n
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ... $6.00 18
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00
TELEFON: CHelsea S—3S78
NO. 303. — ŠTEV. 303.
GLAS NARODA
list .slovenskih .delavcev y Ameriki«
Entered ma Second Clan Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 28^ 1931. — PONDELJEK, 28. DECEMBRA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK
JAPONSKA ZVRAČA VSO KRIVDO NA KITAJCE
BANDITI JI DELAJO TAKE PREGLAVICE, DA JE MORALA UVELJAVITI OBRAMBNE ODREDBE
Japonska skuša z raznimi izgovori upravičiti navzočnost svojih čet v Mandžuriji. — Prebivalstvo treh mest ob železniški progi je ogroženo. — 4'Krščanski'1 general se je zopet pojavil in namerava napovedati Japonski vojno. — Stotisoč kitajskih vojakov naj zavaruje mesto Cinčov. — Francija je odlikovala japonskega zastopnika.
Nemiri ob Gandhijevem prihodu
TOKIO, Japonsko, 27. decembra. — Japonska vlada je sporočila danes velesilam, da mora nadaljevati s svojo kampanjo v Mandžuriji, dokler se bom tem širilo banditstvo in dokler bo mir ogrožen
Odgovornost za razmere, ki zahtevajo navzočnost japonskega vojaštva v Mandžuriji, pripisuje Japonska Kitajcem.
Ta izjava je bila izročena ameriškemu, angleškemu in francoskemu poslaniku, kajti Združene države, Anglija in Francija so poslale Japonski note, v katerih so izrazile svojo bojazen z ozirom na položaj v Mandžuriji.
Japonska si prizadeva zadostiti vsem mednarodnim obveznostim ter izraža upanje, da bo svet priznal to prizadevanje.
MUKDEN, Kitajska, 26. decembra. — Danes sta bila poslana dva bataljona japonske infanterije v ozemlje med tukajšnjim krajem in Antungom, da pomagata prebivalcem treh mest o b Mukden-Antung železniški progi.
Veliko število kitajskih banditov se je približalo Feng Hsuan Cengu, ki ga brani le trideset mož. Brzojavna zveza je prekinjena. O bojih ni bilo mogoče dosedaj dobiti še nobenih podrobnosti.
Nevarnost ,ki je pretila Cinčovu, je zaenkrat odstranjena. Japonci, ki so prodirali iz Mukdena, so se umaknili v ozemlje južno-mandžurske železni- ^oteni »ia bo o**0!*1-ce. Pri Tienhuantaju je ostal en sam bataljon.
KONFERENCA V GENEVI
Predsednika razorožitve-ne konference skušajo odstraniti. — Češki delegat dr. Beneš bo njegov naslednik.
liRUSELJ, Belgija, 27. dec. — Votli se močna agitacija proti prejšnjemu angleškemu zunanjemu ministru in sedanjemu predsedniku razoroževalne konference Artliuru Ilendersonu. da bi bil na konferenci, ki se zopet prične v februarju, odstavljen s predsedniškega mesta. To poročilo je prišlo na Ligo narodov v Ženevi.
Ako bo ta kampanja uspela, pri'le na njegovo mesto prvi v postov eehoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš.
Kot vzrok za Ilenders^novo odstranitev se navaja njegovo slabo zdravstveno stanje in njegov poraz pri zadnjih volitvah v angleški parlament.
Delegatje Lige iso mnenja, da Henderson ne bo mogel zdržati napora, ki ga mu nrjagajo dolžnosti Liginega predsediika, dasi-ravno se je sam izrazil, da je pripravljen biti na razpolago pri o-tvoritvi seje v Ženevi.
Pri zadnji soji liginega sveta v Parizu se je pokazalo, da bi bila izmenjava Hendersona z Benešom zelo na mestu, kajti Beneš se je izrazil, da je Ligi vedno na razpolagi.
t Sedanji položaj pri konferenci je, da bodo zastopniki raznih narodov prepričali Hendersona brez kake žalitve, da bo predsedoval samo pri otvoritveni seji.
ZAR0TAPR0TI JAPONSKEMU POSLANIKU
PAPEŽ VABI V KAT0L. CERKEV
Poziva vse krščanske vere, da se zedinijo z Rimom. — Priporoča protestantom, da častijo Marijo.
NANKING, Kitajska«, 26. decembra. — Tako-zvani krščanski general Feng Yu Hsiang, ki je svo-ječasno vkorakal na čelu ! 00,000 vojakov v Nanking, je na poti proti Tayuanfu, kjer namerava napovedati Japonski vojno.
Na božični večr je rekel Feng časniškim poročevalcem, da zasluži kitajska vlada zaradi svoje popustljivosti vso grajo ter je obljubil, da bo zavzel Mandžurijo z oboroženo silo.
Priznal je sicer, da se Kitajska ne more bojevali, toda dostavil, da se je treba na vsak način zoper-staviti japonski invaziji. Vlado v Nankingu bo pozval, naj takoj pošlje stotisoč mož za obrambo Cinčova.
Komisija za zunanje zadeve, ki je podrejena pro-vizorični vladi na Kitajskem, je brzojavila Ligi narodov, naj izvede potreben pritisk na Japonsko, da bo prenehala z vojaškimi operacijami proti Cinčovu.
PARIZ, Francija, 26. decembra. — Kenkiči Jožisava, ki je zastopal Japonsko pri Ligi narodov, je dobil danes od franeske vlade veliki križ Častne legije. Jožisava bo odpotoval jutri v Tokio, kjer bo prevzel mesto zunanjega ministra.
Češki poslaniški tajnik je vodil zaroto proti japonskemu poslaniku. Hotel je zaplesti Rusijo v vojno z Japonsko.
PRAGA. Oehoslovaška, 27. decembra. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je bil tajnik čeh osi o vaškega poslaništva v Moskvi, Karol Wanek, na zahtevo sovjetske vlade odpoklican, ker mu je bilo dokazano, da da je vodil zaroto proti japonskemu poslaniku Koki Hirota v namenu, da bi bil umorjen, vsled česar bi, stortiusa, ki je bil tedaj patriarh se Rusija zapletla v vojuo z Ja- v Carigradu.
ponvsko	Papež se obrača na protestante
Sovjetska vlada je že prej ob- in i"11 priporoča, da bi častili Ma-
VATIKANSKO MESTO. 27. decembra. — Papež Pij XI. v svoji encikliki "Lux veritatis" (luč resnice) poživlja vse krščanske cerkve k edinosti pod pokroviteljstvom rimsko-katoliške vere.
Eneiklika. ki je bila napisana božični dan, se spominja petna jststoletniee cerkvenega koncila v Bfezu, kjer so katoliški škof-zavr<*li krivoverski nauk
ANGL. OBLASTI SO ARETIRALE
INDUSKEGA VODITELJA
BOMBAY, Indija, 26. decembra. — V namenu, da preprečijo ponovne ljudske nemire, so indijske oblasti danes aretirale predsednika Vseindijskega kongresa Pandita Nehru. Aretiran je bil v bližini Allahabada, na vožnji proti Bombayu v namenu, da pozdravi Mahatmo Gandhija, ki bo jutri dospel
sem.
'je
javila, da je nek diplomat, kate-j ri-io kot Mater božjo po vzgle-rega je označila samo z imenom katoličanov.
