S«. 234 iMiu t fstiflElffnti nvratmib mM v Trstu« v 4. oktobra 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik«. 1* Uhaja, izv»emši tefcMJek, vsak dar Vat. ^ ^ ^^ A»škegi št. 20, T i»i naj 7. " * pisma se ne spffcjemAjo roKopiai »e »e - ' f. T p Peric. 1 -si " Edinost. Tisk tiskarne Edinost. Naructuna znata za mesec L 7—. G uesec* L 19.50. pol leta L 32— in celo leto L 60.^ •Za inozemstvo raesec;so 5 »' več. — Telefon uredništva in uprave it 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi s« računajo v Širok os ti ene kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovce* in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina m reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, u-io* sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave li-5' Kje je noše mesto? I. Zgodovina naših časov in bodočih de-setlltžj tvori bo tvorila v prvi vrsti •borbo 'dveh svetov: kapilahstačrio-burzo-aztjskega in prolstareko-socijalističnega sveta. To naziranje utemeljuj sireaški «Novi list» s kaj zanimivimi izvajanj* v članku pod naslovom: «Kje je nase mesto?» ... j . Naš zemljepisni položaj in vi«n narodni interesa nam nalagajo, da se te borbe ne udeležujemo nevtralni, ker bi sicer n» morati trpeti. Će pa izsledujemo pogo>e m tnožnosti svoje nevtralnosti v tej borbi, prihajamo fk> zaključka, da mi — po svojem socialnem sestavu — nismo ne bui-?oaz.weka, ne proleterska družba 'ta da temu primerno m nikakih stvarnih razlo-da bi mi hodili po kostanj v ogeni ^ii za buržoazijo^ bodi za proletan>at. ■Kafti mi smo kmetska družba, ki je sicer f>rikro;ena na načelu priznavanja privatne astnine, aLi smo, povprečno, maloposest-:r.iki, ki svojo lastno, nc tujo, delavno silo zastavljamo za svoja proizvajanja. To po-; ni eni. da se nas ne more smatrati za bur-!žoaz>sjo; posebno zato ne, ker ne razpolagamo ne z velikim financijelnim kapitalom, 'ne z močno industrijo, a vsled tega tudi ne z dovršenim tovarniškim proletarijatom. Od ujedinjenja sem so sicer v Jugoslaviji začeli, da bi se s forsuanim iemrp-om preosnovali v kapilalistično-buržoaziisko 'družbo. Toda že uspehi dosedanjega prizadevanja v tej smeri ne le da so efemerni (kratkodobni), marveč so — ako jih pro-učisferno globlje in objektivno — naravnost negativni. Treba je pa vedeti' tudi to, «a more to in teko forsiranje imeti porazne posledice. V naravi ni skokov, a mi oto v pravem zmiskt kmetska družba, ki se je skozi vse svoje zgodovinsko življenje organski razvijala v tej smeri. Ce bi presekali ta organski razvoj ter ga hoteli navesti na drug nenaraven tir — bi spraviti ta družbo na teren potresa. A to je zelo nevarno in se redno maščuje. Vzemimo kot primer nam sorodno Rusijo, ki nam je bolj ■sorodna, nego se navadno misli. Rusija je tud* kmetska in agrarna zemlja in je svoj tragični revolucijonarni zlom doživela samo zato. ker ni ostala zvesta sebi n svojemu socialnemu bistvu. Kot kmetsko-agrarna zemlja bi bila morala — posebno pr: odpravi tlačanstva in «kreposni če stva» _ vi cmeriti srvo-ja stremljenja v prvi vr*ti f> i ešitev svojih kmetslco-agrarnih proble-rr- Če bi bila to storiia, bi se bila izognila revolucije. Ali Rustja je zapadla v pogreško, da je z vso silo in preko noči hotela preskočiti v buržoazijo, da b: se čim prej izenačila z napadno Evropo, z bur-žoazijsko-kapitalistično Evropo, ki se je, k M taka, skozi stoletja organski razvijala in spo po! nje val a. Ru&*jaf ki je imela za seboj znatno drugačen razvoj; Rusija ki je bila in ostala pred vsem kmetska družba — ta Rusija je forsirala svojo kapitalizacijo in industrijalizacijo; zanemarjala pa reševanje svejih takorekoč elementarnih in avtohtonih, to je, kmetsko-agrarnih pro-■ blemov. In ko je na omahljivih temeljih ;razvalovljenega kmetstva že dogradila ko-flikor toHko impozantno zgradbe buržoazije 'in kapitalizma, tedaj je prišlo do revolucije; tedaj se je zgradba zrušila sama v sebi. Že po prvi ruski revoluciji v letih 1904-5. ki je sledila rusko-japonski vojni, je bHo iasne, da Rusija boluje na nerešenem agrarnem, kmetskem vprašanju. Eden najbolfšah in večjih državnikov, Stolipin. je to spoznal in je svoja primerna prizadevanja usmeril k rešitvi tega bolestnega ruskega agrarnega vprašanja. Toda ni dovršil svojega započetega dela. Državniki par ki so mu slec&li, niso imeli toliko pravilnega pogleda na to vprašanje, kolikor ga je imel Stolipin. Marveč so se lotili, da bi v Rusiji čim prej ustvarili močno industrijo in da fcr jo v tem pogledu čim bolj približali zapadni Evropi. Posrećilo se jim je. V par letih pred svetovno vojno sta kapitalizacija in industrijalizacija Rusije napredovala z velikanskim korakom, a med vojno jc bil ta napredek še povečan. Tedaj pa je prišel polom: došla je revolucija, došel je boljševizem. Kdo je bil nosilec ruske revolucije? Teoretično jo je pripravil ruski inteligent, celo velcposestnik-aristokrat, kakor je bilo tudi pri francoski revoKcctji. V praksi pa jo je izvedel ruski prdetarec-delavec. Ali pa Samo delavec? Ne! Ruski delavski proletarijat je bil predstraža in kvas revolucije, nje glavni <■ agens® je bil ruski kmet. Seveda ne takoimenovani «kulak», to je. dobro stojeći vaški gospodar, ki je imel dovolj zemlje za obdelovanje in ki je mogel živeti od svoje zemlje, marveč kmet, ki je imel premalo ali nič zemlje, ki ga zemlja ni mogia prehraniti, ki je bil kmetski pro-ietarec, ki ,e obdeloval vlasteUnsko zemljo cn ki je bil .čornorabočij*, to je, delavec, ki je opravi,al najtežja in najnapornejša dela. Tore, ta proletarizirani kmet, ta vaški «IumpenproletarijaU, ta deklasirani »lemeirt, ki je bil pc-I kmet, pol delavec _ ta je bil nosilec in najaktivnejši činitelj v>eh ruskih revolucij, počenši od «punta» Stenjke Razina in Pugačeva, pa do revo^ lucije I. 1904-5, in končno do tiste največje in najtemeljitejše « poglobljene^ revolucije novembra 1917, Kmet je bil torej najodločilnejši činitelj v ruski revoluciji. Brez njegovega aktivnega sodelovanja bi bilo vse navdušenje in vse žrtve ruskega delavskega razreda že Dva piska bloka v M\(\ Unitarci med republikanci in monarhisti? RIM 3 Po Mussolinijevem povratku se je zbudilo življenje tudi ua hodnikih Mon-tecitorija. Zastopniki raznih skupin ao začeli razgovore ter se pripravljajo na predstojeće sestanke strank. Seja izvršilnega odbora aventincev je določena za drugo polovico oktobra. Na sestankih oposacijonalnih strank se bo sklepalo o nadaljnjem postopanju po zadnjem koraku maksimalistov. Sicer so se pa republikanci danes že sestali ter ugotovili nemožnost nadaljnjega sodelovanja republikanske parlamentarne skupine z drugimi strankami, k# bi kljrub lekcijam prošlosti vstrajali pri današnjem položaju v zmoti, da se današnja kriza da rešiti ustavnim potom. Voditelj republikancev Facchmetti je izrazil svoje mnenje, da se bosta najbrže stvorila dva opozicijonalna bloka: eden desničarjev in drugi levičarjev. Za ustanovitev bloka levice tečejo pogajanja med maksimalisti, republikanci, unitarci in ak-^ ijsko stranko Sardinije, na katerih se proučavajo možnosti sporazuma na podlagi republikanskega prepričanja. Le pristop unitarcev je še vedno veliko vprašanje radi pomislekov, ki jih imajo desni unitarci napram programu republikancev, medtem ko so pripadniki levega krila stranke brezpogojno za vstop v to koalicijo strank pod republikansko zastavo. <-Soloni» presnalo revolucijonarni RIM, 3. V zadnjih dneh s>o se večkrat čuli glasovi, da bo veliki fašistovski svet zavrgel skoro vse načrte za razne reforme, katere je izdelala komisija osemnajstih ali — kakor se jih na splošno imenuje — Soloni. Temu nasproti pa zagotavlja Mus-solmijevo glasilo «Popclo d'Itaiia», da belo nekateri teh načrtov sprejeti oziroma bodo prišli na dnevni red prihodnjega zasedanja velikega fašistovskega svetaT kakor so drugi že bi-li deležni lepega sprejema v poslanski zbornici. stalo živahnejše, ko se povrne Pašić. Danes opoldne je bil na dvoru zunanji min'«fer dr. Ninčk; in je poročal kralju o ziv • f "i politiki in o zasedanju Društva n aro a.; v. Zvečer je bil pri kralju minister Vukičević ter mu poročal o prosvetnem delu. V političnih krogih se je danes pojavila verzija, ki pa ni preveč verjetna, da namerava predsednik Narodne skupščine Trif-ković odstopiti. Imenujejo hnena dr. SrJci-ća. Ljuba Jovanovića in Velizarja Janko-vića. ki bodo kandidirali za mesto predsednika Narodne" skupščine. Nocoj je odpotoval v Zagreb minister dr. Nikič in dr. Krajač, da se udeležita konference Radićeve stranke. Velik naprej jipimkili UMi Izjava prometnega ministra aoviurjeoi BEOGRAD, 3. (Izv.) Danes dopoldne je prometni minister Radojevic pojasnil no-vrnarjem namen svojega potovanja v Momte Carlo, Bil je pri Pačiću rada nekaterih re-sortnih vprašanj. Radojević pravi, da se je Paši-ć zelo okrepčal in pomladil. Na potovanju je prometni minister proučeval italijanske in francoske železnice. Novinarjem je rekel, da so jugoslovenske železnice v zadnjih letih zelo napredovale in da s?'1 nikakor ne zaostajajo za francoskimi in italijanskimi železnicami. K temu so mnogo pripomogle lastne železniške delavnice, ki vzorno popravljajo pokvarjene lokomotive, katere so se še pred dvema letoma pošiljale v popravilo v inozemstvo. Radojević je zaključil: «Upamo, da bomo po petih letih tako daleč, da nam ne bo treba naročati lokomotiv v inozemstvu.» Aretacija ponarejevalcev kolkov v Za^ Su ZAGREB, 3. (Izv.) Policija je danes prijela dva ponarejevalca