljskih odnošajih s Sovjetsko unijo, kakor tudi z A mrli jo in (Združenimi državami.
Njegovi nazori pa niso bili v skladu z nazori jugoslovanske vlade v Kairi hi dr. Cankar je po govoru premierja Churchilla, ki je rekel, da Anglija in Združene države podpirajo maršala Tita. čutil za svojo dolžnost, da odstopi.
-Jugoslovanska vlada je njegov odstop sprejela 3. marca in ga razvezala njegovih dolžnosti.
Naduljno poročilo o resijma-'"iji dr. Cankarja pravi, da je jugoslovanski minister za Kanado skuhal resignirati meseca fibrnarja. toda ista ni bila vzeta na znanje, nakar je vložil drugo, ki je bila te dni vzeta na znanje in je bil zaeno odpu-N-en, aiH Iboljše ra/Obremenjen, kot poslanik zamejne jugoslovanske vlade v Kanadi.
*'Ja:z ne morem služiti interesom svoje domovine po svojem prepričanju ter stališču in uil>enem ostati lojalen svoji za-mejni vladi v vršenju evojib dolžnosti," je izjavil dr. Cankar.
Ixmdon, 3. masca. — Radijski komunike o ibojih v Jugoslaviji rravaja, daj se v Sloveniji nadaljujejo i jute 'bitke. V teku 14 dni je 30. divizija pobila 500 nemških vojakov. Trideset nemških vojakov je'bilo zajetih. Ena edinica te divizije je tudi zajela, precej orožja in vojnega materi jala.
Ena brigada boreča se v Sloveniji je v bitki 2S. februarja pobila 260 Nemcev. Proti tej brigadi se je borilo več nemških kolon, katerih napade je sama odbijala.
Pri Novem mo>tu je ibrla tekom bojev poražena nemška kolona,. Polhi tib je bilo sto Nemcev. Zajetega je bilo tudi precej materijama.
BOJI V BOSNI
Na cesti med Bihaeem in Kninom so partizanske čete napadle nemško kolono ter pobile 125 nemških vojakov. Razdejanih in uničenih je tulo tudi 15 motornih vozil in en tank. •Partizani so zajeli tu precej vo j 11 oga ma te r i j a 1 a.
Na Hrvaškem so osvobodilne čete zavzele železniško postajo na progi med Zagrebom in Karlovaeom ter pri tem popol-
noma uničile sovražno garnizi-jo. Pri Našiei je bil razstreljen most in Vlak na progi pri Dolni in Mihaljaeu jo fbii pognan v zrak. Dve lokomotivi in več vozov je ibilo uničenih.
London, 4. marca. — Bojevanje v Hercegovini se je poostrilo an partizanske čete so zavzele kraj Lastvo, ki leži 20 milj vzhodno od Dubrovnika. Nemški poiskus prodreti proti Kalinovku. kakih trideset milj od Sarajeva, je bii zlomljen, kakor poroča radio Svobodna Jugoslavija,
Ko so partizani zavzeli La-stvo, za katero so se borili s sovražnikom na nož, so udarili naprej skozi Trebmjsko
Važno naznanilo!
Pod tem naslovom smo 28. februarja v našem listu objavili naznanilo Mr. Louis Adamiča, da XURRA potrebuje s])osol)i]i! osebe in da naj se vsakdo, ki se čuti sposobnega, priglasi na naslov Louis Adamiča, Milford, X. J.
Nekaj dni zatem smo prejeli od Mr. Heirberta H. Lehmana, načelnika urada UNRRA pismo, v katerem nam sporoča, da njegov urad nikomur ni dal pravice iskati delavec v za ta urad. Lehman pravi, da se naj vsakdo, ki bi hotel prevzeti kako delo pri UNRRA, priglasi na naslov: United Nations Relief and Rehabilitation Administration. 1734 New Ycrk Ave.,
predel je proti obrežnim postojankam, katere hočejo otrditi.
Naciji so bili vrženi iz Ka-lonovika in partizanske edinice so zajele vse zaloge, ki jih Nemci niso imeli časa uničiti pred umikom.
Železniška proga med Ba-nja'lmkc, kjer imajo naciji svoje poveljstvo 2. tančnega kora, ter < Vmarko, je 'bila uničena po partizanskih edinicah odde&ka Kusara.
Washington, D. C.
Danes pa srno o dMr. Adamiča prejeli brzojavko naslednje vsebine:
"GJas Naroda": Prosim, Objavite na prvi strani naslednje:
"V uradu UNRRA, ki zbira pomožne skupine za različne dežele, vključno Jugoslavijo, je bilo n^kaj izprememb v uradni-štvu. Novi ravnatelj prosi, da
Ljubljanski škof proti partizanom
"Ameriška Domovina" je v svoji številki z dne 2. marca prinesla naslednje poročilo:
Ljtibljanski škof dr. Rozman je v svojem letošnjem pastirskem listu za ljubljansko škofijo med drugim obsodil tudi komunizem s sledečimi besedami :
4' Glasno moram iznova za klicati. naj se zapeljani vrnejo na-zaj na pravo pot in rešijo san i seibe pred pogu/bo. Naj prit I nad me, kar mi »rože; naj 7113 raztrgajo na kosce, kot pravijo, da me bodo; naj me živeira -«■-žgo na srrmadi na glavnem trim v Ljubljani, kot -se usti jo m katere komunistične ženske, — kljub vsemu temu ne bom I'V.U' l zabičevati nauka, da je komunizem strašno zlo in največja nesreča našega naroda."
Velik napad na Berlin
Okoli 800 ameriških velikih bombnikov, katere so spremljali napadalni aeroplani, se je prebilo skozi nemške napadalne aeroplane in 30 minut bombardiralo Berlin ol> belem dnevu. V zraku se je vnela največja
bitka, ki je bila raztegn jena mi
15 milj.
Poveljnik prve leteče trdnjave, ki se je vrnila, je rekel, da j'' bil Berlin podoben peklu.
naj vsi oni, ki bi želeli kako mesto v jugoslovanski pomožni
org-aniijaviji, pišejo itaravno<t na urad in ne meni. Naslov j«-Personnel Director, United Na tions Relief and Rehabilitation Administration. 17-"4 Xi v, York Avenue, "Washington, I >. C. Vsa pisma, ki sem jih doslei prejel, sem ]>oslal na ta urad. — Louis Adamič."
Tudi amabasador Siinie v Moskvi proti Miliajlovicu
I»ndon, 2. marca. (ONA) — Nasprotniki jugoslovanske via-de v izgnanstvu so prepričani, da se razpadanje tega režima nadaljuje, ter si ravno s te-m razlagajo poročilo, da je jugoslovanski ambasador v Moskvi. jSimič, naslovil v javnosti ostro kritiko napram M3iajlo\iču.
Nadaljevanje na 4. strani.
Ali bo Kotor postal ruska baza?
Berlinski propagandist! so preteklo nedeljo z nekim zadoščenjem poročali o naznanilu predsednika Roose. velta, da bo Rusija dobfa približno eno tretjino predane italijanske pomorske flotile. Nemški radijski govorniki so to naznanilo predsednika tolmačili tako, kot da bo Rusija imela poslej pristop do Sredozemskega mor ia, kar bo na kvar Angliji.
DVOJE PRISTANIŠČ OB JADRANU
		
		
1 A ' .

• > :~š > > ' ' '
Prispevek k Rdečemu Križu je dar iz srca!
1944 WAR APPEAL
O
i^w (rosi al hii nif '
DVE FRONTI V ITALUI
Jugoslovani dobili oljni tankrr
Malta, 6. marca. — Ameriški oljni taolter Ohio je bil danee izročen jrugoelovajirfki mornari-
Oorenji zemljevid kaže dve fronti v Italiji, — S številko 1 je označena fronta pri Cassinu; št. 2. pa oporišče pri Anziu, Nettunu in I^ttoriji južno od Rima.
Kno tozadevno poročilo podano [*> nemški D. N. B. in kreditirano depaši iz l_»i^lK>iie, se je glasilo, da se govori o dogovoru med Titom in 'Moskvo, pot katerem bi dol>ila Sovjetska Rusija jugoslovansko pristanišče Kotor. kot svoj stalni pristan na Jadranu, 'kjer bi imela svojo mornariško kazo.
Nemški radio je dejal, da to poročilo sicer tše ni uradno potrjeno, toda eno je gotovo in to je, da Italijani smatrajo tako možnost vzpostavijenja ruske baze na Jadranu, kot resno o-grožanj*1 italijanskih interesov na morju in drugače. Italijani menda gledajo na «tvTar z vidika sedanjega p>ložaja. ko j« Turčija nevtralna in gotovo ne bo prepustila italijanskih ladij, da bi bile prepeljane v Orno. morje, kjer bi jih mogli Rusi raibiti. Ako Rusi ne morejo dohiti teh ladij v vodovje Črnega morja, menijo Italijani", tedaj je logičen zaključek, da sl>odo te Jadje uporabljali na Sredozemskem morju.	. .
Neki drugi radijski komentator je razlaigal po radiju, da je Rooseveltovo naznanilo dokaz, kako zvesto skušajo Anglo - Američani vstreei Kremlu.
Xa gxxrenji sliki je Boika Kotorska, ki je tl^la izbnma za luko, v katedii bodo imele svoj ntan itaiijajt-ke bojne ladjV-, ki jib lx) dobila Rudija, Kotor je dmbni ]>o naravi zavarovan iiua lahko v njegovem pristanišču zavetje najv^-ja morila rica. SpoUlaj jft biser Jadranu —- Diiblrovnik.
vodovju Sredozemlja. Ohunh-illova vojna, dejal omenjeni list, pa je položaj znatno -spremenila in tako ne kaže An gliji drugega, kot to, da izroči kontrolo nad Sredozemskim morjem Sovjetom.
k
»Ifck - Jt ■■ : t
Komentator je tekom svojega izvajanja kvotinal berlinski list "Lokal Anzeiger1 \ ki je zapisal, da je Britanija vedno nasprotovala Italiji v Sredozemskem morju, ker je hotela sama imeti neomejeno pravico; na
ei, katera bo imela na njem svoj glavni >ta;n. Ta ladja za preva-žnje olja .ie foiila privlečena v vodovje maltiskeera pristana v aviru^tu. 1 !Ml\ po napadu od strani sovražnih podmornic na Sredozemskem morju in od tega časa pa ^lo zdaj je bila v popravilu in predelavi. Tanker Ohio je bil ztrrajen leta UHO za Tevas Oil Co. Posadka na njem je štela 43 mož.