*Nato poživlja moderne matere z besedami:
— One matere
samo z imenom "diplomat O.", skušal pregovoriti nekega sovjetskega uradnika, da bi bil vprozorjen napad na japonskega poslanika; zdaj pa se
ie izvedelo, da je bil ta diplomat j zakonske vezi in so kršile dolžno ?a poslaništva Ka- stl- kl Jim J,h ta V4>z »alaga bod<
sa. katere
modernega nadlegujejo otroci
in
HOČEJO ODSTRANITI ZAKLAD. TAJ. MELLONA
G. tajnik češkega poslaniš rol Wanek.
Wanek ima priznanje, da pozna vojaške razmere vseh evro-pejskih držav in je imel zveze z vojaškimi atašeji vseh tujih držav v Moskvi in drugih mestih.
Na zahtevo sovjetske vlade je čehoslovaška vlada takoj odpo-klicala Waneka. Čehoslovaška vlada je naznanila za vzrok odpoklica njegovo bolezen.
MOSKVA, Rusija, 27. dee. — Poročila iz Prage naznanjajo, da je tajnik eehoslovaške misije (Čehoslovaška še nima akreditiranega poslaništva v Moskvi) Karol Wanek skušal zaplesti nekega uradnika v zaroto proti življenju japonskega poslanika Koki Iiirota.
do
uvidele, da je zelo koristno, ako obrnejo svoje oči proti Mariji in resno premislijo, na kako višino dostojanstva je ona povzdignila zelo težko nalogo materinstva.
Vsled te aretacije je sklenil" kongresni odbor odpovedal slo-1 vesni sprejem in vse svečanosti,1 ki so se imele vršiti v zvezi s prihodom Gandhija.
V znamenje protesta je bil pa proglašen generalni št&ajk, in vse Ne- trgovine so bile zaprte.
Prostovoljci Vseindijskega kongresa so se vozili na motornih kolesih po mestu ter pozivali delavce na štrajk.
S severozapadne meje poročajo, da je bilo v petih okrajih Peša var province aretiranih 188 agitatorjev organizacije, ki se imenuje "Rdeča srajca". V Ko-hat okraju se je završilo dvesto aretacij.
Peša var, Indija. 2<i. decembra.
MILIJONAR MORA POD GIL0TIN0
u-
Sin miljonarja mora mreti pod gilotino. — Bil je vdan omami ji vim sredstvom. — Umoril zlatarja.
PARLZ. Francija. 27. decembra-Georges Gauchot je bil star 20 let in sin miljonarja. Vdal se uži-Angleško vojaštvo je streljalo na vanju omamljivih sredstev in pri-ljudsko množico, ki je demonstri-1 šel tako daleč, da je umoril ne-rala v Kohat okraju. Osem mo- kega zlatarja, vsled česar jo bit škili je obležalo mrtvih, nad pet-' obglavljen z gilotino vpričo ve-d»*^et jih je bilo pa ranjenih. j like množice, med katerimi je bi-Demonstracija se je vršila v lo največ ljudi, ki so se zjutraj protest proti vladni odredbi, ki' vračali iz kabaretov in gledališč proglaša organizacijo "rdeče-1 in tudi mnogo delavcev, ki so šli
Zlasti pa se obrača papež vzhodno cerkev. — Pravi, da
vzhodni kristjani ravno tako , , sraj.nikov„ ^ Angleženi hov««-! na delo.
stili Marijo kot rimko-katoliki in'	___^____________«-«____.t
da so bili več stoletij v edinstvu
s papežem v Rimu in da so najHla nekpf?a nioškega, ki s< koncilu v Efezu pozdravili pape- tjviI aretacjjj
I)o vročih bojev je prišlo tudi v mestu Baffi.
no in protipostavno.
V vasi Tehkal je policija ustre-
je pro-
za kot "varuha svete vere'
Poživlja jih, da se vrnejo k starodavnemu skupnemu očetu, ki je pred petnajstimi stoletji kot njihov duhovni oče skupno ž njimi razglasil božje materinstvo Marije.
Ko vabi različne raakolne cerkve, da se združijo v eno čredo,
WASHINGTON, D. C.. 27. dee. Kongresnik Patman iz države Texa« je rekel, da bo predlagal resolucijo, da bi bil državni zaklad-ničar odstavljen.
Patman zatrjuje, da je Mellon v svojem uradu proti postavi iz leta 1839. ki prepoveduje zaklad-niskemu tajniku, da bi imel poleg svoje službe kako trgovino.
Dr. Košek, načelnik čehoslova-* navaja zgodovino in dokazuje, ške misije ni mopcl vrjeti. ko je: da je bila katoliška vera vedno
bil o tem obveščen. Sovjetskim zastopnikom je rekel, da noben I njegov uradnik ne bi pričel kake politične akcije brez njegove vednosti, toda je pozneje izjavil, da bo Wanek poslan domov.
»Nato je dr. Košek telefoniral japonskemu poslaniku, da bo Wanek zaradi bolezni odpotoval v Pra«ro.
ŽALOSTNA POT
TREH MATER
SING SING, X. Y„ 27. dee. — Tri matere so obiskale svoje sinove v smrtnih celicah. Na smrt na električnim stolu obsojeni so: ITarry Casliin. Nicholas Seifo in Louis Roper, vsi iz New Yorka.
Mrs. Casliin je spremljal njen mož in sin Patrick.
'GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga I
ALFONZ IMA SAMOTNE PRAZNIKE
JXXXTAiLVHBLEAU. Francija, 27. decembra. — Prejšnja španska kraljeva družina, ki je imela navado obhajati Božič v svoji palači na zelo razkošen način, ga je letos obhajala v svojem stanovanju v hotelu.
Alfonz je bil v postelji vsled prehlada, kraljica Marija pa je sama šla k polnoenici v Avon.
VILJEM JE PRID1C0VAL
DOORN, Ilolandska. 27. dec. Viljem II. je sam posekal božično drevo in je igral vlogo Miklav ža v krogu svoje cesarske rodbine. Nadzoroval je. ko so delavci delali jaslice od drevesom.
Božične svečanosti so se pričele sveti večer, ko je sprejel Viljem vse svoje uradnike in njih družine v veliki dvorani v Door-nu, ki je bila zelo lepo okrašena. Viljem in njegova žena princesa Hermina sta razdeljevala božična darila.
iNato je imel svojo običajno pridigo, katero je izvajal iz evan-j gelija, sv. Luke. kjer se glasi: — Onega dne, je bilo izdano povelje cesarja Avgusta, da se pre-štejejo vsi ljudje sveta.
osrednja oblast. Celo krščanstvo je priznavalo rimskega škofa za svojega poglavarja.
Obenem pa je tudi papež postavil nov praznik Marijin, namreč materinstvo Marije v vedni spomin na obletnico efeškega koncila.
UBIL SESTRO MESTO TAŠČE
PA I* IX VALLEY, Okla.. 27. decembra. — J. O. Logan je priznal, da je s sekiro ubil svojo sestro, Mrs. Idiano Anderson, misleč. da je njegova tašča.
VERSKI BOJI V MEHIKI
MEXICO CITY, Mehika. 27. decembra. — Uradno se naznanja. da bo mehiški predsednik Or tiz Rubio podpisal novo postavo, ki določa enega duhovuika za 50 tisoč prebivalcev.
Gauehet je sel mirno in tiho na inorišče. Njegova gHava je padla v košaro, ko je v bližnjem zvoniku bila ura sedem.
Gauehet je prvi iz visoke francoske družbe, ki je umrl pod gilotino izza francoske revolucije.
SAMOMOR Z BOŽIČNIM VOŠČILOM
PUKTLANL, Ore., 27. decembra. — V grmovju je bilo najdeno truplo llarrvja H. Reeda z prestreljeno glavo. Poleg njega1 je bila vizitka s poročilom:
— Vrzite me v Williamete r ko. Vesel Božič vsem !