kolkov po 250 Dinarjev, V hotelu «ImperiaJ» je aretirala bačnega uradnika Žida Baruha Offenlaker-ja, ki se je izdajal za trgovca. Na njegovem stanovanju je policija zaplenila 56 pol kolkov v vrednosti 214 milijona Dinarjev. v naprej obsojene v neuspeh. Brez sodelovanja kmeta- ali ob njegovi pasivnosti, ne bi bila ruska revolucija nikdar triumfirala. To je veliki nauk ruske revolucije. Ta nauk si je treba zapisati za ubo. Kajti med nami Jugosloveni in Rusijo je razlika bolj kvantitativna, nego kvalitativna. Tudi mi smo, kakor Rusi, kmetska družba. (Je ne bo Jugoslavija vodila prave in pemetne kmetske politike, ne ubeži usodi Rusije. Ta članek zaključuje pisec z vprašanjem: Kje je torej naše mesto? Odgovarja v naslednjem članku. Polom Stlrlh nemških tvrdk z žitom JugoslovenSki trgovci oškodovani za 25 nriKfcaov Dinarjev BEOGRAD, 3. (Izv.) Štiri vehke romunske tvrdke z žitom so doživele polom. Bile so v ozkih trgovskih zvezah z jugo-slovenskimi trgovci v Somboru in Sisaku. ki trpijo radi tega poloma 20 do 25 milijonov Dinarjev. Polom imenovanih tvrdk >e povzročila borzna spekulacija. Razdelitev bivšega avs*ro-ogr»kega železniškega pavk« BEOGRAD, 3, Dne 6. t. m. se prične v Parizu konferenca zastopnikov nasledstve-nih držav ter Avstrije in Madžarske, na kateri se ima preceniti železniški park, ki so ga prevzele našle* istv-ene države. V smislu čl. 318 saintgermainske pogodbe je bila Avstro-Ogrska dolžna odstopiti svoj železniški park naslćds« venim državam po obsežnosti njihovega železniškega omrežja. Reparacijska komisija je razdelila meseca maja 1924. lokomotive in vagone ter je Jugoslavija dobila med drugim tudi dvorni vtak bivšega avstrijskega cesarja. Na konferenci v Parizu se ima sedaj ugotovRi vrednost železniškega parka, ki so ga prevzele posamezne države. Jugoslavijo bodo zastopali trije strokovnjaka. Nova jagcslovenska pomorska trgovska zastava BEOGRAD, 3. Po naredbi pomorske direkcije v Splitu morajo trgovski brodi odslej nositi novo pomorsko zastavo, na kateri se ima na belem polju modro-belo-rdeče trobojnice pristaviti znak dveh navskrižnih sider v modri barvi. ZGKijBžitev ifi&urisiicrga koagr«a Ostra polemika med laburisti m komunisti MacDon^d pravi: Ne verujem v revolucijo LONDON, 3. Danes se je zaključil kongres laburistične stranke. Poslednja seja je bila večji del posvečena vprašanju notranje pclAHke. Komunistični voditelj Gal-lacher se je tekom debate oglasil k besedi in je ostro kritiziral laburiste radi izključitve komunistov iz laburistične stranke. Rekel je med drugim: «Nič ne stri! Sami bomo korakali v boj; na svoji strani imamo rudarje.» Naćein'k rudarske federacije Smith mu je odgovoril: «Pripravljen sem izvršiti referendum rudarjev in videli bomo, da Gallacber laže, kajti proti enemu rudarjtr-komimistu sto-ji trinajst rudarjev laburistov. Sicer pa vi komunisti vedno govorite o revoluciji, čeravno imate manj borbenega duha kot psiček. Rudarji so predstraža našega gibanja in se borijo za socijalne reforme brez komunistične podpore.» Končno je vstal MacDonaid in orisal svoje stališče napram komunizmu s temi besedami: «Na tem kongresu sem se boril proti komunistom, ker nisem revolucifo-naree. Ne verujem v revolucijo. Glasovanje proti pripustitvi komunistov v laburistično stranko dokazuje, da je naše sindikalno gibanje zdravo. SocifaHzem in komunizem sta dve različni reči, Socialistična stranka hoče doseči svoj cilj z ustavnimi metodami; v revolucijonaroe metode ne verujemo.® _______ lm zasedli slavna Mi lota Mr Veliko vznemirjenje v rižanskih vrstah PARIZ, 3. Španske čete so včeraj vkorakale v rifansžto glavno mesto Aidir. Zasedle so plodovitne nižine na levem bregu reke Guis In vitine, ki obvladujejo Aidir. Rifanci so zapustili v mestu velike množine orožja, streliva in živil. Vest, da so španske čete zavzele Aidir, je povzročila med Rifanci veliko vznemirjenje. A-d E1 Krimov brat je včeraj zapustil TaguezuA in koraka na čelu svojih čet proti Aidiru. Glasom poročil, ki so došla v Fez, se nameravajo plemena Geballa radi zavzetja Aidira umakniti z bojišča. Plemena Beni Gorfet in Teialsa se čim delj upirajo Abd ELI Kiimovim poveljem. Španska artHerija bombardira rifanske postojanke na Gebel Las Palomas. General De Rivera javlja, da je danes predpoldne obiskal zavojevano obrežje. Uradno poročilo pravi, da pomeni zavzetje Aidira največji vojaški in politični uspeh v Maroku. . Pravoslavni koncil v Moskvi MOSKVA, 2. Danes je bil tukaj otvorjen tretji cerkveni koncil pravoslavne cerkve, ki se ga je udeležilo 327 delegatov, med njimi 88 škoforv (od teh 15 pristašev tkzv. Tihcmove cerkve). Koncil ima namen združiti pod vedstvom sinoda razne med iseboj se bojujoče smeri v pravoslavni cerkvi. Vstaja v Braziliji PARIZ, 3. Kakor poročajo iz Monte-videa, so v Braziliji izbruhnili revolucijonarni upori. Uporniki so se polastili naselbine Porto Roma. CaillatfT zapustil Ameriko NEW YORK, 3. Včeraj je Cailtau* odpotoval s francosko delegacijo iz Washingtona. Na postaji ga je v imenu ameriške vlade pozdravil Vitler Wi\ght. Ob svojem prihodu v Nev York so bili francoski delegati gostje odbora za zunanje zadeve, V K«:ckerbocker klubu je bil njim na čast prirejen obed. Franooska kolonija je organizirala popoldne sprejem na Čast Cail-tauxu. Kongres medpsrlaineiitinie nnlle v Visshtngtonu Otvoritveni govor državnega tajnika Kellogg* WASHINGTON, 3. Na otvoritveni seji kongresa medparlamentarne unije je pozdravil v imenu ameriške vlade 400 delegatov iz 38 držav državni tajnik Kellogg, ki je izvajal med drugim: Prisotnost tolikega števila zastopnikov svobodnih narodov dokazuje, s kakšno pozornostjo se bavi svet z vprašanji samovlade. Sestanki članov različnih parlamentov služijo v eminentni meri svetovnemu miru. To je bil stoletni sen državnikov, tolda nihče ni dočakal njegovega uresničenja. Izboljšanje položaja mora priti iz razuma narodov. Narodi morajo uvideti, da obstojajo za ureditev mednarodnih sporov boljša sredstva nego so slučajne vojne odločitve. Nisem pesimist in imam brezpogojno zaupanje v uvidevnost in domovinsko ljubezen vseh onih narodov, ki so ohranili svoje čudovite ustanove vse do 20. stoletja. Ne morem pa biti slep napram silam, ki se gibljejo v mnogih državah, da bi razrušile na podlagi ljudskih volitev sloneči vladni sistem in ga nadomestile z razrednim samosilstvom. Končno je izjavil Kel-logg, da pomeni parlamentarne ratifikacija meddržavnih pogodb velik napredek na poti svetovnega miru. Kot prvi govornik v debati je govoril predsednik nemškega državnega zbora Lobe o svetovnem političnem položajtv Povdarjal je zasluge D?wesovega načrta, ks je zadovolpl tudi upnike Nemčije. Lobe je opozarjal na pogodbe glede razsodišča, ki so se sklenile z Nemčr)o ter na sedanja varnostna pogajanja. Omenil je tudi možato postopanje predsednika Coolidgea v vprašanjui razorožitve. čičeria in Stresemann razpravlja o visečih rusko-nemskih vprašanjih BERLIN, 3. Minister za zunaoje stvari Stre-sernan-n je imel popoldne dolg razgovor s Čiče-rinom. Pogovoru je prisostvoval tudi ruski poslanik. Predmet razgovora so bila vprašanja rusko-nemšk:h odnošajev, ki še čakajo svoje rešitve. Pa dane brezposelnosti v Ap Aip, LONDON, 3. Na podlagi statističnih podatkov ministrstva za delo je znašalo 21. septembra število brezposelnih v Angliji 1,312 000, t. j. za 15.637 manj, kakor v tednu pred omenjenim dnem. Resen $!as 0 gospođsrski Krizi v Europi Angleška vlada se maje. Čudno je to, če pomislimo, da sedanja parlamentarna večina poslanske zbornice sestoji iz ene same stranke. Gospodarska kriza in nekatere kcčljivosti v zunanji politika- kakor je recimo mosulsko vprašanje, stresajo kompaktnost konservativne stranke. Ob podobnih prilikah se odlični nasprotniki konservativne stranke kaj radi oglašajo, da v črnih barvah naslikajo neugodni gospodarski in politični položaj Anglije. Bivši ministrski predsednik Angleike Lloyd George se je zopet oglasil z zani ni-vim člankom, v kateTem obravnava se-' danjo gospodarsko krizo v Evropi sploh in govori seveda posebej tudi o angleški gospodarski krizi. Njegove izjave so silno zanimive, prvič ker nam kažejo liberalno naziranfe o vzrokih kr.tee, a drugič ker iz besed bivšega načelnika vlade izhaja, da je Anglija zares v hudi gospodarski krizi in da je treba začeli z resnim delom, da ne pr*de do katastrofe. Sicer je L!or/d George precej črnogled, vendar pa ge mora del njegove črnoglednosti pripisati okol-ščini, da je prišel on in njegova stranka z vladnega stolca. Kljub temu pa ni mogoče zanikati, da je položaj v Angliji zares neugoden U uvodu pravi Lloyd George: Obe največji indus tri jalni državi Evrope preživljata težke čase« dasi iz različnih vzrokov. Nemčija trpi poleg vseh posledic povojnih let še na posledicah denarne inflacije, Angleška pa trpi nasprotno zaradi prenagle deflacije. Izvoz Nemčije dosega jedva 40% predvojnega, Anglija pa izvaža le 75 % predvojne vrednosti izvoženega blaga. Dalje govori Lk>yd George o slabem položaju nemškega delavstva, ki se mora zadovoljiti z manjšo plačo kakor pred vojno. Zopet pravi, da Nemčija ne bo mogla plačevati vojne odškodnine, zakaj nemški delavec ne bo hotel stradati v ta namen. Zatorej je Dawesov načrt preslab, da bi zamogel jamčiti redno plačevanje vojne odškodnine. Nato prehaja na gospodarsko krizo v AngHp, v kateri se množina papirnatega denarja stalno manjša, torej nastopa nagla deflacija. V mnogih ozirih, pravi Lloyd