Maršal < i pogorij K. Žukov jK>tiska Nemce nazaj posebno na štirih kmjili svoje l!00 milj dolge fronte in je tretji dan o-t'enzive osvolxnlil nad 21M> mest, trg»)v in vasi. V teh bojih je bilo ubitih nad 15,000 Nemcev, nad #X>0 pa jih je bilo vjetih.
Rusi -o se približali Tanio-polu, kjer -e steka p<*t železnic, na ra zda'!jo 11 milj i 11 16 milj do 1'ro-lvUrova, ki j^ ravno tako važno križišče fib i*ti železnici. Me<l tema dvema mestoma so Kiisi prebili zadnjo dvotimo že-h-znico v južni Rusiji, ki Še nahaja v nemških rokah.
Nemško vrhovno poveljstvo je naznanilo, da so Rusi pričeli novo ofemzivo z 2*25,000 možmi in fante rije in 7. 240 tanki okoli Zveuigorodke ob srednjem toku Dnjepra in so prebili nemško črto. Berlin pravi, da je cela 330 milj doflga fronta med Diibom na Poljskem in K i rovoma dom, jugovzhodno o<l Zve-n igo rosike v ognju. Moskva pa te vesti še ni potrdila.
Včeraj je rdeča armada zavzela železniško križišče Volo-čisk in Vojdovke. 11 milj jugovzhodno od Volociska ter Neke viče, 20 milj vzhodno od Vo-1 oči ska ter lf» milj zapadno od Proskurova. Nedaleč od Volo-čiska je rdeča armada celo na-)»re<lovaIa dve mulji onstran železnice t<»-r zavsela fx»zovo. Pri \'ojtovckeni in Narkevičib so I? 11-i oddaljeni od romunske me je š,> fiO milj.
Ako Rini zavzamejo Tarno-1^»! ali Proskur^v, 1k) Nemcem odvzeti P M) mil j enotirne že-
leznice, ki se južno od teh mest zveže z Odesa-Lvov železnico ter bodo prisiljeni umakniti se do tVrnautija na Rumunskem (do < emovie v Bukovini), 86 milj južno od Taraopola. do prifiocbije železnice, ki prihaja iz osrednje Evrope do Dnjepra. Ta železnica ima velike vijnge in se vije čez rumnmske goi-e.
Moskovska poročila pravijo, da Sf» bije jo najljutejsi boji v zapadni Ukrajini, ki jo prepre-zajo reke in potoki. Vielivski radio, ki ga kontrolirajo Nemci, priznava, da nemški odjmr proti ruskim napadom po jemlje, medtem ko nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da postajajo vs'led ruskega močneira prodirnnjn boji vedno hujši.
Moskva poroča, da je bilo v serlmiFi večjih ruskih zimskih ofenzivah Ubitih 302,000 Nemcev. 32.400 pa jih je bilo vjetih. V istem času so Rusi razbili 203 tanke, 250 topov in nad 2000 trnkov, zaplenili pa 1 ->0 tankov, 2f>2 topa in nad 1000 trnkov.
Medtem ko poročajo Nemci, da so Rusi v ofenzivi na več krajih, omenjajo Rusi poleg bo jev na Poljskem samo še boje ob Narvi v Estonski, kjer so Ru<si napadli n^ko močno sovražno postojanko in pobili 30D Nemcev, na nekem drugem kraju pa j<« bilo pognanih v beg Km Ki Nemcev.
Poročilo iz Berlina priznava, da so na nekem kraju fronte pri Pskovu Rusi napredovali in ravno tako v prededu okoli Krivega Roga v Ukrajini.
ANGLEŠKI PREMIER POVELICAL VLOGO PARTIZANOV
"fcSr* NOVO ZALOttO PRlC.VKl MEMO SliFIH MARCA
NARODA*", 216 West	^HJ^^BH
r..........."u1 .■ i 1	j
"GLAS NARODA"
——»pa—a	——T^"""—^a
uowod aa« NIIMill by IU«t«U PnMiailag' Otipan(▲ Corpora tloa ) ftiaok Btkair. Pnaldaal; Ipaa Hod«. TnuoMr; Jonph Lapaba, Sm, > jut *t lUtaMi «f Ut« oorporadon ami addreaaos of Hwt» itfluu;
*1M WBttT IBUi STMBIflT, NEW XOKK 11, N. T.
■	SIsTYW__^
tilm« jraroda" 1« laaued every day except Saturday«, StuvUya '	and Holidays.
Bubacrlpdun Yearly <7._Adsarllaemout on Agreeageat.
] TJl COLO l^ETO VL2LJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽA VB IN KANADO:
»7 —; ZA POL liKTA 13.00; ZA CETBT LETA 82.—.
^	Ntuoda" Uhaja vaakl dan lsraemil aobot. nedelj in prmmlkov.
jj »IAS A ABODA". ti« WEST 18th STREET. NEW YORK 11. N. \ Telephone: CHelsn 1—12«
BORBA ZA PSKOV
' ir:.r-v,tla Cnovorov in Mereekov, ki se že dol&o prizadevata, i.i i«i polastila Pskova, gotovo večkrat jRHnL^LHa v preteklost zgodovino Pskava. Tu sedan jii borbaiza JVkovfbo zuana v a^o-.viui pod imtmotJi: diruga bitka za Pskov, ali boljše: dru.ua i ka za 1'ejjpuško jezero, ali Cudskoje Ozoro, kakor jezero navijajo Rusi.
I red 70- letouut je Ale.ksa.nder Xe-vski bil v vojni s tevton-'ii kn«*zi, ki -o pilili proti zapadli in vnela se je bitka "a za-r/iijewiu (-whkoSeni .jezeru.
\ -ali ruski otruk se uči v zgodovini o veliki zinnia Akk a mira \ev»ke,ua. zakadili svet pa o tem ne ve skoro ničesar, ,i/iiii zgodovinarjev. \'*a ta bitka na ledu jezera je bila najbolj Kllui-ilna bitka v »vetuvuj zgodovini.
Vko bi bili Rusi to bitko iz^uthili? il>i bili potek zgodovine »Iaoiiia drugačen. N*i.ijbtrže danes iie fbi bilo Ti>Ufiije.
I'i v a bitka za HejpuskJo jezero s«- jeibila 5. aprila, leta Il'4--. dedtom ko je bil njen izid jasen in odločilen, je bila posledica
■	(H ir ua in političnega czadja.
S| i <li U: -toietja so velikanske tatarske in mongolske tol-.»■■d \ lstvum kaua Batu, vnuka Dzeiigiskana, vpadle v Ru-• I v/Jioda, požlgali so mo*ta in vasi i il morili prebivalstvo.1 Toda Tata i i *i» Mongoli also bili edini sovražniki Rusije,
•	..več so 'bjj* tn.b numcri nemiki viteški ,redovi.
Livonski viteški rt*I je bil vstanovljen s prav posebnim na-<1111111 zavzeli Vel. Xovogorod, ki je ibil i>ogat. na lesu, bakru m vo^n'-ovini. lu nemški vitezi so mislili, Ida bodo imeli z Busi lltko delo. k«'r -o bili rudubljeni vsled mongolskega vpada. V /i mi m1 zanašali na svojo vojskejvalno izvežibaiiost, na '»j. težke oklepe, na svoje nepremagljive formacije v bitki. foi ..".a-ijc -o imele jiodoibo ježa, ako ga gledamo od zgoraj: I> proti oklepu, šlem proti šlemu, ščit proti ščitu in sulice z t. foramaeij«1 štrlele kol fbodiee iz ježa. -'?u> vedeli, kaj prihaja. Za svojega voditelja so si iz-rtii kneza Aleksandra Jaroslavica, ki je izvežbal v vojeva-■ \ vojaki svojega o^-eta Jaroslava A'sevolodoviea. A IS leti je imel Aleksander že svojo vojsko in leta 1U40,
>	ini je bilo let. so vpadi Švedi, katere je votlii iBirger, zet "ed-ke^a kralja.
Aleksander je potololažil mongolskega kana. da ga ni več ndi.-uoval, s t^ui, da mu je točno plačeval Iribut in je z vso .<«.; -ko \ igel na JVirgcrja, ki ga je ubil s svojo roko. To se je ouodilii ob \. vi 1 ~k julija, l«tfa 1240 in od tedaj se ga je o-
•	i.. '> iiin- Aleksiiiider Nevski, Švtdi, ko >o izgubili svojeua | ><f\eljuika, so odšli.
LivoJiaki ^'nezi so be posmebovali švedskemu porazu in -i i !i , <la se njim kaj takega ne more pripetiti. Zažgali >o l'-ktiv; ujeMiike so pobili ali pa so jili poslali v Nemčijo, da leliijo a kueze. kot sedaj dela llitler z ujetniki. Naslednjega •ta ie |mdia Luga; Novgorod je bil v nevarnosti.
Veliki mojster IJvon^kega mla Harmau von Balk si je iz-ra 1'ikov m svo j glavni stau in trdnjavo in če bi'hoteli TCusi "rep ni'it i za v zetje Novgoroda, ibi morali najprej zavzeti'Pskov pad nara\nost na mesto bi za K use pomenil samomor, za-
►	ie bilo treba preuesti bilko na kak: drug kraj. Aleksander je odločiJ, da se neibo bojeval ob bregu jezera,
i i bilo moevirno in poraščeno z gozdovi in grmovjem, kar •i oviralo bojevanj**, ter je vodil svojo vojsko na led na južnem lehi Pejpuškega jezera, ki ga Rosi imenujejo Čudskoje jezero. Alek-MUi]f*r je najprej svojo vojsko peljal čez jezero, pa se
•	/'»pet > rini iui vziiodni luvg iu se postavil v bojno vrsto blizu kraja, kjer se reka l omen izliva v jezero.