PAPEŽEVA SESTRA
PRI POGREBU
VATIKANSKO MESTO. 27. decembra. — Don na Camilla Rat-ti, sestra papeža Pija XI. je bila pri pogrebu petih mož, ki so bili ubiti, ko se je zrušila streha vatikanske Jin jižuiee.
PONESREČENA LADJA
HUDA ZIMA V EVROPI
PARIZ. Francija. 2fi. decembra. — Po celi Evropi vlada oster mraz. Vse dežele tiče v debelem snegu. Na Španskem, kjer je večinoma zima brez snega, so zmrznile štiri osebe. Tudi na Portugalskem je bilo pet stopinj pod ničlo in zmrznile ste dve osebi.
Ud Laplanda pa do Sredozemskega morja so vse dežele pod snegom. Celo mošeje na Turškem se blišče v snegu.
Po Črnem morju razsajajo velikanski viharji in parobrodstvo
Gauehet je bil lep mladenič, ljubil pe življenje in posebno po-nočno veselje. Največ je bil v gladališčih na Montmartre, kjer se je seznanil z neko krasotico, ki ga je naučila rabiti omamljiva sredstva, in mu je pomagala zapravljati denar.
Stariši mu niso več hoteli »lajati denarja. Policija pravi, da je bil Gauehet pod vplivom narkoze. ko je ubil zlatarja z revolverjem.
—- Razsodba je pravična. —•* je rekel Gauehet. ko je bil obsojen na smrt. — Položite nie pod gilotino kar najhitrejše mogoče.
Francoska postava zahteva, da se postavi gilotina izven mesta, da more občinstvo biti priča u-smrtitve. Po stari navadi je dobil Gauehet. predno je bil odpeljan iz svoje celice, cigaro in kozarec ruma. Usmrčenje je bilo končano v dveh minutah.
REVEŽ DOBIL
VELIKO DEDSČMO
HIM. Italija. 27. decembra. Potniki, ki sie nahajajo na parni-1 je zelo ovirano. Grška in balkan
ku 'Brindizi blizu Zadra ob ju-	ske države so pod sneženo odejo
goslovanski obali, niso v nikaki	Po skandinavskih državah in
nevarnosti, ko je parnik nasedel	Nemčiji je vse zamrznjeno. Zelo
ViLjemova pridiga je bila krat- na peščeno dno. Drugi parniki	ostra zima je tudi v Franciji in
k& in se je izognil vsake pripona- j stoje ob strani, ako bi bilo treba	Italiji. Po angleških otokih pa je
be glede politike.	spraviti potnike s parnika.	za Božič zelo deževalo.
KANSAS CITY, Kan., 27. dec. Piše se Jim Fallek; pa poznan jo bil pod imenom "revni Jim". Prodajal je perzijske preproge v siromašnem delu mesta Kansas City. Danes pa je znano celeijiu mestu, da je "revni Jim" podedoval po svojem stricu $350,0011 Njegov stric Frank Fallek imel veliko trgovino z umetnini v mi in dragimi kamni v Londorft Pred kratkim pa je umrl ter zai pustil nad poldrug milijon dolar-, je v premoženja. In "revni Jim' je dobil svoj delež«


• o
HEW YORK, MONDAY, DECEMBER 28, 1831
THE LARGEST SLOVENE DAILY to D. S. A.
'Glas Naroda"
nut
Own«1 and Pnbllabaa by ILOYINiC PCBUIDliQ COMPANI
(A Corporation)
Preaider.!	L.
Benedlk, Treat
Placet of bojCnm« ot tftr 'oaporotum and addreaae* of above officers. 3lf W. 18th Street. »»rough of Manhattan, New York City. N. Y.
POGLED V LETO 1932
GLAS NARODA tVo! «f tbe People)
(»sued E^ery Day Except Sundays and Holidays
Znani nemški jasnovidec Erick pital iz Nemčije ne bo zbežal. Po Jahn Hanussen, ki vživa svetovni hudih krizah bosta Nemčija in sloves, je te dni podal sledeče pre- i Francija v i. 1932. začeli plodovito rokovanje o 1. 1932:	(gospodarsko sodelcvanje in se bo
Leto 1932 bo leto izrednih pre-' zato trgovina dvignila. V prvi poči bra tov. Nobeno leto po svetovni lovici 1. 1932 bo seveda prišlo med vojni ni prineslo toliko senzacij, tema državama do ostrega spora, kakor se jih bo zgodilo v item važ-, ki bo v zvezi s spremembo politič-
nem in zanimivem letu. Najprej bomo nepričakovano do-
nega kurza v obeh državah. Svet ne bo postal bcljševiški, ampak na-
•	.'BiO tet-o m K.anad<
•	~L>oi !et:i
'•s
; cLj» List ta
/kirerLko ........»6.00
.......$3.00
; Za New York za celo leto
•7.00
Za ,x>] leta ------------------------------$3.60
Za inozemstvo za celo leto
..$7.00
četri leta	...............!...........$1.50 Za ool leta ................	................$3.50 .
	Subscript or Yearly $0 00	
Advertisement on Agreement		
O i A-« N*n>d» iauija	can irvw»mAi nedelj in pravnikov.
živeli velik dvig industrije, ki bo spretno: nacionalistične-fašistovskl. posledica občutnega pomanjkanja Nad Nemčijo bo zavladala močna sirovin. Cene sirovin se b:do zelo pest, ki bo vprašanje brezposelno-dvignile, potem pa zopet padle. — std rešila take, kaker je Aleksander Kemija, optika in elektrika bodo i- z enim mahom rešil vprašanje gor-mele dobro kenjunkutro. Živila se dijskega vozla. Predno se bo to bedo ropet podražila, denar bo po- [ zgodilo, to je v prehedni dobi, bo etal bolj likviden in povpraševanje pripravljal nove razmere politik po blagu bo narastlo. V zvezi s ko-|iz sredine.
MICHIGANSKI REGISTRACIJSKI ZAKON JE NEUSTAVEN
Vsi liberalni elementi v Zdru- — Predloge za registracijo ino-ženih državah, ki nasprotujejo re-,zmwv v Združenih državah tre-gistraciji inozemcev kot v proti- ba odkloniti. K eg Lst racija ne bi slovju z ameriškimi načeli in tra-j dosegla nezakonitega ali k rini i-dicijami. se veselijo nad zmago i na 1 nega inozemea, marveč bi pod-doseženo vsled določbe federal- j vrgla milijone zakonitih inozem-nega okrožnega sodiSčir, ki je pro-1 cev stalnemu suniničenju. Mesto glasilo zakon o registaraciji v dr- j da bi tak zakon pospešil čut pri-žavi Michigan kot neustavnega. 'padnosti k tej deželi. bi izzval o-
| gorčenje in odtujenost. Bodoče
se ču-
<jpLs ji n vX»Jt>ia» in c
»*<>L ^oilijat; pc Mont;
x? aa.m tadl
bnostl «5 ne priobčujejo Denar ■^fder Pri »preznemsi Kraja naročnikov,
prejtoje o:vaiišče aaznani. da hitreje najdenja nafiovnlka.
Ioni j ami, ki jih bo dobila Nemci j.i j naj se bla- v najem, se bo tudi pomerska plev- j
V Južni Ameriki bo prišlo do velikih nemirov, v Indiji pa bo iz-
Ui Km VAKOD.V. SIS W IKtfa Street, Nem York. N T. Telephone: CTlelsea S—3876
KONGRES IN PROHIBICUA
Zadnji razvoji so pokazali, da se bo kongres navzlic vsemu začel baviti z vprašanjem prohibicije in da se bo to vršilo v precej liberalnem smislu.