George, je v Angliji bod je. v drugih pa slabše kakor v Nemčiji. Dežela ima kredita dovolj za nakup saro vin in živil, toda kaj pomaga to, ko pa je brezposelnost veliko resnejša kakor v Nemfčijl Število brezposelnih na Angleškem znaša 1 milijon 340 tisoč, t. j. 1212 % delovsnega prebivalstva. Če primerjamo to Število z uradnim številom nemških brezposelnih delavcev, ki znaša samo 200 tisoč, je šele jasna razlika. In potem je še neka okolnost, ki da misliti, ta namreč, da v Nemčiji brezposelnost pada, na Angleškem pa neprestano raste. Dalje omenja Lloyd George. da je an- gleška trgovinska bilanca pasivna. Velika gospodarska borba, pri kateri so udeležene tri četrti milijona delavcev in številni milijoni prebivalstva, je prenesena. Stroške pa plačuje dvajset mšKjonov davkoplačevalcev. Ta boj pa bo treba izv oje vat i, ker je samo odložen. Poleg tega grozi ze-Jezničarski boj. Dalje govori o neugodnem stanju železniških družb, ki ne bodo mogle sprejeti zahtev uslužbencev. Dalje piše Lloyd George: Največje priznanje za ravnodušnost angleškega ljudstva je dejstvo, da ga ni moglo vzdrmati šest let slabe kupčije, nenormalne brezposelnosti delavcev, zapiranje rudnikov, plavže v m ladjedelnic. Toda to mrtvilo, ki ga prenaša tupatam glasen smeh lahkoživcev. je resen znak. Sir George Huntar, vodja ene največjih ladjedelnih družb, mož, ki se odlikuje po izrednih darovih In resnem značaju, in ki uživa v gospodarskem svatu velik ugieJ, je te dni izjavil, da gre Anglija naproti propasti. Njegove besede bi moral uvaževatl sleherni angleški rodoljub. Ko je omenil bistvene činitelje brezposelnosti v industriji, pravi: «Če bodo te razmere trajale, tedaj nas privedejo v bankret in pogin. Ta Čas je morda še daleč, toda smo na tej poti in na vidiku ni nobeno zboljšanje.» O Italiji pravi angleški polilik to-le; Kaj se v Italiji v resnici dogaja- je tev.ko dognati. V lej deželi, kjer ni tiskovne svobode in torej tudi ne neodv.isaiih časopisov, je težko dognati resnične raz.mere. Če je položaj Italije v resn^i tako ugoden, kakor nam ga slikajo branitelji in zagovorniki fašizma, si je pa težko razlagati, čemu sc je italijanski kredit tako poslabšal. Veliki industrijski kapitani in finančni baroni občudujejo Mtissolinijevo vlado in verujejo vanjo, vendar pa ne marajo te s veje vere podpreti z denarjem. Mussolinijevo liro plačujejo' kljub temu za 30% ni/e kakor Giolittijevo. O Franciji sodi tako-le: Francoska industrija se ne more pritoževati. Francija ne pozna, brezposelnosur nasprotno vabi inozemske delavce, ker je povpraševanje po delovnih močeh precej ve'iko. Toda finančno ravnotežje Francije se utegne razbiti baš v vprašanju dclgov. Če misli gospod Caillaux resnično plačevati dolgove Ameriki in Angliji, potem bo moral zvišati davke in njegove slave bo konec. Abd El Krim mu pač ne pomaga. Maroška nevarnost obstoja še. Vojna v gorah *je draga in neprijetna reč. Ko pišem ta članek, mečeta maršal Petain in general Primo de Rivera milijone frankov iz topov, letal in iadij. Hotel bi, da bi gospod Cai!laux položil nekaj teh milijonov na mizo angleške zakladnice. S tem zbodljajem Franciji zaključuje Lloyd George sveja izvajanja. Iz vsega se razvidi, da je Anglija še najbolj v škripcih zaradi nezaposlenosti svejih delavcev, (^im više gre angleški štirling. tem "oolj raste brezposelnost zakaj tem dražje .postaja angleško blago in tem manjša je njegova konkurenčna možnost na svetovnih trgih. Ali z drugimi besedami: čim bogatejši postajajo angleški velekapitalisti« tem revnejši postajajo angleški delavci. Angleški politiki pa streme za tem, naj bi zunanji svet plačal stroške \e velike .n vedno bolj naraščajoče socialne razlike. Toda čim več bedo dolžniki Angležev za-doščevali svojim obveznostim, tem hujša bo ta razlika. Po tem sistemu je torej skoraj tako, da se Angleži duše v lastnem bogastvu. Čim več zlata pride na Angleško, tem večja bo revščina delovnega ljudstva. Llforyd George nam je pač že večkrat razložil težave svoje ponosne države, vendar pa je podoben zdravniku, ki ne zna predpisati nobenih zdravil, ali pa taka, ki bolnika nikakor ne morejo ozdraviti. Zakaj vkljub angleški moči in premetenosti je izključeno, da bi ostali svet hotel in mogel zaradi požrešnosti angleških denarnih magnatov reševati stradajoče angleško delavstvo. To se bo moralo že samo pomeniti s svojimi tlačitelji in izsiliti iz njih svetle cekine. In vse kaže, da bodo angleški delavci v kratkem nadaljevali boj, ki so ga začeli precej uspešno, Proti veliki, organizirani množici mišičastih delavcev ne bo niti jadikovanje Lloyd George a nič izdalo. Bivii avsiro-ogrskl vojaki izgubljen! v roškem ujetništvu Dodatno k našemu poročilu v Edinosti ► ud 30. septembra 1925. št. 230, kjer smo sporočili mena nekaterih bivših avstro-ogrskih ulctni-kov, ki so na tem, da se v kratkem vrnejo domov iz Rusije, poročamo na prošnjo trentin-skega urada za iskanje rusk.h u etnikov sledeče: Poizvedovanja po izgubljenih ruskih uietni-kih se nadaljujejo z veliko vnemo in ruske oblasti gredo italijanskim odposlancem za iskanje ujetnikov v vsakem oziru na roko. Družine, ki imajo svoje izgubi,ene čiane v Rusiji, lahko pišejo glede informacij na prej omenjeni urad ali pa na naše politično tajništvo v Gorici. Pošljejo naj nam kolikor le mogoče natančne podatke ali pa še bolje zadn e sporočilo, ki so ga dobili od svoicev iz Rusi e. Ker je odposlancem za iekanje ujetnikov odmerjen za nfihovo delo določen rok, je v interesu vseh prizadetih, da činpre; pošljejo prošnje in podatke glede informacij. Politično ta,ništvo v Gorici, Via Carducci N.7/I. * «tmtta&i» V Trstu, dne 4. oktobra lfcftš DNEVNE VESTI 0 vpraševanju ministrov (po italijanskem parlamentarnem pravu) iNaioga parlamenta., posebno tudi njegove poslanske zbornice ki posameznih po-•iancev tk samo zakonoć^aa v strogem pomenu besede, marveč je ttxfc upravna, kakor na primer v pogledu državnega proračuna, a slasti tudi nadzorstvene. iNad-zoretrvna naloga parlamenta se vrši- kolikor se tiče posameznih poslancev, in tud* sena torte v, za katere vetfafo namreč skoraj enaki predpisi, potom vprašanj (inter-*ogazioni) in interpelacij fioterpeUanze), Id se naslovijo prizadetim ministrom. Vprašanju je glavna svr^ia ministrov odgovor, interpelaciji pa iaxpi«va ki even-4xialno tudi izrek zbornice o ministrovem deki. Ta se hočem pečati samo s tem, kako se postopa pri vpraševanju- Bistvena razlika je v tem, ali se zahteva pismen odgovor ali ne. V prvem primeru se vprašanje in odgovor, ki se naravnost ali potom zborniškega predsednistva pismeno s-poroči, samo natisneta v stencgrafskem zapisniku tiste seje, v kateri vlada naznani, da je po-daia odgovor. To mora vlada naznanit? v šestih dneh po predložitvi vprašanja. To jc vse. Kadar se pa ne zahteva pismen odgovor, odgovori vlada na vprašanja ustno na sejah poslanske zbornice aH senata po redu njihove predložitve, a le če je vpraševalec navzoč, ker se sicer njegovo vprašanje smatra za umaknjeno. Za odgovarjanje je po pravilniku določen same kratek čas na začetku vsake seje, tako da se mora ali bi se vsaj moralo po preteku štiridesetih minut od začetka seje odgovarjanje na ostala vprašanja preložiti na sledečo sejo. Ne glede na to se mera odgovarjanje pravtako preložiti, brž ko je petnajst vprašanj na katerikoli način rešenih. bodis: da se je odgovorilo nanje, ali da sc umaknjena, odložena ali pa radi odsotnosti vpraševalca propadla. Minister, ali pravzaprav dotični državni pedlajink« _ ker tale redno nadorneslaje ministra prav v odgovarjanju na vprašanja —, sme izjaviti, da nr more odgovoriti, ali zahtevati odlog, pri čemer pa mora navesti dan, kdaj hoče odgovoriti. Vpraševalec sme na ustni odgovor vlade takoj replicirati za to, da izja-i. ali se mu je prav odgovorilo ali ne, in v tc svrho dovcljuje pravilnik samo pet minut, ki se pa v praksi mnogokrat tudi podaljšajo. Vsa vprašanja, z zahtevo pismenega odgovora ali brez nje- se morajo predložiti predsedništvu detične zbornice (poslanske zbornice ali senata) in se morejo t kati samo tega, aH je katera činjenica resnična, ali je v lada o čem obveščena, ali so informacije. ki jih je prejela, točne, ali je vlada pripravljena priobčiti zbornici listine, ki jih vpraševalec potrebuje, je li vlada v kaki stvari kaj ukrenila ali misli li kaj ukreniti. V našem položaju nam rabi poslanska pravica vpraševanja predvsem za pritožbe proti postopanju državnih organov, ki kršijo pravice ali zanemarjajo in tudi naravnost oškodujejo koristi našega ljudstva. Navadni shema vprašanja je torej v zmishi prej rečenega ta, da poslanec vpraša prizadetega ministra- ali mu je ta in ta ne-pr-ličnost znana in misli li kaj ukreniti, da se odpravi. To velja glede oblike. Kar se pa tiče vsebine, je jasno, da bo pritožba v obliki .vprašanja na naskv vlade toliko bolj učinkovita, kolikor bolj točno in resnično se označijo činjenice. Da bi mogel vršiti svojo nakgo v korist našega Ifudstva kolikor bolj uspešno, bi želel, da bi mi vsi, ki jim je kaj znano, radi česar bi bilo umestno vprašati vlade, kar bi pa utegnilo uiti moji pozornosti, pošiljali naravnost ali potom naše politične organizacije potrebne podatke upoštevaje gornja pojasnila. Dr. Josip Wilfan. Kada!jsuan!e o osKrumbl uojsšKesa pokopališča i» Ifriajbi (Od našega posebnega odposlanca) Ko je vrtojbensko županstvo odposlalo znano popravilo in pojasnilo napram napačnim časopisnim vestem o oskrumbi vojaškega pokopališča