PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XX. Št. 109 (5792)
KONFERENCA O TRGOVINI IN RAZVOJU V f.F.NEVI
ZDA predlagajo ustanovitev komisije za mednarodno trgovino
Delegat ZDA je izjavil, da je to skrajna koncesija in da ZDA zavračajo sovjetski predlog - Posebni odbor predlaga, naj bi se sporazumeli o enotnem končnem dokumentu
ŽENEVA, 7. — Na svetovni konerenci o trgovini in razvofju Je ameriška delegacija predložila načrt priporočila, naj bi u-stanovili komisijo za mednarodno trgovino, razširili gospodar ski in socialni svet OZN, sklenili sporazume z GATT, z namenom, da se razvije trgovina razvijajočih se držav.
Ameriški delegat Gardner je na tiskovini konferenci izjavil, da ameriški načrt, ki so ga ZDA predlojjile konferenci, skupno s Kanado, z Japonsko, Niz.ozem.sko,
Veliko Britanijo in Švedsko predstavlja nedeljivo celoto. «To pomeni, je dejal Gardner, da gre za' stališče, o katerem se ni moč pogajati in ki se tiče bodočih ustanov o trgovini.« Ameriški predstavnik je dodal, da ZDA odločno nasprotujejo ustanovitvi nove mednarodne organizacije o trgovini, kakor predlaga Sovjetska zveza. «Države NATO in Japon-»ka plačujejo sedaj 80 do 85 odst: izdatkov za obstoječe organizacije. Nova organizacija bi pomeni-
la za te države preveliko breme, ki bi šlo v škodo materialne pomoči, ki jo potrebujejo razvijajoče se države. Dalje je Gardner izjavil, da načrt, ki so ga ZDA predložile škupno z drugimi državami, predstavlja največ, kar ZDA lahko nudijo in kar so voljne nuditi.
Ameriški načrt priporoča sedem glavnih točk: 1. Občasnost Konference: svetovna konferenca o trgovini in razvoju bi se morala sestati vsaka tri leta, da prouči vprašanja . mednarodne trgovine kot glavni činitelj za gospodarski razvoj manj razvitih dežel- Glavna naloga konference bo spodbu-
jati napredek revnih dežel s formulacijo načel in" politike, Ki naj težijo po razvoju trgovine rned državami na enaki gospodarski ravni in med državami z :aziič-no ravnjo ali z različnimi gospodarskimi ali socialnimi sistemi. Periodična konferenca bi morala poleg tega pripraviti in priporočati. ukrepe, ki naj praktično uresničijo sprejeta načela in sprejeto politiko.
2. Ustanovitev komisije za mednarodno trgovino, ki bi jo sestavljalo 34 članov, tako da se zagotovi pravično predstavništvo razvitim in razvijajočim se državam. Glavne naloge komisije bi bile: nadzorovati učinkovitost ukrepov, ki bi jih sprejela konferenca; proučevati, analizirati in pregledovati tendence na trgovinskem sektorju; proučevati in pregledovati poročila specializiranih pod-
•iluinnmiiiiliiiiiiiNiiiniiiiMiiiiiiiiiHiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuuiiiiMiiMiiimininii,iin|ii„iii ...
Kritika de Gaullove politike na kongresu stranke MRP
Struja mladih v stranki predlaga ustanovitev nove politične sile
spodarstvaii. «Seveda, Je dodal, francoska vlada pravi, da želi, naj bi države uskladile svojo politiko. Toda dejansko dela po svoji glavi in skuša predvsem zmešati ali presenetiti.*
Končno je govornik ostro kritiziral dejstvo, da ni bilo z ničemer moč ovirati ogromnih vojaških naporov, «glede katerih so skrbno
PARIZ, 7. — Danes se je v Toquetu začel 21. kongres MRP, za katerega vlada veliko zanimanje spričo različnih tendenc, ki se pojavljajo v stranki glede odnosov do golistične politike.
Stališče mladih je obrazložil njihov tajnik Jean Mastias, ki je podal prvo poročilo. Kritiziral je stališče, ki ga je zavzel Maurice Schumann med zadnjo parlamentarno debato o zunanji politiki.
Obsodil je dejstvo, da «se v eni In isti stranki pojavljajo protislovna stališča«. Izjavil je, da so mladi proti golističnemu monopolu in proti politiki lažne veličine, toda tudi proti vsem konser-vativizmom in proti brezplodnim igram opozicije. Mastias se je izrekel za ustanovitev nove politične sile, ki ji je dal ime «La force de proposition« in je poudaril, da se vprašanje laicizma, ki še muči Francijo, zdi mlajšim od 35 let povsem postransko m rešljivo.
Popoldne je podal poročilo o gospodarskem in socialnem položaju bivši poslanec Maurice Bito, ki je izjavil, da gospodarski položaj Francije sicer ni slab, toda «ne opravičuje niti včerajšnjega navdušenja in tudi ne današnjih biltenov o zmagi«.
Govornik je dejal, da zaostritev svetovnega gospodarskega tekmovanja narekuje odločne napore glede investicij. To bo mogoče, če bo Francija vodila politiko sredstev, s katerimi razpolaga, toda do sedaj ni še šla na to pot.
Zatem je govornik izjavil, da gospodarski razmah one bo imel smisla, dokler se ne bo delala razlika med dostojanstvom delavcev in proovitom podjetij«. Poudaril je, da v francoskem gospodarskem in socialnem položaju prevladujejo trije problemi: zaostritev mednarodne konkurence, nujnost razvoja francoske družbe,
«ki narekuje politični oblasti jasno dolžnost, ki se sedaj ne spoštuje dovolj«, in socialna plat, ki odraža trojne zahteve: ((spoštovanje tradicije socialne pravičnosti,
*i je vedno živa; naraščajoča potreba odgovornosti v gospodarstvu; spomin na neki zgled, ki bi se hotel dati svetu«.
Po mnenju govornika Je vlada v veliki meri odgovorna za zvišanje cen, ker je «vse leto 1962 z očitnimi in volilnimi nameni poživljala ozračje navdušenja, ki je vsakomur dopuščalo domnevo, da je vse mogoče in takoj«. Kar se tiče stabilizacijskega načrta «z izumetničenim postopkom in s trhlimi rezultati«, ga ne bo moč uresničiti,
Se se ne bo gospodarstvo ozdravilo s ponovnimi investicijami.
V zvezi s skupnim tržiščem Je govornik obžaloval «prepad, ki se Je pred dvema letoma skopal med Politiko pospešnega zniževanja carin, ki je prišlo mnogo predčasno, kakor je bilo predvideno, to Politiko pospešenega zniževanja ca-bud, s katerimi države danes lahko nadzorujejo potek svojega go-
llllllllliltllllllllllll.lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Kolonialna vojna na Arabskem polotoku
NEW YORK, 7. — Odbor Združenih narodov proti kolonializmu Je sklenil znova začeti razpravo o položaju v Adenu; začela se bo jutri. Zahtevo je postavil iraški de-tegat, ki je izjavil, da je na meji med Jemenom in Južnoarabsko zvezo prava kolonialna vojna, ki jo vodi Velika Britanija. Dodal je. da so nekatere države odbora pripravljene predložiti resolucijo o tej zadevi.
Britanski predstavnik je odgovoril, da spopadi na področju Radina niso novi, temveč da gre za mcidente, o katerih so govorili že v preteklosti in ki sta jih povzročila Jemen in ZAR. Doda! je, da mkakor ni potrebno znova obrav-navati to vprašanje, vendar pa ne nasprotuje sprejemu zadeve na dnevni red. Debate se bo udeležil Tu“i jemenski predstavnik, čeprav Jemen ni član tega odbora.
pazili, da niso vključili zadevnih izdatkov ta zapadlosti v gospodarski načrt«. Obsodil je tudi dejstvo, da zagovorniki udarne sile, «ki so očitno v zadregi zaradi strateške nesmiselnosti«, zatrjujejo, da bo vojaško raziskovanje, tudi prenagljeno, t. j. povezano z ogromnimi stroški, konec koncev pripomoglo k napredovanju industrije«.
Jutri bodo na kongresu diskutirali o tem poročilu, zatem pa bo govoril glavni tajnik Fontanet, ki bo začel debato o splošni politiki.
Predsednik sovjetske vlade Hruščov Je odpotoval na obisk v Kairo. Slika ga kaže na ladji «Armenia» v Odesi. Ladja «Armenia» Je danes ob 10.45 plula skozi Bospor. Nadaljevala pot, ne da bi se ustavila. Po ie nepotrjenih govoricah, ni izključeno, da se bo ladja ustavila na Cipru, da se oskrbi z gorivom, ne da bi Hruščov stopil na kopno
komisij; ohraniti in razvijati odnose z drugimi organizacijami, ki obravnavajo podobne probleme: pripravljati priporočila za konferenco.
3. Odnosi z državami v GATT: glavni tajnik Združenih narodov bo moral iskati primerne sporazume z izvršnim tajnikom GATT, tako da bo ta predložil letna poročila o dejavnosti omenjenih držav gospodarskemu in socialnemu svetu, ta pa bi moral izročiti GATT pripombe in priporočila.
Ostale štiri točke ameriškega načrta govorijo o tajništvu konference, o odnosih z regionalnimi gospodarskimi komisijami, katerih delo bi se moralo vskladiti z delom mednarodne komisije za trgovino, in o udeležbi na konferenci. Glede zadnje točke poudarja načrt, da se bodo konference mogle udeležiti samo države članice OZN, specializiranih ustanov ali mednarodne agencije za atomsKo energijo. Prav tako bodo samo te države lahko izvoljene za članice mednarodne komisije ali podkniui-sij, ki bi jih eventualno ustanovili.
Zahodne države in tudi Francija so ugodno sprejele ameriški predlog. Latinskoameriške držgve pa so predlog sprejele precej hladno. 'Te države bi hotele, če ne takoj, vsaj s časom doseči ustanovitev organizacije o trgovin!. Socialistične delegacije in nekatere afriške in azijske delegacije pa izjavljajo, da je ameriški načrt nesprejemljiv.
Včeraj je bilo po več ko treh tednih spet plenarno zasedanje konference. Predloženo je bilo poročilo splošnega odbora konference, ki je imel doslej vrsto tajnih sej, na katerih so proučili poročila o delu glavnih odborov in razpravljali o končnih dokumentih konference.
Posebni odbor, v katerem so štirje predstavniki vzhodnih držav, 9 predstavnikov zahodnoevropskih, ZDA to držav Commonwealtha, 15 predstavnikov azijskih in afriških ttriav ter 6 predstavnikov Lat Luske Amerike, bo pripravil osnutke končnih dokumentov.
Splošni odbor priporoča, naj konferenca ob zaključku sprejme enoten dokument, ki bi bil splošen povzetek dela konference to bi formuliral načela v mednarodnih gospodarskih to trgovinskih odnosih, nadalje ukrepe ta institucionalni mehanizem za uresničitev teh ukrepov ter program dela. Ta dokument bi podpisale vlade vseh udeleženih držav.
Na včerajšnji plenarni seji je govoril dr. Raul Prebisch. Posebej Je spregovoril o dosedanjem delu konference, ki ga je v celoti pozitivno ocenil. Poudaril Je, da morajo odbori posvetiti pozornost osrednjim vprašanjem, tako da bi Jih lahko proučili pred plenarnimi sejami, ki se bodo začele konec meseca. Opozoril Je na najvažnejše probleme. Dal Je tudi nekatera praktična priporočila za čim bolj uspešno delo konference.
Na plenarni seji so poslušali tudi poročilo o delu pododbora, ki se ukvarja s problemi kontinentalnih držav. Poročilo posebej govori o njihovih specifičnih gospodarskih to trgovinskih problemih.
V tretjem odboru je bila predložena skupna resolucija Argentine, Cejlona, Čila, Ekvador«, Indije, Indonezije, Jugoslavije, Kolumbije, Mehike, Nigerije, Sirije, ZAR in ZDA o ukrepih, s katerimi bi se povečala finančna pomoč državam v razvoju to bi se zboljšali pogoji te pomoči kakor tudi o ukrepih za zboljšanje Izvoza njihovih proizvodov ter uvoza kapitalnih dobrin ta opreme za njihov pospešen gospodarski razvoj. Resolucija zlasti poudarja potrebo po povezavi mednarodnega financiranja z gospdarskimi plani držav v razvoju to se zavzema za konverzacijo velikih zunanjih dolgov nekaterih držav v razvoju.
iiiiiiiiiaiitiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiititiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiititfiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Smrt 44 oseb pri letalski nesreči
letalo je iz neznanih vzrokov eksplodiralo v zraka
CONCORD (Kalifornija), 7. — Dvomotorno letalo družbe ((Pacific Airlines« se je danes zrušilo vzhodno od Danvilla. Pri nesreči je zgubilo življenje 44 oseb, ln sicer 40 potnikov, trije člani posadke in en opazovalec zvezne ustanove za letalstvo. Neki očividec je izjavil, da je letalo eksplodiralo v zraku, jiazbitine letala so raztresene več sto metrov naokoli. Do sedaj niso mogli identificirati nobenega mrliča.
Ugotovili so, da je pilot ponesrečenca letala skušal nekaj sporočiti po radiu nadzorstvenemu stolpu v San Franciscu, kjer je imel pristati devet minut pozneje. Toda njegova oddaja je bila nejasna. To je potrdil tudi pilot nekega drugega letala, ki je letalo nad ponesrečenim letalom ln ki je poslušal nejasne besede sporočila ter je čez nekaj trenutkov opazil oblak dima. Vse priče izjavljajo, da so slišale močno eksplozijo, ki Je popolnoma raznesla letalo.
LONDON, 7. — Preteklo noč Je v vzhodni Angliji treščilo na tla
vojaško letalo in se vnelo. Pri tem je zgubilo življenje pet članov posadke.
Močan potres na Japonskem in v Tanganjiki
TOKIO, 7. — V današnjih prvih jutranjih urah je bil na severnem Japonskem močan potres, ki pa ni povzročil žrtev in tudi ne velike škode. Potre« je povzročil prekinitev električnega • toka v nekaterih mestih. Razbile so se tudi tipe po oknih. Meteorološke postaje »o opozorile prebivalstvo pred ogromnimi valovi, ki so nastali zaradi potresa ln ki so dosegli višino petih metrov. Računajo, da je bil epicenter potresa v Tihem oceanu.
Močan potres so davi čutili tu-
di na obširnem področju srednje in vzhodne Afrih,e, ki zajema Ke-1 katerih mestih Italije.
nijo, Tanganjiko lin Ugando. Potre« je trajal deset sekund. Povzročil je mnogo strahu med mestnim prebivalstvom, ki j* zbežalo na ulice. Ni bilo žrtev in tudi ne Škode.
V severni Tanganjiki Je bil potres izredno močan. Ena oseba Je zgubila življenje, 20 pa je bilo ranjenih. Na stotine ljudi Je brez atrehe. Organizirali so pomoč s pošiljanjem šotorov, hrane, oblačil in gradbenega materiala. Zelo močno so potres čutili V prestolnici Najroblju. Rojijo se novega močnega potres« v tem mestu.
Agencija Tass javlja iz Moskve, da je seizmološki zavod v Moskvi registriral davi dva močna potresna sunka; prvega s središčem v Indijskem oceanu v bližini o-bale Ekvatorialne Afrike, drugega pa s središčem na Japonskem.
Tudi seizmološki zavod v Uppsali na Švedskem je registriral davi dva potresna sunka. Prav tako so dva potresna sunka registrirali seizmološki zavodi v ne-
Prof. Pauling o ogromnih zalogah jedrskega orožja
MEKSIKO, 7. — Ob stoletnici mehiške medicinske akademije je ameriški Nobelov nagrajenec za kemijo in za mir prof. Linus Pauling v svojem govoril izjavil, da je sedaj na Svetu toliko jedrskih bomb, katerih skupna moč znaša 320.00Q megaton, dočim so v drugi svetovni vojni uporabili samo šest megaton eksploziva, ki je povzročilo 40 milijonov mrtvih.
Pauling je dodal, da, če bi sedanje jedrske bombe uporabili, bi bilo vse človeštvo uničeno in razneslo bi tudi Zemljo, tako da bi »kak astronom z nekega oddaljenega planeta lahko rekel: ((Eksplodirala je zvezda.«
BEJRUT, 7. — Libanonski list «A1 Anuar« piše, da bodo kmalu razglasili iederacijo med ZAR, Irakom, Alžirijo in Jemenom. Federacijo bodo po trditvah tega lista razglasili po sestanku med Naserjem, Ben Belo, Salalom in Arefom v Kairu, ko se bodo zbrali ob proslavah zaključka prve faze graditve asuanskega jezu.
TRST, petek 8. maja 1964
IZJAVE DUŠANA BLAGOJEVKA
Tesnejši stiki Jugoslavije z afriškimi državami
Jutri bo v Kairu sestanek veleposlanikov nevezanih držav ■ Odgovor Hrastova na Titove čestitke ■ Kdaj bo bonska vlada povrnila SFRJ škodo «tragične preteklosti»?
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da bo v maiu in juniju misija dobre volje jugoslovanske vlade, ki jo bo vodil član izvršnega sveta Avdo Humo, obiskala nekatere države zahodne in srednje Afrike in s tem vrnila obisk državam, katerih delegacije so obiskale Jugoslavijo oziroma navezale prvp stike.
Obisk misije dobre volje Jugoslavije je v s ladu z znano jugoslovansko politiko sodelovanja z vsemi državami, posebno z državami v razvoju.
V zvezi z dogodki na jugu' A-rahskega polotoka je Blagojevič dejal, da poslabšanje položaja o-Dozarja, da je nemogoče vzdržati sedanje stanje kolonialne dominacije na tem področju, ki je v
nasprotju z interesi in željami narodov Adena in ostalih krajev tega področja im ki so tudi v nasprotju z resolucijo OZN.