Predsednik senatnega justičnega odseka, senator Norris, je imenoval danes v to svrlio dva odbora. Zaslišanja in posvetovanja se bodo začela kmalu po božičnih počitnicah.
Delovanje teh 'dveh komisij bo vzbujalo splošno pozornost, kajti prvič v zgodovini niso taki odbori pod popolno kontrolo suhačev.
ba zvišala. Industrijske vrednote se bruhnila zopet vztaja, obenem pa bodo sploh dvigale, medtem ko bc papir padal. Celo vrednost zlata bo padala in dragoceni kamni ter biseri bodo zelo izgubili na kurzu. V Angliji bo prišlo do gospodarske krize, ki je tudi nova vlada, katera ba posegla po drahoničnih sredstvih m uvedla zaščitne carine, ne bo mogla premagati. Zato bo prišlo tam do delavskih nemirov in bo življenje državnega poglavarja v nevarnosti.
Najbolj zanimivo pa bo, kar se bo godilo v Rusiji. Rusija bo pastala velika odjemalka blaga, potem ko se bo izvršila tam spremenba političnega sistema, ne da bi prišel na krmilo menarhizem. Dokler se ta
Za načelnika obeh odborov Norris dva mokrača.
je imenoval senator
tudi glad. Pričakovati je tudi močnih potresnih katastrof.
Na vzhodu se bo razvnela vojna, ki bo pomenila največjo nevarnost _a boljševizem.
V Evropi vojne ne bo, ker bo tu di Nemčija svoja pereča vprašanja reševala v sporazumu z estalimi državami. Boljševizem bo v 1. 1932 napravil svoj zadnji, obupni poizkus, da zavoj uje svet. Se bo pa preje sam zrušil in napravil proster drugemu političnemu in gospodarskemu sistemu. Gandhi bo zbolel V Avstriji pride do puča. Na Mati j arskem se pripravlja prehod k
O marsikaterem politiku bi se lahko reklo:
— Ne seje nič. ne zanje nič. od grafta pa vseeno dobro živi.
Prosluli gangster Diamond je bil pred"sodiščem oproščen.
Šf istega večera je priredil veliko zabavo, na katero je povabil prijateljice, načrte za bo-
Ta določba začasno prepovedu-, . .	. .	,
, . . . . . 1 1 . državljane treba gojiti, da je državi izvrševanje tega zako-	fu kot ^^ ^	steJsvoje prijatelje m
na. Takoj se storijo koraki, da ^	m> nadzorslvo To Pili so in delali
ta prepoved postane stalna.	jbi ^^ ^ -pijomiži korupciji J točnost.
Pritožba navedla je 16 točk, po|in zlorabam s strani brezvestnih) Naslednjega jutra »«» ga našli katerih naj se zakon, sprejet od! uradnikov in delodajalcev. Ti levega .s prestreljeno glavo, micliiganske legislature in podpi-1 predlogi se protivijo ameriškim! Dva njegova sovražnika sta pri-san od guvernerja Brueker. sma-1 idealom in tradicijam in ogroža jo j sIa v hotel, kjer je spal lil ga u-tra neustavnim. Sodišče pa je iz-1 svobodo vseh Amerikaocev. Tudi stn'Mln reklo svojo odločbo le iz razloga, • če bi se taka registracija napra-"da pravica regulirati pogoje in j vila prostovoljna, bi v praksi p«-okolščine, pod katerimi inozenici! stalna prisilna. Treba registraci-smeio živeti v katerisibodi izmed odkloniti pod vsakim pogojem.
držav, je po ustavi dana federalni vladi ... in da zato zakon države Michigan je neustaven in neveljaven, ker skuša osvojiti pravico, ki jo ustava daje edino kongresu Združenih držav*'.
Ta določba sodišča ni le važna za državo Michigan, kajti mnogo drugih držav je nameravalo uvesti si ione zakone. Razsodba federalnega sodišča bo služila kot svarilo in ovirala sprejem enakih
monarhiji. Nevarncst vojne se bo zakonov v drugih državah, razun
sprememba ne bo izvršila, bo denar sicer zopet kakor težak oblak vie- a ko vrhovno sodišče
v Rusiji zelo nesigurno naložen in bodo dobavitelji doživeli velike izgube, Boljševiški sistem se bo popolnoma prelevil, ne bo se pa to zgodilo po rdeči armadi, ampak zaradi pomanjkanja denarja.
Združenih
o-
gla na Evropo in dogodki na vzho- držav bi ovrglo določbo gori du bodo ogrožali tudi Evrcpo. Toda men j ene ga višjega sodišča, nevarnost bo minula, na vzhdu pa bo Kitajska država popolnoma propadla. L. 1932 bo ono leto, o katerem boo d bodoči rodovi dejali: —
FLI*.
Prvi odbor, kateremu naeeljuje senator Blaine iz VViseonsina, ki je velik zagovornik dobrega piva, bo pre-iskal predlogo senatorja Binghama iz Oonneeticuta.
Predloga zahteva odpravo osemnajstega amendmen-ta Posamezne države naj dobe pravico prodajo alkohola regulirati ali jo pa popolnoma prepovedati.
Uporabo lesnega alkohola v zdravilih in kozmetičnih sredstvih je treba prepovedati. ■
Predpise za zdravnike je treba tako izpremeniti, da jim bo dovoljeno prepisovati bolnikom večje množine alkoholnih pijač.
Ostali člani tega odbora so: senator Borah, suhač; Walsh suhač; Hebort, mokrač, in Aslihurst, ki je nevtralen. Glasoval bo po svoji previdnosti in od njegovega gl&su bodo odvisni odborovi sklepi.
Drugemu odboru bo naČeloval mokraški senator He-bert. Bavil se bo z dvema drugima predlogama senatorja Binghama, ki zahtevara, da morajo vbodoče amendmente odobriti državne konvencije, ne pa državne zakonodaje.
V drugem odboru: bosta poleg Heberta še senatorja Robinson in King, oba suhača.
Odbora bosta začela s svojim delom istočasno kot ta-kozvani Manufacturers odbor, ki bo razpravljal o dovolitvi stiriodatotnega piva.
Želja predsednika Hooverja, da bi zadeva prohibicije v tem kongresnem zasedanju sploh ne prišla na vrsto, torej ne bo uresničena.
« •
Nekaj bo treba storiti v tem oziru, kajti narod je že do grla sit zmot in zablod, ki so v zvezi s prohibicijo, s katero smo se pred vsem svetom strašno osmešili.
Inflacija nemške marke, kakor se Šele leta 1932. se je svetovna voj-mnogi boje, se ne bo zgodila. Ka- na končala!
Iz Slovenije.
Novi grobovi.
! ua orožniško postajo pri Sv. Urbanu in javil dogodek.
V l*tuju je pu daljšem bolelia-nju umrl Anton Jurca, komerei-j Orožniška patrulja je naila na jalni svetnik in veletrgovec, vse- kraju pretepa mrtvega Pihlerja. splošno znan zaradi svoje podjet- ležečega na hrbtu preko ceste s nosti in priljubljen zaradi lepega prekrižanimi nogami. Mrtvecu je
tekla iz ust in ušes kri. Patrulja je takoj zaslišala Toša, ki je izpovedal, da je Horvat zaradi potrebe zaostal in da je sato sam, nadaljeval pot. Slišal je strel, za katerega se pa ni brigal. Šele na prošnjo Horvata se jc vrnil v družbi Potrča k mrtvecu. Terezija Čeh ova, posestnica, ki stanuje v svoji hiši, oddaljeni od kraja dogodka dobrih 100 korakov, jc izpovedala, da jc pokojni Pihler ! opravljal pri njej ves dan mizar-Scni pojasnjen umor v Jablov-'ska dela in da je odšel okrog 18. cili, a žc se je zgodil v ptujski o-! ure od nje. Slišala je strel, za ka-koliei nov uboj, ki kaže žaloatno terega pa še ni zmenila. <Njen sin sliko podivjanosti mladih fantov Franc Čeli pa je izjavil, da je vina deželi. Zvečer 7. decembra o-1 del pri Pihlcrju revolver. Ne da-krog 18. ure se jc vračal hlapec leč od trupla ubitega so našli tu-Horvat Franc, 25 let star, iz Tr- j di električno svetiljko, revolver, novske vasi v družbi kovača To-! mizarsko orodje in klobuk. Xe ša Franca domov v Ločič. Med korakov od trupla se je na potjo ga je pri hiši posestnika Po- • Sel še manjši revolver, za katere-
Ce bi bil obsojen, bi bil še danes ziv.