so. vsi glasovi v Kalija nskeni časopisju za nekoliko časa utihnili« le nekateri izmed njih, tako na pr. tudi vVoce di Gorizia;>, so priznali, da so se oblasti, predvsem pa videmski prefekt s svojo obljubljeno nagrado izsledilcu dozdevnih krivcev, precej zagalopirale; kajti popolna nedolžnost vrtojbesiskega domačega piebivaistva je bila v vsakem ozira le pre očitna. popolna. Zato pa tudi blamaža vseh prenagljenih toižiteljev in časopisja, tem večja in popolnejša. No, pa prav napetim nam nasprotnim krogo.H. ta blamaža nS zadostovala. Aretiran je brl namreč 13-letni Emil Jarc iz Vrtojbe, kateri je ograjeval s svojim očetom na pokopališče meječe domače zemljišče. Prijeli so ga 15, septembra, ker so našli pri njem kladivo, s katerim naj bi bil on razbijal ploščice na spominskih kamnih. Izpustili 90 ga pa takoj. Fant je popolnoma nedolžen, kar lahko izpriča s prisego njegov oče in druge priče. Fant sam tudi odločno zanika vsakršno krivdo. Na ljudstvo je napravilo z vračan je krivde na popolnoma nedolžnega fanta jako čuden vtis, tako nekako, kot da bi se hotelo na vsak način najti krivca, pa četudi malega m neodgovornega fanta, med našim ljudstvom. Pa Se eno iznašla bujna domišljija časnikarjev: da se poznajo na razbitih ploščicah odhti otročjih prstov. Kako stra ftno nesmiselna trc&tev, če pctnisHmo, da so bčft spomeniki pri izpraznije vanju grobov sem pa tja premetani, da jih je otipavalo neSteto rok radovednežev. članov komisije, časnikarjev ki drugih ljudi. Ker je baje preiskava v teku, nočemo za enkrat poročati naših nadaljnjih infor- macij in se omejujemo le za navedene cb-g na tke samo v toliko, da odvrnemo tudi ta drugi, ponovni, neposredni udarec naperjen proti našemu ljudstvu. „Podesta" Vprašanje «poteštata», ki naj nadomesti voljene župane po manjših občinah, je prašio v javnost pred dobrim mesecem. Potem •so bih glasovi c tej reformi utihnili, tako da se je zdelo zadnfi čas, da je vlada odnehala od tega načrta. Listi so objavili razne glasove proti «poteštatu*>, ki so prišli tudi K faftistovskih vrat. Negotovosti, ki je vladala radi tega vprašanja, je sedaj konec, kakor so bili obveščeni naši čitatelji ie včeraj med brzojavnimi vestmi. «Podesta» pride in sicer v vse tiste občine, katerih prebivalstvo ne presega 5000 daš. Že ko smo prvič pisali o «.podeštatu», smo rekli na tem mestu, da bo pomenil za nove pokrajine, predvsem pa za naše občine konec ustanove voljenega župana. Ta naša bojazen se sedaj žal potrjuje z omenjenim številom 5000 prebivalcev. Ako pregledamo statistikoi prebivalstva posameznih občin v slovanskem delu Julijske Krajine, bomo videli, da ima nad 5000 prebivalcev le par naših občin. Na Goriškem bi bili tako « srečni« le sledeči, naši kraji: Cerkno, kjer je bilo naštetih ob zadnjem ljudskem štetju 6605 prebivalcev. Tolmin s 5057, Idrija s 5592 prebivalci. Vse druge občine s prebivalstvom nad 5000 duš so italijanske občine. V Istri ima približno ena polovica občin nad 5000 prebivalcev. Manj nego 5000 imajo: Klanec, Pomjan, Roč, Vel. Lošinj, Nerezine, Novi grad, Grižnjan, Vrtenik- Vižinada, Tinjan, Bb-Ijun, Barban, Kanfanar, Sv. Vičenat, Vale, Veprinac, Jelšane, Lovran. Moščenice. SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE (Uradno poročalo) Seje OSV dne 1. oktobra 1925. Dovoljenje tekem: M. D. Obzor - C. S. Fulgor, MDP Opčine - A. C. Libertas se dovoli. Tek na 5 km MDP Opčine: Se z raznimi popravki odobri pravilnik. Prvenstvene nogometne tekme: P o življe mo članice, da se vpišejo prej ko mogoče za prvenstvene tekme, in obenem naj pazijo, da bodo vsi njihovi člani-nogome-taši pravilno udruženi. Članice, ki do 18. t. m. ne bodo v popolnem redu s tajništvom in blagajništvom OSV. kakor tudi ako vpisovanje članic in udruženje igralcev ne bo odgovarjalo pravilom in sklepom, se ne bodo mogle udeležiti prvenstvenih tekem. Dolžnost vseh članic je, da se ravnajo po naših sklepih in tako pripomorejo do najboljšega tmpeha prvenstvenih tekem. OSV. SAVEZ SODNIKOV (Uradno poročilo) Članice so naproftene: da izplačajo pristojbino sodnikom takoj po tekmi. Opozarjajo' se čfattice: ki niso izvršile svoje dolžnosti napram sodnikom, naj jo izvršijo prej ko mogoče, v nasprotnem slučaju bo SS primoran se pritožiti na SU. Gospodje, ki mislijo polagati izpit za nogometne ali ha ženske sodnike, so na-prošeni, da vložijo pismene prošnje da 10. t, m, na OSV (via Lucio Papiriano 6, Pavlcrvič). Na prošnje došle po določenem roku se ne bo obiralo. Opozarjamo člane SS: ustavil konje skoro na mestu in tako preprečil strašno nesrečo. Ker se j« pa deklica pri padcu hudo pobila ,so jo prepeljali v mestno bolnišnico ,kjer je zdravnik dognal, da revica zlomljeno roko in notranje poškodbe, radi katerih bo morala ležati kake i—4 Jedne Vesti z Goriškega — Vpisovanje v gospodinjsko šolo in ▼ ši- sei malemu dečku en prst na levi roki. »Zeleni valni tečaj v uršuMmskem zavodu v Gor'ci se: križ* ga je prepeljal v goriško mestno boJnieo. bo vršilo od 8.—15. oktobra. ! _ Občni zbor Zelenega križa* t GorM. Gospodinjska šola traja eno leto. Uči se y sredo, dne 7. t. m, ob 20.30 se bo vršil * vse, kar je potrebno dobri gospodinji. Po- dvorani «Pri zlatemu jelenu® izredni obč«r sebna pozornost se polaga na to, da se učenke , zfc>0r goriškega «Zelenega križa*, da reši no-dobro izurijo v kuhanju. j tranjo krizo, ki vlada že tretji mesec v upravi Šivalni tečaf, po antropometnem metodi te človekoljubne ustanove. Razen običajnih po-. ročil odbora so na dnevnem redu ostavka upravnega odbora in nadzorstva ter volrtve redno zahajati na sestanke SS. S prihodnjim tednom prične strogo disciplinarno postopanje preti članom, ki bi se ne udeleževali sestankov. Določitev rodnikov: M. D. Sparta - M. Statistični podatki glede istrskih občin so D. Zarja BonsPlesmčar; M D. Obzor-morda v tem pogledu v toliko netočni, ker t C. S. Fulgor- Drago Sancin; M D. Ob-so bile meje nekaterih občin v Istri spre- i z»r II " M. D. Zarja II, Drago Smerdel menjene. medtem ko se je vršilo ljudsko štetje po občinah, kakršne so bile še ped Avstrijo. Te netočnosti pa so tako neznatne, da ne morejo menjati nič na dejstvu, da je vsaj 98 % vseh slovanskih občin Julijske Krajine med kandšdatinjami za poteštata. Ker pa se napoveduje tudi določba, ki bo pooblaščala imenovanje pote-štatov tudi v občinah s prebivalstvom nad 5000 duš. kjer bi smatrala vlada za primerno, lahko rečemo, da bodo dobile «po-teštata^ sploh vse slovanske občine brez izjeme. Uvedba poteštatov bo tvorila v novih pokrajinah novo poglavje v zgodovini naše povojne občinske «avtonomije». Z aneksijskim zakonom se nam je obljubilo, kakor znano, spoštovanje vseh naših krajevnih avtonomij — občinskih ki deželnih. Po fa-šistovskem prevratu so pahnili te obljube v popolno pozabijenje m naše občine so bile izenačene z občinam« starih pokrajin. Italijanski občinski in pokrajinski zakon je bil raztegnjen tudi na naše kraje. Sedaj pa zgubimo še «sindaka» in dobimo «pode-sta». Smo brez vsakega dvoma v kompletni re — volucrji! Izreden svetovni rekord. Gentili, traja 6 mesecev. Obiskovalke tega tečaja se priuče v krojenju in šivanju perila in obleke. Po končanem teča\u so vešče prikrojiti vsako obleko iz Časopisov. Pri vpisovanju se plača prva me sečnina t. j. L 40.— Redni pouk gospodinjske šole, kakor tudi tečaja za šivanje se prične 15. oktobra, Z -odličnim spoštovanjem — Vodstvo uršu-linskega samostana v Gorici. — Iz Ajdovščine. (Nerodnosti, ki bi si jih lahko prihranili). Dne 1. t. m. so se pričeli pri nas redni vojaški nabori. Po starem običaju prihajajo mladeniči iz okoliških vasi v skupinah in na vozovih, prepevajoč, in spremljevani po več ali man'? hreščečih harmonikah. Zastave, pušeljci, trakovi in z zelenjem okrašeni vozovi so bili že od nekdaj splošno običajni znaki nabornikov izraven listkov za klobukom. Tudi dandanes se fantje še držijo tega starega običaja, samo s to razliko, da morajo biti pri izberi barv trakov salamensko previdni, kajti slava slovitega < modrega« gospoda ;e razširjena že širom naše dežele. Ta je sicer pred kratkim odšel nekam na Kras, toda pustil je kakor vidimo, zdi se, še bolj vnetega namestnika, ki pa je navaden «borgeš». Tako so se torei; pripeljali k naboru tudi mladeniči iz ćr-da so obvezani na z ralaji -in razbojnimi trakovi okrašenem vozu, katerega so pustili na dvorišču neke gostilne, sami pa, nič hudega sluteč, odšli pred naborno komisijo, katera jih je, kakor po navadi, potrdila kar po vrsti, kajti naši tan-t;e so «kampe!ci». Ko so se vrnili, so z začudenjem opazili, da je njihov voz ves oskuben in da se zanima zanie skupina orožnikov. Morali so zasesti voz :.n se odpeljati spremljani po poslednjih. Kaj' se je zgodilo? Med njihovo odsotnostjo "c prišel na dvorišče gostilne. k:er se je nahajal okrašen voz, omenjeni borgeš , ki sliši tudi na ime D, Vacca. Ta gospod se Vodstvo SS. ____, povdanj Prejšnji rekord, ki si ga je prisvojil Brunier, je j katerih imen skoraj niti ne poznamo, ter jih znašal 112 km 440 m. v eni uri. V tem času | pometal v pihajočo burjo. Pre;, je pa lepo izje preletel Vanderstuyft točno 115 km in 98: 'lz potrganih trakov take, ki bi zamogiT m. Zdi se. da bo ta nenavadni rekord posebna tvoriti «vele Izdajalsko^ trobo nico , ih pct'ačil vaba za ono izbrano peščico kolesarjev, ki sej v pa he;di s to imenitno trofejo k orožni- igrajo s 100 km oa uro. Kolesarska d Srka S. K- Val. Vsi vpisani dirkači in tudi oni, ki so se javili