Na zaniman.jp novinarjev o pripravah za novo konferenco neve zanih držav je zastopnik državnega tajništva povedal, da se bo 9 maja začelo v Kairu zasedanje »talnega odbora veleposlanikov, ki je bil ustanovljen na prvem sestanku veleposlanikov nevezanih držav v Kolombu. Naloga odbora je izvajanje sklepov konference v Kolombu in priprava zna. ne konference voditeljev nevezanih držav.
Na vprašanje, kako komentira Izjavo zahodmonemškega ksn-ier-la Erharda, da »Nemčija ni povzročila strahot, ki so se odigrale Pod nacizmom«, in da «mora ob-
liliHililiiitmiiitiiiliiiifiiiiiimiiiiiiimimntriniitiiiiiiiiiiiitiiiiimimitiiimmiillltiliilliiiMliMiiifiiHimimimiiiiimiiiiiitmiMiliimliiiiiliiitiiimfiiitiiiiiiMiiiiH
SEGNI PREJEL VČERAJ V flflCHENU NAGRADO cKARLA VELIKEGA>
Združena Evropa pomeni za nas učinkovito orodje pomirjenja»
Minister Preti zatrjuje, da se konjunktura bliža kraju - La Malta ponovno poudarja nujnost sodelovanja sindikatov pri politiki gospodarskega načrtovanja - Longo v Tolmeču - 16. t. m. seja vodstva KPI
RIM, 7. — Predsedniku republike Segndju so danes podelili v prestolni dvorani na magistratu v Aachenu, v kateri so kronali 32 nemških kraljev, mednarodno nagrado «Karla Velikega*, s katero so odlikovali do danes že 12 odličnih osebnosti, ki so si pridobile posebne zasluge za združitev Evrope.
Po govoru aachenskega župana Heuscha je povzel besedo zvezni podkancler Mende, ki je poudaril med drugim, da z geopolitičnega in zgodovinsko kulturnega gledišča spada k Evropi tudi srednja in vzhodna Evropa in da je Evropa, kakor se je izoblikovala v stolet-
jih, danes razdeljena, ker je razdeljena Nemčija. ((Združitev Nemčije pa bo mogoča le z u-stanovitvijo večje Evrope; sta-bilnost Evrope pa bomo dosegli, le takrat, ko bomo vzpostavili trdnejše stike z vzhodnimi narodi in državami; smoter Evrope ne sme biti njena notranja avtarkija, ampak mora biti odprta navzven in predstavljati most med vsemi Evropejci.*
Po slovesni izročitvi diplome in odlikovanja pa je Segni dejal v svojem govoru med drugim, da »združena Evropa ne pomeni za nas Evropejce, ki pripadamo isti civilizaciji, materialne skladnosti raznih držav, ampak ustanovitev političnega, gospodarskega in socialnega telesa z enotno civilizacijo: združitev v svobodi, pravičnosti, redu in napredku — materialna in hkrati moralna sila, ki more zagotoviti svojo varnost, toda odprta za zunanji svet, predvsem pa učinkovito orodje pomir-jenja*.
Incidentov ni bilo. Uprava hotela «Quellenhof», kjer je stanoval Segni s svojim spremstvom, je prejela anonimen telefonski poziv, ki je napovedoval skorajšnjo eksplozijo bombe, toda preiskava je ugotovila, da je šlo le za potegavščino, V javnem parku je bi-o napovedano protestno zborovanja »južnotirolskega delavskega krožka« iz Aachena, na katerem je govoril Ribbentropov polbrat grof Wolfgang von VVelsperg, in katerega se je udeležilo nekaj več kot sto oseb, južnih Tirolcev pa je bilo kvečjemu deset. Podobne letake, kot so jih raztrosil včeral v Aachenu, so raztrosili tudi v Innsbrucku.
Segni se je vrnil z letalom na letališče Ciampino danes ob 20,17.
Od številnih govorov, ki so jih vidnejše politične osebnosti imele v raznih krajih dežele, naj navedemo le govor ministra Prerija v Teramu, govor La Malfe v istem mestu in govor Longa v Tolmeču.
Preti je govoril na glavnem trgu in dejal med drugim, da je zaskrbljenost zaradi političnega položaja pretirana; da je ta zaskrbljenost posledica «dobro organizirane propagandistične kampanje gospodarske in politične desnice, ki vidi v vladi leVega centra sovražnika, ki ga je treba poraziti. Desnica ve prav dobro, da bi dokončno uveljavljenje politike levega centra pomenilo njen poraz, in se je zato vrgla v polemiko z izredno zagrizenostjo*. Minister je zatrdil, da se je višanje cen znatno ublažilo in da je to prvj znak zaupanj« in večje stabilnosti. Tudi konjunktura se bliža svojemu zaključku položaj pa ze bo dokončno ztzbilizlral z go-•podarskim načrtovanjem, ki je »temeljna obveza Morove vlade«.
La Mtlfa pa, ki ie govoril na seztanku članov PRI, je poudaril med drugim, da stranke levega centra hočejo uveljaviti politiko gospodlrskega načrtovanja, da bi tešili na racionalen način vprašanja gospodarskega razvoja, zaostalih področij, in da bi delav-Cern zagotovili stalnejšo zaposli-lev in postopno vedno boljše življenjske pogoje. Politika gospodarskega načrtovanja pa more doseči svoje smotre, je nadaljeval La Malfa, če bodo za tako politiko zastavili vse svoje sile tudi delavci in njihovi sindikati: «Delavci se morajo prepričati, da se v moderni demokratični družbi ne brani stalnost zaposlitve, kupna moč mezd to progresivno izboljšanje življenjske ravni samo v podjetju ali na gospodarskem sektorju, kjer se dela, ampak se branijo okrog mize, kjer se odloča o gospodarskem načrtovanju, kjer je moč doseči re*:tev teh vprašanj v re
da delavci razpravljajo po svojih organizacijah o teh vprašanjih nasproti vladi in delodajalcem, in naj ne pričakujejo vsega od sindikalnih borb JL,fiodjetju, ali na nekem .sektorju, ali od -viadne. politike.« “
Namestnik tajnika KPI Longo je govoril danes v Tolmeču. Med drugim je izjavil: »Ne moremo reči, da bi socialisti bili resnično za uveljavljanje dosledne avtonomne in napredne deželne politike. Da bi mogli sodelovati s KD v vladi levega centra, so sprejeli vse
pogoje, ki jih je stavila KD; tudi pogoj, da morajo deželne vlade, ki se bodo sestavile, biti 'homogene’ s formulo centralne vlade, zavmivši vsakršno obliko sodelovanja s komunisti. Toda brez komunistov se ne napreduje po poti obnove in demokracije. To je dokazala in dokazuje vsak dan izkušnja teh mesecev vladnega sodelovanja socialistov s KD. Kaj morejo socialistični ministri prikazati aktivnega v tem svojem sodelovanju? Nič, absolutno nič; nasprotno, privoliti so morali v nova izsiljevanja in nova vsiljevanja KD.»
16. t. m. se bo sestalo vodstvo KPI, kateremu bodo Ingrao, Ber-linguer to Colombi poročali o razgovorih, ki so jih imeli v Moskvi z voditelji KP SZ v zvezi s sovjetsko - kitajskim ideološkim sporom in z morebitnim sklicanjem konference komunističnih strank.
iiimiiiiiiiiiiiiiniftiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilNuuiiiifiniimiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiHii
Fulbrightovo posredovanje v Atenah in Ankari
Novi manevri turske vojne mornarice
ANKARA, 7. — Ameriški senator Fulbright, posebni Johnsonov odposlanec v zvezi s Ciprom, je prišel danes iz Aten v Ankaro, kjer je imel nocoj razgovor s predsednikom turške vlade In&nujem in z zunanjim ministrom Erkinom.
Ob prihodu v Ankaro je Ful-
bright izjavil, da ne misli predlagati nobene rešitve, temveč da ga Je predsednik Johnson poslal na informativno potovanje. Na vprašanje, ali se misli jo ZDA vmešavati v ciprsko zadevo, ie Fulbright odgovoril, Ja je zadeva sedaj pred OZN in da bo ta po svojem posredoval ou našla rešitev.
tudi vojaško letalstvo. Jutri se bodo pridružile tudi prevozne ladje, na katerih so oddelki vciakov.
Poveljstvo OZN na Cipru je sporočilo, da je pri spopadih od 27. marca (ko se je začela dejavnost sil OZN) do 27. aprila zgubilo na Cipru življenje 14 ciprskih Turkov in 7 ciprskih Grkov. Ranjenih je bilo skupno 288 oseb. Danes je na oto-
.	...u	ku mirno, v Nikoziji pa je zelo
Smoči se je Fulbright razgovor- to ln tu pa temJ S(T jeJsUšalo
I n A rnnnVi c nrarica/irtilrrvm crr.	r	*	*
jal v Atenah s predsednikom grške vlade Papandreujem, kateremu je izročil pismo predsednika Johnsona. Ameriški predsednik izreka prepričanje, da bo Papandreu zastavil ves svoj vpliv, da pride do pravične to častne rešitve ciprskega spora.
Po razgovoru Je Fulbright Izjavil, da še proučuje grško-turške odnose in da ni prišel še do nobenega zaključka.
Papandreu pa Je izjavil, da niti Fulbright ta nihče drugi ni predlagal sestanka med njim in InBnu-jem. Dodal Je, da bi bila grška vlada zadovoljna, če bi imela možnost stopiti v stik z drugimi važnimi osebnostmi, ki imajo enak ugled kakor senator Fulbright
V zvezi z izjavami Inonuja, da je Turčija razočarana nad Grčijo in Makariosom, Je Papandreu izjavil: »Izrazil sem svoje nezadovoljstvo s to Izjavo. Grčija ni prekršila nobene obljube. Naša politika Je bila to Je pomirjenje na otoku, to Makarios je obljubil, da bo to tudi njegova politika.*
Papandreu Je ponovno zavrnil predlog za razdelitev Cipra to izjavil, da je nekaj takega nesprejemljivo. Dodal je, da, če bo poslanstvo posredovalcev propadlo, bo ostala odprta samo ena mirna pot: priziv na OZN. Končno Je Papandreu izjavil, da Grčija ni nikoli izzivala Turčije, pač pa je s turške strani prišla cela vrsta izzivanj to samovoljnih dejanj. Na neko drugo vprašanje je Papandreu odgovoril, da NATO nima nobene pravice vmešavati se v ciprske zadeve, ker Ciper ni član atlantskega zavezništva.
Medtem je turško ministrstvo za obrambo sporočilo, da so enote tur,ke mornarice znova zrčele vrsto manevrov v vodah n‘ed Ale-
lotnem pogledu nanje.... Cas je, ksandreto. Pri manevrih sodeluje
streljanje.
Ciprski delegat v OZN je poslal tajniku U Tantu pismo, v katerem zavrača kritiko zaradi napada ciprskih varnostnih sil na turške položaje okoli gradu Sv. Hilario-na. Ciprska vlada pravi, da je šlo za zakonito operacijo, s katero nuj bi vzpostavitili normalnost na tem področju, ki ga ogrožajo turški u-porniki in teroristi.
Predstavnik atenske vlade je nocoj izjavil, da Grčija noče priključitve Cipra, temveč hoče samo, naj otok uživa pravo neodvisnost brez ovir. Dodal je, da je tajnik NATO Stikker med svojim obiskom v Atenah izjavil, da NATO se ne bi na noben način vmešala v morebitni spopad med Grčijo in Turčijo.
Velike poplave v Braziliji
zaradi porušenega jezu
RIO DE JANBIRO, 7. - V vsej dolini Ceara-Mirim, ki je glavno področje, lejer se prideluje sladkorni trs, v državi Rio Grande do Norte, so nastale velike poplave, ker se je porušil jez blizu mesta Taipu. Voda je popolnoma po&rila mesto Taipu in Ceara-Mi-rim. Po prvih podatkih je poplavljenih približno šest tisoč hektarov zemlje, kjer povečini raste sladkorni trs. Voda je odnesla 150 metrov dolg most, ki povezuje Natal z mestoma Angicos in Macau, zaradi česar je bil pretrgan železniški promet.
Tehnika, ki vodijo akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu, so mnenja, da bo trčba šest mesecev za popravilo jezu. Po prvih računih zna-a škoda več milijard kriizerasov..
»tajati pot za sporazum z vzhodnoevropskimi državami. ker je Nemčiji v svojih odnosih z zahodnimi državami uspelo poravnati škodo tragične preteklosti«, je Dušan Blagojevič izrazil upanje, da »e bo bonska vlada po tej izjavi, ki jo Jugoslavija pozitivno ocenjuje, začela zboljševati sodelova. nie tudi z Jugoslavijo, predvsem reševanje tistih vprašanj, ki spackajo v področje «poravnanja skoči- tragične preteklosti*
Uradni zastopnik državnega tajništva je nadalje ' obvestil novinarje, da je napovedani Obisk podpredsednika belgijske vlade Spaaka zaradi njegove bolezni odložen in da se francoski senator Max Fleche te dni razgovarja v Beogradu z gospodarskimi in političnimi osebnostmi Jugoslavije n napredku gospodarskih odnosov med Francijo in Jugoslavijo in da se je v sedanjih stikih poudarila potreba hitrejšega povečan.a lugoslovanskega izvoza in razširitve sodelovanja, Sodi se, da bi to prispevalo k dolgoročnemu in boli uravnovešenemu razvoju ju-goslovansko-francosklh gospodar, skih odnosov.
Predsednik republike maršal Ti. to je danes dopoldne sprejel delegacijo finskih novinarjev, ki je na obisku v Jugoslaviji, in se Z njo zadržal v daljšem prisrčnem razgovoru. Finske novinarje je sprejel tudi državni tajnik Koča Popovič.
Hiruščov se je brzojavno zahvalil predsedniku republike maršalu Titu za njegovo čestitko ob rojstnem dnevu. Hruščov izraža prepričanje, d» se bodo prijatelj-ski odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo nadalje razvijali in krepili v interesu narodov obeh držav, socializma in komunizma in v interesu ohranitve miru na svetu. Hruščov želi dobro zdravje in mnogo let srečnega življenja predsedniku republike, a bratskim jugoslovanskim narodom velike uspeh« pri graditvi socializma.
B. B.
Za začetek nič kaj spodbuden podatek Nobelovega nagrajenca, slavnega profesorja Paulinga: skupna moč vseh atomskih bomb na svetu znaša 320.000 megaton in če bi jih vse uporabili, bi bilo uničeno vse človeštvo in tudi Zemljo bi razneslo, tako da bi kak astronom s kakega oddaljenega planeta lahko rekel: »Eksplodirala je zvezda.* V drugi svetovni vojni so uporabili samo šest megaton eksploziva, ki je povzročilo 40 milijonov mrtvih...
Naslednja novica pa je še neuradna, ker jo je sporočil le neki libanonski list, ki je zapisal, da bodo kmalu razglasili federacijo med ZAR, Irakom, Alžirijo in Jemenom. — trak je v odboru OZN proti kolonializmu zahteval, naj se znova začne razprava o položaju v Adenu, ker je na meji med Jemenom in Južnoarabsko zvezo prava kolonialna vojna, ki jo vodi Velika Britanija. Razprava se bo začela danes. Predsednik britanske vlade pa je včeraj izjavil, da mora »ščititi prijatelje, s katerimi smo povezani z obveznostmi, ki Izhajajo iz pogodb*, ter da «položaj na Srednjem vzhodu ni odvisen samo od britanske dobre volje.*
Tudi včeraj je bilo na Cipru in le v Nikoziji je še zelo napeto. ker se tu pa tam sliši streljanje, medtem ko so enote turške mornarice zopet začele manevre pred Aleksandreto. Johnsonov odposlanec sentator Fulbright, ki se je predsinočnjim razgovarjal v Atenah s predsednikom Papandreujem in mu izročil Johnsonovo pismo, v katerem predsednik želi pravično in častno rešitev ciprskega spora, se je sinoči v Ankari sestal, s predsednikom Inonujem. Senator je izjavil, da še ni prišel do nobenega zaključka ter da nima namena predlagati kakršno koli rešitev. Papandreu je vnovič zavrnil predlog za razdelitev otoka ter poudaril, da NATO nima nobene pravice vmešavanja v ciprske zadeve, ker Ciper ni član atlantskega zavezništva. Ni Izključeno, da se bo sovjetska ladja »Armenija*, na kateri potuje Hruščov v ZAR, ustavila tudi na Cipru, da se oskrbi z gorivom, ne da bi Hruščov stopil na kopno.
V Ženevi je ameriška delegacija na konferenci o trgovini in razvoju predložila načrt o ustanovitvi komisije za mednarodno trgovino, sodelovanju z gospodarskim in socialnim svetom OZN in sklenitvi sporazuma z GATT, da bi se ravzila trgovina z razvijajočimi se državami. Toda delegacije socialističnih ter nekaterih afriških in azijskih držav so načrt zavrnile, latinskoameriške države so ga sprejele precej hladno, zahodne države s Francijo vred pa ugodno.
Britanski vladni predsednik Ho-me je včeraj izjavil, da bo nje-gova vlada podprla države določenega dela sveta, če bodo hotele postati brezatomsko področje ter da to velja tudi za Srednji vzhod s pripombo, »da gre za neodvisne države, ki lahko same sprejmejo odločitve.*
Alžirski predsednik Ben Bela Je po obisku v SZ prispel včeraj na uraden obisk v Sofijo. Delegacija vzhodnonemške vlade In komunistične stranke pa je prišla na obisk v Budimpešto z Ulbricb tam na čelu.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21.5, najnižja 12.8, ob 19. uri 18.5; zračni tlak 1018.6 pada, veter severozahodndk 9 km, vlage 63 odstotkov, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17.4 stopinje.
tržaški dnevnik
Danes, PETEK, «. maja
Mi.na
Sonce vzide ob 4.43 in zatone ob 19.21. Dolžina dneva . 14.38. Luna vzide ob 3.22 in zatone ob 15.02
Jutri, SOBOTA, *. maja
Gregor
DANES SE ZAKLJUČIJO VOLILNA ZBOROVANJA
Včerajšnji glavni govorniki: Moro De Martino, Vecchietti in Reale
Danes bo za KPI zaključit volilno kampanjo poslanec Amendola Poslanec Luzzatto (PSIUP) o zakonskem predlogu za zaščito manjšin
Skoraj vse stranlke so izkoristile včerajšnji praznik za pospešitev volilne kampanje, ki je tudi zaradi navzočnosti njihovih »vrhov* dosegla vrhunec. Seveda bo tudi današnji, to je zadnji dan volilne kampanje, zelo živahen, nakar se bodo jutri volivci oddahnili.