Ječa je še vedno najbolj varen prostor, posebno za erangsterja.
Dopisi.
Eveleth, Minn.
Tukaj na Evelethu se ne moremo dosti hvaliti z delom, ker ga ni in tudi denarja ni. Kljub slabim časom se pa radi veselimo na tej ali oni prireditvi.
Tako bo tudi prihodnje leto dne 10. januarja priredilo društvo .sv. Cirila in Metoda večerjo, po večerji bo tudi prosta zabava. Za večerjo bo takozva. "buja" za smešno nizko ceno 25 centov.
Torej prijatelji "buje" vsi v mestni auditorij 10. januarja 1!»3'J zvečer.	»
Vpošteval se bo tudi predlog gosp. A. Nemanič-a : ''En krožnik <4buje" 25e. dva krožnika pa samo pol dolarja".
Pozdrav!
Jolm Strah.
S

NASI V AMERIKI
Iz Pitteburgha «e poroča, da je Oman. Kev. Oman je kot amerir umrl tam John Filipcič, dogolet- ški Slovenec prvi dosegel duhov-ni tajnik in dvakratni delegati niško časi. Rojen je bil dne 20. druitva Marije Device, št. 50 K. j maja 1870 v Broekvvav, Minn., v g, K. J.	f najstarejši slovenski naselbini v
Združenih državah. Klasične štu
— 31 decembra ob 1.30 je umrl T O e ve land u v cvetoči mladosti Frank Blatnik, star 15 let. Podlegal je po 6-mmečni bolezni. Ko-j jan. je til r Claytonia, Pa. Bil j« Ua* drnitva tv. Kristine, št. 219
značaja.
—	V Ljubljani je po kratki bolezni umrla Marija Schreveva, vdova po veleposestniku.	;
—	V ljubljanski bolnici jc u-' mrla po kratki bolezni Ivana Belič eva.
—	Nadalje jc v bolnici umrla ; Frančiška Marnova.
Nenavaden nboj v silobranu.
dije je dokončal v St. John's College, v Minneeoti, bogoslovne pa v 6Jt. 'Paul, Minn. V maanika je bil posvečen po pokojnem slovenskem škofu Trobcu dne 26. dec.. « _z k	v njegovem rdjstnem me-
JBBKJ. ^ m^ atarfe Ant«njltu y BrockwiiV Mkm kjer jc
27. decembra 1911 pe* slovesno novo maio. Takoj potem je prišel
ki no doma iz Svcrie 1 Dole&jnkem, tri aoitre in dva
je poteklo 30 let, poenmi
trča v Ločiču nenadno ustavil neki moški, ki mu je posvetil z električno svetiljko v obraz in zavpil nad njim: "Beži hudič!" Pri tem pa je napadalec že tudi oddal proti njemu strel iz revolverja, ki ga pa ksreči ni zadel. Ker je Horvat med potjo malo zaostal, se je med tem časom, ko sc je to zgodilo, njegov spremljevalec ToŠ Franc oddaljil. Ta je sicer slišal strel, pa se ni zanj zmenil. Horvat je ob svitu luči spoznal napadalca v osebi 22-letnega Franca Pihlerja, posestniškega sina iz Lfočiča. Da se napadalca ubrani, je odtrgal iz bližnjega plota lato in udaril z njo Pihlerja. Ko sta se tako ruvala, je dobil tudi Horvat po glavi udarec z žago, ki jo je imel Pihler pri sebi. Horvat je s planko še parkrat udaril po Pih-reju in mu zbil revolver iz rok. Tedaj pa se je Pihler zgrudil na tla in obležal nepremično. Horvat je mislil, da sc jc napadalec le potuhnil, in ga je še enkrat udaril s planko po hrbtu, nakar je odšel.
Šele čez nekaj časa. ko je videl, da se Pihler ne zgane ve£, je Sel po svojega spremljevalca Toša in po posestnika Potrča Franca, ki «o ee skupno vrnili k Pihlerju
Rev. Oman kot pomočnik k <fari av. Vida ▼ Cleveland, kjer je o-
atal do- leta 1919, ko je sprejel in z grozo ugotovili, da je ta mr avliaro av. La^fania, kjer fc dan« j te v. Mrtvec* so pustili ležati in J. 'uspeino
John J.fu»peino župnikuje.
i se je Horvat Franc takoj podal
ga sc pa ne vc, čigav da je.
Horvat je dejanje napram o-rožnikom skesano priznal in izjavil, da je to storil v silobranu. Pokojni Pihler ga jc moral sovra žiti, ker je hotel imeti Pihlerjevo sestro za ženo. kar pa Pihlerju ni bilo po volji. Izpovedal je, da ga je poKojnik večkrat zasledoval, in pa da se ga je vedno izogibal, samo da ne bi prišlo do spo pada.
Ljudje sami slikajo Horvata kot mirnega in treznega mladeui ča, ki še nikomur ni storil ničesar žalega.
Horvat je bil aretiran in odveden v zapore ptujskega sodišča.
Z noitm v trebuh.
France Bezjak. srn viničarja iz Gradišča, je pri svojem očetu ku hal za svojega gospodarja žganji co. Okoli polnoči je prišlo pred očetovo hišo več pijanih fantov, ki so se med seboj sprli in napadli Voglarja Jakoba, posestnika v Gradišču. Med prepirom je stopil iz hiše v Bezjak. V oglar ga je v prepričanju, da je on tudi eden izmed napadalcev, sunil z nožem v trebuh- Bezjaka «o pripeljali hudo poškodovanega v bolnico v £tuj.
Michiganski registracijski zakon. ki je bi v hhrici sestavljen, je vseboval mnogo drastičnih potez, katere so vzbudile veliko na-sprotstvo. Ne le da so si morali inozemei preskrbovati "certifikate zakonitega bivanja", marveč je predpisal fotografije in prstotise inozemcev in odredil aretacijo o-nih inozemcev. ki ne bi imeli pri sebi certifikata. Delodajalci pa so bili prisiljeni ovaditi vsakega inozemea. ki bi zaprosil službo brez certifikata. Dokler bi inozemee ne dokazal, da je zakonito v tuj deželi. bi bil pridržan v zaporu.
Ta zakon, ki je bil sedaj proglašen neustavnim (uneonstituio-nal), je skušal vpeljati posebne odredbe proti enemu delu prebivalstva. Ta "pasportni sistem", kot so gra mnopi nazivali bi bil v praksi postavil pod sum njo vse tujerodee. dasi je bil naperjen proti inozemcein, ki so nepostav-no v tej deželi. Na vse zadnje vsak tujerodee. pa naj bodi tudi ameriški državljan, in tudi tukaj rojeni Amerikanei, ki bi jih redar smatral za tujerodee. bi bil izpostavljen sumnTčcnju.