telefonično, se opozarjajo, da bo odhod današnje dirke točno o-b 1. uri izpred Pogorelče-ve hiše. _ — «S. K. Val» v Bnrkovijah priredi v nede-l'o, 18. oktobra t. 1., kolesarsko dirko » dvojice i. s. na progi Opčine, Bazovica, Sežana, Opčine, trije krogi približno 60 km. Pravilnik te zanimive dirke se priobči v četrtkovi številki. — «Obzof» — «Fulgor». Danes popoldne točno ob 16. uri se srečati omenjeni moštvi v prijateljski nogometni tekmi. Pred to tekmo bodeta merili svoje moči II. četa «Obzora» in druga četa «Zarje». Pomen in zanimivost omenjenih tekem je jasna in ni treba da se posebe povdarp. Zato bodo vsi športniki prisostvovali omenjenima tekmama. Siedna prične točno ob 14. uri. —-Tekmi se vršita na igrišču . Ob 15.30 igra prva UMm v MM Krajini n znanje Dne 29. septembra se je na povabilo pripravljalnega odbora vršilo važno posvetovanje onih vojnih oškodovancev, ki so dobite italijansko državljanstvo po op-c'iji ali po izberi (opzione o elezione), pa dosedaj še niso dosegli priznanja pravice'^-- - . * . „ - ^ 17 do vojne odškodnin* Trgovsko-indu.trij-1 e«U Adr«, proU ceU ^erge* e„ Ob 17. ska zveza za Goriško je dobrohotno dala | jL^JtifT na razpolaganje svojo dvorano v Corao V. E. III. št. 10 in tu so navzočni sklenili, da se po zgledu že obstoječih takih odborov za Istro in Poadižje tudi iz naše strani pri vladi napravijo v tej mučni zadevi po trehni koraki za pomoč in pospešitev. V to svrho je pripravljalni odbor dobil naročilo, naj predvsem sestavi seznam vseh optanlov, ki se s tem nujno vabijo, da čim prej pismenoj naznanijo na začasni sedež odbora ime, priimek, očetovstvo in točni naslov. Te podatke je poslati na gesp. Ani, Dolenz, Gorizia. Via Dante 2. Ko se sestavi seznam, se skliče sredi oktobra zborovanje vseh optantov, kjer se izvoli stalni odbor. Iz trtaSkega iivfJenia — Nezgoda starega kolesarja. Sinoči okoli 18 uri je neki mladenič, ki ^e vozil z motornim kolesom po istrski cesti našel na nekem ovinku pri Boljuncu aa tleh postaranega moža, ki je bil ht»do pobit na raznih delih telesa in nezavesten. Poleg njega je ležalo tik pod obcestnim zidom polomljeno kolo, na katerem je bila pritrjena velika usnjata torba, naložena z grozdjem; razen grozdja je bilo v nji spravljeno razno kovaško orodje. Sodeč po polomljenem kolesu je starec, ko je vozil navzdol po cesti, zavozil na ovinku v zid. Očividno se ;e starec vračal s trgatve v kaki bližnji vasi, kjer kom. Vsakdo je moral po tem početju imeno vanega gospoda dobiti vtis, da je bil voz okrašen z jugoslovenskimi barvami, radi česar ;-e morala nemudoma cela patrula orožnikov na lice mesta, da e počakala nesrečne nič hudega sluteče «veleizdajnike« ter jih lepo eskortirala iz trga. Nadaljni potek te zgodbe nam ni še znan. Tako ie dobil «mcdri:> gospod modrega« naslednika, kaieri pa naj gleda, da se ne bodo še kreve smejale njegovi medrosti. (Še < Lepa naša- in raki.) Tudi te alere ni še konec/ Pretekli teden ie znana četvorica naših občanov, katera je teden dni sedela v ajdovskih zaporih radi rakov in lepe naše, bila zopet pozvana pred našo sodnijo, da se zagovarja radi razgrajanja in kaljenja nočnega miru, oziroma da sliši razsodbo, da so vsi kaznovani na pet dni zapora in globo po L 20.—. Pravijo pa in slišimo, da te zadeve še ni konec. _ Kosten Pred par dnevi je pisala — brat Albin sta^ Odko^er je bila telefoničnim potom ob- stopit v veljavo sieaec z Bremec z našo članico Minko Kompara. Novo- | veščena rešUna postaja. Na lice mesta prihiteli kla **ega dne tudi ukinjena zveza med Kam r- i- - nom m IMabrezino. Odhodi iz Gorice: ob 7.45 v Miren, Bilje in -- . « - • - Renče* ob 1215 in 18.30 v Vrtojbo, Bilje in Mi- siran života mu je ohromela. Po prvi pomoči *ence, od i^u m » / l ------ ,e bil nesrečni kolesar prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Ker siromak ni mogel govoriti in niso našli pri njem nikakih osebnih listin, ni bilo mogoče natančno ugotoviti v dijaško knhtnje v Goric«, naj na svoje prošnje, opremljene s priporočili domačega učitelja aH pa duhovnika na dijaško kuhinje v Gorki. Via S. Giovanni 7, L Prošnje morajo beti doposlane čun prej. V prošnji naj se naznači, katero šolo obiskuje prosilec ter v kakšnih gnw*nih razmerah se nahaja PrulN— VMM — Srednješolsko Uiirnin^e. Jutri, v ponde-ljek ob 16.30 redna seja. Prosim poJnoštevilno in točno udeležbo. — Predsednik. — S. D. Adria vabi članstvo na izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 11. t. m. ob 10. uri pri Sv, Jakobu. — Žensko dobrodelno ndmš*n»s priredi v torek ob osmih zvečer predavanje v Rojanu Govoril bo zdravnik in sicer o |cml} zlasti pri otrocih in ženah. Odbor vabi članice in prijateljice društva, naj se udeleže predavanja v vet kem številu. Namenjeno je odraslim ženam in + letom, zato prosimo matere, naj ne jemljejo s seboj premladih deklic. Ivana Tran, delavca v pivovarni Dreher. — Nesreča pri delu. 24-letni težak Josip Dekleva, stanujoč v ulici P. P- Vergerio št. 229, je včeraj popoldae v prosti luki Duca D Aosta nakladat z drugimi delavci konopljo na avtomobil tovarne «Jnstificio Triestino». Ko je bil« delo dovršeno, je hotel še pripeti k avtomobilu priklopni voz. Toda ravno v hipu, ko je stopil med voziU, je burja — ta po-rednica se je zopet začela oglašati — močneje zapihala in potisnila priklopni voz tesno k avtomobilu, tako da je Dekleva, ki_ ni utegni! odskočiti, zadobil precej hude poškodbe na levi strani prs in levi roki. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, k^er je dobil prvo pomoč, nato je bil prepuščen domači oskrbi. Okreval bo v S dneh. _Sbnfc pril ■Ilumnliilnm Hude trenutke je včeraj popoidae prestala 6Jetna Laura Tre-visan, stanujoča v ulici Bose o št. 17. Okoli 15. ure je hotela preko ulice San Giacomo i« Monte; da se mogne nekemu avtomobilu, je steUa naglo črez cesto, toda sredi ceste se je spotaknila in padla pred neki tovorni voz, ki ie privozil iz nasprotne smeri. Mimoidočim, ki so to videli, je zastala kri v žilah, mis'ec, i da ie do otroku. Toda V vo*pUt ren; ob 12.30 v Sovodnje, Doberdob Tržič in Turjak (Zveza z Gradežem); ob 15.15 v Miren, Kostanjevico, Komen; ob 16.30 v Vrtojbo, Bilje in Renče. Izvzemši-zvezo z Vrtojbo Biljani in Mirnom je na drugih progah ob nedeljah promet ustav-ljen. Odhodi v Gorico: iz Komna ob 7.45; iz tur-jaka ob 7.45; iz Tržiča ob 8.15; iz Mirna (ob 7 čez Bflie) ob 9, (ob 14.30 čez Bil^e in ob 17.20; iz Renč (ob 8.45 čez Vrtobo) ob 17 čez Miren in sicer izvzemši nedelje. Nedeljska zveza s pokopališčem: odhod iz Gorice ob 15.15, povratek ob 16.30. V sredo >e umrl na svo: jem Vrbu'Sv. Mihaela v najlepši mošk, učitelj Josip Cotič, zapustivši v sti mlado vdovo in malo hčerke> ter^ m£r n dve sestri. V prezgodnji grob gaje sp zahrbtna bolezen, katero si j* P^«^1 nakopal V S-du^vJie. Jakomčovo dru- žic v Svetem pri ^i^Sf^JSia" t sreča. Medtem ko je bilajzap_osjena v kuhinji ie njen dveletni otrok padel z glavo v škal z vodo Še predno je to opazila obupna mati; je bil njen otrok že mrtev. _Dečkova nezgods. V petek ye pnsel v Gorico s svojimi domačimi, ki so pripeljali živino v klavnico, tudi 5-letni Anton Premec iz Vi-tovij. Ko je deček slonel na glavnih vratili klavnice, -oprt z rokami ob steber, je zadel v klavnica nanv£xex>i v ta ob steber ter udne- last .prisiliti gospodarje, da bi skrbeli malo več za varnost zdravja in življenja ubogega delavstva. Zlasti so v nevarnosti oni delavci, kateri odmetujejo kamenje po žlebu iz druzega dela v prvi del, ker so nad njihovimi glavami drugi delavci, ki lomijo ska!e, katere padao kamor zanese. Dne 23. sept. t. I. je iU! ta način priletela skala nad skupino 5 delavcev, od katerih so štirje ušU nesreče, a 17-letni delavec, Ivan Košir se ni mogel tako hitro ogn-ti, ker mu je bila samokolnica na poti in zato je moral revež pustiti nogo pod kamnom in le z velikim trudom so mu jo drugi delavci izvU-kIi izpod kamna in jo nesli za ubogim fantom v tovarno, kjer je revež čakal na pomoč P0-^1 zeleni križ, kateri ga je odpel al v goriško bolnico. Ubogi fant n.i stokal radi boleč n amp<»« samo povpraševal, kje e njegova noga od kolena dol. Kakšna je bila žalost starišev, ko so doznali o nesreči ki je zadela njih najstarejšega sina, si lahko vsakdo sam predstavlja. _ «Sp?cšco slov. žen. društvo v Gonci « na svoji" zadnji odborovi seji naklonilo L 20C «D i jaški kuhinji® namesto cvetja na krsto svoje odbornice Hermine Troštove in v počesce-n;e njenega spomina. V sredo 7. t. m. ob 3. uri pop zopet odooro-va seja. katere naj se radi velike važnosti udeležijo vse odbornice vseh odsekov. _ Komen. V času ko se zepet vse pripravlja na društvene in družabne prireditve — tako potrebne dnševne hrarie m razvedrila po trudapolnem letnem dciu — grozi nam v Konvau na tem polju neki zastoj. Vzrok ni mogoče ta, da se je naša nadebudna mladina clcnila; nasprotno, o-paža se od časa do časa veetnoi večja volja in veselje. Ker pa je stvar aktualna tud: za mnoge druge kraje v naši deželi, hočem o nji, t. j. o društvenih domih nekoliko ob-širneie razpravljati. Pomanjkanje primernega prostora, t. J. društvene dvorane v K'cwnnu je secaj vnovič predmet, ki ga obdeluje vse: sUro m mlado. Novica, da predela g. Zigon polovico svoie dvorane v pekarno in trgovino, je b'la sprejela od domačoiov s trpkimi čustvi (in nekateri so bili nad tem v prvem hipu celo kar potrti), loda r/*o vs? obuo al i. kajti k sreči so že pred enim tom" računali na potrebno osamesvo^" tudi v zadevi