Včerao so med drugimi govorili predsednik vlade Moro za KD, tajnik PSI De Martino, minister Reale (PRI) in tajnik PSIUP Vecchietti. Danes pa bodo imeli o-srednje zborovanje komunisti z govorom člana vodstva poslanca Amemdole,
Predsednik vlade Moro je govoril v kinu »Nazionale*, pri čemer se je deželnih volitev dotaknil le bolj mimogrede, saj je on njegov govor namenjen pravzaprav vseij italijanski javnosti. Poudaril je namreč, da sta sedaj v ospredju dve glavni nalogi: zagotovitev im ohranitev demokracije In svobode ter rešitev važnih socialnih in gospodarskih vprašanj. To je bil stržen njegovega govo-Ta, iki (je bil sicer precej abstrakten in docela umljiv le tistim, ki »e dobro spoznajo na struje in »trujice v stranki. Tudi v svojem včerajšnjem govoru je Moro zaslužil naziv ((subtilnega doktorja*, saj ni v svojem zagovarjanju levega centra in sodelovanja s socialisti niti enkrat uporabil besed socialisti in levi center, čeprav bi bilo to mnogo bolj preprosto In neposredno. Vsak govornik i-ma pač svoj slog in če je Moro v svojem govorništvu nekam preveč pretanjen in zavit, pa mu je treba šteti v dobro, da ni retoričen, kar je v tej deželi splošna bolezen ali slabost.
V začetku govora je Moro dejal, da se je uresničenje dežele zavleklo zaradi zaskrbljenosti gle. de političnega položaja na tem obmejnem področju. Toda sedaj ni več nobenega vzroka za zaskrbljenost tudi zato, ker KD za-, upa v čut odgovornosti tukajšnjega prebivalstva in v njegovo predanost državi. Ustanovitev dežele izpolnjuje ustavno obveznost in resnični demokrati ne morejo zagovarjati strogo centralizirane države. Seveda pa je treba uresničevati avtonomistično ureditev postopno, ob demokratični varnosti in zajamčenem socialnem napredku. Moro je tudi zavrnil razne očitke in dejal, da je KD vedno ohranila pri svoji dejavnosti kontinuiteto, hkrati pa težila za tem, da ne pride-v državi do vertikalnega preloma, tako da bi si stali nasproti samo Skrajna desnica in skrajna levica; težila je torej vedno proti skrajni zaostritvi politične borbe. Zato se je vedno trudila, da bi razširila krog svojih sodelavcev in ko so dozoreli pogoji, je raztegnila svoje delovanje tako, da bi se tudi množice delovnih ljudi po svojih zastopnikih vključile v vlado m s tem pripomogle k učinkoviti o-brambi demokracije.
Ta politika je seveda naletela na odipor in po njegovem mnenju tudi na zlobno polemiko, pri čemer se njeni nasprotniki okoriščajo z resnim in zapletenim položajem. Državljani pa morajo te težave razumeti in prispevali s čutom odgovornosti, da se od-
stranijo, saj ni nikoli šlo brez žrtev. In žrtve so potrebne, da se ustvari takšna družba, ki jo je nakazala republiška ustava.
Za PSI je včeraj dopoldne govoril na Trgu Goldoni tajnik stranke poslanec De Martino. Uvodoma je govoril o važnosti nove politike v deželi Furlaniji - Julijski krajini, saj ne zadostujejo samo dobri zakoni in ustrezen deželni statut, temveč bo napredek v deželi odvisen predvsem od sil, ki ga bodo lahko omogočile.
Volitve — Je dejal govornik — imajo tudi vsedržavni pomen, ko preživljamo delikatno in težavno razdobje. Težave izkorišča desnica, ki je mobilizirala vse svoje sile, da bi preprečila, da se uresničijo reforme, ki so osnova programa vlade levega centra. Desnica pravi, da so težave posledica napak levega centra in njegovih napačnih reform. Toda za desnico so vse reforme napačne, razen ene same, da bi proizvedli dovolj pasov, s katerimi bi si delavci stisnili pasove in s čimer bi omogočili bogatašem brez težav prebroditi krizo, ki je tipična za kapitalizem. V tej zvezi je govornik polemiziral tudi s komunisti in dejal, da bi brez socialistov v vladi bil položaj za delavce še mnogo težji.
Reforme so nujne, da se premo-ste sedanje težave in da se odstranijo razlogi zanje. Zato je stranka sklenila, da se naredi ob koncu junija bilanca rezultatov vlade levega centra, da se ugotovi, kakšni so bili ti rezultati in kakšne so prespektive. Za PSI ima odločilno vlogo odobritev reforme za kmečke pogodbe pred poletjem in razprava o deželnem zakonu, kot perspektiva pa vladna odobritev urbanističnega zakona, sestava gospodarskega načrta in rezultati de-mokristjanskega kongresa.
De Martino je nadaljeval svoj govor z ugotovitvijo, da je v Trstu nujno potrebno govoriti tudi o pomembnih vprašanjih mednarodne politike. Socialisti so prvenstveno zainteresirani, da se pospeši proces mednarodnega pomirjenja. Naši odnosi z bližnjo Jugoslavijo so dobri, toda treba jih je še utrditi in s tem pokazati, kako je mogoče dobro sožitje med deželama, ki sta bili v preteklosti sprti zaradi fašizma. Zapad ne sme tudi izgubit) priložnosti, da v sporu med SZ in Kitajsko ne podpre pomirjevalnih pozicij Hruščova, ko je treba istočasno odstraniti razloge, ki pomagajo k utrjevanju sedanjih kitajskih stališč. Svoja izvajanja je De Martino zaključil s pozivom k enotnosti delovnih ljudi.
Lista slovenske skupnosti je i-mela včeraj zborovanja v Bol juncu, pri Sv. Ivanu, v Skednju, na Konkonelu, pri Sv. M. Magdaleni. na Katimari, v Stramarju, v Prebenegu, v Lonjerju, v Trebčah, na Kontovelu, na Proseku, v Križu in v Nabrežini. Govorili so dr. Skerk, Saša Rudolf, Marjan Metlika, Drago Stoka, Mljač in drugi. Zavzemali so se za pravice naše manjšine, ki jih mora zaščititi tudi dežela, čeprav krščanski demokratje govorijo, da se
dežela ne bo ukvarjala z manjšinskimi vprašanji. Govorniki so tudi poudarjali, da mora država zaščititi pravice slovenske skupnosti s posebnim zakonom o zaščiti slovenske manjšine. Zakon mora veljati za vse Slovence v rovi deželi. V tej zvezi so omenjali telegramsko pismo, ki ga je LSS poslala predsedniku vlade.
Za PSIUP je včeraj govoril na Trgu Goldoni njen osrednji tajnik Vecchietti, ki je v glavnem ostro polemiziral z vodstvom PSI. V začetku je dejal, da bodo imele deželne volitve velik pomen za vso državo, saj bodo volivci pri oddajanju svojega glasu nujno upoštevali izkušnje iz teh mesecev vlade levega centra z udeležbo socialistov. Po domače povedano, je Vecchietti obtožil socialiste, da so šli pravzaprav po kostanj v ogenj za demokristjane, katerim služijo predvsem za kritje. Sedanja vlada pa naj bi s svojo politiko predvsem podprla monopolistične in nazadnjaške kroge, ki imajo nanjo nekako hipoteko. Vecchietti je tudi ožigosal notranje strujanje v KD, kjer razni voditelji prevračajo kozolce, saj so se sedaj na primer izrekli za levi center ljudje kot Andreotti in Pella, medtem ko mu nasprotuje Fanfani.
Vecchietti je obravnaval tudi napredovanje socialističnih sil po svetu ter pri tem tudi dvakrat omenil Jugoslavijo.
O stališču PSIUP do vprašanj slovenske manjšine pa nam je poslanec Lueio Luzzatto, predsednik parlamentarne skupine PSIUP, med drugim dejal:
Mi smo se vedno in se bomo vedno borili za zaščito manjšinskih pravic zlasti pa v Furlaniji-Julijski krajini. V deželi obstaja vprašanje pravice prebivalstva slovenskega jezika, ozemeljsko določenega. Mi smo se zavzemali za rešitev tega vprašanja že takoj po osvoboditvi, ko smo razpravljali o ustavnih vprašanjih v posebni študijski komisiji na ministrstvu za konstituanto. Zaključke je objavilo ministrstvo v knjigi, kjer je tudi moje poročilo o vprašanju jezikovnih manjšin....
Sedaj bodo morali deželni organi, ki bodo izvoljeni, opraviti svojo dolžnost in zastopati interese vsega prebivalstva, vštevši interese jezikovnih manjšin. Uresničenje manjšinskih pravic ni vprašanje, ki se tiče le manjšin samih; gre za. načelno vprašanje demokracije, spoštovanja osnovnih u-štavnih pravic ter sožitja in sodelovanja prebivalstva dežele. Čase fašističnega preganjaja je treba pokopati in preprečiti za zmerom.
Na vprašanje, ali so se načeli tudi posebni problemi razen deželnega statuta, je Luzzatto odvrnil;
Seveda! Mi smo že v zadnji zakonodajni dobi predložili zakonski načrt o zaščiti manjšin ter smo ga ponovno predložili tudi sedaj. Prva podpisnika tega načrta sva jaz in Lelio Basso. V njem je za-popaden predlog o ukinitvi absurdnega drugega in tretjega odstavka člena 137 karezenskega po-stopnika, s katerim je s kazenskimi sankcijami vsiljena uporaba italijanskega jezika, medtem ko
povsod drugje sodni postopek dopušča uporabo tolmača z navadno zahtevo prizadetega brez vsakršnih poizvedb. Tako predpisujeta deželna statuta na Tridentinskem-Gornjem Poadižju in v Dolini Aosta. Tako ostaja stara norma, ki so jo uvedli fašisti, veljavna le v škodo državljanov slovenskega jezika v tej deželi. Pri tem ni niti treba spominjati odloka tržaškega sodišča od 9, decembra 1961, 'ki je tu dobro znan, in ki sem ga omenil v poslanski zbornici.
Luzzatto je še povedal, da je KD zavrnila razpravo o tem zakonskem načrtu.
Na Goldonijevem’ trgu je včeraj popoldne ob 17. uri govoril za republikansko stranko (PRI) pravosodni minister posl. Reale, k: je polemiziral s komunisti in še prav posebej z desnico in v glavnem z liberalci. Med drugim je minister Reale dejal, da so se liberalci im misovci krčevito borili proti ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom, a danes zahtevajo, naj volivci od daijo svoj glas prav njim. To pa delajo ne zato, da bi avtonomno deželo okrepili, temveč da bi jo uničili.
BLIŽA SE ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA
Včeraj zaključne šolske prireditve v Križu, v Sempolaju in v Rojanu
Povsod so se slovenski malčki dobro odre-zali, priznanje pa zaslužijo tudi njihovi učitelji
Šolsko leto se bliža svojemu koncu, na kar nas opominjajo tudi zaključne šolske prireditve, ki so zdaj na sporedu. Tako smo imeli včeraj na Tržaškem kar tri šolske prireditve, ker je bil pač praznik in s tem lepša priložnost, da so starši lahko gledali in poslušali svoje otroke na odru.
Učiteljski zbor slovenske osnovne šole v Križu je pripravil lepo uspelo zaključno šolsko prireditev, na katerj je nastopilo več kot 40 učencev. Na oder so postavili Goljevo petdejanko ((Princeska in pastirček*. Da je igra dobro uspela, gre seveda pohvala poleg učencem tudi vsem učiteljem, posebno pa učiteljici g. Mariji Mislej, ki je igro režirala. Tudi kulise so sami pripravili, medtem ko so si nekatere kostume sposodili pri gledališču, ostale pa so matere z velikim veseljem pomagale pripraviti. Pohvaliti je treba vse nastopajoče, ker so se vsi, od prvega do zadnjega, prav dobro odrezali na odru. Posebno pa moramo o-meniti igralce glavnih vlog, in sicer Marizo Sedmak v vlogi prin-ceze, Borisa Košuto v vlogi Boštjana, Borisa Tretjaka kot graščaka, Eriko Košuto kot guvernantko, Livija Caharijo kot kuharja, Ivico Sedmak kot tetko in Miloša Ko-
šuto v vlogi Pepčka.
Dvorana je bila nabito polna staršev in vaščanov, ki so se v velikem številu odzvali vabilu ter zadovoljni po končani prireditvi vrnili domov, ker so videli in slišali svoje malčke, ki so poleg vsakdanjega učenja tako dobro in pridno naštudirali tudi vloge v tej igri.
V Sempolaju so včeraj popoldne pripravili veselo presenečenje. Z včerajšnjo šolsko prireditvijo so šempolajski otroci pokazali, da znajo biti pridni tudi na odru. Ob začetku prireditve je učenka petega razreda Milena Pernarčič v i-menu svojih sošolcev pozdravila vse prisotne, ki so se odzvali v velikem številu, saj je bil hodnik osnovne šole, ki je bil v ta namen spremenjen v dvorano, nabito poln.
Najprej je otroški šolski zbor zapel pespii »Pridi Gorenjcu, »Lahko noč», »Naša putkaa, ((Kuharica*, »Ježek* in »Naša pesem*. Poslušalci so mlade pevce, ki so zares vse pesmi dobro zapeli, nagradili z močnim ploskanjem. Nato sta najmanjši učenki iz I. razreda Olga Gulič in Nadja Trampuž prav lepo podali rajanje »Gobica in metuljček sta rajala*. Sledila je enodejanka «Cilka in njena
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
IZ POROČILA. TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
V marcu se je občutno povečala potrošnja mesa, rib in zelenjave
Občutno se je tudi okrepil dotok domačih in tujih turistov - Nazadovanje v trgovini na drobno s tekstilom in pa v pristaniškem prometu
ŽRTEV PROMETNE NESREČE POD K0NT0VEL0M
Tragična smrt Luča Žnideršiča
Bil je naš dobri delovni tovariš ter aktivni javni in prosvetni delavec
V pozni nočni uri nas je pre-1 Ijivem udarcu usode vse naše
• ta n 6 rim ni vimnntiJp r\r arini on 0 9 nlnhnlrn
tresla grozna vest: naš dragi, dobri delovni tovariš strojni stavec žaloiništva tržaškega tiska Lučo Žnideršič je izgubil življenje pri prometni nesreči na cesti proti Kontovelu. Še v večernih urah smo se z njim pogovarjali. Bil je vesel in veder kot običajno, poln mladostne življenjske energije, poln delovnega elana in požrtvovalnosti povsod in ob vsaki priložnosti, kadar je bilo treba prijeti za poklicno delo in kadar je bilo treba žrtvovati ure za delo za napredek prosvetnega življenja v Barkovljah. Bolečina nas tare ko pišemo te vrstice ob tragičnem spoznanju, da Lučota ni več med nami in da smo z njim izgubili tovariša v najplemenitejšem pomenu te besede, da smo z njim izgubili mladeniča, ki je svoje življenje že v tako rani mladosti posvetil svojem narodu in da za njim žalujejo njegov oče, žena z dvema nedoraslima otrokoma, družinica, ki jo je tako ljubil in ji posvečal vso svojo očetovsko skrb.
Lučo Žnideršič ni bil samo odličen strokovnjak pri svojem delu, za katero se je specializiral v grafični šoli v Ljubljani, temveč je bil tudi vsestransko, aktiven v našem javnem življenju kot narodno do kraja zaveden in napredno usmerjen mladenič. Bil je predsednik prosvetnega društva v Barkovljah, ki je pod njegovim vodstvom polnokrvno zaživelo, bil je član izvršnega odbora Slovenske krulturnogospo-darske zveze in član glavnega odbora Mladinske iniciative.
Za dragim Lučotom žalujemo vsi, ki smo ga cenili in poznali iz vsakodnevnih stikov, ki smo z njim delali pri našem listu in v njegovi družbi prebili toliko prijetnih ur. Za njim žalujejo Bar-kovljani, in predvsem člani bar-kovljanskega prosvetnega društva, predvsem pa žaluje za njim tako kruto prizadeta družina, kateri posvečamo ob tem pretre-
simpatije, prepojene z globoko in iskreno žalostjo.
Naj bo našemu dragemu, nepozabnemu Lučotu lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil in naj bo njegov lik sposobnega in požrtvovalnega delavca in predanega Slovenca svetel vzgled vsem nam, ki ga objokujemo.
smo« okoli 22,30 Je prišlo na Furlanski cesti, kakih 100 metrov naprej od mitnice v smeri proti Kontovelu do strašne prometne nesreče, pri kateri Je zgubil življenje 31-letni Karel Žnideršič - Sartori, naš delovni tovariš v tiskarni Primorskega dnevnika, kjer je bil zaposlen kot strojni stavec. Pii trčenju avta Fiat 1100 z nekim avtobusom podjetja »La Carsica*, ki mu je prihajal naproti, je nesrečnega Lučota vrglo lz avta. Pri nesreči je Žnideršič dobil hude poškodbe. Ob 23.10 so ga prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu zdravniki ugotovili zdrobitev levega dela prsnega koša, številne zlome kosti na levi roki ter lobanjsko travmo. Izdihnil je v bolnišnici okoli 23,40.