Ta določba višjega federalnega sodišča nikakor ne dotika vprašanja, dali bi bil sličen zakon u-staven. ako ga kongres sprejme, štiri krasne knjige stane-marveč naglasa le, da države nimajo pravice uzakoniti takih pravil. Kakor znano, zakonski načrti o registraciji inozemcev so bili že o4 mnogih let nazaj pred kongresom in bodo brezdvomno predloženi tudi v tem zasedanju.
Ravno v pogledu takih predlogov pred kongresom je upravni svet Foreign Language Information Service predložil lani sledečo resolucijo:

KNJIGE
VODNIKOVE
DRU2BE
jo s poštnino vred
$1.35
"GLAS NARODA"
216 W. 18th St.
New York
Neki angleški gospodarski izvedenec prerokuje, da se bo leta 11)33 zopet pojavila prosperiteta.
Df» leta 1933 ni več daleč, vseeno pa dosti predaleč, da bi ga in«»gli dočakati milijoni nezaposlenih in lačnih.
Med pešci in avtomobil 1st i vlada veliko sovraštvo. Ce le uiu-rejo hrulijo drug drugega.
Nekega pešca je uahrulil avto-mobilist z besedami:
—	Hodiš k-»t da bi bila v«»a cesta tvoja.
—	Ti pa voziš. — mu je odvrni! pešec — kot da bi iiuel avto-mobli že plačan.
Možak se ga je bil v veseli družbi preko mere nalczel.
Na cesto je še prišel, na vogalu ga je pa zaneslo, omahnil je in pade!.
Njegov pes je legel pole;
Mimo pride metodistov.ski pastor. ki si jc zadal življenjsko nalogo — pridigovati proti pijači in poveličevati prohibicijo.
Opazivši pijanca in psa poleg njega, so se odprle zatvornice njegove zgovornosti.
Najprej ga je grozno ozmerjal, nato je pa začel pridigovati o nevarnosti in zleh posledicah pijančevanja ter o slabi tovarišiji.
— (i or je mu. ki zaide v slabo tovarišijo! — je rohnel. — Slaba tovarišija jih je že nešteto spravila v bedo in v smrt.
Njegove besede so postajale vedno b61j ginljive in prepričevalne, da je slednjič vstal pes in pustil svojega gospodarja samega.
*
DRUŠTVA
U NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA." n« Sta samo nit članstvo, pač p* ni Slovenci v raii okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE

. I
Na Silvestrov večer bodo priredili ne\vyorški rojaki, kolikor je meni znano, dvoje zabav.
Ena bi na Osmi, ena pa v Slovenskem Domu v Brooklynu.
Obe bosta kolikor toliko mlpeH-ni, kajti naši ljudje- še vedno dajo nek^j nato. da v večji družbi pričakajo uovega leta.
Ker se naše kuharice še niso odvadile kuhati in ker podzemski viri rujne kaplje še niso popolnoma usahnili, obeta biti prav prijetno.
*
Papež je pozval vse kristjane naj se pridružijo Khuu.
Dvomljivo je, če bo njegov poziv kaj prida zalegel.
Zastran prevelikega prijateljstva, ki ja zavladalo med fašizmom in Vatikanom, se tržejo od Rima še tisti, ki so bili doslej združeni ž njim.
V sedanjem kongresu bo prišla tudi prohibieija na vrsto, in nekateri upajo, da bo tudi oficijel-no odpravljena.
iNeoficijeluo je bila namreč odpravljena že takrat, ko je biln uveljavljena.
*
— Bilo bi mi zelo ljubo, če bi v družbi mimogrede omenil, da sem ti to novico povedala jaz. samo ne imenuj me nikar. — je rekla žena.
Mož ije pa odvrnil: — Nič lažjega kot to. Porečem samo. da zlobni jeziki pripovedujejo, da...


a L A S N A ft O D A
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 28, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY bV.il

I. P.
PETER PETROVIČ SE BUDI
Kaj se vraga ste robantili po sebi? Kdo Je prevrnil lavoar s sto-lice? Kakšni tovariši pa ste' Ali
je to bentan?
Zbudili ste našega Petra Petroviča i z najlepšega spanja! In vendar ve*te, kako rad spi! Ura je pravzaprav šele pol csoiih! Kdo pa vstaja tako zgodaj? Peter Petrovič gete m ne! On res rad ~pi, on Je zaljubljen v svojo železno posteljo, cn ceni svoji dve odeji!
Peter Petrovič menca o č i (drobne ima ko miika>, kremži obraz in gubanči čelc.
Nezadovoljen je, pravzaprav nesrečen. Že apet je dan! Prokleta stvar! Zaka je sploh vsak dan— dan? All jc to res tako nujno potrebno? He„ ako bi dali to stvar Petru Petroviču v roke, bi jo on drugače uredil! V povsem drugem smislu!
Ležiš takole v p:stelji, debro o-det, toplo <jc in prijetno; ne spis, ne bediš.
Duša plava prijetne in udebno nad stvarmi in dogodki, kaker bi iežala na jadru, ki ga na pihava zmerom Upel vetrič.
sedi sam general Čankajšek, navijaj In se resignirano dvigne. Sede gramofon in pestuje malega med-, na rob postelje, hudo mu je pri vedka! Naenkrat se obrneš, dosti ti srcu. Kako tudi ne! Spet se bo je te komedije in glej, ssdiš udobno' treba obleči, umiti, oditi na delo? v gostilni. Soba ima zelene tapete, Vražja zadeva! In to vsak dan, ttoli so rdeči, pleteni, mise pa vse vsak dan!
iz mramorja.
Na mizi stoji samovar, pred tabo čaša vročega čaja, da pravzaprav
nisi v gostilni, da ne piješ čaja — na svetlem .cdru stojiš, v temni
Eht ko bi dali vso stvar njemu v roke, drugače bi jo obrnil!
Pa kaj hoie! Je že tako. Nesrečen svat, naš Peter Petrovič! Nu, pa se bo že potolažil! Kma-
baržunasti obleki. Publika pleska in lu bo spet večer, poiskal bo svojo
kriči, vsncl in rože padajo na oder, kup ti sega že do pasu. Ti pa se na-lahko priklanjaš, pomigaš tu in tam z roko, kar publiko še boli pedžge. Kakor pobesnela kriči: bis! bis!, za hrbtom ti pa šepeta ravnatelj: — Gospod Peter Petrovič! Vi ste, vi sle — na večji tenor sveta! Caniso je proti vam pravi paglavec! Kapelnik intonira znova, ti se pripravljaš, da še enkrat osrečiš človeštvo s svojo zmagoslavno arije — pumf! — lavoar i? padel s stolice, preplašen mencaš oči, — konec je z lepo zadevo !
Kakšni tovariši ste! Zakaj žalite Petra Petroviča?
Peter Petrovič šviga z drobnimi očmi po sebi in zaprosi: — Kolega, Nič tc ne briga. Nikogar ne bri- imaš čik? gas.	Kolega mu prinese cigareto, Peter
Ustaviš se nad solnčno pokrajino I Petrovič jc prižge 0b ogorku. Z roko Palme sto-le ob široki reki, peine i počeše svoj? dolge lase s čela in
ljubljeno posteljo, potegnil bo odejo čez glavo in odplaval v svojo čarobno deželo. Spet se bo dvignil nad čas in dogodke spet bo srečen.
Da bi le jutro prekmalu ne prišlo! Ali pa. da bi bili vsaj tovariši obzirnejši! Grdo je, da so ljudje tako neuvidevni in čas tako vrtoglav!