primernih društvenih r0> rov ki naj bi bili središče ienskega življenja, v glavnem se ^ svete. Proti ^ tem n^rtom vsi i^r^ k. ^ da bi prizadbcu^ ležke raz. ^aremSe " "e bo požrtvovalnosti in Tnotno^l ne bo mč kl^ub mnogermi govorjenju. Bodoče svoie prireditve — ce se bodo spJoh vršile — bcnno morah uneli po prašnih in nezdravih skednjih, ah pa p« onih par večjih sobah, ki obsegajo prostora v najugodnejših slučajih za največ borih sto ljudi. Uspehi bodo tako maihni. da ne bodo niti senca dosedanjim, in obilen trud in požrtvovalnost ne bosta poplačana. Bi li bilo kaj taJcega primerno » Komen in njega ckolico? Pomisliti je korono treba, da se je izkazala še Žigonova dvorana v izmeri okoli 9X12 m premajhna zm naše prireditve. . Predno preidem k načrtu, na kak nacia naj si priborimo dvorano, oziroma društveni dom, naj se dotaknem tudi vpra-> sanja, čemu naj ta služi. Na vsak način jako važno dejstvo, katerega ne smemo prezreti, je, da irn ne moremo slediti bogatim in podjetnim Cehom, ki stoje na stališču, da so društveni dona ______ _,_ _ V Trstu, dne 4. oktobra 1925. ^EDINOST, občina in ne samo Komend. Tujci, ki nas { obiščejo, in naši potomci nas bodo sodili po naših delih in ne besedah. izpreM Se ne pnw starega upokojenca po Gorici i. Marija Kompara Albin Bremec danes poročena Trst, 4. oktobra 1925. (696) Poslano*) IZJAVA. Podpisani izjavljam, ori ognjegaške priprave, razne druge prire-tdrlve, tako v zimskem času. kakor tudE > letoviški sezoni, ki so pač odvisne od pro storne dvorane iftd. Torej bi bila dvorana ozir. ciom. v splošno in javno korist cek daljni komenski okolici, da niti ne govor'« o domačinih in o Komnu ter komensk oHčiui sami. ki bi imeli od tega vsestranske ugodnosti in dob:cke. katerih naštevanje je nepotrebno, ker leži vse jasno ns dlani. S lem bi bili menda lahkcr zadovoljn okoličani, kakor tudi vsak občinar, vs prav do zadnjega. Fa saj ni čuda: ugcd nosti na vse strani! Pride naj pa na vrst< tudi glavno in najbolj pereče vprašanje Kako nai se tc izvede? Marsikdo bo mogoče zmajal z glavo, kajti če upošteva ko-rrer.ske razmere, fcr se mu zdela udejstvi-tev tega načrta neizvedljiva. Res je, da mi n'smo tako srečni kakor so mnoge dalmatinske cbčine; ki imajo bogate strice v Ameriki. Fa nič ne de. Še večje pa boi končno zadoščenje onih. ki bodo zastavili svej SA-oj oboi v podporo za pCvzdigo sves-je£a Krasa! Torej upoštevajmo dobro in trdno voijo. kot so jo pokazali Prvačkovci že pred vojno- ko so si postavili svoj društveni dom, {Sicer pa je med našim narodom mnogo tekih slučajev!) In Komenci v svejem ponosu, društvenem delovanju, smislu za družabno življenje in podjetnosti ne zaostajajo za Prvačkovci, saj so to pokazali že pri nebroj slučajih samo po vc,-ni. če bi se ostalo1 niti ne upoštevalo. 0-menim naj, da se poslužujejo še Čehi pri vzposta\ah svojih društvenih objektov obveznega dela vsakega člana, pa naj bo ta kmet, uradnik, tovarniški delavec, trgovec-posestnik ali kar si že bodi. Predpisano število8 ročnfh delavnih ur mora narediti ir* re? vsak član tudi naredi, ker se zaveda svoje disciplinirane osebnosti, ki je le majhen del celote. Seveda so uspehi veliki! Ravnajo se pač po* številu članstva in po izvršenih delovnih urah. Te pridejo na vrsto šele zvečer in ponoči, ker je članstvo tekem dneva zaposleno, da si služi svoj vsakdanji kruh za obstanek po-sajnezniketv in njih družin. Lep in posnemanja vreden zgled požrtvovalnosti! Poudarim naj, da delajo tako Čehi, ki slove kot najbogatejši slovanski narod v srednji Evropi. Tudi za Komence je edini izhc-d tfovezno delo (ročno ali vozno z živino). Potreben bi bil pa vseeno še kapital za nakup zemljišča in stavbnega inaterijala-kar bi se ga ne deiilc zastonj. Nekaj bi naHralo, ostalo svoto pa bi si morali izposodili in pod dobro upravo b;i se počasi vračalo, kaker bi pač dopuščale razmere, dokler bi se dol£ ne razfcnržil. Lastniki naj bi bili oni. ki ba prispevali, se ve primerno svoji moči (delavni ali denarni). Oblika zveze je lahko na zadružni ali pa na delniški podlagi. Ptimnimo, da se dajo narediti vsa večja in vsem koristna dela edino le z združenimi mcem-' in z vzajemno podporo, kajti le v edinosti je u*peh. Dvomim, da bi začel kak domačin sam s takim delom, zakaj — odkrito rečeno — pri danih razmerah je kaj takega tudi nemogoče. ker bi vedno bila dvorana, ozir. dom v nevarr.osii, da bi jo lastnik uporabil za kaj drugega. Najenostavnejši izhod bi bil za posameznika primerna predelava kake že obstoječe stavbe, ki ne prenaša nikakega dohodka. Ve V,a pa tudi pri dru-šf enem in družabnem delovanju narodni pregovor: ljubo doma, kdor ga ima. Zatn naj priskočijo na de!o in v podporo, vsi, tako fizične, kakor tude Koroline FagnnslH roj. Pavletič se Čutimo dolžnim izreči svojo najtskrenejSo zahvalo I reč duhovščini, darovalcem vencev in vsem drugim, i i so na katerikoli način izkazali počaščen je pokojnici, •11REN, dne 3. oktobra 1925- Žalujoč* ostali. MIZARSKEGA poddelavca spreime Jug, Via S. Lucia 5. 1410 KLAVIR poučuje z najboljšim uspehom prejšnja gojeeka prof. Eurellich-a Via Romagna 26/111 vrata 6. GROZDJE belo in črno, prvovrstno, približno 100 q proda Padova«, Katinara. 1416 KOVAŠKI in kelarski vajenec se sprejmeta. Via Antonio Caccia 5. 1417 BABICA, aviorizirana, diplomirana sprejema noseče. Ad*;le Emersehitz-Sbaizero, jFarneto 10 (poda^šana Ginnastica) lastna vila, telefon. 26-64, 1277 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavtc. via GiuKa 29. 64 PEKOVSKEGA učenca, krepkega, najrajši že izučenega, sprejme takoj; -Pekarna Viktor Jeglič, Dobra vije 105 Ajdovščina, 1402 J^iske-riisarska posojilnice is bMnilaica za Iriaiko okolico v Barkovijah registrovana zadr. z neomejeno zav< vabi na XIX. redni občni zbor ki se bo vršil dne 18. vinotoka 1925, ob 10. uri, v uradnih prostorih v Barkovtjati. DNEVNI RED: 1) Poročilo načelništva, 2) Odot rtev letnih računov za leto 1924, 3) Poročilo o izvrSeni re\iziji, 4. Volitev načelnfštva in nadzorniStva. 5. Slučajnosti. ODBOR. Ako bi ne bilo zbrano ob na^ovedani uri zatosUro Število Članov, vrgi se občni zbor pol ure pozneje na istem mestu in z Istim dnevnim redom ter bo sklepal veljavno ne glede na Število članov. (697) zavareveliika A „UNION" le Buivefln svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Milj ono v, za v. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2, I. 43 — Zastopniki se Še sprejemajo. — Zaioga neprekosljlvih šivalnih strojev • I. R. I. Schnell-Mundlos CERVELLINI se je preselila v Via G. Muratti štev. 4 Tip. .CentraJ-Bobin- vpog-Ijiv, 4 predali L 850.— .Central-Bobin* i predatori in koiarico L 600.— Stroji s pogonom za kro-jačnice. Proračuni brezplačno. Največje jamstvo. — Brezplačen pouk v vedenju. Telefon 25-66 II1 Jih ■■ IgHBMBMIMj URARNA - ZLATARNA A. SILVESTRI Trst - Via Udlne 26 Trst kupuje, prodaja, zamenjava zlato, srebro in dragulje. Poprave z jamstvom 3SSBBBiiBjB3MiI3WfiUUIMSaSBaain«Baaa&SK 9 B i Zobotehniški amboiatorii ANGLEŠKO iB ITALIJANSKO s profesorji iste naroduosii ZAVOD U „lflCKS0N-R0YLE" Trst, Via Sil vio Pellico 6. Tel. 40-65 Poskusne ure brezplačno, posamezne In skupno, učeni profesorji, lepi prostori, centralna kurjava Vpisovanje vsak dan od 8 do 22 (686) MKOS PEmM3i velika zaloga vina, žganja in likerjev ustarovljena 'eta 187S Trse, Via S. T. Xidias telefon 2-S6 Vedno v zalog i in po cenah izven vsake konkurence : pristen istrski tropinovec, kraški brinjevcc, j kranjski slivovec. Lasftni izcSelhi: šumeča vina kot šampanjec, šumeči istrski reiošk, Lacrima Cristi lil druga. Sjsetiafllafa: Jajc ji konjak in Crema marala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor tu in točno vsa zobett^iiiena dela Za manj premožne znižane cene. (695) ■fSBBB BBKBBB GB aBBBBS specijalist ze zobne in ustne bolezni sprejema v Gorici na Travniku št. 5, H. od 9-12 in od 3-5 (67) Nakupite si obleko pri tvrdki Trst, Cerso ¥. E. 26 v!s-a-vis Zastavljalnice Bogata izbera blaga, izgotovljenih oblek, paletols, dežnih pla-ŠČev, usnjatih jop, vse lastnega izdelka Govori se slovensko, nemško in rusko. JEZIKI TOREK oktobra Novi tečaji 680 Zasebne in skupne lekcije Via Torre bianca N. 21 - Trst Vpisovanje dnevno od 9-21 JEZIKI K0LARSKI -delavec, dobro izvežban, išče delo v Trstu. Naslov pri upravništvu »Edinosti». 1398 POHIŠTVO! poročna soba makaroni 1580. Druge: hrastove, orehove, belo lakirme, Popoiae kuhinje belo lakjran« in temne, ter razno drugo pohištvo. Ker sam i'zdeluiem, ceneje prodajam. Ivan Miklus - Gorica, Viale XX Settembre 23 1364 DEČEK, 14 let star, z ljudsko šo!o na deželi, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Hinko Raubar, Križ 39, Tomaf. 1404 PODLISTEK E. PHLILIPS OPPENHEIM: Mu slfltaj miti Meip Ina parnika City ol Boston. Za prenos PhiHipsa v postelj., kakor leži, na parnik je že vse urejeno. Njegov zdravnik iz bolnišnice ga bo spremljal v Anglijo; veiike važnosti pa je, da ooao. ste vi v bolnišnici, odkoder sc boste z ambu-lanco peljali do pomola. Ljudje boda domnevali. da se za Phillipsa posebno zanimate in da je vzrok zato iskati v preteklosti. Da^e boste poskrbeli, da se na parnika v nobenem slučaju ne približam bolmkn in da sva si medsebojno popolna tujca.» Njegove besede so jo vznemirile. Čutila je, da se zapleta v senco nekega misterija. ^Ničesar zločinskega — tudi od moje strani — ni v tem podjetju,® ji je zagotovil. «Tajnost je potrebna samo iz političnih razlogov in to se vas ne tiče. Glejte,» je nadaljeval grenko. «sv«jo vlogo sem premenil. Nič več nisem obup newyor§ke policije. Zdaj po-staiam plen piemena ljudi, ki bi me z največjo radostjo aretirali, če bi me mogli doseči. To se sicer lahko pripeti še prej kot dospemo v Liverpool. In če se pripeti, ne bo zadevalo vas. Vaša dolžnost je, da ostanete pri bolnem možu dokler ne dospe domov. Tam ga boste pustili in rešeni boste »ega in mene.