Po nepopolnih podatkih, ki smo jih prejeli pozno sinoči in v prvih urah današnjega dne, se Je Žnideršič peljal s svojim avtom v družbi treh drugih oseb proti Kontovelu. V avtu so bili; njegov 55-letni oče Karel Žnideršič - Sartori s Furlanske ceste 231, 54-letni mizar Stanislav Starc s Furlanske ceste 475 ter 51-letni Alojz Martelanc. Martellani s Furlanske ceste 213. Tik za mitnico, na zalo blagem ovinku. Jim je privozil naproti prazen avtobus podjetja »La Carsica*, ki se je vračal v mesto. Zdi se, da Je Žnideršičev Fiat 1100 zadel ob levi blatnik m levi bok avtobusa. Zaradi silovitega udarca so se vrata avtomobila odprla, nakar sta Žnideršič in še en potnik zletela na cesto.
Razen potnikov v avtu m šoferja avtobusa ni nezgodi prisostvoval nihče, razen neke osebe, za katero pa se še ne ve, še je bila
v avtobusu, ali pa se je peljala z nekim drugim avtom za avtobusom.
Zaradi trčenja sta se tako avtobus kakor Žnideršičev avto postavila poševno čez cesto.
Iz bližnje mitnice so takoj telefonirali na rešilno postajo RK, ki je takoj poskrbela za prevoz ponesrečencev v splošno bolnišnico.
Razen Lučota, ki je izdihnil dobre pol ure po sprejemu v bolnišnico, so tja prepeljali tudi ostale tri ponesrečence. Njegovemu očetu so zdravniki ugotovili rane na levem sencu, na levi strani čela ter po kolenih. Ce bo šlo vse po sre«, bo ozdravel v 15 dneh. Nekaj več časa, in sicer 25 dni, se bo moral zdraviti Starc, ki se je pobil po levi strani čela in levem sencu, po obrazu ter si zlomil nekaj reber, Zdravil se bo na pljučnem kirurškem oddelku. Martelanca pa so sprejeli na 1. kirurški oddelek zaradi številnih ran in podplutb na čelu, po levem delu telesu in levi nogi.
■miiitiiiittinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiifiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiHiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiH
SMRTNA PROMETNA HESBECU PBI DEVINU
Mladenič iz Turjaka mrtev zaradi padca z vespe
Pri padcu ja z glavo udaril v kamniti cestni rob - Vožač se je samo nekoliko poškodoval
Tržaška trgovinska zbornica ji objavila redno mesečno poročilo, ki se nanaša na gospodarski položaj tržaškega področja v letošnjem marcu. Na celotnem področju je bilo 31. marca 305.268 prebivalcev in od tega 278.765 v tržaški občini.
Pritok tujih in domačih turistov se je okrepil v primerjavi z istim lanskim razdobjem. Tako so marca zabeležili 27.123 nočnin italijanskih in 12.584 nočnin tujih turistov in se je število nočnin italijanskih turistov v primerjavi z marcem lanskega leta zvišalo za 14.9%, tujih pa za 34.4%. V prvih treh mesecih so zabeležili 70.234 nočnin italijanskih (lani 58.601) in 32.196 nočnin tujih turistov (lani 23.345).
Trgovina na drobno je marca zabeležila padec prodaj in to zlasti zaradi izrazito neugodnih vremenskih prilik, zaradi katerih še ni prišlo do predvidenih prodaj pomladanskega blaga. Tudi ob velikonočnih praznikih ni prišlo do večjih nakupov, čeprav je bilo tržišče nekoliko živahnejše. Zaloge so prevelike in kroženje blaga je počasno na skoro vseh sektorjih.
Se vedno narašča obseg in prijavljena vrednost kupoprodaj zemljišč. Marca so zabeležili 254 kupoprodaj v prijavljeni vrednosti 994 milijonov lir (lani 245 za 911 milijonov lir). V prvih treh mesecih so prijavili 814 kupoprodaj nepremičnin v prijavljeni vrednosti 2.2805 milijonov lir (lani 786 za 2.580 milijonov lir).
Potrošnja nekaterih dobrin, ki jih lahko nadzorujejo, kot je tobak, meso, ribe, sadje in zelenjava se je občutno zvišala.
Marca so na Tržaškem ozemlju prodali 40.637 kg tobačnih izdelkov (11.2% več kot februarja in 13.3% več kot marca lanskega leta). V prvih treh mesecih so prodali 116.584 kg tobačnih izdelkov ali 6.3% več kot v istem lanskoletnem razdobju.
Občutno se Je dvignila potrošnja mesa, saj je v tržaški občini znašala 11.004 stotov in je bila za 13.8% višja kot v lanskem marcu. V prvih treh mesecih je potrošnja mesa dosegla 30.762 stotov in je bila za 8.6% višja.
Na tržaškem področju so prodali marca 1.814 stotov rib, rakov in mehkužcev, v prvem tromesečju p« 5.051 stotov ali 26.4% več kot lani.
Na tržaško tržnico s sadjem in zelenjavo na debelo so pripeljali marca 22.911 stotov zelenjave ob 21.965 stotov sadja (lani 18.277 odnosno 18.714). V prvih treh mesecih so pripeljali 70.303 stotov zelenjave in 64.614 stotov sadja (lani 53.187 odnosno 55.599).
Tržaški pomorski promet Je po uradnih podatkih marca dosegel 441.978 ton in je bil za 7.5% nižji kot marca lani. V prvem tromesečju je pomorski promet dosegel 1.424.563 ton in je bil za 12.9% višji kot lani.
Železniški promet je dosegel
Na cesti Trst - Tržič se Je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča, pri kateri Je zgubil življenje 18-letni Silvano Purin Iz Turjaka — Ul. Tito Uvio 1.
Purin se Je okrog 14. ure peljal na zadnjem sedežu vespe, ki jo je vozil 20-letni Fulvio Benes iz Pie-risa — Ui. Roma 78. Bila sta namenjena v Tržič, toda blizu devinskega pokopališča se Je zadnje kolo nenadoma Izpraznilo, Zaradi tega ju je zaneslo na skrajno desno stran ceste In sta zletela po skar-pi. Benes se je le nekoliko opra-
skal in pobil po levi roki, nesreč ni Purin pa je z glavo močno Udaril ob kamniti rob ceste in je bil na mestu mrtev. Šoferji, ki so nato privozili mimo, so Benesu priskočili na pomoč, poklicali so rešilni avto in obvestili policijo. Na kraj nesreče je nato prišel tudi pretor lz Tržiča, ki je po običajni formalnosti izdal dovoljenje, da so truplo nesrečnega Purina odnesli v mrtvašnico devinskega pokopališča. Benesu so v tržaški bolnišnici nudili prvo zdravniško pomoč in bo okreval v dobrem tednu.
182.208 ton in je bil marca letos za 19.8% nižji kot lani, v prvih treh mesecih pa je znašal 659.385 ton in je bil za 16.6% višji kot lani.
Na našem področju je bilo 31. marca 97.187 zaposlenih oseb in torej 82 manj kot februarja. V primerjavi z marcem lanskega leta pa se je število zaposlenih zvišalo za 2.436 oseb ali za 2.5%.
Brezposelnih je bilo 31. marca 7.322 ai-i 420 manj kot februarja. V primerjavi z marcem 1963. leta je bilo brezposelnih 1.246 ali 14.5% manj.
Prevoz članov volilnih sekcij
Tržaška občina Je poskrbela za prevoz članov volilnih sekcij, ki so izven mesta. Proge so 4 in zajemajo naslednje sekcije.
Ii) 94, 213, 214, 283, 284, 285, 291, 292, 293, 298, 321, 322, 335, 352;
II.	) 70, 286, 287, 288, 289, 318, 319, 320, 330, 338, 341, 342, 344;
III.	) 290 (Grljan);
IV.	) 9, 19, 157, 205, 211, 212, 296, 297, 300, 333, 350, 351.
Odhod prevoznih sredstev iz Ul. Giustiniano (pred licejem Dante);
sobota, 9. maja ob 14.30,
nedelja, 10. maja ob 5.,
ponedeljek, 11. maja ob 6.
Za povratek po končanem štetju glasov prizadeti lahko telefonirajo za prevozno sredstvo na občino (tel. 31121 lnt. 535 ali 29036).
se ponesrečili s svojim avtom fiat 600 v bližini bloka pri Fernetičih (na jugoslovanski strani), kjer je v nje trčil s svojim vozilom Silvano Bassi iz Ul. G. Gallina 5.
Motorist v avto
Deset dni se bo zdravil na 1. kirurškem oddelku 34-letni Romeo Stanissa lz Vidma, ki se je včeraj popoldne nekaj po 16. uri ponesrečil z motorjem v Miramar-skem drevoredu Jplizu bara «AUa pineta*. Stanissa se je tedaj vračal s svojim motorjem CR 39489 v Videm. Blizu omenjenega bara je trčil v avto «volkswagen»,
Stanisso so prepeljali v bolniš nico z rešilnim avtom RK. Zdravniki so ugotovili na njem razne podplutbe in poškodbe po desnem sencu, rano na levi ličnici in podplutbe na desnem kolenu in desni roki.
punčka*, ki so jo dobro podali u-čenci iz drugega razreda; Nadja Doljak, Neva Adamič, Franko Peric in Edi Kante.
Kot zadnjo točko sporeda so šempolajski učenci prikazali Ribičičevo dvodejanko «Skrati». Vsi nastopajoči so se kar dobro odrezali na odru, omeniti pa le moramo one otroke, ki so nastopili v glavnih vlogah, in sicer: Boris Sardoč kot krojač, Neva Zidarič v vlogi škrata vajenca, David Pavlina kot kralj škratov in Miloš Rebula v vlogi nočnega čuvaja. Seveda je v tej igri nastopilo še leno število «škratov», učencev iz III., IV. in V. razreda. Na koncu je še nastopil pevski zbor, ki je zapel še «Našo pesem*.
Tudi otroci slovenske osnovne šole v Kojanu so imeli včeraj popoldne svojo zaključno prireditev, in sicer v dvorani Marijinega doma, ki je bila skoraj polna občinstva. Učenci in učenke vseh razredov osnovne šole so s pomočjo treh odraslih prikazali igro »Janko in Metka*. Janko je bil Peter Rogelja, Metka pa Patricija Vran, medtem ko so bili palčki vsi učenci in učenke I. razreda (kolikor učencev, toliko palčkov), ki so se kar vživeli v svoje vloge.
Glasbena Matica v Trstu
Nesreča grškega mornarja
Od 10 do 30 dni se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice 32-letni grški pomorščak Belonis Panazotis, ki se je včeraj popoldne ponesrečil na gršld ladji «Kyiriaki», ki Je privezana od pomolu v stari prosti luki.
Volilna zborovanja
KPI: Ob 18.30 uri bo na Trgu Ferugino osrednje zborovanje, s katerim se zaključi volilna kampanja. Govorili bodo poslanec Gior-gio Amendola, Dušan Lovriha in Paolo Šema.
Ob 10. uri Nabrežje Sauro, Šema, 10.30 v Ul. de Luca v Miljah J. Burlo, 11. Trg Stare mitnice Šema, Ponteroš Tonel, 12. v industrij, skem pristanišču pred podjetjem Orion Calabria, ladjedelnica Felsze-gy Cuffaro, Tržaški arzenal (Ulica Rampa) Vidali. Ul. Tomaso Luciani Rossetti, 18.30 Trg Marconi v Miljah Vidali in Pacco, 19. Bazovica Siškovič, 20. Boljunec Cuffaro in Lovriha, 20.30 Trebče Vidali in Siškovič, Zgonik Gombač.
PSI: ob 10. v Ul. del Prato, ob 11. Domus Civica v Ul. Flavia, ob
11.30	na Trgu Giarizzole, ob 12. pri Sv. K. Magdaleni spodnji, ob
12.30	pri Sv. Soboti (leteča zborovanja), ob 17. na Trgu sv. Antona senator Giulio Tolloy, ob 18. na Trgu Garibaldi Bruno Di Pol, ob 20. v Dolini Arnaldo Pittoni, ob 20.30 v Nabrežini Calabrini.
PSIUP: Danes bo 15 zborovanj v Trstu in okoli«. Glavna zborovanja bodo ob 18.30 na Trgu sv. Antona Pincherle in sen. Masciale, 20. Trg Goldoni Martone in Liber-tinl, 20.30 Trg Sv. Jakoba zaključne zborovanje:	Pincherle, Karlo
Bemetič in Libertdni.
LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI bo imela danes dopoldne več zborovanj v strogem središču mesta, popoldne pa bo imela zborovanja v okolici, med katerimi: ob
17.30	v Devinu, ob 18.30 v Mavhi-njah, ob 20. v Zgoniku, ob 21.45 na Opčinah, ob 17.30 v Dolini, ob
18.30	v naselju Sv. Sergeja, ob
19.30	v Gropadi, ob 20. v Bazovi«, ob 21. na Padričah In ob 21.30 v Lonjerju.
Slov. gospodarstveniki iz Trsta in Gorice na razgovorih v Kopru
Delegacija slovenskih gospodarstvenikov iz Trsta in Gorice pod vodstvom predsednika slovenskega gospodarskega združenja Stanislava Svagelja se je včeraj z zastopniki gospodarske zbornice v Kopru razgovarjala o možnosti izboljšanja trgovinskih stikov med obmejnimi področji Italije in Jugoslavije. Pri tem so posebno pozornost posvetili uresničenju novih oblik sodelovanja in razširitve a-sortimana izdelkov v okviru malega obmejnega prometa.
Kolesar in kolesarka trčila v Šempolaju
Do zelo nenavadne nesreče za današnje dni je prišlo včeraj zjutraj v Sempolaju, kjer sta trčila drug v drugega dva kolesarja. Nekaj minut po 10. uri se je 28-letna Edvarda Colja por. Teržani iz Sempolaja 24 peljala s kolesom proti svojemu domu. V vasi je trčila v drugega kolesarja, nekega Schelzp, ki je njen sovaščan. Pri padcu se je Coljeva ranila po zgornji ustnici in se opraskala po zgornji desni zobni arkadi (možne so zobne poškodbe). Zensko, ki je precej močno krvavela, so kmalu po nesreči prepeljali v splošno bolnišnico z rešilnim avtom RK Sprejeli so jo na stomatološki oddelek splošne bolnišnice s prognozo teden dni zdravljenja.
■imimiiitmiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniitiiiiimiitiiiHiiimmiiiimiiiiMiiiitiiiiiiiiiiii
DANES NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE
Začetek VII. vsedržavnega kongresa filmske in televizijske reklame
Jutri bodo podelili nagrade za zmagovalne filme v okviru festivala reklamnega filma
V soboto, 9. maja bo v Avditoriju
koncert solistov
GLASBENE SOLE IZ DUBROVNIKA
Pričetek ob 21. uri
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, v petek in soboto ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 8. t. m. ob 19.30 uri v v Ljubljani;
v soboto, 9. t. m. ob 20. uri v Kranju;
v nedeljo, 10. t. m. ob 20. uri v Postojni
Dario Fo:
Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda
Mati in hčerka ranjeni pri Fernetičih
Lažja nesreča ftri vožnji se je včeraj pripetila tudi 6-mesečnl Gabrielu Burolo od Spodnje Magdalene katero so ob 18. uri sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice. Pri trčenju z nekim drugim avtom se je deklica pobila po čelu. Ozdravela bo v 15 dneh. Pri nesre« se Je pobila tudi njena mama, Aurora Palumbo por. Burolo, ki se bo morala zdraviti na istem oddelku od 10 do 15 dni zaradi lobanjske travme m drugih lažjih poškodb.
Obe ponesrečenki Je prepeljal v bolnišnico oče, oziroma mož, Bruno Burolo. ki je povedal, da so
V veliki dvorani trgovinske zbornice se bo danes začel v prisotnosti najvišjiih oblasti VII. vsedržavni kongres kinematografske in televizijske reklame. Uvodni govor bo imel odv. Eitel Monaco, predsednik aNHCa o temi »Kinematografska industrija na področ. ju rek/lame*, sledilo pa bo poročilo dr. Carla Mazze Galantija o »mednarodnih deontološtcih normah za filmsko in televizijsko re. klamo*. Za jutri sta predvideni poročili inž. Luigija M. Giaohina. ki bo obravnaval temo «Avdtovi-zivma reklama in predstava* ter dr. Giuseppa Tecchia, ki bo govoril o temi »Informacije in raziskovanja glede avdiovizivnih sredstev*. Ob 21. uri bo v nekem mestnem hotelu svečani zaključek s slavnostnim sprejemom, ki ga bo pripravila avtonomna turistična in letovišča reka ustanova in med katerim bodo razdelili nagrade za zmagovite filme v okviru VII. vsedržavnega iestivala kinematografskega in televizijskega reklamnega filma.
Letošnjega festivala za podelitev dveh velikih nagrad, nagrade »Mi. ramarski grad* in »Zvon sv. Justa*, se udeležuje 345 filmov 48 filmskih družb. Nagrado v znesku 1 milijon lir je prispeval tržaški velesejem za film vzgojnega značaja, nagrade v znesku 1 milijon in pol lir pa sta prispevali skupno *Sipra» in «Opus». Festival, ki ga organizira tržaški velesejem pod pokroviteljstvom državnega združenja kinematografskih in sorodnih industrij (ANICA), italijanske reklamne federacije (FI1P) in združenja reklamnih koristnikov (UPA) s sodelovanjem združenja kategorij in centra za gospodarski razvoj Trsta, je edini, ki ima uradno priznani vsedržavni značaj na tem področju ln predstavlja praktično selekcijo za mednarodni festival, ki je izmenično v Cannesu in v Benetkah.
2e včeraj so prispeli v naše mesto členi posameznih odborov, žirij in kongresisti, katerim je občina priredila sprejem.
Z Geofizikalni observatorij v Trstu je včeraj dopoldne zabeležil
ob 6,20 potresni sunek približno 135 km daleč v južni smeri, verjetno ob dalmatinski obali; ob 6,45 približno 5800 km daleč, verjetno pri Somaliji; ob 9.10 pa 9.000 km daleč, verjetno v severnem delu Japonske.