IZUMIRANJE KULTURNIH NARODOV
so jabolk ali oranž. Voda je čista, prozorna, ribice švigajo rem in tja. modrikaste sence beže za njimi po raznobarvnem pesku. Na reki s e
ziblje čoln, v čolnu sedi Anglež,"
nreti vs rr '"»ravilom angleštva Jm •
J'.lge kcdrsste la.$e in čmo. gost j
brado; pravkar je potegnil iz žena. (
pipo, pa ne tisto, angleško, ten*vtč;
pravo, dolgo pipo z rclcnirai eo.ok;
in 5 sliko cesarja Franca J:želo, naj
porcelanskem trebuščku. In ven- i
i
dar veš, da je pravi Anglež, lcrd i Stantcn.... In kak»ae neumnosti po- j čen.a; p!p:> pomaka v vedo. »lečeI na vse kriplje in glej, vraga, pipa vseeno gori, za čolnom se vleče bel,! gost dim kakor za kakim preko-1 merskim velikanom! Kar je pa najbolj smeino — Anglež niti malo ce sluti, da si ti poleg njega, lahko ga ščiplješ v ne«, smeje se na gia^, on pa — nič, kar naprej vleče iz pipe! IC&ko krasno je vse to: Na bregu n. pr. se tepejo Kitajci in Japonci, topovi grme. rtrojnico reg-Ijajo, puške pokajc — pa nobeden ne pade—kakor zakleto, še ranjen- j ca ne najdeš nikjer. Pod palmami |
(In veš da jih ni v Mandžuriji!) sede 1 -	.	, , ,
inozemski novinarji, pišejo, pijejo,' Je' oz,roma bo v kratkem
kade. Eden meče dragoceno f:to- ( pošla naročnina Za list, SO
grafsko kamero v zrak, idoli pa pa-!	v . j
dajo oranže in jabolka. Kolosalno! naProsem» da 1° P° mo"
V zraku se p:javi letalo. Gledaš bo- » žnosti Čimprej obnove. -
Ije — za vraga, četverokovnlk, pravi pravcati četverokrovnik. V njem!
zngleda v str; p.
Kur pozna se mu, kako trpi:-vstati je hudo!
Tovariši so pa nesramni, prav j nič se ne brigajo za njegovo skrito'
bo'. Skačejo p: sebi, dva se prepirala zaradi neke limone in kričita m. ves glas. Zaradi limone, vas pro ^m — Peter Petrovič pa trp.!
In še norčujejo se iz njega.
Al o. v stani Peter, lenoba grda! Kaj pa se valjaš po postelji! Delat, delat! Ajde, lenčina, dvigni se ž? enkrat! Ali te ni sram! Petruh— •?mrduh!
Nekdo sc splazi k njegcvl pOite-lji, pograbi za odejo in jo potegne s postelje.
Peter Petrovič je egorčen.
— Kakšni ljudje ste vi! Brez srca! Da! Prav brez srca!
V Rimu se je nedavno vršil medna redni kongres, na katerem so razpravljali o problemih razširjanja prebivalstva po svetu, o umrljivosti in ro'stvih v posamemih državah ui vseh vprašanjih, ki so » tem perečim vprašanjem v zvezi. Zbor:vanje je stalo popolnoma ped vtisom alarmantnih številk, ki s strašno jasnostjo dokazujejo, da bo med večin: kulturnih narodov kmalu več krst kakor zibelk. Vsi podvzetl ukrepi niso prav nič
GENERALNOGI ZMAGOVALEC PRI PORT ARTHUR JU
TATVINA DRAGOCENIH SLIK V MOSKVI
Moskovska policija je po dolgem tov "Kristus" je hudo poškodovan.
Japanka Kiku Jamata je izdala v čil, naj mu sama izbere primerno znani seriji "Vies des kommes il-1 družico, ker nima časa za te stva-
dustres" «Življenje znamenitih mož) biograijo japonskega generala Nogija. zmagovalca pri Port Ar-turju.
Maresuke Nogi je bil sin nekega samuraja, japonskega plemeni ta-ša iz vojaške kaste. Samuraji so bili revni, kajti izgled na časti ln slavo jim je moral nadomestiti zemeljske dobrine. Tudi mali Maresuke je zgodaj občutil pezo revščine. Cesto je pomagal materi v kuhinji pri izdelovanju rižnih pogač, ki jih je potem na skrivaj nosila na prodaj v Jedo, da bi dobila vsaj nekaj denarja. Oče ni smel o tem nič vedeti in tudi ni izvedel, saj se je zanimal le za svoje orožje, ki ga je čistil od jutra do večera.
Ko je bilo Maresukeu 14 let, so ga sprejeli v vrste odraslih s tem, da so mu obrili čelo. Tisti čas — bilo je 1852 — je izsilil Američan ad-
ri. Tudi ko mu jo je našla, je krat-komalo določil termin poroke, ne da bi si hotel bodočo ženo prej o-gledati. V zaknu ni imel res nikoli dosti časa zanjo in to je mlado ženo bolelo. Nekega dne mu je očitala, da nima po cele dni nobene besede zanjo. — Kaj bi ti pa rekel? — je odgovoril začudeno. — Vrnila se je užaljena k svojemu o-četu; kratko nato se je vrnila spet k možu, ki mu je bila odslej naj-zvestejša služabnica.
Ob izbruhu ruske-japonske vojne so določili Nogija za poveljnika čet, ki naj bi zavzele Port Artur. Kako je tu izvršil svojo nalogo, je znano. Zrtoval je sto tisoč vojakov in svoja lastna sinova, da je uspel. Toda ko se je vrnil kot zmagovalec v Tokio, je bil zlomljen mož. Noč in dan ga je zasledovala misel
iskanju našla dragocene .slike, u-kradene iz moskovskega muzeja lepih umetnosti 1.1927. Slike so bile muzeju zopet vrnjene. Gre za Tizianovo delo "Ecce Homo", Rem-brandtovega "Kristusa". Carlo Dol-cejevega "Jana" in Correggijevo "Šteto družino". Slike so- pri Sle nazaj v zelo žalostnem stanju. Nad dve leti so bile v pločevinastih zabojih zakopane na pedju blizu Moskve in vlaga jim je prizadejala nepopravljivo škodo. Zlasti Tizianovo delo. ki se ceni na sto tisoč dolarjev, je bilo skoraj popolnoma uničen tako, da ga niti restavrira-ti ne bo mogoče. Tudi Rembrand-
Z BUDILKO PROTI FAŠIZMU
Pogosti pr:tifašistični atentat: so prisilili italijanske oblasti cb švi-
na strašne žrtvr, ki jih je bil pustil pred Port Arturjem, vedei je,|carsl<i meji'	°:Dme" t:POV.i_Pr?_St d^:l0P da je storil samo svojo dolžnost, a' nih kolodvorih, da strogo pazijo na lotila se ga je težka melanholija.! vsakega potnika, kajti v svoji globini je bil ta mož odločen nasprotnik vojne, duhu je
beli civilizaciji v japonsko prista nišča. Japonci s svojim zastarelim orožjem niso* mogli ničesar proti Američanom, a vzeli so si nauk k .^rcu. Vsem sinovom plemenitašev je bilo naročeno, naj se izšolajo v modemi vojni umetnosti. Tudi Maresuke je bil med temi mladci, ki so morali priseči, ad bodo maščevali čast domovine.