« * In kar se t^če naju dveh.» je vprašala, «ali se srečava na parniku kot dva tujca?* Premišljeval je vpraitaje nekaj hipov, predno je odgovoril. Tedaj je začutila čudno Prevel France Majjajna. • Priznavam » je rekla naglo, «toda v vaši sugesti i je nekaj pre zrednega. Kaj bo koristilo bolniku, če dobi površno izvežbano strežnico, ko lahko dobi najboljšo na svetu? Kaj mu bo tedaj moja navzočnost koristila, zlasti ker je tako težko bolan?» Mislim, da sem vam že rekel, da to ni stvar za presojanje ali dokazovanje. Samo vas potrebuje in nobene druge. Lahko vas opomnim. da je ta usluga, katere vas prosim, mnogo man;ša. kot bi jc smel prositi. In ko-Hkotr se tiče to naju dveh, vas oprošča za vselej vsake obveznosti naprem meni.* Za nekaj hipov je zaprla oči. Ko jih je zopet odprla, ie bil njen sklep zapisan na njenem obrazu. "Pristajem seveda,* je rekla mirno. «Je li *c kaj, kar tni morate povedati?r> *Zeio mala,s je odvrnil, -samo to. Svojo prtljago pošljete jutri vse zgodaj na pre&njenje v svo^m sperainu, Kakor zdaj, ! ravno tako jo je pogledal tedaj, ko je odšel ' nazaj, da reši ujenemu bratu življenje in svobodo. «Ne, toliko si ne motrem odreči,» je dejal. «Tudi če bi bile prilike za najino srečanje na parniku redke, bom vseeno unel to radost, da sem newyorški znanec gosopdične Bever-ley. Ne bojte se! V tej vaši čudoviti deželi se nemogoče pogost orna pripeti. Posetil sem domove nekaterih, ki jih vi nazivate svoje pri-jatelie.» v Zakaj pa ne?» je vprašala. «Jaz mislim, j da je najnaravoe^ša stvar na svetu, da sva i seznanjena. Toda čemu pravite «vašt deželi*? Kaj niste vi Američan?* ' Pogledat jo je s komaj vidnim nasmehom — z nasmehom, v katerem s* bilo znamenja sreče ali veselja. «Jaz imam tako malo skrivnostih je rekel. Edina, ki fo> Čuvam z največjo skrbjo, je skrivnost moje narodnosti. Povem vam pa lahko to, da če je na svetu dežela, ki jo zaničujem z vsem svojim srcem, je to Anglija; od vseh plemen na svetu sovražim najbolj Angleže.. Svoie presenečenje je pokazala odkrito, vsekakor njegovo zadržanje ni nudilo nadal}-nih zaupnosti. Dotaknila se je zvončka in on so ie nad ni enimi prsti priklonil. Bri!j8nf@9 bisere, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Vla TOfSRE BIANCA 28 Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14 30 do 18; v sobotah od 9 do 15. Odlikovana mlekarna Wm €?0 Trst, Via D. Rossetti 8 - Telef. 33-51 Izkliutna prodaja mleka Na debelo Na drobno Posebne cene preprodajalcem 684 Irgovsko obrtna zadruga v trstu"! II i I i I i I II j^in regtotrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLUIGI DA PALESTRINA 4, pritličje Obrestnje hranilne vloge, počenši 4* s 1. januarjem 1925 po 7. Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. SmleiDi (Mi vloje m tekni račun v Dinarjih ter lih obrestuje najugodneje Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papiijev, aH dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. Mra#ne ure od 9-1 m 94 3 Va-5 *h »op. Poštno-hran. rožno it 11/1327. Telefon 15-04. 11» III i i i m i M j 11 razumljivo: vlada je bila nemška, uraOfcištro po večini nemško, vsaj po mišljenu, častniki favno tako, industrijalci Ritter, Moser, Leb-iierz, Brunner in dr. so bili pris-ini, trdi Nemci. jMočni stebri nemštva so bile številne in bogate plemiške družine; celo plemiči po* rodovini fn po imenu italijanski so odgajali svoje otroke v nemškem jeziku in duhu. Čuditi pa se moremo golemu slučaju da se je omenjeni napis tnogel ohraniti kar pol stoletja in da je ostal se do danes, ko je odrešena Gorica vse storila, da pokaže in dokaže svetu, da je biU in da ©o za vse čase italijanska. Morda pripomore! o te vrstice, da pošlje magistrat zidarja s Škafom apna, da izbriše relepi, toda zan.mivi spomin iz preteklosti. Nu, to sem še nekam dobro in pametno zapisal in povedal, se mi zefi; le to sem pozabil omen ti, kar pa pravzaprav ni ni i portrebno, da se za oholega gospodstva Nemcev splch ni hotelo vedeti in slišati — vsaj pred poslednjimi 60. leti — da je in bo živelo na Goriškem borih par sto tisoč žilavih Kraševcev, Vipavcev, Tolmačev, Bricev in drugih takih revežev, ki so mori hiti srečn\ da so smel' dihati, plačevati davke s težko prisluženim denarjem in s svojo lastno krvo. Tako-le modrujem, kc ho'im preko Stc^nega Prga in opazuem pročelje nekdanje deželne hiše, kjer je še nekaj časa po ooV-mu blestela spominska plošča, vzidana meseca septembra leta 1900 in je bila odkrita v navzočnosti cesarja Franca Jožefa I. in je kričala, da je minilo celtti 500 let. cndkar sc svetli poktrežena grofija Gor ško-Gradš-ščaaska liki svetel biser v kroni Habsburgov-cev, ki so io podedovali po zadn;em goriškem grotu Leonhardu. Da, tista slavnost se > vršila v navzočnosti samega cesarja, baš t siega Frarca Jožefa I- po m i les t i božji, ki so ga poveličavali Italijani, Slovenci in Nemci n mu s hripavimi glasovi klical; Ž vio in Evviva. Stari v'adar se je zVbno smehljal, prijazno od zd-a vi jal na desno in levo, pa je^prišcp^il sv-ien^u eobečniku grofu Paar-u: «Das Hoch čine: deu'schen Militaerkompanle ist mir hundertmal l:eber als tausend «Šifio» und Efifa d'cser Leute! ( HrV ene ?arre nemške vojaške kompmije mi e stokrat ! ubši ;ot pa t - ? o č Živio 'n Evviva teh ljudi). Kar je res. je res: gospod cesar niso radi imeli ne Sl-> v en cev, "ne 1'alranov. Morebiti so se takrat zmisl l neprijetnega srcčan:a z OberdanTcom v Trstu . Da sem smel jaz kaj ukazati, ne bi bi! odstranil tiste spominske plošče, temveč b: bil 7 zTatimi črkam- dodal: S:ste, v.ator, pedem... (Ste j popotnik..) A. E. I. O. U. (Au-slria ei it in orbe ullima, t. i. Avstria b o po-sledna, t. j. večiLa na svetu) so se hvalir Habsburgovc'. Danes po 513. letih smo sc osvobodili ćuega gospodstva. danes bi ♦mera!; uči: Austria e s t in orbe ultima! {A v-, *tr;ja je danes zadnja"!. V resn'ci je najbolji neznatna nas'edstvena državica nekda i tako mogočnega cesarstva! — Da. tako b bil jaz povedal in napisal, nai 1 tid;e vedo. da trajaj csvaka sila vreir.ena*. Zda pa ne vem ali naj grem na Grad. uživat kr^oto briskih gričev, ravne Furlanije, Trnovskega gozda. oa cvetne coline vipavske in golega Krasa, ali naj jo radi veUke vročine. uberem po senčnatem Raštelju? Ostanimo danes lepo v senci! Glei, zopet nekai zanimivega: na vogalu Stokiega trga št. 11 in Ra-štelja št 40 stoji r-ad oboki stara hiša na dve nadstropji. Ne dan?šn;i lastnik je spoštovani gospod Lu si Corte, nožar in brusar. *Tu se špegla brumna duša!» bi zapel. M-ož je v sv o*i mladosti vozil po tem božjem svetu svoje kolo z brusom vred n je drsa1 skrhane britve, škarje, nože in druga rezila, potem si je najel malo štacunc:. kjer še danes izvršu-e svo o obrt, pa ima hišo na štuka dva n vsega dosi j blaga Z-kaj se nisem še jaz učil kaj pamet-j nega . cerau sem gulil hlače po gimnazijskih| klopeh in stradal na univerzi?! Mar zato, da, nos m danes špehast klobuk in razcefedrane hbče, da hodim po preluknjanih podplat h?! j O;, ve'e spoštovani gospod Luigi Corte. vel f ugledni meščan, odlični nožar in brusar, ki Vas prekaša v Gorici menda ei ni Vas ko'ega A. Te mil v Gosposki ulici, ki pa danes še nima svoje hiše, dovolite revnemu penzijoni-stu, da stopi v senco Vaše hiše in si jo> ogleda! Na prcčel-u proti Stolnemu trgu sto i v lepi gotici po latinsko zapisano: ANNO DOMIN' MCCCC INCEPIT SIMON VOLKER AEDIFI-CARE HANC DOM UM, (Leta Gospodovega 1400 ;e Simon Volker začel zidati ta dom). Pametno je bilo, da je gospodar postavil ta nap s; tako poznamo starost te hiše, ki je pozneje prešla v last in posest Hanibala pl. E c k. Imamo v Gorici sicer še starejših hiš in palač, ki majo svojo zgodovino, ali baš na to hišo bi dal jaz z zlatimi črkami zapisati; «Siste, viator, pedem, ac scito .. (Stoj, popotnik in , vedi...), da je v te, h ši iz okna v prvem nad- , stropju naš slavni Primož Trubar v slovenskem j jeziku oznanjeval evangelij.® — To je bilo morda že leta 1541, ko je potoval po Goriškem, da ustanovi slovensko luieransko občino. A veste li, kdo je navduševal Primoža Trubarja, naj piše v pristni slovenščini za svoje rojake, ki dotlej niso poznali ne pisma ne knjige? To Sta bila predv&em dva Italijana: tržaški škof Peter Bonomo in modruško-koprski vladika Peter Pavel Vergerij, oba pristaša nove vere, potem pa nemški plemiči grof; Attems, Thurn, pl Eck. zlasti pa baron Ivan Ungnad, ki ;,e v Urah u ustanovil tiskarno, kjer so se tiskale slovenske knjige! — Ital jani in Nemci so roalodane pred 400 leti spoznali, da se more narod kulturno vzgojiti in povzdignit" le s pomočjo svojega jezika .. Tako so nastale leta 1550 Trubarjeve «Ane Buquice, is tih se ty mlad in preprosti Slouenci mogo lahku vkrat-k m zhasu brati nauzhiti...» in potem še toliko drugih knjig. Nadvojvoda Karel in ljubljanski škof Jcnez Tavčar sta prepodila krivoverce z Goriškega, a Trubarjevi spisi, dasiravno preganjani in javno sežgani, so pognali bogato k-asje na dotlej nezorani njivi. Pri Italijanih so sloveli že stoletja prej Dante, Petrarca, Boc-cacc o, Tasso in sto drugih 0dlićn:h pesnikov, Nemci so se ponašali s svojimi Nibelungi. Gu-drunom, s pesniki Hartman von- Aue, Wolfram von E.schenbach ibd., m; pa smo šele leta 1550. dobili skronmo knjiž co «Ane Buquice...», a vendar se vsakokrat spoštljivo ozrem na Cor-te/evo hišo, kj«r je naš prvi pisatelj pridiga! v slovenskem jeziku. Naj danes kdo po zkusi kaj takega! Pa se zopet čudim, ako je to revno, zan'čevano kmetiško 1 udstvo skozi stoletja moglo ohraniti svoje slovensko srce in svojo slovensko dušo, da se je pvzdignilo na tako visoko stopinjo omike, da jo cen o in spoštu-vsi narodi in da celo Ital jeni prevaro slovenske kniige! Ki ko in kdaj se izvrši asimilacija tega žilavega naroda, ki ima tako odporno silo? Po takem opazovan u in globokem modro-ranju io cbrnem do Nunske ulice, kjer na št. 13 vabi -Beli za«c» m. prijeten oddih in hladen požirek. Sicer sem bolj nava:en Prt Maksu», a včasih se navrnem mimogrede tudi k ^Belemu zajcu», ker ti s čašo dobregu vi- pavca postreže prijazni Jože MoUr, zdrav mož, v najlepših letih, ki se jezi le radi tega, i da mu hišni gospodar ne mara prodati hiše. s Srečeft si Jože, da si ?