ŠOLSKE PRIREDITVE
Osnovne šole v Trstu prirede v nedeljo 17. maja ob 16. uri v dvorani Avditorija skupno šolsko prireditev.
Na sporedu so: recitacije, prizori, petje ln narodni plesi. Ljubitelji mladine vljudno vabljeni. — Sindikat slovenske šole v Trstu.
Gledališča
VERDI
Sobotni simfonični koncert bo posvečen Rihardu Straussu ob 100-let-nici njegovega rojstva. Dirigiral bo Herbert Albert, rog-solo Domenico Cecoarossi. Na programu so skladbe; »Don Giovanni — simfonična pesnitev op. 20; koncert št. 1 za rog ln orkester op. 11 (novo za Trst); Smrt in pretvorba — simfonična pesnitev op. 24; «Till Eulenspiegel* — simfonična pesnitev op. 28.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Nazionale 14.00 17.45 2.1.30 »Cleopa-tra* Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton.
Aroobaleno 16.00 «GM animali* Dokumentarni film.
Excelsior 15.30 »La visita* Sandra Milo. Prepovedano mladimi.
Fenice 16.00 »Gli argonautl* Technicolor. Todd Armstrong.
Grattacielo 16.00 «11 comamdante* To. tč, Andreina Pagnani.
Supercinema 16.00 «Omlkron» Znanstveno fantastični film.
Alabarda 15.30 »For VVest* Color-scope. Troy Donaihue.
Filodrammatico 16.00 »Gll Invinclbili 7» Colorscope. Tony Russel.
Aurora 16.30 »Ona domeniica a NeW York».
Crlstallo 16.30 «Intrtgo a Stoccolma* Tecbnlcolor. Paul Nevvmanm.
Capitol 16.00 »Amore Im 4 dimensio-ni» Silva Koscima. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.00 »Oualcosa che Scotta* Technicolor. Troy Donahue. Zadnji dan.
Massimo 16.00 »Gil erol del vvest* Technicolor. VValter Ohiari, Ral-mondo Vlanello.
Impero 16.00 »Ali« donne cl penso io».
Moderno 16.00 «La schlava dl Bagdad* Technicolor. Anna Karina, Gepard Baray. Zadnji dan.
Astra 16.30 »Cocktall per un cadave-re». Prepovedano mladini.
Astoria 17.00 «Iil promomtorlo della paura* Gregory Peok. Prepovedano mladini.
Vlttorio Veneto 15.30 »La pantera rosa* Technicolor. David Niven, Ca-puclne.
Abbazia 16.00 «1 3 implacablll* Technicolor. Jefrey Hunter.
Ideale 16.00 «11 sole sorgera arvcora* Ava Gardner. Technicolor.
Marconi 16.00 «11 segno del coyote» Techmdicolor. Fernamdo Casanova
Skedenj 16.00 «Fra Dlaivolo* Stariho In Olio,
IZLET
SLOVENSKI KLUB, ki Je organiziral dvodnevni izlet v Hrvaško Primorje v sotobo, 16. in nedeljo, 17. maja sporoča vsem, ki so se prijavili za izlet naslednje:
I. da Je odhod iz Trsta s pul-manom ob 7. uri zjutraj pred sodno palačo
2	da Je program izleta naslednji:
SOBOTA, 16. maja Trst - Reka (9.-10.) - Bakar (ogled mesta) - Crlkvenica 12. (ogled mesta - kosilo) — Novi Vinodol - Senj 19. (večerja in prenočevanje v hotelu Nehaj).
NEDELJA, 17. maja Senj (ob 10. zajtrk ln ogled mesta • ob 13. kosilo ob 14.30 odhod iz Senja v Crikvenico in z ladjo na Silo na otoku Krku — Silo-Crikvenica-Reka (ob 20. uri), odhod z Reke ob 22. uri. Prihod v Trst ob 24. uri.
3	da so izletniki naprošeni, naj pravočasno poskrbe za potne dokumente, to je veljavni potni list z vizumom ali skupni potni list, ki ga poskrbi potovalni urad Aurora, Ul. Cicerone 4.
Prosimo vse, ki so se prijavili za izlet, naj vplačajo nekaj dni pred izletom drugo polovico vsote.
SLOVENSKI KLUB
Razna obvestila
SPDT priredi v ponedeljek 11. maja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani planinsko predavanje z barvnimi diapozitivi. Predaval bo dr Rafko Dolhar o skandinavskih deželah.
V nedeljo. 24. t.m. priredi SPDT Izlet na Učko. Prijave v dnevnih u-rah v Ul. Geppa 9.
AMERIČANKE, Italoamerlčanke, Avstralke, Francozinje, na letovanju v Italiji, bi se v naglici poročile. Pisati »Eureka* — Casetla Postale 5013 — Roma.
AMERIČANE, Italoamerlcane, Austra. Hane, Francesl, vlllegglantl ln ltalla, sposerebbero rapldamente. Scrlvere »Eureka*, casella 5013, Roma.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <4.5. — 16.5.)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno. Ul. S. Olllno 36, Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; SanfAnna, Strada dl Frlull 63; Davanzo, UL Bernlnl 4; Godina AlPIGEA, Ul. Glnnastlca 6, Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; Sponza. Ul. Montorstno 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (4.5. - 10.5.)
Davanzo, Ul. Bernlnl 4- Godina . 1’IGEA, Ul. Glnnastlca 6; Al Llo, Ul Orologlo 6; Sponza, Ul. Mont slno 9 (Rojan).
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše nepozabne
Nadje
Posebna zahvala darovalcem cvet-ja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnice ln Jo spremili do preranega groba.
DRUŽINA FERLUGA Barkovlje, 8.V.1964.
ASTURSKI RUDARJI SO POTEGNILI ZA SEBOJ ŠE BRUCE
Pomen stavk v Španiji gre preko svojega obsega
Študenti v Madridu protestirajo proti odpustitvam naprednejših profesorjev Delavcem v stavki se pridružujejo kmetje ■ Proces proti Erimauu neveljaven?
Ponovno prihajajo vesti iz — Asturije. Ponovno se javljajo k besedi rudarji iz rudarskega revirja Oviedo. Seveda se oglašajo k besedi na svojstven način z odporom in uporom proti diktaturi. Tudi letošnjo pomlad je Asturia v stavki, kot je bila lansko in Predlansko pomlad. Toda Astur-*ki rudarji sedaj ne zahtevajo le Večjo plačo, pač pa tudi politične svoboščine, ki so za španske razmere izredne. Asturski rudarji zahtevajo neposredno volitve delavskih predstavnikov v sindikalne organizacije, zahtevajo odstranitev policijskih agentov iz delavskih organizacij, terjajo pravico do solidarnosti z delavci v stavki in zahtevajo, končno neposredno sklepanje novih kolektivnih pogodb.
Toda Asturia ni edina, pač pa le prva po vrsti področij, v katerih delavci in tudi drugi dvi-Sajo svoj glas, kajti po njihovem zgledu gredo delavci iz Barcelone, njihovemu zgledu sledijo madridski visokošolci. Podobno kot pred leti, ko je val stavk resno zamajal vso Francovo oblast in pokazal, da niti policijski teror, da niti aretacije in zločini rudarjev ne morejo ustaviti.
Ze v marcu, še bolj pa v a Prilu so vesti o stavkah’ prihajale iz velikega rudarskega revirja Oviedo. Nad 2500 rudarjev ■a rudnikov El Fondim, Modesta Felguera in Mieres je stopilo v stavko. Njim so se takoj pridružili ostali rudniki Asturie. Delavci špansko-francoskega podjetja “Minerometalurgica de Penarro-ya» s sedežem v mestecu Puerto-lano so prav tako stopili v stavbo. Tri tisoč delavcev tega podjetja je nekaj dni zdržalo oster Pritisk policije. Zaradi tega so krajevne oblasti podjetja zaprle In zagrozile, da bodo odpustile 2 dela vsakogar, ki bi se pridružil stavki.
Toda stavka zavzema Ze nacionalni obseg. Zdi se, da se krajevne akcije ljudi v stavki povezujejo v organizirane proteste večjega obsega in pretežnega de-‘a delavskega razreda Španije.
se je posebno pokazalo v dneh Pred J. majem, ko je po vsej deželi prišlo do številnih areta-' cij irr ko-je Francova vlada za-■nan skušala dokazati, da gre za kakšno zaroto «širšega obsega«. Ta reakcija španskih oblasti pa je še bolj okrepila dejavnost organizatorjev stavke, tako da so Prejšnjim zahtevam bile dodane ?e nove: ljudje v stavki zahteva-j° osvoboditev aretiranih, prepoved odpuščanja z dela, prepoved Zapiranja podjetij; sedaj terjajo se zakonsko zaščito v primerih Poklicnih bolezni itd.
Tik pred prvomajskim praznikom, ki je v Španiji prepovedan, le podtalna organizacija Fronta aa osvoboditev objavila poziv, v aterem navaja, da so stavke zajele vso Španijo in da se je eh udeležilo najmanj 35.000 de-avcev. V tovarni tovornjakov «Pegaso» in v podjetju »Meta-Urgicas Madrielenas« so stopili v stavko vsi oddelki. V provinci atalogna so prav tako metalurgi pozvali v stavko še ostale de-avce Podtalne sindikalne organizacije so vse delavce povezale v enotno fronto.
Andaluziji delavci in študen-1 žirijo stavko tudi med kmete, •izmere so postale tako napete,
*	se policijske obhodnice upa-;? iz kraja v kraj le v večjih
kupinah. Niso bili namreč red-In pr'rYer* napadov na frankiste.
thdi Francova policija je do-■vela že kako razorožitev.
“Borba proti diktaturi — piše __ Pozivu Fronte za osvoboditev ~~ zavzema razne oblike, Ta se rganizira v učinkovitih 'oblikah, a začetek se predvidevajo stav-** Y raznih predelih dežele in v azličnih gospodarskih panogah.«
*	rancov režim pa ne pozna , rPgega kot že preizkušene me-
tuA nasilia' iih uporablja “i v tem primeru. Prve žrtve ega so madridski študenti, ki zadnjem času vedno bolj od-rito kažejo svoje nezadovoljstvo Proti policijskemu terorju na-•Ploh, posebej pa še proti odpj-* anju profesorjev, ki pokažejo le najmanjšo naprednejšo težnjo.
Tik Pred prvim majem je špan-a policija sporočila, da je are-'rala nekaj članov ilegalne ko-unistične partije. Med aretiranci je tudi Jose Sandoval Mo-f,Za katerega P®Bcija trdi, da
ni so nadalje Luis Antonio Gil
i*! ^lan CK KP Španije, Aretirani so i ‘
IjCpcz, Jesus Martin de Vlasco cr Jesus Lcpez De Vicente, ka-
teremu očitajo da je «šef propagande tajne organizacije, ki pripravlja letake komunistične in protidržavne vsebine«. Policija je še javila, da je zaplenila tudi mnogo propagandnega materiala.
Za Sandovala policija trdi, da je bil ožji sodelavec Juliana Grl-maua, ki so ga 20. aprila lani španski fašisti umorili po insce-niranem procesu pred »posebnim vojaškim sodiščem«. Zanimivo je, da je bilo to sodišče razpuščeno in da bo sedanjim aretirancem sodilo «sodišče za javni red«. Umor Grimaua je vil višek ene najostrejših polemik, kar jih je bilo v zadnjih letih v Španiji in na svetu. Več vidnih osebnosti z vsega sveta je pozivalo Franca, naj ta zločin prepreči. Franco pa se za ta poziv tedaj ni zmenil.
Da se «zadeva Grimau« ponovno omenja, je več razlogov. E-den teh je brez dvoma pomem-
ben. Odvetniki, ki so branili španskega revolucionarja Grimaua, so dokazali, da proces proti njemu ni bil veljaven niti s formalno pravne strani. Član sodnega zbora podpolkovnik Manuel Fernan-dez Martin sploh nima diplome pravne fakultete. V času sodne razprave proti Grimauu pa je Martin vršil funkcijo ((preiskovalnega sodnika«. Martin pa je dejansko le plačani policaj, ki je sodeloval :e pri tolikih procesih, na katerih je bilo izrečenih 4000 obsodb proti političnim jetnikom. V kolikor bi se zahteva Grimau-jevih branilcev sprejela, bi moglo (in tudi moralo!) priti do revizije vseh procesov in odsodb, v katerih je sodeloval Martin. Sicer pa se v Francovi Španiji veriga zločinov nadaljuje, z Martinom ali brez njega. Toda stavka rudarjev v Asturiji bi znala marsikaj spremeniti, če več, še bolj bo omajala Francov režim.
ODNOSI MED ITALIJANSKIMI IN JUGOSLOVANSKIMI UNIVERZAMI
V medsebojnem razumevanju ima kultura izredno vlogo
Prof. Schiffrer o pomenu šolstva narodnih manjšin
Pred dobrima dvema tednoma je bil — kot smo poročali — znani tržaški javni delavec prof. Car-lo Schiffrer na Reki, kjer je v italijanskem kulturnem krožku predaval o Calileu Galileiju. Ob tej priložnosti je dal uredniku reškega lista. »La voce del popo-lo» intervju o odnosih med Trstom in Reko, o medsebojnih kulturnih stikih in predvsem o vlogi, ki bi jo mogle imeti manjšine. Glede tega je prof. Schiffrer rekel;
«Med Reko in Trstom, mislim med reškim in tržaškim vseučiliščem, kot se mi zdi, ni nobenih neposrednih stikov. Dejansko bi izmenjava profesorjev in študentov bila zelo koristna in zaželena tudi zaradi značaja fakultet, ki imajo svoje sedeže v teh dveh mestih, ki sta si tako blizu. Mi n.pr. imamo gradbeno fakulteto, ki uživa pomemben sloves, imamo dobro fakulteto za ladjedel-
Motiv iz tržaškega Ljudskega vrta
*ll!*ll*ll^*lllll(IIII*l((l((lllllll(IIII*(l,ll,l“*lll,,,,llllllllll,,,,,,i,,,ll,llll®lllllllllll®ll*l®®“«llll««^ 1111 tl* t OVTlif I il 1111 f lilf lil I lil f «■ III1IIHI1 til lili I ■■lltllllllllllflllll M ■ t IIIII tl« t f lltiu««lll lllllflllll Blllllil It I lil I BIITil ll«IHItitlllllllllHltIlIMlllll««llIllltllHllHl«iii«lliimilllBIHimtllllilllHSIIllillI«
ZAKAJ JE ŠVICA ZAPRLA DOTOK DELAVCEV IN KAPITALA
Švicarsko gospodarstvo v nevarnosti da se v obilici kapitala zaduši
Dotok kapitala se je začel s francosko revolucijo in se še nadaljuje - Kaj je tako imenovana «sicilianizacija» - O dveh ukrepih bo odločalo ljudstvo
Na obali Lemanskega jezera
VEVEY, maja. — Devetdeset kilometrov ceste od 2eneve do Montreuxa je najbolj cenjena relacija ne le Švice, pač pa mor-da vsega sveta. Nikjer drugje na svetu ni na tako kratki relaciji strnjenih toliko slovitih imen, kot jih je ob tej cesti. Brž ko namreč z glavne ceste zapeljemo nekoliko stran, že bomo med drevjem opazili razkošne
vile slovečih imen. Na tej relaciji bi bili lahko srečali Čajkovskega, Rollanda, Paderevske-ga, Eiffla, onega, po katerem nosi ime sloviti pariški stolp. Na tej relaciji lahko srečamo Cor-tota, Hindemitha, Chaplina, Sterna, Van Berkela, slovitega urbanista in arhitekta Le Corbusiera, pa celo vrsto bivših kronanih
glav, ki jih je zgodovina potisnila ob stran.
Toda zakaj s° se ti ljudje nastanili tu?
Kar se tiče kraja samega je vsekakor čudovit, kajti na eni strani je Lemansko jezero, na drugi pa Savojski del Alp z večnim snegom Toda to ni vse. Na svetu je še lepših krajev.
Morda je za nekatere bil odločilen oni čudoviti mir, ki jim ga nudi ta predel, kajti kljub številnim mednarodnim zasedanjem v 2pnevi, kljub mnogim mednarodnim zborovanjem, ki ' pritegnejo na stotine in stotine pomembnih ljudi z vseh koncev sveta, je tu tako mirno, tako tiho, da se vsakdo umakne v svoj kotiček in ga nihče ne bo motil.
Toda tudi to ni vse. Tudiv tem ne moremo najti vsega odgovora na vprašanje, zakaj se je toliko zvenečih imen umaknilo v ta kotiček. Nekateri menijo, da je glavni razlog tega, da se je v ta košček Švice in v Švico nasploh umaknilo iz svojih dežel toliko ljudi, v tem, da nudi Švica tisto gotovo varnost finančnega značaja, ki ga ne more nuditi r.obena država na svetu, niti najbolj bogata država s še bolj solidnimi financami. To je namreč pokazala zgodovina.
Beg finančnih mogotcev In še prej njihovega kapitala v Švico se je začel ž? s francosko revolucijo, ko so razni francoski plemiči in bogataši poslali v Svi. co vse, kar so mogli. In ta beg se je nadaljeval od vojne do vojne skozi vse osemnajsto, in devetnajsto stoletje, do današnjih dni. In Švica je zaradi tega postala Švica,
Ce vzamemo v poštev samo zadnje obdobje, bomo videli, da so v Švico pobegnili mnogi ka-pitali iz Leopoldvilla in Elisabeth-villa v času neredov v Kongu. Toda čemu tako daleč, ko je znano, da se je v Švico »umak-
........................