ViUzi >o napadli v stisnjeni ježevi lonnaeiji z močnimi •klopi iu rivdi danes se imenujejo tako pri Nemcih kot pri Kult okU»pae divizije, liusi -o »tali v polkrogu in vitezi so vdarili \ ' * 'lino Kosi so imeli t«žke iz^uibe, kajti Ibili so slabše oibo-i oženi, da-i bili po številu v premoči. Ko pa so se zaleta-v ali oklepi, je ruska kavalerija vda rita z desnega kfila in pri-.« n« nis>kiui najeuuiikoiii za lirbet in jib pobila s klicami, puŠ4 *n»ami. Rusi so "ježa", ki se ni mogel obrniti, na--to ^>kt»Uli
i" zamašili vsako vi*zcl za ibeg. Toliko železa pa! r bilo pi več: led se je vdrl in v vodo so se ponajveč pogreli ezi iu konji, medtem ko so najejuniki, ki so imeli '	a ž je oklepe, zdržali na led«. Bežeiee, Nemee so Rusi
n i. jib mnogo |>obili in 50 se jih je sltHlnjič podalo, iu t« 'aj je AUksauder ujetnikom rekel:
"<io>t.ii- laliU pridejo brez straliu v Kusijo: kdor pa pri-l	Om^i i»oerini! od meča."
Sedanja bitka, to je <3ruga bitka za Pskov je v marsičem p dolina prvi bitki.
(ren raln (Jovorov in Vforeekov ^ta združtma v drugi iu st« sredo prekoračila jezero. Kraj je isti in juna-v«» nlere arnujile je i^to, kot je bilo junaštvo Aleksandrove, made, izid dtu^e bitki' /41 IVkov je jasen—Al
PRISPEVAJTE V VOJNI FOND IcDEČEGA KHIŽAi
ZA i-E®Oi
"Aia,DA" T, .TW	TUESDAY, M.VXiCH 7, 1944__^anotl^ t. ,»»
Jugoslavija še ni nikdar uži vala v svetu tolikega ugleda, kakor danes. Njena vloga na svetovni? pozorniici ni bila še nikoli vp0ivne.jjsa. Ugled Jugoslavije v svetu je dosegel zadnje čase nvoj višek in sicd-nji južnoslovanski Amerikanee jellahko popravici ponosen nad jnnatikhim čini srvojih bratov v starem kraju, kateri so si stekli priznanje in pohvalo vodilnih osebnosti sveta. Oanes -e sanntra ju u-o .-1 o van ska OsvoIk)-dilna vojska za eno najodlie-nojsih vojaških >il v taboru združenih narodov, a njen go-nijalni votljn, maršal Tito je priznan, kot eden od največjih političnih in vojaških vodij te vojne. Najvišja potrditev trga nabiranja je prišla 7>red 'kratkim iz nst enega od prvakov združenih narodov.
Angleški ministrski promised nik Churchill je v svojo za<l-| njem govora pred angleškim! parlamentom dne 22. februar-! ja 1944, posvetil precejšnji dn toga govora Jugoslaviji. V sv o jem pvegfiedu dogodkov je premier Churchill obvestil svoje poslušalce in angkiŠki narod o razvoju borbe v Jugoslaviji Podčrtal jo ogromni doprinos hor1>e jugoslovanskih partizanov, katerih niso mogle zatroll in upogniti najhujše osvetc nemških osvojivalerv. Njihovo geslo: "Svoboda ali -smit!" je t rium.filalo nad največjimi za-1 prekami. Vzlie na jstražnej-1 . šim žrtvam so jugoslovanski partizani zadali sovražniku lini do udarce m tekom borbe ro-j doljubov za osvobojen je so bilo in so nemške žrtve večjo neiro 1 partizanske. -
"V maršalu Titu." je rekel Churchill, "so našli partizani velikega voditelja, tor sijajnega borca za svobode." Zatem : je angleški premier govoril o Titu z največjim spoštovanjem in simpatijami. Opijal je ka-i ko je preko svojega prijatoilja' l>olko\nika Doakina stopil v neposredno zvezo s Titom, kateremu "o nedavno ]>os1al svojo fotografijo, na katero je za nisal poklonilno besede. < kat^-! rimi era ?lavi. kot voditelja ju-| goslovauskega odpora. Prod oarlanuTitom je Cliurchill svečano obljubil, da hoč° z vsemi -voj'rm močmi pomagali jriba-nju mar'-ala Tita, kateri danes zadržuje v Jugoslaviji štirinajst nemških divizij.
V svoji boroi za osvubojenie svoje zemt'je, partizani niso mogli, pnoprečiti trčenje z Miha jlovi če vi mn. kateri so imeli spora-zum s sovražnikom; tej neizogibnosti je posvetil premier Churchill pred vsom svetom pozornost ter je tako javno pokazal na izdajstvo četni-kov. Po tej izjavi onega naj-odirovornejših prvakov združe nih narodov se moro smatrati' vprašanje \tihajloviea kot li-| kvidirano — ta presodba z naj višjega mesta pomeni Mihajlo vieeAo koneuo politično sniTt
Velikega pomena je tudi to. da je Churchill v svojem govoru podčrtal dejstvo, da se v vrstah partizanov, (i kateri so danes edina sila, katera >e v Jugoslaviji l>ori proti Nemcem" nahaja 1 veliko število Srbov. S tem je končno spod-bita teza tukajšnjih Obran-nsov da so partizani sami Hrvatje.
Churchill jo zares govoril o kralju Petru, kateri je brez dvoma zigubil mnogo v očeh partizanov spričo vezi. ki jih nrfegova zamejna vlada vzdržuje z iNfihajolvičem. Poudarili je, da je sicer Anaicška sama monarhih ična država, toda ona nc bo vkljub tounu vsiljevala nobeni deželi enake forme vlade, pac pa bo tozadevno iiz biro prepustila ljudstvu posameznih dežel samemu. Kot se
I spominjamo, Je Chtruchi'!! že pred enim letom v Ouebecu fe javil »oziroma izrazil željo, da
I se jugoslovanski kralj vrne na svoji prestol, smisel -njegovih {panjih izražanj in izjav je
tembolj jasen, če se vzame v poštev, da je zaključil ta del svojega govora t konstalacijo. tla je srečen in zadovoljen nad dejstvom, da sta Amerika in Rusija poslali v Jugoslavijo svoje vojaške misije. V dijjfo matskeni jeziku to znaei, da za vozniki faktačno priznavajo Tita za vodjo jugoslovanskega nar oda ter da vzdržujejo fiktič no ali navidezno diplomatske odnosa je s kraljevsko vlado ed.lno zaradi formalnosti-. To posebno razvidno iz zakljuČ nega dela Churehillovega govo ra. ko pravi, da mora skrbno izbirati '<vojo besode zatadi aamotanosti položaja. .
Besede Churchilla o Jugoslaviji so odjeknile po vsem svetu; te besede so velikega pomena, ker predstavljajo toza devno stališče iie samo Velike Britanije, pač pa tudi Ameriko in Rusije. Morda tudi ni sa
t
: 1110 slučaj, da je angleški pre-1 mier takoj za podano analizo o jugoslovanskem in grškem položaju prešel na vprašanje odnosa med tremi velikimi silami." Potrdil je, da se Anglija. Amerika in Rusi ja docela strin jajo v svojih akcijah proti so-v ražniku.
Nova. prerojena Jugoslavija katera vstaja <lanes iz plamenov najstrahotnejše vojne, je nerazdružljiv del juiišnjega sveta, zgrajeneua na podLnir! Teheranskih zaključkov, ^le več. Jugoslovanski osvobodilni pokret jo danes simbol o<liu -Iva zaveznikov, kateri liočo-, jo skoraj omogočiti udejstvo-vanje idealov zaključkov sprejetih v Teheranu. Tito in nje-urovi ljudje so pre«lliodniki velikega demokratskoira piepo . ...
roda Kvrope in njihova vloga bode t* jntršnjem svobodnem j svetu vzor dragim narodom.
Zdurž. odbor ju znosi o vai 1 sk ih A ra orika n cev
ČESAR CHURCHILL NI POVEDAL
Napisal Harold Laski.
(ONA) — Chruchtlov govor v parlamentu jo bil brez-dvoma velik in spreten govor politika toda upravičeno smemo reči. da je poveda'1 mnoge manj. kot bi bili mogli pričakovat i.
Nekatere pozitivne trditve «0 prinesle nekoliko jasno I si i. Opustili smo Mihajlo vie; lin sprejeli kot pravega zavez nika maivala Tita. Sprejel -mo rusko naziran.je glede pot j škili meja. akoravno gre zr I kompenzacijo Poljske na račm Nemčije. Navidezno smo trd no odločeni podpirati Victorr Emanuela in Badogllia kol le uit i mu o italijansko vlado — vsekakor do takrat, ko zavza memo Rim. V govoru je bik tmdi mfnogo zaslužene hvale j ruskim armadam. Cliurchill j< I našel tudi in mesto, da po I loči nekaj solza nad Georgon I iz Grčije in Petrom iz Jugosla vije. Churchill jo bil mnenja da imata CJrčija in Jugoslavi ja sami odločevati giede -vo.jil j kraljev in dinastij, a obenem ji j z vso jasnost jo povedal, d; Utoji eain odločno na -tran: mo narhij.
Hlode vojno same pa nam 11 — morda namenoma — niče sar povedal. Ničesar ni pove dal o txulomiji na TVodekanozi in tudi naših problemov m mos'tieu pri Anzio nam ni oh jasnil. NajMivedal nam je o uromro nara-čanje zračne vo; ne če natopi ugodno vreme, ir izrazil jo upanje, da lx>uio nni čili neuiško letalsko obrambo Odklonil je ]uorokovati o koncu vojne in z vso odločnost.« 1 naznanil, da Nemčija ne sme in no more računati na Atlantski čarter. Predaja bo torej morala biti zares bneKpogojna I Alkoravno je bil govor sprejet z istim navdušenjem, s katerim pozdravlja v Ameriki občin-1 vo v Carnegie Hall nastop velikih virtuozov, jo ta govor miselno vendar bližji državnikom 18. stoletja, kot onim našega 20. stoletja.
Ničesar ni v tem jrovoru, kar bi moglo podpreti Nem.ee, da bi obrnili hrbet nacizmu i" pre vrnili llitleria- Churchill tudi ni povedal, kaj naj po njegovem mnenju zrnata postane, kadar bo doW'jena, Ifcoeim je popolnoma npnmčen zahtevati od vseh, da pomagajo elobiti zmago, kii mora biti izmed vsega — v Evropi in Aiziji — je vprašanje, kako bo ta zmaga izkoriščena, stvar, ki nikakor .m tako postranskega pomena kot Cliurchill menda misli. To vprašanje je odločilno važno za to. kako bo živela naslednja generacije. Bolj kot kdorkoli je ChurohiU v stanu, da bo zna va j te ga mi m odločal o tem dali bodo oni, ki so danes Še oltrocT, zrasli v dobo miru in varnosti, ali ne.