© polomil v 3. razredu 1 goriSke realke, da si se pot-em posvetil unosni 1 obrti! Glej, Jote, da si napravil maturo, bi bil * šel morda še Ti v državno službo in bi danes tudi Ti kot penzijonist taval in zehal po dolgočasnih ulicah, pa prav gotovo ne bi mislil , na nakup velike hiSe. Zdrav si, Jože, ne bojiš se blede jetike in tudi drugih bolezni naj Te varuje sv. Mihael, ali zakaj je «Beli zajec* nad vrati Tvoje gostilne danes v resnici zanimiv in za lovce celo tolažljiv, morda še sam ne J veš. Nu, pa Ti povem jaz. Med vojsko se je usula toča &r^pne|ov na to podobo zajca ki ,e v ■ naravni velikosti lepo naslikan na že'ezni pio- ■ šč!. V enem šrapnelskem naboju je bilo 300 krogel, tedaj petnajstkrat več nego drobnih šiber št. 6 ali 4 v puškinem naboju. Verjetno je tudi tof da niso streljali na onega z ančič Jos 114 po 10 kg krompirja; Fer-jančič Fr. 52 - 5 kg kromp ; Vidr h Al. 36, Vovk KaroHna 13 in Mrcina Bern. 94 - koš kromp. in fižola; Ferančič Mar. 56 - koš kr«mp. in 5 kg ječm.; Mohorčič Ant. 57 - 5 kg kromp.; Fabčič Fr. 11 kg fižola; Fabčič Frančiška 62, koš kromp.; Debevc Apoloni^a 83, Živic Jos. 60, Jeronč'č Fr. 46, Dolenc Al. 30, Feriančič Roz. 97 in Doline I. 22 - po 3 kg fižola; Kebe Fr 31 - veliko vrečo kromp. in Štemberger Iv. št. 58 pa 3 L. — Gg- Štemberger Cir. 3 in Fer-jančič Al. 113 sta poleg izdatnih daril, mnogo pr pomogla, da se je toliko nabralo. Hvala jima! — Ako smo ime katerega darovalca nehote izpustili, naj nam to javi, njegov dar objavimo prav radi. _ Braniča - Koboli in Večkoti. (Nabira- telj g. Kante Leopold): Konte Polde št. 5 - 20 kg krompirja; Štemberger Ant. 15 kg kromp., Ukmar Antoni ja 1, Ftirlan Iv. 3, Fabjan And. št. 8 in Rudež Katarina 12- po 8 kg krompirja; Jerončič Jožef 6 - 5 kg krompirja; Ukmar Franc 9 in Poljšak L po 4 kg krompirja, Curk Rozalja 4 - 2 kg fižola; Ukmar Justma 2 m Bat Jožefa 10 - po l kg fižola. ^ _ Slap. (Nab;rateliica g.čna Furian Gul- čeva in njene priiateljice): Ferjančič Al. št. 33 12 kg kromp :n 3.5 kg fižola; Podgornik Simon 82 - 11 kg kromp. in 2.5 kg fižola; Mahk Fr. 78 - 10 kg kromp. in 3 5 kg fižola; Potrata Aat 52 - 6 kg kromp in 2 kg fižola; Jež Ant. št 97 - 5 kg kromp. in 1 kg fižola; Skrl\ Ivan 1 - 2 kg krompirja, 1 kg fižola; Bone Karol 43 9 kg kromp-ria, Furian Fr. 67 - 8 kg fižola, Uršič Iv. 30, Curk And 103 in Trošt Maks 28 po 8 kg krompirja; Malik Al. 5 in Ambrožič Jožef 87 - po 6 kg krompirja; Rešeta Alojzi) št. 55, Malik Evstahii 4 in Volk Iv 12 - po 5 kg j krompirja; VkJrih Edvard 11 in Zidamk Mat ja št. 93 - po 3 kg krompirja; Trošt Ant. o6, Ma-. lik Iv. 72, Žorž Iv. 8. Podgornik Matevž 79, PetHč Fr. 36, Nusdorfer Julil 34 in Pregelc Ju-: 36 - po 2 kji kromp r^ Furian Jak. 38 -15 kg fižola; Zidanik Jožef 04 - 7 kg f žola; Jež And. 84 - 6 kg fižola: Nabergoj Ant. 91 m Ferjančič Rud. 42 - po 5 kg fižola; Rondič Filip 31 - 4 kg fižola; Ferjančič Jožef 13 m Cuk Aloizija 54 - po 3 kg fižola; Marc Al. 50, Furian Matevž 85 in Ambrožič Fr. 46 - po 2 kg fižola; Zorž Iv. 2, Vo^k Fr. 108, Biziak Ign 71, S'opar Jožef 64, Volk Vrncenc 66. Zorž Al. 62, Kobal Ant. 61, Jež Mat. 83 in Furian Al. 57 po 1 kg fižola; Zidanik Fr. 27 - 2.5 kg fižola; Ferjančič Jožef 59 - 2 L. „ — Lože. (Nabirateljici g.čni Rener Marija in Šček Anica): Majer Evg. 25 kg krompir a; Rener Jožef 60. Mohorčič Iv. 42 Jamšek Jožefa 7 m Rehar Jožef 6 - po 15 kg krompir a; Kristjan Nabergoj 33 - 12 kg krompirja :n 3 kg Fižola; Fa diga Damjan 59 - 11 kg kromp r-a;; Trebižan Avg. 38 - 10 kg krompirja; Nabergo] t Josip 4. Kobal Nande 53. Nusdorfer Nace 54, j Rener Maks 10, Dolenc Iv. 9. Šček Ana 14, Jamšek Iv. 25 in Janežič Neža - po 8 kg krom-; piria; Majcen Iv. 30 in Vdrih And 47 - po j 7 kg krompir a; Vidr'h Fr 20, Žorž Al. 22 m. Jamšek Fr. 21 - po 6 kg krompirja; Benčina Jožef 13, Švagelj Iv. 49. Zvanut Aad. 26 in Kodelja Fr. 27 - po 5 kg krompina; Malik Iv 16-4 kg kromoir« in 1 kg f žola Mohorčič Jožefa 41 in Kodelja Iv. 55 - po 3 kg krompirja, Jamšek And. 52 - 1 kg krompirja :n 1 kg fižola; Jež Ant. 34 - 4 kg fižola. Zorž A!. 22 in | Kodre Iv. 19 - po 3 ktf fižola; Rehar Jožef 6 ur lan Ant. 51, Benčina Jožef 13, Jež Pav. 40, i fabergoj Mar. 37, Štemberger Mar. 36 in Jež knt, . po 2 kg fižola; Jamšek Milan 32, Rener v. 34, Benčina Pet. 36, Gul Al. 44, Jamšek x. 6, Vidrih Nande 17, Šček Ana 14 in Kodre lar. 11 - po 1 kg fižola. JanežiČ Neža 15 - koš rompirja ki 2 kg fižola. — 2gur Fr, 8 in PoČkar *r. 43 - vsak po L 1, — Manče. (Nabiratelj g. St. Furian): Fur-*n Štefan - 40 kg krompirja, Ferjanč'č Iv. 20 -O kg krompirja, Furlsn Jos. 16 - 27 kg krom->:r>a, Semenič Jožef 17 kg krompirja; Furian rrančiška 13 in Štokel Ant. - po 14 kg krom-►irja; Sorta Jožef 24, Furian Frančiška 6 in *angerc Jožef - po 10 kg krompirja; Žvokelj knt. 5 kg krompirja. Sorta Fr. 4 - 4 kg krom->irja in 2 kg fižola; Ferjančič Iv. 27 - 3 kg irompirja, ^^ Jožef 23 - 2 kg fižola; Pangerc \na 18 - 1 kg fižola. G. Jurca iz Vipave L 5 n škrjanc Iv. 17 L 2. — S v ino pri Šmarjah je darovalo 300 kg krompirja. ^Nabiratelj g. Albin Gruntar). — V Potoku tudi pri Šmar>ah je nabral s. Kante Franc 2 vreči krompirja. V Podragi se je nabralo okrog 600 kg različnih živil. V drugih krajih tudi. V kratkem sledi izkaz darovalcev in darov. Še enkrat presrčno zahvalo darovalcem, na- siralkam in nabiralcem ter vsem. ki 90 šli na-;emu poverjeniku na roko. Bog povrni tisočero! ___ Borana poročil«, DEVIZE: Trst, 3 oktobra. Amsterdam od l>90.— do 1010 — Belgija ad 1)0 50do 111 č>0; Pariz 113.— do 1L5 5C Lomlan od 120,HO do TiO.bO ; New York od 24.HC do 24.90; Španija o i 350.— do 360.— ; bvica od 478.-- do ; Atene od ^5.— do 37.- ; Berlia od 585.- do =>50.— ; Bukarešt od 11.25 do 12,-Praga «d 7,$.25 do 73.75: Ogrska od ('.0340 dc 0.1KJ55; Dunaj od 845,— do 355.— ; Zagreb oc 44 10 do 44 50 JAKOB BEVC nrarna iti zlatavna Trst, Casitpo S. Gsacemo 9 ZlatO kupuje v vsaki množini po najvišjih cena! Kr«n« plačuje vi^je kot vsi drugi. raznovrstnih ur in zlatenine. (650 plačuje 6 MAHU P8VH9 pfezza mWM I prvo nadsI?opJq Pazite na naslov! Pazite na nst$U*\ _V Trstu, doe 4. oktobra Velika skladliča - POHIŠTVA - dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cen*h Na debato Na drobno R. CAMPONOVO Tel. 793 - Viale XX Saltembre 33 T38T zaloga Šivalnih strojev „F. R. MUNOLOS" Pietro Cervellini se je preselila v Via Mufalli 4 (prva ulica na levo iz ulice Chiozza . 54 MIROD1LNICA MARIO FERLIN Sv. Marija Magdalena zgornja 2 Bivtc. el. 774 PidfBiaica Via Ctim II (Vs^al Via »a^itaa d?i «ian) prodaj«-' n.i debelo in drobno. 63 Barve, IaVf, čopiči, jie, žeblji, ce-ne it, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (Stainpov) - Velika izbtra cepilnih potrebščin-- Zaloga mazila .MIRBONA* za čevlje LUIGI GREGOS^CH TRST — V3& GS^I^ASTICA ST. 15. §TL. j. , .v . , « u Piifiitnnnflbinrii w:ri 8 1 iiSipIliiilpUii mm | ^ za zdavlienje in diagnostiko H pri m arija 6? a di ^ 1 ; 1 v Gsriti, Corso Viti Em. lil. št. 14 g Sprejema od 9-2 in cd 2-4 9 predno kaj nakupite, oblž6!ta ^ Veliko sklidfiie ©otiIiS¥a tvrdio j ALESSAND'^ l^m MliiZl Via RćKorl si. 1 — Via MakasžJfi 54. 7-1- Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. ■ 1 Ljubljanska posojilnica _J I r—" reglstrovana zadruga z omejeno zavezo Liubiiana, Mestni trg £scw. 6 j I I " Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ^ S obrestuje naj ugodneje ss | * Posojila daje Je proti popolni varnosti na vknjižbo in proti dobremu poroštvu (6r,> | i biihi i ii i ii i i " iiirTiTrrr~i" ~~ ^^B&M^js i ^^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ luksozno in navadno h iiteliiaii^ii TRST Via Csrducci it. 23 Telefon 42-33 Specijaliteta masivnih sob iz bukovp^a lesa, po zmernih cenah. ' £ ___^ LJUBLJANSKA KREDITNA ilania Ii icnm BiNiief fsmoor- t Telefon : S—18, 22—98 j ;-1 PODRUŽNICA V TRSTU C—» CENTRALA V LJUBLJANI_ GM2 in mm Dinatim 6il.l3B.61il'-- j Telefon: 5—18, 22—98 . . . i x. i n7C~£ °L na tekočih računih po 4 V* % ji Obrestuje vloge na vložmh knjižicah po 4 /•» » . F. ' , vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun .n j.h obre stuje po dogovoru. - Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. o»mssw i*jg|priwgtfng|ža vrni i Juaoslnuljo Cj^J ^ernomelj,Kranj,Logatec lfl.. . ^ , 1g ::::::: Sarajevo, bpbt ::::::: :::::::::: Maribor od