Od danes v Firencah zasedanje v okviru organizacije C0SPAR
FIRENCE, 7. — Florentinski župan La Pira ter predsednik in podpredsednik mednarodnega odbora za »mirno leto« Anglež Biynon ter Američan Pomerantz so davi zbranim novinarjem prikazali namen sedanjega zasedanja združenja, ki nosi naslov «COSPAR». Združenje, lci se dejansko imenuje »Committee for space research«, torej odbor za vesoljske raziskave, bo od 8. do
in bo na njem sodelovalo kakih 500 strokovnjakov iz 26 držav — članic ter iz lo držav, ki v njem niso včlanjene, ki pa so poslale svoje opazovalce.
V svojem nagovoru je La Pira novinarjem rekel, da je mesto Firence poklicano, da se ta mednarodna organizacija sestane v njem, kajti od tod je bil Galileo Galilei, ki je prvi odprl človeku pot, ali vsaj pogled v vesolje, letos pa se slavi velik jubilej tega slovitega znanstvenika. Po-
HOROSKOP
20. tega meseca imelo zasedanje
i>>>l""ii,i,„)|iaimilmlllimlll|li|liaiaai|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiailiaaiiiiilllllinll|lliaiilllllilliimllliaiail|1illliilliiniailiiiiiViiliillialliiaaaaiiiiiaiiiiiiiiaiiamaaitiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne Šk”jajajte na stališču, ki bi znalo ■ °uovati vašim interesom. Tudi
ločni™2*11* ne	Prev®č °d-
BIK (od 21.4. do 21.5.) Ne raču-ajte le s srečo, pač pa si zavi-niiu roltave- Prijetno razpolože-Pokv * \ * bo pa neP°vablien Bost
DVOJČKA (od 22.5. do 21.6.)
Prevzemajte si finančnih ob-*u?!nostf’ k* jim niste kos. V dru-n‘ Prijetna harmonija.
vRAK (od 23.6. do 22.7.) Nasedli oste prevelikemu optimizmu ne-. e.8a sodelavca. Družinsko ravno-le'Je bo v nevarnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo plo-
den dan, ki pa bo terjal veliko naporov. Odločilen trenutek za reševanje neke družinske zadeve.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vsako malenkost temeljito organizirajte. Ne zvračajte na druge krivdo za svojo živčnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Z napačnimi informacijami vam bodo spodkopali neki posel. Kaže se obetajoča težnja po spravi v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Zelo razgiban dan, toda prav tako ploden. S primernim prijemom boste spravili dve sprti osebi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Izkoristite svojo domišljijo, ki vam bo sedaj hudo potrebna. Prijetne vesti o neki vam dragi osebi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izvedli boste načrt, ki ste ga dolgo gojili. Večer posvetite le sebi in svojcem.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo tvegano delo boste morali o-praviti, vendar bo šlo vse prav. Z odločnim ukrepom boste rešili družinski spor.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Priložnosti bo veliko in vse bodo mikavne. Pazite, da izberete pravilno. Ne bodite ljubosumni.
leg tega pa so Firence tisto mesto, ki se že vrsto let bori za mir na svetu, »COSPAR« pa je takšna mednarodna organizacija, katere namen je prav v tem, da bi se zagotovil mir in preprečila vojna, torej prav to, kar je osnovni program Firenc.
Nastanek in cilje organizacije pa je novinarjem prikazal prof. Righini. «COSPAR» je nastal proti koncu leta 1959 po sklepu mednarodnega sveta »Znanstvenih unij«. Organizacija se ne ukvarja s tehničnimi in vojaškimi platmi vesoljskih raziskav, pač pa se ukvarja izključno s tem, da bi vsem znanstvenikom posredovala podatke o vesoljskih poskusih, podatke, ki bi sicer kot vojaška tajnost ostali prikriti znanstvenikom, razen onim, ki so pri posameznem poskusu kakor koli sodelovali, ter raznim znanstvenim inštitutom.
Delovni program sedanjega zasedanja v Firencah predvideva dva simpozija. Na enem bodo razpravljali o fizikalnih problemih, na drugem pa o življenju v vesolju. Na drugem simpoziju bodo spregovorili verjetno tudi sovjetski in ameriški astronavti.
nil« precejšen del italijanskega kapitala v času, ko je vlada podržavila vire električne energije. Ko se je začelo govoriti o konjunkturi ali bolje povedano krizi italijanskega gospodarstva, je beg italijanskega kapitala v Švico bil vsak dan na dnevnem redu. Se več. Ko se je pred časom govorilo o razvrednotenju ddlarja in funta šterlinga, ,se je začel z dolarskega področja stekati v Švico pravi veletok denarja. Skratka,; y samih zadnjih trčh letih so švicarske banke podvojile svoje rezerve in samo tujega kapitala se je v Švici nabralo za 18 milijard frankov, kar je skoraj 2700 mili-jatd lir, ne da bi sem prišteli vse one tuje kapitale, ki so bili v švicarskih bankah prijavljeni pod imeni švicarskih državljanov.
Ta dotok pa je bil tolikšen, da je. postal za švicarsko gospodar, stvo škodljiv, celo nevaren, da bi mogel zadušiti švicarsko gospodarstvo.
To zveni nekoliko čudno. Ekonomisti namreč trdijo, da je kapital eno odločilnih sredstev razvoja in v zvezi s tem blagosta-nja. Toda preobilica kapitala je spravila Švico v težave, kajti ves ta tuji kapital je bil redno in takoj investiran. Banke so na račun tega obilja posojale denar podjetjem, ki so začele graditi nove tovarne, nove palače, ceste itd. Za ta gospodarski razmah pa je bilo treba novih delovnih sil. Švica pa, kot je znano, delovnih moči nima. Za nekaj časa so prišli v poštev tuji delavci. Ko pa so opazili, da grozi Švici »sicilianizacija«, so rekli; «Dovolj!». Švicarske oblasti so zaprle meje tuji delovni sili in skoraj bi mogli reči tudi -tujemu kapitalu.
Ustavimo se najprej pri nevarnosti »sicilianizacije« Švice, kot so prevelikemu dotoku tujih delovnih moči rekli Švicarji. Švica šteje nekaj nad 5 milijonov prebivalcev. Tujih delavcev Pa je v Švici okoli 800.000, od katerih je skoraj 600.000 Italijanov. Na vsakih sedem Švicarjev pride po en tujec. Toda tuji delavci so v pretežni večini moški. In če računamo, da je v Švici polovica prebivalstva moškega in polovica ženskega spola, kot povsod na svetu, pride po en tujec na vsake 3,5 Švicarja. To pa še ni vse. Tuji delavci so povečini mladi. Švica pa more na pet milijonov prebivalcev S-meti razmeroma malo mladine, tako da pride na vsakega švicarskega mladega moškega po en tuji mladi moški, Ker pa je švicarski človek že zaradi svojega značaja in kulture bolj miren, ustaljen in nekričav, dočim so južnjakl, oa naj gre za Italijane ali Spance, bolj temperamentni, so tuji delavci začenjali dajati značaj vsakdanjemu zunanjemu življenju dežele.
Tako vsaj si odpor proti tujcem razlaga preprost in morda deloma tudi zainteresiran mlajši švicarski človek. Toda bistvo ni v zunanjem videzu vsakdanjega življenja v Švici. Švicarske oblasti se niso toliko zbale bolj temperamentnih tujcev, pač pa nečesa drugega. Kapitala je bilo in ga je na pretek in podjetja so delala s polno paro. Toda zaradi preobilice kapitala so se družbe med seboj kar teple za delovno ulo, predvsem za gradbenike, zidarje, električarje, pleskarje itd. Zaradi tega so se plače začele dvigati ih delavec,.ki polaga ploščice v kopalnicah in
kuhinjah npr., je prišel do plače, ki je ni dosegel profesor. Njegovi mesečni dohodki so do-sezali že 350.000 lir. Ta preobilica denarja v obtoku je začela ogražati stabilnost. In tedaj je vlada sklenila ustaviti na eni strani dotok tuje delovne sile, na drugi pa tudi gradnje. Nobeno podjetje ne more najeti razpoložljive sile za gradnje, katerih stroški bi znašali nad 35 milijonov lir v naši valuti.
Seveda so to ukrepi državnih oblasti. Toda tudi banke so morale izreči svojo besedo, saj je Švica nekakšen sinonim banke. Pred nedavnim so se švicarske banke na oobudo nacionalne bap-ke zmenile za »sterilizacijo« vsega tujega kapitala. Po tem sklepu bo ves tuji kapital, ki je prispel v Švico po določenem roku, ostal »zamrznjen«, torej mrtev v blagajnah nacionalne banke in drugih bankah vse do dne, dokler ga lastniki ne bodo ponovno dvignili, V vsem tem času lastnik kapitala ne bo za svoj kapital dobil niti vinarja obresti.
Toda Švica je preveč navajena na svojo demokracijo, da bi se o tako važnih ukrepih ne izrekel tudi švicarski državljan. Sklep parlamenta o zapori tuje delovne sile ,kot tudi sklep bank o »zamrznjenju« tujega kapitala še ni dobil svojega pristanka od strani švicarskega javnega mnenja. Zato bodo v oktobru izvedli nekakšen referendum o teh dveh vprašanjih, ki bo — čeprav se zdi protislovno! — odločal o tem, ali naj Švica še nadalje predstavlja pribežališče tujega kapitala in tuje delovne sile, ali pa naj se odloči za nekakšno popolno blokado, ki bo trenutno privedla do »austerity», to se pravi do začasne ((skromnosti«, da bi se rešilo trajnejše blagostanje, ki ga ta mala država sredi Evrope uživa prav na račun tujega kapitala.
ništvo, za fiziko, ekonomsko fakulteto. Številni talentirani mladi profesorji so prišli na to vseučilišče vršiti svojo pomembno vlogo. Navedel bom le nekaj imen, ki mi trenutno pridejo najprej na misel, in sicer Piera Tre-vesa, pravnika Arduina Agnellija, strokovnjaka za ustavno pravo Paladina.s
Če neposrednih stikov med tržaškim in reškim vseučiliščem doslej ni bilo, kot ugotavlja prof. Schiffrer, je bilo nekaj drugih stikov, o katerih je rekel;
«V okviru širšega sodelovanja pa je bilo vendarle nekaj storjenega preko Centra za proučevanje odporništva, ki je imel neposredne stike z Reko in Ljubljano, predvsem v zvezi z izmenjavo dokumentov.»
Nato je prof. Schiffrer nadaljeval; eJeseni 1945. leta je bil v Trstu ustanovljen Circolo della cultura e delle arti, katerega eden izmed podpredsednikov sem. Je to središče za kulturo v povsem modernem smislu, središče, ki ima, zaradi obrobnega položaja, ki ga ima Trst v okviru Italije, namen, da pripelje v naše mesto slavne filozofe, znanstvenike, literate. In tako so imeli svoje konference v Trstu Salvatorelli, Di Ruggero, Ungaretti, Bacchelli in Quasimo-do, ki bi s skokom 100 kilometrov mogli priti tudi čez mejo, da bi predavali ne le v Istri in na Reki, pač pa tudi v bližnji Ljubljani. In glede tega bi med tržaškim Circolo della cultura e delle arti ter reško Italijansko unijo moglo priti do tesnejših stikov, ki bi pripomogli k širšemu sodelovanju. Pri tem je treba dodati, da je Circolo della cultura e delle arti odprl vrata mnogim slovenskim razumnikom, ki so prišli v Trst, da bi na konferencah prikazali uspehe in smernice jugoslovanske kulture. Pred kratkim je bil v Trstu kot gost direktor splitskega muzeja. Ob času je direktor ljubljanskega Narodnega gledališča govoril o italijanskih opernih delih, posredovanih ljubljanskemu občinstvu. Takšno globlje medsebojno . spoznavanje bi bilo .treba še razširiti, posebno na italijansko narodno skupnost, lci živi v Jugoslaviji, in tudi na vsa obmejna mesta prav zato, da bi prišlo do še večjega medsebojnega razumevanja, v katerem ima kultura prvovrstno mesto.«
Na zadnje vprašanje o šolstvu narodnih manjšin, predvsem o važnosti poučevanja materinega jezika, slovenskega v Trstu in okolici ter italijanskega v Istri in na Reki, je prof. Schiffrer rekel;
»Le stari nacionalizem je mogel ignorirati važnost nacionalnih manjšinskih skupin ter vrednost njunih jezikov, ki sta pomembna za večjo ekspanzijo kulture. Tako je n.pr. obstoj slovenske šole in torej slovenske kulture v Italiji v interesu same Italije, kajti tako se bo prišlo do poznavanja nekega tujega jezika, ki ni izredno važen le za boljše in nepo-srednejše spoznavanje Jugoslavije, pač pa slovanskega sveta nasploh, ker odpira poznavanje ruskega jezika, ki je postal svetovni, ki pa je v Italiji slabo poznan in tudi težko dostopen. Slovenci pa so bolj nagnjeni k poznavanju
tega jezika, ki bo končno služil k tesnejši povezavi s kulturnim svetom, ki še ni popolnoma znan. Tudi s tega stališča so zelo koristne manjšinske šole, ki same po sebi predstavljajo most za razširitev kulturnih meja in za bolj globoko medsebojno razumevanje.»
Toliko o tem, kaj meni prof. Carla Schiffrer o stikih med Trstom, Reko in Ljubljano, o šolstvu slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji ter o odpiranju vrat s pomočjo Slovencev v slovanski svet. V zvezi s tem pa ne bo odveč dodati še nekaj podatkov o kulturnih stikih med Jugoslavijo in Italijo, konkretneje o izmenjavi med italijanskimi in jugoslovanskimi univerzami.
V okviru sporazuma o kulturni izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo je bilo določenih tudi nekaj izmenjav visokošolcev in profesorjev. Začnimo najprej z ugotovitvijo, da obstaja v Jugoslaviji več kateder italijanskega jezika, in sicer na beograjski, zagrebški, ljubljanski, zadrski, splitski in resici univerzi. Poleg teh kateder sta Se lektorata za italijanski jezik še v Zagrebu in v Ljubljani. Z druge strani pa so katedre srbohrvaščine na univerzah v Padovi, Rimu, Neaplju in Bariju ter pet lektoratov
Jugoslovanske univerze nudijo pet štipendij italijanskim študentom, ki bi se hoteli specializirati na jugoslovanskih univerzah. Petim štipendistom je gmotno omogočeno, da se izpopolnijo v slavistiki. Nadalje dajo jugoslovanske oblasti kakemu italijanskemu filmskemu delavcu možnost, da preživi tri mesece kot štipendist v Zagrebu, v studiu risanega filma. Poleg tega jugoslovanske oblasti omogočajo petim slavistom, da se udeležijo slavističnega seminarja, ki se vsako poletje vrši v Zagrebu.
Z druge strani pa nudi Italija deset študijskih štipendij za jugoslovanske študente in znanstvene delavce za dobo osmih mesecev. Tem je na razpolago po 60 tisoč lir na mesec ter še 60.000 lir za takse in knjige. Italija nadalje nudi 20 študijskih štipendij po 70.000 lir, ki so namenjene jugoslovanskim Študentom, ki se hočejo izpopolniti v italijanščini in italijanskem slovstvu ali pa kaki panogi umetnosti. Nadalje bosta vsako leto dodeljeni dve štipendiji po 70.000 lir, ki ju predlaga združenje sAmici jugoslavi del-VUniversita di Perugia». K tem je treba prišteti še štiri enkratne študijske štipendije po 400.000 lir, ki so namenjene štipendistom pri višjem študijskem centru za agronomijo pri vseučilišču v Bariju.
Na vseučilišlnem področju pa so še določene manifestacije, ki se .organizirajo v Jugoslaviji in ki se jih udeležujejo italijanski profesorji in študenti. Navedli bomo primer mednarodnega seminarja za slavistiko v Jugoslaviji, ki se ga je udeležilo 58 tujih profesorjev in 59 tujih Študentov, Iz Italije so bili tu navzoči en italijanski slavist in dva študenta slavistike. Tudi na 14. zasedanju slavistov v Zadru, ki se ga je udeležilo 79 strokovnjakov iz 18 dežel, je bila prisotna Italija s šestimi profesorji.
mami

Radio Trst A
7.00
Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Glasbeno potovanje 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Melodije; 17.00 Ansambel Franco Russo; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Bilo je nekoč...; 18.15 Umetnost, in prireditve; 18.30 Organistka L. Capponi; 18.45 Orkestri; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Znani pevci; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Koncert operne glasbe; v odmoru Socialne vede; 22.20 Ples.
12.15	Plošče; 23.25 Tretja stran;
13.15	Tržaške popevke; 14.00 Komorni koncert; 14.15 «La Favil-la«; 14.25 Furlanski glasbeniki.
Koper
6.15	Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Operetni program; 14.30 Melodije; 15.30 Slov. narodne; 15.45 Prenos RL;
16.15	Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 Glasbena panorama; 17.40 Pisana glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Fallabri-no; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Buddy Rich; 22.40 Britteno-ve skladbe.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital, morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz
PETEK, 8. MAJA 1964
albuma; 9.20 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 10.30 gola; 11.00 Sprehod »kozi čas; 11.55 Nabožna oddaja; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni kar-net; 16.00 Program za najmlajše;
16.30	Komorna glasba; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 Lahka glasba; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Svetovni dan Rdečega križa;
21.00	Simf. koncert.
II.	program
8.00	Jutranja glasba; 8.40 A-driano Celentano; 9.15 Ritmi;
10.35	Nove ital. pesmi; 11.lo Vesela glasba; 12.05 Zvočni trak;
14.00	Pevci; 14.45, Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi; 15.15 Plošče; 15.55 Koncert; 16.15 Rapsodija; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 G. Rocca: «11 cocomero«;
18.35	Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.35 Glasbeni variete;
21.35	Znanstvena oddaja; 22.00 Jazz.
III.	program
18.30	Likovna umetnost; 18.45 Beriove Variacije za klavir; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert: 20.30 Revija revij; 20.40 Hindemithove skladbe; 21.20 U. Betti; »Borba do zore«.