K$jub" temu pa* noče 'postaviti svojega mišljenja na to podlago. Churohillova Brita-
nija je Velika Britanija največjih starih, tradicij imperija. Povsem oči v i dno on še ni ! sporzrnal, da je velikanska revolucija od leta 1914 sem spremenila vsa naša osnovna na-j čela in temelje našega življenja. Or. menda tudi ne razume ! ruske revolucije, ki je v svetovni zgodovini ravno tako o-: gromen dogodek kot je bila zmaga kristjanske vere ali pa reformacije.
Poraz Nemčije in Japonske je neobhodno "potreben predpogoj za bodočnost civiliziranega (1'ove š t va. To j o Ch u rch i 11 ra zuutel. Njegova ideja civiliza eije in e i vil i zi ranega življenja pa pripada dobam, ki so izginite no čaisom. ki se zda i porajajo in silijo na dan. Noben sijaj njegovega govora nam ne more nadomestiti tega. kai manjka v njegovih besodah-
NAŠI ZASTOPNIKI
t
I California:
1S:m Francis«-!). Jacut« Ijiustiiu* Colorado: . Puehlo, i'.-ter Culig
Walsi'iiliurj:, M. J lliijuk* Imliana:
Iii<li:iii:ii'<>Hs: I-'r. Murkidi
Illinois:
Chicago. Ji)s«*|»li Bevčič* Cliica^o. J. Fabian (Chicago. Vnt-ro iu Illinois 11 Joliet, -Ti'imie i>ambi<'li Tj! Salle, .1.
ila«*<»utjih. Martin llolew North CliirajETO iu WHiiki^mi, MalL Wari^'k Michigan:
l>pt roit. I a. 11 kar* .Minnesota:
ChlshGlm. J. Liikantrli Kly, Jos. J. Pesliel John Teran. Ely, Minn, r.vclplti, Louis (loiiže GillHTt, Loaln Vessel
Montana:
Rount!n|i. M. M. Paninn Nebraska:
Oinaha, P. RroiJeri«^ New York: Gownnda. Kurl Slrninlin-* Little Falls. Frank Masle* Worrester, Peter Rode* Ohio:
Bnrberton. Fmnk Troha*
Cleveland. Anton Hot»ek. rharleg
Knrlinyer*, Jan>ti Resnik Girard. Anton Na^le Lorain, Louis lialnnt, Jobii KuiuiSe TonDgstown. Anton Klkrlj Oregon:
Oregon ritj. J. Kobtar Pennsylvania:
Ressciwr, .T»»lin Jc»nlknr
Coueiuaugh. J. Brezoveo* Coverdale In okolica, Jos. PiiternH 1
Exitort, I^ouis Sopan^lP*	' " '
Fnrrell. Jerry Okorn
Forest City. Math Kainlli*. Fran*
Bloclnikar Greennburc. Frank Xcvak Homer City. Joseph Kerfh Imperial. Yen re Pnleieli Johuatown, John Potent** Krayn, Ant. TanielJ Lnsserne, Frank Ballocb Midway, John Žust* Pittshnrgh In o*koliea. Philip Prouar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Scblfrer* West Newton. Joseph Jons Wisconsin: Milwaukee. West Allla. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming:: Rook Springs, Louis Ta^char* TMaranndrflle, Joe RoMcb (•Kiistopnikl. kf Imajo poleg lm®. na so opravičeni obiskati tudi druge naselbine r njih okrajn. kjer je kaj naSib rojakov naseljenih.)
"Vmk iMtopnlk 1Mb potrdilo ža sr©. to, katero Je pn&tl. Zastopnik« toplo priporočamo.—roraTa	Naroda"
RAZGLEDNIH w
Piše Anna P. Krasna PISMO SLOVENSKEGA IZGNANCA
(Nadaljevanji- in konec.)
"In otl tega easa >e ni>mo m č videli, lit, me>ec zatem j>a fikšisti 11 kanili ta zakon za di n-žin>ke očete (>anio za »Slov 11 ee) in l-f. j,- uioral vnovič >r j m>-sloviti oil svoje družine. A nune iu I'. iutM.1 t< ni Ča-oni /<• odptljali v Xieilijo.
''Kam S»» nato odvedli 11. mi ni toeiio znano, a zdi ]Mi, da v Sardinijo, kor mojega l»rat;i Pa,
"Vaša .se.--1 ra -J., kolikor jaz vem, -e ni imela -laho, ter j--živela v s\a».ji lastni lii-i. Mož je bil v Franeiji in zdi mi. da je zadnje r-aše pri-i l dom-tv. Imajo < iieiia 'fanta in ko <em hil jaz ši« doma l»i! še holj mlad. a zdaj pa .k -^koro vo moral tudi on na slieno pot. kot ostali.
"Zal mi je. da Vam ne morem pihati kje je R., upam. da je na tem stališču kot jaz. Bodimo pa prepričani, da je v-aj živ o-tal, ker v Sardiniji ni hilo1 bojev.
"Opi-a! \'ani hodeni na kratko našo družino. Mc-i.m- prej, ko sem prišel v roke Amerikan ceni, sem doMl pismo in novieo. da je mojo ljuho mamo zadel mrtvoud: pozneje so pi-ali, tla ji* 'lx»Ijša. ee ni hila -amo tolažita. Danes nie vee ne upam. da še živi.
"Brat F. je liil v Mariboru. kj« r je imel državno službo na železnici. Imel je le|>o novo hišo in ve ik vrt. a ko so prišli Xeni'-i v Maribor. -<» odpeljali njeira in družino \* Srbijo, na Kosovo [ml ji- kot ziniaiiea, k*>' tudi veliko, veliko družili slovenskih družin. S stbuj ni smel nesti nihče xiie ry^en na ip itrt liejše za na pot. Žena ill < na hčerka 1!» h t stara -ta šle / njim. Odpeljani -o bili v živinskih vagonih. Trpljenje je i n pO.jil silo. Kakor -nio zv>'deo od dru^e njeu«»ve Is let -:are hčerke, ki je pobe if ni a Xeii; rem, da j<* ni-o odpeljali v iu-ternaeijo v Nemčijo, ker je bila članica protinomške^a društva, je prišla k nam v naše kraje.
I	•	*
toda se« hi j j>* ufoo/Jea najbrž v nem-kih krempl jih.
" Ka>ueje srno dobili sporočilo, da je brat F. z družino v Sarajevu. M. ima tri fante in je vdova. Dva sta vojaka in danes gotovo v mniških krem-pljili.
"F. je najbolj srečna, ker je v samostanu. Ko je bilo najhujše je bila v SkopJju v Srbiji iu je komaj za las uša smrti. potem je bi hi v Belirradu in v Ljubljani.
''Pa. je poročen in ima pet otrok, hišo in posestvo. Ali moral je isto pot kot Vaš R. Zadnje čase je hi] v Sardiniji. lr-pam, da ie živ ostal. V. ie slu žil a dalj časa v Rimu in se je vrnila tekom sedanje vojne vihre domov. Zadnje, kar sem slišal o njej je bilo, da je v bolnišnici, z zlomljeno roko.
"A. je bil interniran Že lani v sopemibru. V Potenci sva -bila. nkmpaj — potem so naju za kazen ločili, ker sva tbila anti-fašlstlčna. Xjeira so poslali v
A«jui 'K mene pa na maii o Favii:nana bliz-u Tiajiani. i. otoček ni za/iiainovan "a \-a a e 11J Zeinijevidlt. To je b:lo \
marcu lani.
"T., če ji- - živ. je gotovo \ Nemčiji. Moj brat Jf. bi! \ ja.k šest Ut, pa ne jiros;ovn Nazaduj«* -eni ua vi lei \ |->i • st*i b'i/n Milana. On j - <i;. [ilove.- m dalles. »•«■ ni pri pa: tizanili. je s.'oto\ o interni ran Nemčiji.
"Jaz -mii -e naselili \ Idri . kjer -'in -c tmii poroči i i mam hčerko in sina. ♦ >d doma -eni že od decembra lt»4'J. t' -, Vatn boni še eno podrobii" p -lilo o d'*lu fašizina i a naei po lui-ih krajih ier po \"ani zn.-' nih na-ih va-»'li in o ti*pl.|, nja našega Ijiulstva. ! ''Vprašate me, kaj potr< biljem.' Hojim se Vas nadhiro vati \ tem ožiru. ker zad >vo i i sein še. da st-ni Va> do m . \ a-ntbisik bi mi bil v največjo t« lla/bo in duhovno pokrepii -v jdruua potreba b bila ako N a a I je mojToč" mi preskrbeti za .čitati. Kadim zelo malo in -e 1 > | iz dol-* -a i-a-a. <)]iro-1 te -j pisavi. k<'r i z pro-taneua 11 p.;-, nja t kom zadnji'i dv< h 'e* -e j postal t udi jaz malo n< rvoz '
"Končam in \'a- -a eiikra j prav lepo pozdravim, tudi V a j šeira eenjeiieua -ojiro^a. 11. i-
Pismo jiriinor-Ji«iira 'ter i raiK-'M, ki -e nahaja si daj v !■ jln»r'šču v /dr. državah, ,i<- v eilno iz več razlogov. |'o r: jiredv-tun vol i ve ik* n iraiijanjn ria:> ira ljud-" i j Italijanih in Notii ih n <»" . n j dokazuje, da naša mladina IPrimorjn vzlie hudemu prt sku 'n nasi ju fa-i-tov v -re" i«>sta a italijanska, kot je Jta-ija želela. \*si znajo slov -ko in -o h-po piši jo, da ' t i'i b« -11 prav kak mal po'»fa\ tu in tam. I h »zi la j em ] »r" ■ ž'- več pi-i m od na-'.h int -1 - •» ^iiii fantov i/ Primorja i znajo le|m; pisati slovea-ko.
oni med nami. ki -•> i li. <la j v - e ka r sli-' mo i mo o strahotah, ka'* ri:n j. podvržen naš čiov. k v dom tie. I• * »na o preve ■ mUc^ni j' propaganda, lahko razv d:.-o : te Ufa jiisina. da nam je -.a bati dn,-va, ko bodo pričele p? hajati vesti iz domovine redn Marsikdo med nami i »o ti bolestno zajoka' in pi čel pra razniin vati to, kar \ edno pi-cj, ti fantje, ki so tu. namreč, d jili neprestano muči straši', skrb za domače, tako. da od teuja kar živčni.
I) O It I T K
D (UH T F
PAIN-EXPELLER
»hI leta 18«7 . . .
Zanesljiv liniment m družino i —

LAfl S AROQA" - WW SOBS
tka Dnevna Zgodba
TUESDAY, MABCH 7, 1944
TWAWOVWWi L
RDEČA KREDA
(Rečmi ona zgodim)
Bojalre prosimo, ko pošljejo za naročnino, a*o je vam ie ppxocar da se poslužujejo — UMIT£D STATES
oziroma CANADIAN POSTAJL MONEY ORDER,
OPA JE JSA KUPCE PRIPRAVILA LISTINE NAJVIŠJIH CEN
ŠTEDENJE
T<) JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. D A JO PREČTT A
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
\
V angleeemi izpod pereu. »lovitega pizaUlja
Howard Fast-a
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA. DEL A V SKA PODPORNA USTA NOVA
Sprejema možke in ženske v letih ocl 1 6. do 50. in otroke do I 6. leta starosti
Članstvo: 62,000 - »
Premoženje: $10,500,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago, 111.
HOBOJCI IN TRAMPI. |
V ameriški sociološki reviji j objavlja prof. Tljeodore Cap-| low, docent minne-ots<kega vsej učili>'ča, obsežno razpravo o "hobojcih" ameriških potepuhih. ki jih evropski avtorji večinoma napačno imenujejo' trani]ie. Prof. Caplow je samo po' lefa romal po ameriških deželnih cestah. da bi spoznal življenje in rarmere teli ljudi,! ter na ta način prišel v slit s kakšnimi 1200 med njimi.
Po njegovih izvajanjili ]>o-tujejo po ameriških ee>tah stal no milijoni teh brezdomoviucev — le redki so pa. ki ostanejo >eč nego tri leta nepretrgano na cesti. Povrpečna <lol»a romanja traja poldruuo leto. Večina li oboj cev šteje 20 do 35 let. Ca plow je- spo&uai ene<ga samega, iki ie bil mlajši nego IS lot tip otrokov potepuhov, •ki je okrog leta .1932 obljndo-val ameriške cetsie. pa je k sre ci popolnoma izginil. Hobojei so skoraj brez izjeme moški, ženske štejejo med njimi kvečjemu en odstotek.
_ ___
MAJHNA LEKCIJA NOVO POROČENE ŽENE.
Artistka Helen Brvtantova iz New* Torka -e je poročila z Johnom McCortom. Po poroč nem izletu sta se mlada poro-
Po vest o bojik Jugotlovanov za STobodo, mor ni bilo piNuo io mikdar poprej.
o c«.
Mali Oglasi
. & ' ■ 1 * "*
"Najbolj razburljiva povoot v 271*«*!"
Stane 25c v oradu — 30c po počiti
nmtmiš*1**
4MB«
*» te ji*« mi» mm*m*, j« lUH'	b l^Jit«
M0 M*. K mrnrtm3	t
■VUftk« ('MrmMm^ irimv). — Sxr^kf lakk* pri:
XMJIOA1MI JB9MC fl?§IJMDW§
WW1**
14 Waal lMfc Mn>t	■	New Tark 11. N. Y.
tU Waal lMk
imajo velik uspeh
i
Prepričajte se!
tummmrn
KNJIGARNA
Slovenlc Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Iran Albreht
Cena M
Balad a in rnmanrfi 3. izdaja — A. Aškerc
Cm M centa*
Ko smo iM v morje bridkosti
Spisal Rev. K. Zakrajfes
Knjigi pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal Um&nlce ln aaajke ln pripravljal M strop" aa Jugoslovane ln njihovo državo ie dolgo prej kot jo Je napadeL
Knjiga Je v 207 strani.
platno veuoa ln Ima
Cena $2.—
živi izviri
Spisal Ivan MatHSd
Knjiga Je svoje vraten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih pofietkov v starem slovanntvu do da.nafinjega dne.
13 poglavij — 413 strani
V platno vezano
Cena »Z.—
Duhovni boj *
(Izdala družba sv. Mohorja') U Skupoll
Gena 50c
Bedafl drtavljanl wj Mradje knjiilea — "BOW TO BECOME A CITIZEN
Or THE UNITED STATES" v tej knjigi «0 vsa poJaiWa la
«koD) aa naseljene«.
Cena M cente*
Ako naročite knjigo, priložite k oar* Hlu U. S. oziroma Canadian Money Order aa omenjeno svoto. Manjše svote, lafako peljete v U. S. znamkah '»* l. »siroma 3 cente.
Državljanski priročnik
(V slovenSClnl)
KnJiBoa daje poljudna navodila, kako poetatl amerižki državljan.
Cena N centov
POUČNI SPISI
Pohorske poti	j
Spisal Janko Glaser
* Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern) — Veaana knjiga
CWa it—
Brezposelnost
Spisu I Frau Krjavwr
Cena 50*'
Problemi sodobne filozofije
Spisal Dr. France Veber
Gena 5<*
Mlekarstvo
Spisal Anton Peve. S slikami. 168 strani. — Knjiga aa mlekarje ln farmerje v splošnem.
Cena M ecnle*
Obrtno knjigovodstvo
258 strani, eaana. — Knjiga J« namenjena v prvi vrsti aa stavbno, umetno ln strojno kljnčav-zklSaratvo ter ieiaaoUvaratvo.
Cena $1__
I <io4i«k Maz aova, debel* o--Urbnic®, hiš* ua Zmajevi cebti t. 11, j« hitro »topilA aa. oeato-1 Hoti la je iti um tr£, da nakupi /i\ i'J. A daleo ni prišla- fc^a-J :;or vkopana *>e j* po dveh kolkih spet ustavila in zaatr-* *du v tlak. Tam j* bila * rde, » kredo narisana debela žen-\n in jxhI i?4iko je bilo zapi-
•amr
4	* To je delala j^ot-pa Mazi nova is kiae ^št. 14.'*
Taka ne^raiuuoa^! No, pa ^iliivea, ki j« to uapravil, boiii| /h n«šla! Gospa Mazi nov a imel« srečo. Prav tisti nudi ji je prišel naproti najstarejši o-trok Ka^teli(*vih, ki so stano vali -v četrtem nadstropju. V reki je drža' rdečo kredo.
"Ka«teliC*!' je zavpfla ^ospa Mazinova in jta od zadaj trdno prijelo, "počakaj malo in poikia| •/'. kaj iii»«š v dft-iii ^aki.,,
Vinko ko je ve? zaeudea ohr-ttil *'K;«j pa je?" jt zamr-nir.il
Toda	iJ a/, m ova mu je
'litro iztr^ala kredo iz roke iti plnnila k risbi. Potegnila je p kredo po tlaka Potfajtaia »e je '■i tn, enaka debela in iste bar-v o. kakor je bila riibav . *' !C:i!+teJ:<v% pridi aeiu!" j« tirala eo^pa kazinov a. A'iitko i«» prijel. Ko j« »a-' 1 iUlx>, bi >e l»il skoi'o na v > arlas zasmejal. Toda gospe Mri z i novi oeividfrio ni bilo do -in« *ha.
"Oovorila boiu z očetom!" v rekla 7. be«nim g-laaoiu. "Če Tie zr.n bolje vzgajati svojih otrok, mora iz stanovanja! Za ' > boni poskrbela!"
5	t "mi Lm sadami i* odaM \'inlo jo jezen obakaJ- Ve
del je, da adaj na miore .»1;Len ti stanaria«. Prav j« > il Vez zasluaka in tb^e bore dinarje*, ki jik v ktanilai-c', je hila pobrala materia* belez* n. Tako mi bilo a i« oata lo zn stanarino. Č« spravi po -pa 1 fazi nova adaj to eVvar z ripbo na daa, bedo morali ir ftanovanja.
Tu on te risbe ni bil napravil. A. kdo mn bo verjal? Bde ":a kreda v njegovi roki je b:-» 7.a a^ospo MaaiBOvo dovolj ht*m dokaz. Zdlaj mora najti tistega, ki je bil re« napravil To je bilo jasno: fis?ti. ki je bil napravil r;*bo. je bil •/nvrjrd* kredo. Vinko jo ,>e na VI in to je bilo za«j pognbno. Glasen smeh g-a zdrami iz
tijes^n c /.annšljanosti. Aniaa in Maiiaa Gorjaaiaava sta stali pred risbo ia se iz vse^s srea
iiiveja'i.
"To si ti napravil, Yiakol" je vprašala Marica m njen glas i a drht el od oboadovanja.
jo je nahrulii Vinko.
4<Xo, pa če bi jo bil tudi napravil. ue bi b.la nesreča!" ie zaeudeno odgovorila Mari-t-*ft
"ISa^j piav to je tako neumno — ** je začel Vinko in pove-ild deklicama, kaj ,>fc doživel z iro-po Mazi novo.
"In v-e to sanw> zaradi te neaaune krede, ki sem jo eisto slučajno našel,H je naposleii Lon<;ai.	,
"Kdo je neki to napravil V je vzdilinila Anica "To i m vratno izvedet i."
" Vprašal bom Otorepfteve£;a Pavla, ki stanuje pod nami. Morda je bil on.'" je rekel Vinko "Poraka.it' uie tn. takoj v^ vrnem."
Tri res ^e je čez nekaj tre-nntkov Vinko spet pokazal v reži Za njim ,je piitekel CHo tepcev Pavle, ker si je hotel risbo ugleda ti.
bil on." je rekel Vinko z žaTo>:lnim glasom.
Ko je Pavle zu^le«1.«! risbo, s«
j*a<el grohotati .
"X >. Jtaj pa spet kujete, paglavci !" je zdajci vzkliknila ^'Oi»pu Mazinova, ki se je bila prarvkar vru.ila ts trga domov. ' T) Kaste lir pojdeš adaj z menoj k tvojearua ooe-t u!''
Prijela ga je za roko i a ga fle.kla ia seboj. .
Otrosi ^a hiiie 11 so počasi korakali aa go&po M«ainovo. Zdajei pa je Ot ore pee v Pavle pogledal aa stanovanjska vrata Piraavih. Tam je ki/o z rde to kredo aapi.<ano:
"Pmsdaa. trkajte ylasao!"