Slovenija
8.05 Zabavni zbori; 8.30 Pihalna godba LM; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Divertimento in simfonietta;
10.15	«Noč na Kleku« iz Boitove opere Mefistofeles; 10.35 Novost
na knjižni polici; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domače pesmi; 13.30 Instrumenti vas zabavajo; 14.05 Šola; 14.35 Poljska glasba; 15.15 Napotki za turiste; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan; 17.05 Iz življenja Dvoraka; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Pesmi borbe; 18.30 Pripoveduje nam...; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Glasbeni izlet; 20.15 Zunanjepolitični pregled;
20.30	Od Schumanna do Ravela; 21.00 Spomin na Italijo; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Jazz; 23.05 Nočni akordi.
Ital. televizija
8.30 Sola: 16.30 Športni dogodek: 17.30 Program za najmlajše;
18.30	Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV pošta; 19.30 Simf. koncert: 20.15 Šport: 20.30 Dnevnik: 21.00 Graham Greene-«11 capanno degli attrezzi«; 23.10 Dnevnik
DRUGI KANAL
. 21.00 Dnevnik; 21.15 Italijani v italijanskem filmu; 22.30 Lahka glasba; 23.25 Šport.
Jug. televizija
17.00 Ruščina: 17.30 Angleščina; 18.00 Dnevnik; 18.05 Politično-informativna oddaja; 18.35 Sovjetski kratki filmi; 19.00 Zagrebški tednik; 19.30 Beethovnova Spomladanska sonata; 20.00 Dnevnik; 20.45 Film; »Aleksander Nevski«; 22.15 Jazz; 22.45 Dnevnik.
riuitiunoM DUfcvmK
4
b. uiajd UU*
DANES ZADNJI DAN VOLILNE PROPAGANDE
V Gorici so govorili Amendola (KP1) De Martino (PSI) in Saragat (PSDI)
De Martino o potrebi zaščite pravic slovenske manjšine - Amendola o stikih s slovenskimi protifašisti
Volilna propaganda je v teh dneh dosegla svoj višek tudi na Goriškem. Voditelji italijanskih političnih strank, ki so prišli v našo deželo pojasnjevat stališča d« najvažnejših vprašanj, ki zadevajo državo in še posebej našo deželo, prihajajo iz Trsta in Vidma tudi k nam v Gorico. Včeraj smo imeli v Gorici tajnika De Martina (PSI) in županjega ministra Saragata (PSDI).
De Martino, ki *je govoril na Trgu Cesare Battisti pred okoli 300 poslušalci, je poudaril, da bo PSI konec junija napravila obračun svojega sodelovanja v vladi levega centra. Pregledala bo, če je bilo to sodelovanje koristno in kakšne so njegove nadaljnje perspektive. Takrat bo ugotovila, če je bil sprejet zakonski osnutek o reformi kmečkih pogodb in če je vlada odobrila zakonski o-snutelk (oba je predložil PSI) o urbanizmu, ki naj odpravi špekulacije z gradbenimi površinami. Proučili bodo tudi rezultate kongresa, ki ga bo Krščanska demokracija imela poleti v Rimu ter primerjali, če je prišlo do napredka v primerjavi z neapeljskim kongresom.
Tajnik stranke je v začetki svojega govora poudaril, da je sodelovanje PSI v vladi levega centra omogočilo ustanovitev naše dežele. Deželni statut pa se bo izvajal samo taikirat, kadar bo politična moč PSI odločilna v de želni vladi; sicer se lahko zgodi kot z ustavo, ki je dober demokratičen dokument, pa se ne izvaja.
Ko je odgovarjal na očitke zaradi sodelovanja v vladi levega centra, je dejal, da je stranka napravila samo to napako, da ni stopila v takšno vladno formacijo že veliko poprej. Dejal je, da socialisti sami branijo pozicije, ki so najbolj napredne v sedanjem političnem položaju v državi. Potem ko je omenil, da je desnica edini sovražnik napredka in demokracije, je poudaril, da je PSI vedno za enotnost delavskega gibanja, vendar «v skladu z našim zgodovinskim , jn civilnim razvojem ter v svobodi demokracije, kakor jo pojmujejo socialisti«.
Nadalje je omenil politiko strm-ke za rešitev vprašanj slovenske manjšine v deželi, kar naj doka-že, da je demokracija sposobna ustvariti pravično sožitje in zagotoviti manjšini njene pravice v okviru republiške ustave, politiko miru in sožitja med narodi, pri čemer je ie prav posebno poudaril pomirjevalno politiko Hru-ščova. Odnose z Jugoslavijo je označil za primer dobrih odnosov med državami.
Ptvak socialdemokratske stran-
ke zunanji minister Saragat pa si je prisvajal očetovstvo levega centra. Sredinska politika prejšnjih let je preprečila hujše katastrofe v državi, ni pa omogočila reševanja hudih vprašanj. Kadar pa so se v KD začele uveljavljati socialistične sile in je PSI stopila, na 7 PSJ .	„ .	.
demokratično pot, tedaj je PSDI1,7on „	d“nes 8. t. m. bosta ob
rmnrnrii,	_____ij*n_i-: 1730 govorila na Trgu republike
govorita Bergomas in Marizza. V Podgori ob 20. uri na trgu govorita Marija Seličeva in Rambella. V Standrežu na trgu ob 20, uri govori poslanka Marija Bernetič. V Gorici na Trgu Julia pa govori ob 18.30 poslanec Guidi.
VERDI. Jutri zaprto.
CORSO. 17.15: «11 tulipano nero«, A. Delon, V. Lisi, D. Adams. Ci-nemascope v barvah; italijanski film.
VITTORIA. 17.30: «Le motorizzate«, W. Chiari, R Vianello in Tot6. Črnobeli italijanski cinemascope. Zadnja ob 21.30.
CENTRALE. 15.15: «Le avventure di Scaramouche«, G. M. Canale in G. Barray. Italijansko-franco-ska koprodukcija v barvah.
opozorila državo na politiko, ki bi bila sposobna istočasno rešiti socialna in politična vprašanja. V državi kot je Italija, kjer ni homogene razredne večine, ni druge izbire kot levi center, če se hočejo odpraviti razlike med deželami in utrditi dmeokracija. Saragat je nadalje omenil politične sile, ki nočejo demokracije, ter je polemiziral z njimi. Zavrnil je o-čitke liberalcev, da so gospodarske težave nastale z levim centrom. Resnica pa je v tem, da je kriza nastala zaradi razlik v našem gospodarstvu, ki jih vlada namerava odpraviti ter vzpostaviti normalno stanje. Ko je govoril o zunanji politiki, je omenil predvsem miroljubno politiko, ki jo zasleduje sedanja vlada.
V sredo je pred okoli 500 poslušalci govoril Amendola, član tajništva KPI. Označil je deželne volitve za volitve vsedržavnega pomena. Polemiziral je s KD, ki je omogočila monopolom koncentracijo industrije in hoče sedaj od delavcev žrtev, da bi ta mehanizem stekel. KD zahteva, da se zaradi slabega gospodarskega položaja odložijo reforme struktur, medtem ko KPI ravno v sedanji dobi zahteva javni poseg in demokratično nadzorstvo, ki naj prepreči inflacijo in brezposelnosti. Ker je sedaj čas za reševanje gospodarskih vprašanj, je stranka predlagala sprejetje zakonskega o-snutka, po katerem naj država podeli deželi 400 milijard za gospodarski razvoj. V polemiki o nevarnosti desnice, kateri pa bi znali italijanski delavci vedno odločno odgovoriti, če bi bilo potrebno, kot so to že storili, je A-mendola omenil prijateljske vezi, ki ga vežejo s pripadniki slovenske manjšine. Omenil je Jožeta Srebrniča, s katerim sta v inter-nacijj obiskovala proletarsko univerzo, in Franca Štoko iz Trsta, s katerim je bil v Neaplju pred sodiščem, ker nista hotela pozdravljati po fašistično.
Včeraj zvečer je pred maloštevilnim občinstvom v Gorici govoril za republikansko stranko pod-ravnatelj državne blagajne za Jug Cifarelli. Poudaril Je važnost izvedbe regionalne ureditve ter navedel Švico in druge federalne države kot zgled na tej poti. Obravnaval je probleme kmetijstva, industrije in turizma v deželi ter potrebo po demokratični programaciji. V tem je treba odpraviti ali spremeniti stare zakone ter Jih prilagoditi napredku. Glede levega centra Je po-
na Trgu republike v Tržiču poslanec Marangone in kandidat Semola. V Ronkah na Trgu Unita ob 20. uri govori poslanec Cesare Bensi, državni podtajnik pri finančnem ministrstvu. V Standrežu v prosvetni dvorani ob 20.30 govori slovenski kandidat Marko Waltritsch. V Steverjanu na Dvoru ob 20.30 uri govori občinski svetovalec iz Gorice dr. Peter Sancin.
S SEJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Zastopstvo gor iške občine na otvoritvi sejma v Ljubljani
Nagrobni spomenik arhitektu Maksu Fabianiju Nakup uniform za mestne stražnike
Na zadnji seji občinskega odbora so sklenili, da se bo bližnje otvoritve sejma Alpe-Adri« v Ljubljani udeležilo tudi zastopstvo go-riške občinske uprave. Kakor smo že poročali, so pooblastili tehnični urad, da pripravi načrt spomenika, ki ga bodo postavili na grobu ob 100-letnici rojstva arhitekta Maksa Fabianija. Odbornik De Simone pa bo proučil možnosti, kaj naj še občina stori, da se dostojno proslavi ta znani goriški meščan. Ob koncu je odbornik Agati predlagal nakup poletnih uniform za mestne stražnike.
Menični protesti
V prvi polovici preteklega meseca aprila smo imeli na Goriškem kar 828 meničnih protestov. Od teh Jih je bilo največ v Gorici
in sicer 436; sledi Tržič s 175 protesti, Ronke 53, Gradiška 33, Krmin 31, Gradež 23, Škocjan 16, Starancan in Romans po 9, Zagraj in Turjak po 8, Doberdob 6, Farra 4 in Moša po 4, Mariano 3, Foljan, Steverjan in Speter ob Soči po 2 in Dolenje, Moraro, Villesse in Sovodnje Po 1.
Goriški trgovci sprejeti pri Saragatu
Na sedežu PSDI v Gorici je zunanji minister Saragat sprejel predsednika in člane Izvršnega odbora Združenih trgovcev goriške pokrajine. Predstavniki trgovcev so se ministru zahvalili za njegove korake, da bi goriško prosto cono spremenili v preferenčno cono na podlagi pogodbe SET.
JADRNICE STAR ZA POKAL «T1TQ NORDIO»
Tudi druga regata
v znamenju premoči
nemških jadralcev
Marušič na 4., Fafangel pa na 40. mestu
Malo vetra včeraj v našem zalivu, kjer bi moral biti ob 11. uri start druge regate jadrnic razreda Star za pokal «Tito Nordio«. Prireditelji so morali kar trikrat odložiti start, zaradi česar je do tega prišlo šele ob 11.45. Zaradi tega so se tekmovalci vrnili zelo pozno k pomolu sedeža Yaht Club Adriaco, ki leto za letom s to pomembno mednarodno regato privablja v Trst najboljše evropske
Miiiiiiiusiiiiiiiiiiituiiiiniuii,im,inini,,im,im,itmunuHinmMmuuiHnnnnHK,|l,)„lll|ll|ll|,||l,ll,lllllllltlMII|llrllll,lllll,lllllllllllrrllltllllllIIIMIIIIII)
BLACOm PROMET NA GORIŠKIM
Izvoz blaga v marcu dosegel sKoro 1380 milijonov lir
V istem mesecu Je bilo uvoženega za okrog 376 milijonov raznega blaga
Po podatkih vestnika trgovinske vine, za nad 100 milijonov lir me-
jadralce.
Italijani, ki so včeraj razočarali, so se danes nekoliko opomogli, vendar ne toliko, da bi zmaga pripadla enemu od njihovih številnih predstavnikov. Včeraj je prvi prijadral do cilja Nemec B. Splieth, ki je s svojim flokistom Meyer-jem tako uspešno upravljal gibčno
2.	Susan III (Laubmann . Paw-lowski) Nemčija
3.	Posillipo IV (Cosentino - Flo-renzano) Italija
4.	Podgorica (Marušič - Roje) Jugoslavija
5.	Caprice II (Rolandi . Marino) Italija
6.	Umberta V (Croce • Saidelli)
zbornice v Gorici so v preteklem mesecu marcu izdali na trgovinski zbornici samo eno uvozno dovoljenje za 6 milijonov lir, na carino pa so uvozili za skoro 370 milijonov lir raznega blaga. Poleg tega so izdali še 125 izvoznih dovoljenj za skupni znesek 1.379.4 milijona lir.
Z uvoznim dovoljenjem so uvozili samo za 6 milijonov lir mleka; na carino pa so uvozili za nad
sa, za preko 41 milijonov lir drv, za okrog 103 milijone industrijskega lesa in raznih lesnih izdelkov, za 23 milijonov čipk, ter za več milijonov raznega drugega blaga.
Pri izvozu v Slovenijo v okviru maloobmejnega prometa po videmskem sporazumu pa je na prvem mestu tekstilno blago za nad 417 milijonov, kroglični ležaji za 216 milijonov, nadomestni avtomobilski deli za 170 milijonov, južno
vodnjah seja ožjega občinskega odbora, na kateri so razpravljali o raznih upravnih vprašanjih. Med drugim so odborniki razpravljali tudi o porazdelitvi 10 milijonov lir, ki jih je nakazal socialistični minister za javna dela Pieraccini za ureditev in asfaltiranje vaških ulic v Rupi, na Peči in na Vrhu. Enako ureditev bodo poskrbeli tudi za stranske ulice v Sovodnjah in sicer v Vasi, v Skrljah in v Potoku.
Na tak način bo skušala občinska uprava na najboljši način o-iemlssiral predvsem s komunisti ter praviti to delo, da bi z nakaza-
51 milijonov lir konj in goveje ži- sadje in riž za 210 milijonov, hi-
iiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiimmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiHiiiiiin
SKLEP OBČINSKEGA ODBORA V SOVODNJAH
10 milijonov za asfaltiranje vaških ulic in poti
V poštev pridejo ulice v Sovodnjah, Škrljah, Rupi in na Peči
Včeraj, v četrtek 7. maja do- delno krivo, da udeležba ni bila poldne je bila na županstvu v So- tolikšna, kot je bilo pričakovati.
predlagal PSI, naj se na vseh področjih ločijo od komunistov. Zaključil je z željo, da bi prišlo do združene Evrope, urejene na federalistični podlagi in s širokimi krajevnimi avtonomijami.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan tn ponoči Je odprta v Gorici lekarna SARANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79.
Volilna zborovanja KPI in PSI
Za KPI danes 8. t. m. ob 12.30 govori pred tovarno Solvay v Trži. ču Saggini, pred tovarno Krentner v Tržiču ob 12.20 pa Fulvio Bergomas. V Ločniku ob 20. uri na trgu
nim zneskom uredila čim večje število vaških cest in poti in odpravila nadležen prah, ki je zlasti v suhih poletnih mesecih bil prava nadloga ter povzročal veliko dela in jeze zlasti tistim gospodinjam, katerih stanovanja so v bližini takih cest.
KLUB .SIMON GREGORCIC»
Zanimiv potopis v slikah prof. Alojza Krumbergerja
Klub .Simon Gregorčič« v Gorici je priredil tudi ta teden svoj običajni večer. Namesto e sredo je bit večer v torek, kar je bilo
Predavatelja prof. Alojza Krumbergerja iz Tolmina je prisotnim predstavil tajnik SP Z Gorazd Vesel. Prof. Kramberger je svoj ilustrirani potopis po Jugoslaviji začel v Novi Gorici, od koder nas je popeljal t) Ljubljano in Zagreb, od tam pa v Sarajevo, o katerem je prikazal večje število slik in povedal vse polno zanimivosti, ki so značilne za to mesto na stičišču dveh svetov. Popeljal nas je z ozkotirno železnico t) Dalmacijo in razkazal posebno Dubrovnik, katerega ni mogoče samo Videti, ampak tudi ezavohatis, tako veliko mediteranske flore in cvetja raste ob tem biseru Jadrana. Po prikazu številnih slik Dubrovnika so se zvrstile Se slike pomembnejših mest ob Jadranu in na otokih. Prisotni so bili s predavanjem zelp zadovoljni. Predstavnik SPZ se mu je prisrčno zahvalil za izvajanja ter mu zagotovil, da bo vielej dobrodošel predavatelj v klubu »Si» mon Gregorčič».
dravlične potrebščine za nad 70 milijonov, umetna vlakna za nad 60 milijonov, kmetijskih strojev za nad 22 milijonov, fotografskih potrebščin za skoro 97 milijonov ter za preko 100 milijonov lepenke, kislin, kovinskih in drugih izdelkov.
Nezgodi na delu in na cesti
Včeraj ob 13.15 šo pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 34-let-nega Albana Turca iz Gorice Ul. Vittorio Veneto 117, ki se je malo prej ponesrečil na delu v podgorski tekstilni tovarni. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo, pretres možganov ter lažje poškod. be na obrazu. Pridržali so ga na zdravljenju za osem dni.
Ob 15. uri se je zatekel po prvo pomoč 16-letni Federico Ballaben iz Gradiška. Obvezali so mu rano na bradi in zgornji ustnici. Mladenič je imel tudi poškodovane zobe. Izjavil je, da je padel z motocikla na Majnici, kjer je povozil psa, ki mu Je prečkal cesto. Okreval bo v osmih dneh.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-vlšjo dnevno temperaturo 22,4 stopinje ob 12.10 in najnižjo 8 stopinj ob 8. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 55 odstotkov.
do cilja. Na drugo mesto se je uvrstila nemška jadrnica Susan III, ki jo upravljata člana Y. C. Te-gernsee Laubmann in Pawlowski. Italijani so po zaslugi Cosentina in Florenzana zasedli s Posillipom IV kolikor toliko zadovoljivo tretje mesto, Takoj za posadko iz Po-sillipa pa se je uvrstila jugoslovanska jadrnica Podgora, katero krmari Marušič iz Splita. Na peto mesto se je uvrstil zmagovalec zadnjih' dveh izvedb tržaške regate Rolandi z jadrnico Caprice II.