Pavte ie ^dirjft*. aaasj na dvo riaee. V aasledsjsm treaatka je aaavišf^ail. Njafov iviie uo pccanaii vsi otroei k kiie št. 11. Pritekli so .ia vsek vrat in se akrali okoli Pavla. Mnjimi je bil tndi Pireev Teae .
Pavle ja bil medtem ae povedal otrokom »godbo o rdeči kredi in o napisn aa Pircevih vrati'h.
""Ti Tone,' začel Pavle, "ti m napravil riwbo -z rdečo kredo pred hišo!"
Tone je bil ves presenečam, •ko V s'lisal to od'loeilno obtožbo
"•Kako vam pride 11a um, da bi jo bil jaz napravil?"
"Ti že veš zakaj!" je nadaljeval Pavle. "Na vaših vratih je z isto kredo napii-am>: "Prosimo, trkajte grlasno!"
da," je priznal Tone. "a kaj pa je v tem tako strašnega? Ali ni nikoli iiih<V izmed vas nagajal gospe Mazi-novi ?"
"To j * zdaj čisto postranska stvar. Gre za to, da ohraniijo Kasteieevi svoje stanovanje Takoj }>o/rdi k gos|>e Mazinwi hi \i frfivej. da s*i ti napravil ti-| sto risbo in tla je Kastelcev "\ inko nedolžen, drugače bodo morali Kastelčevi. ki so že dva meseca dolžni stanarino, na cesto!"
*4 Tega ne bom storil! Še na pamet mi ne pride!" je trmasto odvrnil Tone
"Morals! Moraš!" >o klicali o>iali otroci in surili Toneta na pre v
Predno je Tone vedel, kako m ka.i. sv je našel z vso at.ro-čadjo za scbo.i pred Kastelče-j vjjn stanovanjem. Tu zdaj slišali iz Kastelčev-ga stanovanja glas g-o^>e Mazinove.
"Marica gotovo ni bila. Ajii ca tndi ne! Ampak vaš dični Vinko je imel kredo v roki. Ta ko aem ga zasačila! Tega pa res ne trpim. Gospod Ka^te-lie. atiinarine tudi še niste pla-tiiali. Še danes se mi -pravite
■ila stanovanja!"
V tem trenut-lou pa sf> otroci potrkali na vrata. Xekdo jim .i« odprti in otroci so začeli kričati :
"Sai ni bil Kastelcev; Tone ie bil!"
, Gospa Mazinova jih je tnalo nejeverno gledala, a zdaj je tu di Tons, čeprav nekoliko rv no rekel:
"Da, jaa sem napravil tisto ri^bo. ker st^ me včeraj tako grdo zmerjali."
Zdaj je bila gospa Mazinova prepričana, da je bil Trme tisti grešnik.
"Tak ti Ri tisti nepridipiav! Saj to bi -i bila lahko takoj mislila!" je zavpHa.
Potem se je se enkrat obrnila h Kastelčevim in rekla:
'"Xo, glejte, da boste čez štirinajst dni plačali. Tako dolgo vas bom še čakala. Zdaj pa !e pridi Tone, da greva k tvoje mu očeti i! Porvedala mn bom. kakšnega sina ima."
In je res povedala. Palica je malo zapela a KastelČevi so vendarle ostali v stanovanju.
Na pozabite krvavečega naroda ▼ domovini! — Pošljite Vaš dar še dane* Slovenskemu Pomožnemu Odboru
čenča vrnila v svoje stanovanje. Že naslednje jutro so za čidi sosedje iz stanovanja sira hovit himp. Odšli so tja, da pogledajo kaj se je zgodijo. Xa<li >o ndadega i!ioiža nezavestnega na tleh. mlado ženo pa v-o v solzah. Ker nezavesten moz ni mogel povedati, kar se je zgodilo, so vprašali obupa ifo ž'-no. kako je bilo. Naj prvo --i je obrisala oči. potem pa izjavila:
"Jaz >em to storila, hotela pa sem uvn dat« ntalo iekcijo Postavil se je v l»!*an in tedaj -oin izgubila pamet. <h! besa. i Kaj -v je potem zgodilo ne vem več. Videla sem nesrečnika še potem, ko je ležal na tleh, in mislila sem. da bom od bolečine umrla."
Pa ni ivmria in tudi ni umrl njen mož. Vse se je dobro izteklo, pa mlada £ena je morala presedeti par medenih tednov v ječi.
OPA je c-edaj pripravila tudi! za gospodinje listine naj višjih j cen, ki so do sedaj bile razobe-šerie samo po zidovih prodajaln, da na ta način privede ljudiSlvo do natančnejšega pregledovanja cen. Gospodinje te listLne lahko dobijo ako se obrnejo na okrajni urad za cene in raci jon i ran je- .
Xovo okrajne li-tine cen, največ 7$\ že zapokano hrano, ter za meso, bodo natisnjene vsake tri mesece. Vse prodajalne s hrano jili bodo morale razobesiti. Na tej istini hrana Ima naštete svoje štiri najvišje cene. Vsak je za eno vrsto trgovin. Vsaki kos svinjskega mosa na primer ima dve cene: eno za vrsito trgovin 1 in 2. in drugo za vrsto .1 in 4. Vsaki k Os goveje ara, telečjega in ovčjega mesa tudi ima svoje dvr cene. Trgovine bodo ramo tako morale razobesfti znake, na katerih bo napisano, v katero vrsto spadajo, ali v vrsto 1. 2, H, ali 4.
Javne knjižice ter v nekih mestih šole. delavske hiše in droga okrajna središča, kamoi ljudje hodijo j»o informacije, je OPA naprosila, naj držijo pri roki tekoče listine cen, ter naj tndi učijo ljudi, kako naj jili porabljajo. One ustanove ki 1>odo tako sodelovale, bodo tu-, di dobile znake za razobeš*mje! ko bodo ljudem povedali da tu, lahko dobijo tekoče listine naj višjib cen
Organizacije, ki želijo imeti take listine pri roki. da bi lah ! ko na ta način pomagale svojim članom, naj se spravijo v
loti'ko ? svojim okrajnim ura-ioni za cene in racionlranje., kjer bodo dobili znake za raz-Jiešcnje tekoče listine een. tet v"so nm-e listine takoj po natisu..
V mnogih okrajih se pri ! prculjajo, da bi obdržali sestan kp. kjer se bo govorilo o upo-j rabi l^tin najvišjih cen. fejer-se bodo voditelji podueevali da hi oni potem razlagali upora-j Vo teh ,!,istin na drugih sestankih. OPA je naznanila, da l>o sodelovala v v.-akom takem na, črtu. Mnogi klubi in or«rani-i zaeije bi morda radi videli, da pride nekdo Iz' okrahieira ura dp -za cene in racioniranje. bo povedal kupcem važnost njihovega piv irl edr >van ra tei primerjanja cen pri nakupu s najvišjimi cenami, da pokažejo uporabo listin, ter povedo kako iie morajo prijaviti ne-oravilnosti in kaj se zgodi, ko to storijo. .
OPA poudarja, da je pregledovanje cen delo naroda, eden od načinov katere naše vodje j rabijo da ohranijo narod nemogočih cen, ter tako odstra-1 nijo inflacijo. Potrebno je sodelovanje vseh, da bi se pregledovanje cen lahko spreved-lo. dobro in natančno v vseh okrajih.
Čeprav sro listine natisnjeni' samo v ani^!Jet3kem jeziku, vseeno naj jih gospodinje, k? ne poznajo angleščino, natančno tudi nabavijo in pregledajo sku<pa;j z nnkiim člnnom družine, ki nn-glešfoi jezik dobro pozna. — FTJS.
iS !Žtedenjem pricm takoj da-(: nes, nikoli šele jutri. Kdor se pripravlja, da prične žtediti z ugledu}?!!! dnem ali šele od božiča dalje, ne bo tega nikoli učakal.
Štediti je trelva na dvojen na ein. Prvič s pametno omejitvijo izdatkov, 07/1 roma pora-| be. Dmgič s tem. <la re<lno : \iagamo majhne vsote.
j Nle gre /.ato, da li mnogo j priredimo alt ne, temveč za sledenje samo ihi seUi.
"Tako sem Štedljiva!" se ponaša marsikakšna žena in je . ponosra. da porabi tako malo] ' iroMpodinjsketga denarja. Po drugi strani si daje od moža plačevati tisoč svtari; račun za |>erieo. za zdra vila, yd in elektriko itd.
Štediti pr? velikih dohodkih ni nobena umetnost.
iti na enem koncu, naj drugem pa mietati denar stran, je nesmisel. Pe nekdo pravi: ;"Ne morem »i privoščiti nol>e-nega poletnega potovanja!" pa ima pri tem vsak mesec no-j vo obleko ali nov klobuk, tedaj,
Iga ne more nibče obžalovati.
fMaiogi so. ki mislijo, da šte-j d i jo a uganjajo pri tem raz-1
npnost ter pravo roparsko gospodarstvo, namreč roparsko gospodarstvo s srvojim zdravjem. To v<o tisti, ki ne izdajo niti {ftire za stvari, ki "moesai ne dor.ai9ajo" temveč koristijo «11110 telesnemu in duševnemu zdravju.
Stedenje zahteva uka. Uči H se ga je treba že od nrtladih nog. \'eliko lažje je pozneje p< > *tati širokotrnulen. neiro naro be.
Mnogo malega napnlvi veli ko. Kdor pusti \>'ak dart iz nemarnosti pol ure goreti luč kjer bi ne bilo potrebno, bo T<» oličnti! pri računih.
Kdor vsak dan printed i en ceni, ima na koncu leta tri do I ar je in poi. Kdor bi hot ol na slednje leto pr.ištediti slo do'ar je v. vedno samo hotel, — c:. tega večinoma ne bo prišel.
SLOVENKA
s rablje starosti, <lobrega zna čaja, želi dohiJii s^ižbo rajona farmi. Kdor potrebuje pomoč na farmi naj piše na na slov: Slovenka r>. of "Glas Na roda, 31f5 I^th Street. New York 11. N. V.
"til-AS SAMOOA" m Rl» TOKE
TUESDAY, MARCH 7, 1944
p
OD SVOBODNIM SONCEM
KO MAN _ Spisal: F. 8. FINŽGAB.
---134	--
Oba konja sta se vzpela, kakor bi plemenita žrebea spo-: Mala, da se ponnerita največja junaka Zazvenelo je, za*3kr-lo in ^e zablistoalo. Dve giavj sta bili zaviti v bliskovite ' <V trepetajočih krogov, ki so jili pisale grozeče konice nad »rebrna-. Znoj se je pocedil ol>ema po licih. , Tun jus je spo al, da mu g-ie v tem t rt? not ku za življenje Hipoma je iz-P »stil konju brzde, -sredi najgoršega boja je sesrla leviica po sai i co, da bi jo zapehn.l v Iztoka.
Tedaj pa je zalkiieal Rado: "Pusti ga! Pes!"
Brez meča se je pognal s konjem v Tnnjivša, ga zgTabil rokami v bok in dvoje trupel se je zvalilo iz sedel na travo, voje konj je brez i<*zdeeev zakopitljalo v stepo.. Kakor V-e ie tiščal Rado Tnnjusa, ki se je prekolebal vznak. V i adovi roki se je posveti! kratek nož, iz Hunovega vratu je 1 i/.črni l vroč črn cu:k.
Na bojišča -o ade-žali vsi I Inn i in petnajst Sovenov, dasi
►	bili vsi zavarovani s šlemi in oklepi. S spoštovanjem, je r«»navijal Iztok, liodeč med trupli.
" Morala, kako vrli junaki!"
DVA IX DVAJSETO POGLAVJE.
Ko so »e Sloven i odpočil i od vročega boja in darovali Pe-itiu skromne obete, je velel Iztok, naj pobero laitveceni vse « * /.je, polove konje, trupa pa zakopljejo, da jih ne oskrunijo » iihojeue. Zakaj bili so preveliki jnnaki, da bi smele kosti j <ivati razmetane po st^pi..
Rado je pobdcal Tunjuševo truplo. Oftstal je pri njem i e zajedal v široko, »v smrtnem boju z grenkobo napolnjeno i -•«•• Ifcvjega sina prirodr je Obšla gorka slast, ko je jdedal iplo njejra, ki mu je ngabil izvoljeno, ml srca ljubljeno. < rv\ je po Ilunovi r-ajiki, po rdečem plašču in mu ga strgal : ramen, da se je preparal dragoceni <:'kilat. Rado se je pa-celo ob razdejanju otfeke tistega, katerega je črti! z večat ."rtom A* -n rtve^a. Trga je ob zaponeha mu je snel ■o od 'konjskosra roga, k> je bil posejan na prsih iin na za-couah z ru*bini in .-jmara.^di
Ko ga je potegnil TunjuŠu z života, je padel od prsi ko?
►	t-kga pergamenta. Rado je pobral pisanje, ra zmot al in ■ dal neuk broamiselno "a črke.
"Morda je važno pismo," je preudaril in ga takoj nesel Iztoku..
I\o je v Bizancu izšolani Svarunič pogledal pergament je v/kliknil.
**N"a bogove, od sama ra Upravde! Iz carske pisarne." (K"i so mu razburjene begale po vrstah, jeza in vetselje sta kregali v njih.
44 Maščevanje usode!" je izpregcvoiil važno, ko je pre-•al do konca. Ivrog njega so se zbrala vojaki in strnWli. ' aj bi bilo v pismu. .
-'Tunjuš in Vpravda sta kopala jatno Slovenom, ali se-
•	aj padeta sama vanjo. Tunjuš je že na dnu, za njim pride ' pravda! To pismo je dar sprave med Anti in Slovem."
Vso we; je zavzelo. Radovedna napetost med vojaki je la. Zgrnili so se tesneje k Iztoku in poslušali ko jim je tol •aiičil icarski pergament. ,
Možje, borKci za maščevanje -bratov in očetov, ali še i- mmite, kaj sem vam govoril pred vojsko z Anti? Kdo je I glavar izdajalca? Morda Volk? Morda Viljenec?"
4,Tunju£ " je votlo zamrmralo mied poslušalci.
"TonjudS, pesjan! Pi avdo govorite! On je pre ail 8 iransko kri, on je podpihal ogenj zavisti, on zasadil kol in za-i plot med Ante in j^lovene. Danes je žel, kar je sejal. Nam •a je dala ur^xla v roko ključ, s katerim odpremo zopet srca lator Antorv."
Vojaki so se začudili Pod nebo se je raz le gel vzklik ra-Iztok je d-vfugnil pergament-
''Poglejte, to pismo hdajstva se je grelo na izdajalskem m, toda srce je otnrzmilo in otopela je puščica, ki jo je po-• očil v zavist :n prelest ter naperil v narod Slovenov.. Oar-a pi-sama sporoča v pi«p~n vsem trdnjavam po Mezija, Tra-ji in Iliriji, naj Tunjuša sprejmjo, če pride, kot zaveznika b /.anca naj ga varujejo kot vrleera državljana. Zakaj on je izdvojil barbare. Ante in Slovene, on je vodil stareš&ne Antov Turna, da se zavežejo ? njimi zoper Slovene in Varhune. N legovo de3o je, da je varna mieja na severu ob cam, ko se ' i je boj za Italijo."
Truma se ie začudila. .
.	Turrish da m> dospeli Anti? Pogibel preti gradfiSču.
''< srečajo Slovene, Sri se vračajo s plenom? Morana! Naprej, na pomoč!"
kfok je zvil pergament. Takoj so zajezdili na planjave in napotili čez Donavo proti Turrisu.
Daei hi bili zlahka dosegli še tisti večer napol razdejano
*	testo, je Iztok piemisl'1. Vojaki so bili izmučeni, konji ;1" h»«»	pridejo do ^ntov na noč, jih ti lahko napadejo
nreinagajo. Sfat/l je, da mora biti z?a brdom in lesom, ki
►	ie vlekel vzporedno z Donavo proti Aluti. eela voj<ka Antov. ' kaj sicer bi se ne bili drznili priti pred vhod do gradišča Slownov.
Zato se je utatwril v Š-umi na južni strani brd in čakal ' "	najzanesljivejših vohunov pa je odposlal ponoči
I reko gozda v Turris, da poizvedo za n*oč Antov.
Ko se je razgrnila nrč nad pokrajino, noč brez mesečine, l»a aoirata za čudo nizkih in svetih zvowl, je ležal Iztok vznak n a mahu; pod gTavo n je dejal ščit, čez prsi, opasane t? trdim lom težki meč. Odkar se je vozil z Ireno od Epafroditove m le po Prapontidi, se mu ni zdela še nobena noč tako lepa, ! »kdar se mu niso približale ®vczde tako nizko, nikoli mu niso l»ile prst tako pretesne knkor ta večer. Ves ogenj strastno Jiubočega srca se je razgorel po žilah,
(Nadaljevanje prihodnjič)
V0TANOTUKN L
KAKŠNA NAJ BO JUGOSLAVIJA
Piše Matija Corel, Brooklyn, N. Y.
( Nada 1 je van je )
Dobit) <— se oglasi vrana Iki je predsedovala. Ta zadeva se bode pozneje uredila.. Danes ko srno se zbrale, da se znebimo te vranje nagibnosti in da postanemo več vredna •bitja, si moramo v prvi vrsti irsrtrvariti ustavo; zmeniti se moramo, ali bodemo imele kralja ali predsednika; in potem •si moramo dati tudi drugo ime. Od danes za naprej se ne 1k>-demo več imenovale vrane, za to prosim za predliog, kaj naj bode naše novo ime!
(Pa se oglasi črna vrana. Ako je naša vranja lastnost že tako daleč izboljšana, da se lali-iko prekrstimo, potem moje mnenje bi bilo, da postanemo ljudje.
Tjjudje! — je za grmelo vse naolkrog, da se je razlegalo po dolini Jugoslavije — Potem pa lxalemo slabše, kot smo bile vrane. Poglejte jih ,v-aj ima jo slabše la-tnosti. kot pa me vrane. Nevoščljivi so požreši-ni in nenasitni. Pošteno smo živele, pa prišli so ljudje, gor-ši oil Traga! Spodili so nas in vse so nam pobrali! Tega ne bi storile niti naše l»ele vrane.
Veste kaj — se oglasi modra vrana — ljudje to res kakor vrane. Eni so malo boljši, dni gi so pa slabši kot vrane. Dasi Ttaši vranji glasovi niso najlepši, ampak vendar stanovitni so. Ljudje pa brbrajo in melje jo prazne besede, da so naši vranji glasovi kakor ne-1m*%o tzvon-jeinje proti ntjiho-fvim. .
Hej, — >e oglasi eno izmed A-ran. — Kaj milite, da smo prišle >em da bodemo o ljudeh debatirale? Pustite ljudi pri miru. kajti ako se podajte z njimi v debato, potem ne bode ne konca ne kraja. Prišle smo sem. da si damo novo ime iti si izVremo novo ustavo. Jaz bi predlagala, da so od danes naprej imenujemo pa rti zanke.
(Partizanke? Kaj pa to po-m^m — se oglasi ena izmed vran.
Part i zanka pomeni družica, prijateljica ali tovarišiea. Ve-da imamo vse eno in isto nalogo. Skupaj smo lačne, ali pa site, skupaj se borimo in skupaj umiramo za to .našo vranjo domovino; zato jaz mislim, da je to za nas najlepše ime.
Pravo — so ji potrdile vst vrane. Ta je pa še pametnejša. Ko snvi b3'e vrane, smo bile vse enaike in ko bodemo partizanke, pa bodemo zopet vse enake. Borimo se za svobodo, za pravico lin čai=t domovine. Živele partizanke!
To smo si dobro iz m is] rile! Tvepo ime. Vrane smo se spie-menile v partizanke in od danes naprej več nismo vrane Pa rti zank a "bo naše .ime — je ponovila predsedujoča vrana — zdaj pa imamo drugo nalo-2X>. Kdo bi bil nas vodja? Ali bodemo imeli kralja?
Ne! — je zadonelo enoglasno. Kralja pa ne. Kralj nas je zapustil. Kral j naj ostane tam, kjer je. Predsednico isi bodemo izvolili ;iz naše srede.
In kralju je pri'Šik> na ušesa, da ga mislijo vrane izpodriniti. Pa je napisal proitest, da je to njegova dedna prarvica. In partizani so mu odgovorili. Mi ne poznamo dedščine! Dedšči na je naše junaštvo. Pa me vendar vzemite v svojo sredo! Jaz in moji ministri smo se spremenili. Ko pridemo nazaj, drugi ljudje bodemo v vašo korist vam bodemo tsliržili in gladili vaše lepo perje.