Tokrat ne bomo našli med prvimi koprske posadke Fafangela in Kosmine, ki sta pristala na 40. mestu. Vzroke tako slabe uvrstitve je treba iskati delno v šibkem vetru, delno pa tudi v dejstvu, da koprska predstavnika še nista vajena nove jadrnice.
Fafangel je za to slabo uvrstitev prevzel vso odgovornost nase s trditvijo, da je zgrešil taktiko. Mislil je pa, da se bo znašel pravočasno v smeri vetra, zaradi česar se je pognal po desni strani proge Žal tokrat ni uganil in tako mu izkušenost ni pripomogla, da bi se uvrstil med prvimi, kamor po svojih sposobnostih prav gotovo spada. Od ostalih jugoslovanskih posadk naj omenimo, da se je splitska Goranka uvrstila na 21. mesto, koprska. Cha Cha III na 37., puljska Vega pa na 43. mesto. Zmagovalec v prvi regati Fischer pa se je moral zadovoljiti s 16. mestom.
Vrstni red na cilju današnje druge regate je naslednji:
■	1. BELLATRIX XIII (Splieth -
I Meyer) Nemčija
••iiiiHiitmHiiiMiiMiitmiittiiuHiimiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimnmiuimiiiiMiimiii
ZA TEKMO PROTI LIGAŠKI REPREZENTANCI AN SUJE
Najavljena postava enajstorice FIG C
Chezzi v vratih, Suarez v krilski vrsti
GARDONE RIVIERA, 7. — Danes so imeli igralci, s katerimi bodo sestavili ligaško reprezentanco FIGC zadnjo trening tekmo. V soboto jih namreč čaka v Milanu tekma proti ustrezni enajstorici angleške Football League. Sobotna tekma bo šesta po vrsti. V prejšnjih petih dvobojih so Italijani za--------------
beležili 3 zmage, 1 neodločen re- j Po današnjem treningu Je tehnič-zultat in 1 poraz. Tudi po zada- ni komisar za sestavo ligaške re-nih golih so Italijani na boljšem, prezentance Mazza najavil nasled-ker so jih dosegli 13, medtem ko njo postavo:
so bili angleški nogometaši učin- j ohczzi, Maldini, Castelletti, Guar-koviti samo 8-krat. Zanimivo Je, neri, picchi, Suarez, Meroni, Ange-da precej italijanskih golov nosi mio, Nielsen, Haller in Barison. podpise tujih igralcev. 1960. leta je |	„ , ,
bil učinkovit Hitchens, leto kasneje ponovno Hitchens In tudi Cbar- I BARCELONA, 7. — V prijatelj-les. Kot se vidi so prav Angleži ski nogometni tekmi je Barcelona zadali... Angležem najhujše udarce, premagala belgijski Anderlecht 3:0.
rdečo Bellatrix XIII, da mu nihče	, T„
ni mogel do živega. Nemška po- . ?■ ^ * ®a^a (Bryner-Bucher)
(Schmidt-Schmidt)
------	Nemčija
9. Raju III (Pieschel . Dieck-
mann) Nemčija
10. Muck (Link - Grosser) Nemčija
Po drugi regati je stanje na lestvici naslednje:
1.	BELLATRIX XIII (Nemčija)
2.	Ali Baba IX (Švica) in Hum-burg (Švedska)
4. Puck VI (Nemčija)
VATERPOLO
GENOVA, 7. — Izida današnjih dveh tekem mednarodnega turnirja v Genovi, na katerem nastopajo beograjski Partizan, zagrebška Mia. dost, Pro Recco in Jantzen Camo-gli, sta naslednja:
Pro Recco - Jantzen C. 2:1
(0:0, 2:0, 0:1, 0:0)
Partizan - Mladost 5:3
(1:1, 1:1, 2:1, 1:0)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO V ODBOJKI
Zmaga šestorke Bora in poraz Krasa
Zgoničani klonili ekipama VIS in AS C A
Tretje kolo promocijskega turnirja v odbojki, ki so ga odigrali včeraj, ni prineslo nobenih presenečenj ali novosti. Borova ekipa je zmagala, pa čeprav ji je šlo težje od rok kot je bilo predvidevati, mlada in neizkušena šestorka zgoniškega Krasa pa je morala v obeh tekmah prepustiti točki nasprotnikom.
Začetne poteze tekme Bor - ASCA ---
so potekale katastrofalno za pred-
stavnike športnega združenja, ki se nikakor niso znašli in so bili na milost in nemilost nepreveč vigrane in niti nerazgibane ekipe Acegata. V drugem setu pa so si borovci zavihali rokave in pokazali igro, ki so je vajeni. Od tedaj naprej je
V POLFINALU ZA EP
R. Madrid 6 Zuerich 0
MADRID, 7. — Real Madrid je
_	____________ __ir._j ^ tudi v povratni tekmi polfinala
moštvo ASCA s težavo odbijalo na- , pokal evropskih prvakov premagal pade borovcev, ki so JIH v drugem j Zuerich. Tokrat so Spanci, zmagali setu priklenili pri 6., v zadnjem pa 6:0 (3:0) in se uvrstili v finale, pri 7. točki.	j kjer se bodo 27. t. m. spopadli na
„ „	,	„	, , i Dunaju z Interjem.
Moštvo Acegata s Krasom ni Ime-
lo trdega dela. Medtem ko so se Zgoničani v prvem setu odlično branili in pokazali prvine in vrline, ki dokazujejo napredek, so se v drugem nizu tako zmedli, da skoraj niso prišli do žoge.
Bolj živahno so se držali v dvo- ! TURIN, 7. — Današnja prijatelj boju z VIS, a tudi ti nasprotniki ska tekma med Juventusom ir so bili za igralce Krasa premočni.	se -'e končala neodloč ;
VALENCIA, 7. - V prvi tekmi polfinala za pokal sejemskih mest je Valencia premagala Koeln 4:1 (1:0). Povratna tekma bo 14. t. m-v Koelnu.
• • *
Izidi
BOR - ASCA	2:1
(8:15, 15:6, 15:7)	
CRDA - VIS	2:0
(15:11, 15:10)	
ASCA - KRAS	2:0
(15:13, 15:1)	
VIS • KRAS	2:0
(15:8, 15:8)	
PLAVANJE	
MILAN, 7. — Danes se Je v bazenu Canottieri začelo moško in žensko italijansko spomladansko prvenstvo Na 400 m prosto je zmagala Daniela Beneck (Lazio). na 100 m metuljčka članica tr'a-ške Edere Cecchijeva, medtem ko je bila Passagnolijeva tretja. V moški konkurenci pa so zmagali naslednji: 100 m prsno Grossi (Flo-rentia), na 100 m metuljčka Ra-strelli (Neapelj), na 100 m hrbtno Rora (Fiat . Turin), na 100 m prosto Bianchi (Fiat Turin), medtem ko je bil Tržačan Spangaro (Edera) peti.
no 3:3. V prvem polčasu so vodili Angleži 3:0 Gole so dosegli: Mel Charles, John Charles, Allchurch, Nene iz enajstmetrovke in Bercel-lino (2).
TELOVADBA
KIJEV, 7. - Ob koncu prvega dne telovadnega dvoboja Sovjetska zveza - Italija so domačini v vodstvu 284,65:281,7. Danes so bile na sporedu obvezne vaje. Italijan Me-nichelli je zmagal v parterju in na krogih, njegov rojak Carminucci pa na bradlji. Na konju je prvo mesto zasedel Titov, ki Je bil uspešen tudi v preskoku konja in na drogu. V lestvici posameznikov je prvi Titov pred Menichellijem, medtem ko se tretje mesto delita sovjetska telovadca Kerdemelldi in Gromov.
ATLETIKA
IVREA, 7. - Med tekmovanjem za «Trofejo Zauli« je Carmelo Ra-1 do vrgel disk 53,03 m daleč.

JOŽA HOR V A T:
II
O čem bi bilo treba razmisliti, ker ni vseeno, kdo te sodi — tvoja desetnija ali komisar divizije. Misel na desetnijo ga spomni Kapsule. Veriga...! Da, on je dal verigo! Ko je komandir zakričal: — Zvežite ga...! — je prvi skočil Kapsula, izvlekel verigo in že mu Je stiskal roke. Se trenil ni, še za hip ni obstal ali pa omahoval. Pač žandar! In vendar mu Je bil Ka-para tovariš, leto in dan sta se skupaj bojevala, delil je z njim dobro in hudo, živel z njim v isti desetniji in ves ta čas je bil njegov starešina, desetar. Kakšna vest! — In to revo sem sam določil, da me nadomesti, da prevzame desetnijo, ko bi jaz kje padel. Kakšno zaupanje in kakšna napaka! Lani sem zajel njega in vso žandarmerijsko posadko v Blatni Reki, od tedaj in vse do danes je Kapsula nosil v plašču to svojo nesrečno verigo...! Kajpak, naj bo pri roki, a za koga?! Ne za bandita, pač pa zame, za Kaparo! Ko so položili orožje, so se tresli kot ščeneta na dežju in ravno jaz sem stopil k temu Kapsuli in ko sem videi, kako drhti, sem snel tisto svojo pokojno ču-tarico, mu ponudil in rekel: — Ne drhti, na, pij...! Nikar se ne boj, ne bomo vas ustrelili! — Vidite, tako je v partizanskem življenju, če postane žandar tvoj tovariš. Ti njemu žganje, on tebi verigo! Ko bi mi bil on sodnik, res ne vem, kako bi se mi godilo. Sicer tudi tako ne vem, moral bi pa to premisliti in kaj skleniti, kajti če se ne motim, gre za glavo, a
glava menda zasluži, da človek vsaj včasih razmišlja o nji.
Pred hišo koraki in glasovi. V sobo planejo Vodenjak, Martin, Kapsula, Djak, Kočijaš, Tamburica, Mornar... Bili so pri večerji in ko so se dosita najedli, so zdaj prihiteli pod streho kot čreda. Vodenjak postavi na mizo polno skodelico krompirja, a Kapar a je še pogleda ne. Zraven skledice položi Martin kos rumenega, na pol plesnivega koruznega kruha in kratko odbrusi: — Jej!
Kapara si je podprl glavo in se zagledal v daljavo. Plameneči šlem je počasi izginjal, tonil je za goro in modrikasti za-hod je razlival mir po kraju. Greblo ga je vprašanje, kdo je tretji član divizijskega sodišča. Prvi je komisar divizije, ta prav gotovo. Drugi...? Drugi Je redno borec, navaden vojak, najpogosteje iz tiste čete, v kateri je bil obtoženec. Tretji član, kdo je tretji? Ali Je komandant divizije, komandant ali komisar brigade, sekretar partijske organizacije...? Najverjetneje bo ta — sekretar, se spomni Kapara, gotovo Je ta! Ali ga Kapara pozna, ali, ln to je najbolj važno, ali ve, kdo Je Kapara? Je kaj slišal o njegovih podvigih, ali ve, da Je K&-para prejšnjo poč zajel sovražno komoro in vrnil brigadi kuhinjo, kotle, mule in — čast!? Kdo je zdaj partijski sekretar pri štabu divizije? Eh, pa ti sekretarji, tako pri četi kot pri diviziji se menjavajo vsak trenutek. Ali padejo, in to je najpogosteje, ali pa jih zamenjajo in premestijo, nikjer ne poženejo korenin. Kapara se ove in si takoj očita: le kdo danes v tej vojni poganja korenine, mar komandirji, komandanti, kdo? Intendanti in kuharji v vojski ln politični delavci na terenu. Ti že. Potepajo se po skednjih, skrivajo se po zidanicah, ti pa. Pa smrt? Le smrt bo preživela vse... Tu okoli njega narašča hrup, borci se smejejo, merijo nanj z raznimi pripombami in domislicami, ki jih posluša in ne posluša, sliši in ne sliši. Borci... Ve morda kateri izmed njih, kdo Je tretji član divizijskega sodišča?
— Kam zdaj gledaš skozi okno? Jej! Stevice ne boš zagledal, pečeni fazani pa tudi ne letajo po Zagorju!
— Kapara, ali res ne misliš večerjati?
— Jej! Ce greš pred sodišče polnega ali praznega trebuha, isto je
— Ce te bodo ustrelili, boš vsaj sit!
— Kdo pravi, da ga bodo ustrelili?
— Kaj misliš, da ga bodo obesila?
— Oj, Kapara, ko smo takrat zobali v vinogradu grozdje in reševali Amerikanca, si rekel: .Kdaj ti bom,že povedal, kako sem postal heroj. Napravil sem tečaj...!« Se spominjaš tega? Nikar mi ne pozabi to povedati, prej ko...
Mornar ni končal misli. Neka težka roka udari po vratih, jih na stežaj odpre in med desetnijo plane kot jastreb med piščeta — komandant kalniške brigade Blagoje Kušlec, Kakor se prikaže, zakriči: — Ven! Vsi ven, razen Kapare, vsi! — Prmoj, da mu ni bilo treba ponoviti. Prej kot bi plosknil z rokami, ni bilo v sobi nikogar več razen Kapare in njegovega komandanta Kapara ni vstal. Kar obsedel je in nezaupno gledal svojega starešino. Zakaj bi vstajal? Ali je še njegova dolžnost in ali je komu sploh še do njegovega pozdrava? Ni pozdravil ne komandanta ne komisarja svojega bataljona, pa kaj? Nista pričakovala tega pozdrava in tudi rekla mu nista nič. Ujetnik je, nič drugega...!
Pa se je Kapara zmotil! Seveda, komandant je nekaj Časa molče opazoval Kaparo, opazoval ga je preiskovaje, ostro, potem pa odjekne znani glas in se zaslišijo znane besede:
2iv si, mačkon, živ!
Kakor da ga je nepričakovano obsijalo sonce v zimskem drhtenju, kakor da se je podprl s starim vinom v onemoglosti in bolezni, se mu je po žilah razlila radost, v očeh pa se mu Je prižgalo sto ognjev upanja. Razume, da Je zagrešil, da je grdo zagrešil. V teh preprostih pa skopih pozdravnih besedah Kapara še enkrat spozna, da je maček svojega komandanta, ljubljenec svojega starešine, ki ne bo zlepa zatajil svojega vdanega vojaka. Zato poskoči, stisne in vzdigne pest, vzdigne Jo k šlemu in zagrmi:
— Smrt fašizmu, tovariš komandant!
Blagoje Kušlec ga je še nekaj časa nezaupno in trdovratno gledal, potem pa rekel tiho in hladno:
— Ne imenuj me več svojega komandanta... jaz nisem tvoj komandant Jaz poveljujem vojakom ne pa zaspancem!
Ali je prav slišal? Ali je res prav slišal? Kapara prebledi in se zamaje, kakor da ga je nevidna roka udarila s puškinim kopitom v prsi. Torej, tudi on, tudi on! Zanj ni več upanja na rešitev ne želje po življenju. Krog je sklenjen, vsega Je koneci Komandant stopi bliže:
— Sporočil si, da me želiš videti. Tu sem.
Ni zmogel besede — Da slišim! Kaj si hotel?
Malo se je naprezal, kimal z glavo, odpiral usta — a besede ni bilo iz njih. Komandant je dobro presodil odkoa vse to. Vpraša ga z grenkobo v glasu:	✓
— Kaj si pričakoval? Da te objamem, ko te zagledam, ds ti čestitam in dam odlikovanje? Zaspal si na položaj i, pr®-spal si bitko, jazbec! In takega zaspanca sem mislil p*)®11 v Zagreb?! Ko si zaspal na fronti, kjer vsak trenutek pokajo streli in kjer na vsakem koraku preži smrt, ko imaš tako tn1® ušesa, da te ne zbudijo ne rafali mitraljezov ne eksplozije bomb, kdo naj mi zagotovi, da ne boš zaspal na pločniku v Zagrebu? Truden boš in nenaspan pa boš legel, kjer te najprej obide spanec, pa naj bi bilo na križišču najbolj prometne ulice Da! Ne bo te prebudilo ne zvonjenje tramvajev ne sirene avtomobilov ne hrup mimoidočih. Zbudil te bo ;<-ikšen ustaški klavec, ki ti bo prerezal vrat ali pa tl bo sesul saržer strelov v trebuh! Da veš, kjerkoli boš končal, postavil t! bom ploščo z napisom: «Tu počiva Kapara, najbolj zaspani vojak 32. divizije!« — Premolknil je, potem pa nadaljeval: — Toliko o tem. Zdaj pa povej, zakaj si me klical! Govori!
Prišel Je malo v ravnotežje in se umiril. Vojna je vojna-1
(Nadaljevanje tledl)
UUEIINISIVO: TRST - UL MONTECJCHI o U rKLKFUN 93-mm in »183« - /oštnl predal 559 - PUUKUZMCA: GORICA: Ulic« Silvio P6111CC l U	“,.,^486'dlp11-1 Poštilf'teko« iTrf‘^oinlUv^ IržLškegT Uska" Tnt Tl «£'Z^SFRJ- *aDIT “nz?PUUblj£
letna 2 250 lir polletna 4 400 Ur, celoletna 1700 ur - SFRJ: » tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljah*: posamezna «0 din. letno 1920 din. polletno MO din, četrtletno <«U din - Poštni telici raoum Založništvo tržaškega tiska rr.t 11-8374 - Za SFRJ ADIT DZS, Ljubljan .
Stari trg t/1, telefon 22-207. tekoči račun pr- Narodni danki . L)uO„an, '«00,4 603 88 - (MILANI: (,ne og.aso. Za vsak mm v širin, enega, ««-£«	™o^zl aV“^	" ^	^
naročajo pri upravi — Is vsen drugih pokrajin Italije pri .Sooletš Pubbllcitli Italiana«. — Odgovorni urednik, sianiiot-a« ________________