(Pa vse vrane so se zasmeja-le. Kaj mnff.i ? Vsaj mi nismo veo vrane! Kralj je dober za šport pa za vrane. Pa mi ni-samo več vrane. Mi nočemo kralje! Mi nočemo lntke, ki t*e drugi ž njo igTajo. Mi hočemo
TA MESEC je posvečen Rdečemu Križu
Kdrei križ Vam posveti VS Vk mesee!
L«'ta 1D4J je RdeČi Križ nabral za Vojsko in Mornarje.. l.L'.AMMf 4 la rov krvi. Danes je plazma pa tako potrebna da bo treba 11 »44 leta nabrati .>.( H m M 4 > krvnih darov. Za vzdrževa ii.je takih središr j»- potr<ben <Miar in krvni darovi. Da it«- »voj del!
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad,
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
S [»is; 11 I »:trot r
Kreutzerjeva sonata
Sei-.il I.. X. Tolstoj
22
i Slovenske balade in romance
23
! Zbrani spisi za mladino
Sei-al Knu-ll-rt 'i-iii^rl
3
Sto ugank
S|ISvjiI ijloii Zli j »n m'i/1
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Sj#i-jil Jo»i[» S|>iIIman
24
Andersonove pripovedke za mladino
I*rir«ilil;i 1'tv.i
25
Po'etno klasje
l/Jmiiie jH-Mui
S|>i».»l r. <;c>lar
8
Pravljice
Zu|>i>al II. M ajar
9
Popotniki
S(»i-al Milan I'u^lj
26
Denar
1 M*. Kari Kn-li«
I*o-lov..tiil 1 »r.
Simic . , #
Naualjevanje s 1. strani.
Gbsodtx) ambasadorja Simi-ča, naslovljeno Mihajloviču, ki je vojni minister jugoslovanski-zamejite vlade in poveljuje nekaterim četam na jugoslovanskem ozemlju, je objavil radio "Svobodna Jugoslavijaki jv poudaril, da je ibila izgovorjena na nekem javnem shodu. Podrobnejših podatkov o tem govoru še ni.
Simič je prvi visok jugoslovanski diplomat, ki zapušča vlado predsednika Božidarja Puriča. Njegov korak je sledil neposredno za govorom, v kate-reTii je drug sH>ski pi-vak, cre-neral Dušan Simovič, z veliko silo poživljal narod, da podpira vlado partizanov maršala Tita.
Milmjlovičeva stvar je dobila driv-r, tudi jako hud udarec z izjavo 7>rimp ministra Cliun-h illa v angleškem parlamentu, da je jugoslovanski vojni minister mešetaril <s silami osišča.
PREJ HEBTA. ZDAJ HERIBERT.
16 letno dekle iz \"zho<l ne<jra TJarza, se je obrnilo do nekega z«lravni^ka, ker je čutilo, da z njo nekaj ni v r«>du. Zdravnik jo je poslal takoj na žensko klkiikr.. kjer so z njenim nristankom izvišili opera cijo, ki jo je spremenilo v mladega moškega. Prejšnja Her ta se je prekrstila v TToril>erta-Posledice te spremembe >spf>la *e bilo nmouo tekanja sem in t in ker je b?V> treba spremeniti stoviTne listine in zaniske v ro-aistrib. so Gasili na prej" nje Ime in spol..
ANEKDOTA
.Dtante nikakor ni plaval vedno v višjih sferah, temveč je bil posvetnega značaja, nego s: običajno mi-limo. Jedel ,in pil ni nič manj nego njegovi sodobniki in kalili so se z njim na bo j ali manj grob način, ka kor je Vila v tedanjih časi i h navada. Nekega dne ga je Cane della Seal a jmvabil na gositiio. Dobil je častno mesto med očetom in sinom. Pane pomeni po naše psa. Takrat jo bila navada, da so kosti pečenk in rib metali preprosto pod mizo. Oostite'ti in njeirov sin sta (>n na skrivaj privoščila ^alo, da sta vse kosti porinila pod Dantejev prostor. Ko so vstali od mize, so vsi z z a čude njem opacaili velik kup kosti na tem mestu, pa so pesniku fče^itali k 'njegovemu iz^*rst-nemtu 'teku.
MiAh, kaj bi to," je rekcil Dante, ko .je bil vrgel bežen pogled na kup, "to ni še nič v primeru s tem, kar sta zmogla moja soseda. Jaz sem pustil vsaj kosti, onadva Cama pa sta tudi kosti požrla, tako da ni pod njunima prodoroma ostalo ničesarf*
10
Dedek je pravil
S|»l>al Julij Slsii^ak
II
Korejska brata
Spisal J os. Spiianan
t KNJIGA KI STE JO VEDNO ŽELELI i f f
| New Modern Encyclopedia \
i	V ANGLEŠČINI •^tl	$
^ 22,000 Razlag . .. 1,100 Slik	^
i	Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri	|
p	more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti	p
S	razlage vsake besede spadajoče v njegovo	J
€	stroko.	J
f	H f
^	Cena sedaj $4.-	|
0	(Pofitnlua In z-avarovalnina plaCana.)	#
^ Knjig« vsebnje 1176 strani in je okusn« t platno vezana. — Skoro m 5 neverjetno je, da je mogoče tako najpopolnejšo knjigo dobiti ca tako S
5	zmerno ceno.	S
j ^
9 Knjigarna Slovenic Publishing Company t
1	216 West 18th Street, New York 11, N. ¥.	1
5-—-p
^ TO KNJIGO BI MORAL IMETI TUDI VSAK DIJAK NA BAZPPLMoj
12
Frank Baron Trenk
IV raznih virih napisal OJuro I*an«lurk*
13
Pariški zlatar
l'usWveull Sil\estt*r K.
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvester Kttsurnik
28
Magda
i lirra
Albin •»^li-
Hi K K
Alojzij Rt m»'.»
29
Peterčkove poslednje sanje
(Itrra t Pavel Violin
30
Potopljeni zvon
i Iirra 1 — '»erliart Hauptuiatm
31
Revizor
iirra
Nikultii Va*ilj»*v i.
32
Spodobni ljudje
(l^ra» 1.. Lap»v«e
15
Suneški invalid
Spisal Silrnstpr Košntnik
Spisi Krištofa Smida
Poslovenil I*. F. Ilrovat
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spini Josip Osrinec
33
Črne maske
(Ijrra) — 1^. Audrejev
34
Antingone
(Ijrra) Poslovenil C Golar
35
Pol Ttra Vipavca
n«ra» I»amir Feijrpl
18
Mladim srcem
I»rn>:i xvezefc. Zbirka za slovensko mladino. SjMsal Ksaver Meš-ko
Tokraj in onkraj Sotle
Spisal Fridolin Žolna
36
Sveti Just
(lirrat —
Spisal <lr. F Patron i o
37
Fabiola in Neža
(Iirra t - r.»<lorojiU -T P-^Um-vštU
38
Tončkove sanje na Miklav zev večer
(Israi J. F.rU'?Jilkin F. Rojr
'f^r'KiT jo 7-ilofra teh knji^ 7a-1o omejena, je pri narmMln i»rli»oro?ljlvo onn>-'U^'niti. vef- zbirk, da nani Iki na ta na«Mn moi;o<V vsakt*)ra zadovoljiti.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
j anoža, državnika In zopet je Izagrmelo Dlobro sm-o naredile! Kralja smo spodile! Mi nismo •več \*rane!	J
Dobro — ^e oglasi predsed-' n?iea. Zdaj smo partizanke in partizani. Pa zastave nimamo.!
'Vsaj imamo trobojnieo, modro, belo rdečo, — se oglasi modra partizanka.
Pa tista bela se mi ne dopa-de, — se oglasi druga partizan | ka. Bekli smo, da je bela barva zapeljiva, da se skrivajo za njo hinavske beJle vrane. .
Ah, barva je barva, — se o-crlasi modra partizanka. Barva ni zapeljiva, slaba je samo za virue. Ajko pa je vam zdi I prazna, pa damo gori. narediti
srp in kladivo.	|
i
iKaj — se oglasi črna j>arti-' zanka — Srp p kladivom? T<--jira pa ne smemo narediti, kajti •potem smo zjnibljene. Rajši damo <rori naslikati sv. Jožefa ; / Detetom, ki je na be;ru v i Egipt
'Pa ta pretilocr zavrne rde<"a 'partizanka. — Ali ti si pa se! zmeraj neumna vrana. Kaj! ! srp in kladivo ni lepo zname-' nje? Resnica je, da je >*v. Jožef s proletar-kim otrokom lep similiol in bi se 7>opolnoma strmjafo z našo siromašno p;sr • tiznn-ko <lrn/.bo, ampak vsnj j je imel sv. Jožef le sekiro in ižapro; ta zastava bi bila prim or j na samo za tesarje.. Srp in jklarlive bo pa predstavljalo vso j našo krneto in industri j-ko družbo.
Dobro — ponovi črna pnrti-j zanka — pa naj bode srp in llrlarlivo; pa lK>«te Ai^lole. kako i zmešnjavo bo to nare<lilo.
Zmešnjavo? — vpraša zelena !partizanka. — Vsaj srp in kladivo pa ni vendar vrner; saj je to delavski kmeeki znak!
Je že — ]>onovi črna vrana
—	ampak pomsilite, kaj l>o<lo naredile bele vrane. Razglasile nas bo<lo vsi zemlji da smo boljseviki.
Baljševiki! — je zagrmelo ira družbe kakor iz ene,era srrla.
—	Vsaj tam so tudi partizani!
i Nasi bratje, sinovi in hčere.) inaše inatnške. Živeli partiza-!ni! Živeli sinovi naše matu-' ške!
T*obro, — s-e oglasi modra partiz<<nka. — Samo tako naprej. Malo po malem pa na-1 onkrat bodemo postale pa bolj Ševiske vrane. Ali ne veste kaj > ^mo prisegle, da bodenuo vse 1 na svetu spoštovale, kje je kaj člove^anstva ali demokratične sra znaeaja. Srp in kladivo naj rsvojimo. Simibol je lep in spo štovania vreden: zato ker ira imajo nasi slovanski bratje amfpak pomisliti moramo, da imamo še drusre zaveznike, ki se ravno tako borijo za našo svobodo, kot pa sinovi naše m a tu ške.
(Nadaljevanje urihodnjič)