Mladi Nogi je kmalu prekosil svo-j? vrstnike, s 23. letom je bil že profesor strategije na novo osnovani vojni šoli. Med državljansko vojno je bil na strani modernističnega mikada (cesarja> preti reakcionarnemu šogunu. ki je bil tedaj pravi vladar v državi. Spoznali je. da je fevdalna Japonska obso- | jena na smrt in je izrekel za ' stranko napredka. Nekega dne ga je vprašala mati.;
Iz Švice je bilo organiziranih ž? toliko a.entato? ra fašistične organe, da cblas>ti dajal prednost pred nasiljem. Raz- najstrožje preiščejo vsakega iz Švi-der v njegovi duši opisujejo prav t naoorae pesmi, ki ji je napisal v j tem času. Odslej se je posvečal samo vzgoji mladih plemenitašev. k:
da li se nt bi poročJ. Proti trmul pomagali, nasprotno so mogli u- ^ ilič<Sfar a je nia..er. naro.'
got:viti samo to, da se ta proces	j
vedr.o b ij in ooii razširja. Na |	____..,.... ...____ ___r
l::ng-C;u lc predle žili podrobne J podatke o gibanju prebivalstva pošamcznrh državah.
v { ram. Ta ugotovitev pomeni počasno j
i ce vračajočega sc Italijana in prebrskajo vso njegovo prtljago. Se-j veda pride tudi do komičnih pri-j rorov. kakršen je bil eni v Milanu.' Tam se je namreč na kolodvoru z^rczil železničar v garderobi, ko je zaslišal v prtljagi iz Švice vrača-j ?ega se italijanskega emigranta tiktakanje ure.
Takoj is alarmiral ve» IrolcJ.vor ir. p-;.k .. -. Nevarni kovčeg z dj-zdevnim peklenskim strojem s < nevidno ccine-li da'cč za mesto na Travnik in poveljstvo mestnega topnlčarskega polka je dobil:- povelje, naj aa pimeren n.;oin bombe cd-itrani. Karab:njerji so tako! aretirali presenečenega emigranta čim je pričel na koloiv.r po prt-•;ago. Njegovemu zo'-revanj-i. 'I. * prtljagi ni pfklen^egra str o; a. hoteli verjeti K: so - tel tep-ničarji pognati v zrak v kovčegu
samo glava je ostala nedotaknjena. Drugi deli slavne Rembrand-torve dike se pa sploh ne vidijo, ter so prvotne barve v zemlji popolnoma Izginile. Vrednost te Rem-brandtove slike je znašala skoraj tristo petdeset tisoč dolarjev, dokler je bila nepokvarjena.
Tatova, slikar Kokorjev in instalater Fedorovič, sta vlomila v moskovski muzej lepih umetnosti 1. 1927. Vlomila sta skezi okno in odnesla najdragocenejše slike, ki sta jih izrezala kar iz okvirov, namazala s klejem. pokrila z belim papirjem, da bi ne prišla (vlaga do njih, spravila v pločevinaste zaboje in zakopala misleč, da jih bosta mogla pozneje za drag denar prodati. Kokorjev se je seznanil le-toti z bogatim tujcem v Moskvi in mu h. tel prodati dragocene slike. Tuiec se je pa obrnil na policijo in Kokorjeva sa aretirali v filmskem ateljeju, kjer je pripravljal slike za film. Drugi dve ukradeni sliki s:a b:ii vredni mnogo manj. Cor-reggijeva "Sveta družina" jc umetnikovo del iz zgodnj? mlado iti, bolj o-nutek. k; ie* njegova zrela izdelava v muzeju v Padovi, dupli-kat Doicejevcga "Jana" je pa v berlinskem muzeju ce.- h m Fritd-dricha.
Med mosk. v^kiiiii umciniki sc ži-vahno razpravlja ; tem. »ili naj Rembrandtovo -liK > popravijo in obnove, ai. pa jo pa-=t. ik. . kak"-r
našli z.tki paiit* v ztmlji. To
.-o
pr:
da
D .
^a
k
Lap
oen
Mi
da
j izumiranje, kajti cd takrat
-C
POZIV!
Vsi naročniki katerim
Nemčija jc n. pr. Imela leta 1900 nad 5C milijonov prebivalcev in te je ietnu redilo dva milijona, o-trok. L. 1930 je Nemčija imela £4 mllijcncv prebivalcev. Število rojstev pa je znašalo samo še 1,125,0*1*0 V Angllii ni bilo mnogo boljše. L. 1900 so našteli 1.064,000 rojstev, 1. 1930 samo še 740 tisoč. Edina država v Evropi, kjer jc število rojstev po vo'ni narastlo, je Rusija. V primeri s predvojnimi ugotovitvami je v Rusiji danes 30 odstot-
sa mo še poslabšala. V
vec naravnega dopolnjevanja prebivalstva v Nemčiji, Franciji, Angliji. Avrtrij:. Češkoslovaški in v baltiških državah.
Tega pečasnega izumiranja mi v praktičnem življenju skoro še ne of>ažamo. Pač pa lahko vsakodnevno apažamo zločinsko delovanje raznih bcriteljev za "moderno življenj e", ki jih — žali bog — podpi-
naj^ bi mu nadomestili izgubljena sinova.
Septembra 1912 je umrl mikado in Nogi je takoj izvršil harakir:. Mnogo let prej je padla v sovražnikove roke zastava, ki je bila zu upana njemu. Po starem japonskem cbčaju je hotel izvršiti samomor. a mikado mu je to prepreči'.. i Mikadova mirt ga je odvezala | ljub?, da si ne bo vzel življenja, t Z njim je izvršila samomor ž; -na. ki bi ji sicer i>» ;ap:nskem caju kot ženski ne priiikaia ca da bi sledila mikadu v smrt. Todii Nosi je hotel ^plačati doi^oic: ; zvesto vdoai-str in je njeni ?:o-: šnji ugodil.
V svoji oporoki je izrecno zahteval, do mers njegovo ime z njego- ? .skrito bombo odiiosno peklenski v^, smrtjo ugasniti in da se ne sme j stroj se je izkazalo, da je imel mi-; Rafaelovo delo. ker nam kaže Ra-
roljubni emigrant v njem čisto na- Iaelovo ljubico Fomarino, ki je bi-vadno budilko. Strah ima pač ve- j la priljubljen model vseh Rafaelo-like oči!
narna ji:-ki I m-> pr: njen^- * D.t ■.ilo-."...
ae.,
■ >

rar
aK-
e
a-ja J a--ii-
o v.icva
ke Giulia Romanu "B- II.; Jwiv.ua.: na". Ta slika je vel;i";i dclso z.
razmere
splošnem se mere ugotovi U, da ni! Prenesti na kakšnega nečaka, kakor je to japonski občaj. Želja so mu izp:inili, toda njegovo ime ži-
I ra tudi nekatero časopisje, ne da bi kov več rojstev, dočim jih je v za to zločinsko delovanje bilo po-I talij i 22, v Nemčiji 50 in v Angli- j klicano na odgovor. V vseh evrop-ji 41 odstotkov manj. V istem raz- j skih državah so končno po raznih merju se giblje tudi število otrok, poskusih prišli do prepričanja, da ki obiskujejo šole. V Rusiji se je dvig morale edino sredstvo. Za -povečalo, povsod drugod je padle, j to so povsod napovedali najostrej-Wasliingtonski institut za gospe-; ši boj umazanemu čtivu, filmom darska razlskavanja je te, na rim- in razuzdanim plesom. Države pod-skem kongresu predložene številke pirajo organizacije in društva, ki že spopclnil. Ugotovili so. da je že med ljudstvom širijo ideje vzdržno-^: pred štirimi leti 100 mater dalo sti od pijače in načela čistosti za-Uprava "G. N." , življenje samo 93 bodočim mate-1 kona.
vi med Japonci dalje kot simbol junaštva in zvestobe.
MRTVO DETE JE OŽIVELO
vih učencev. Itomano jo je slikal kot krasen akt. Leta 1940 je bila slika kupljena za petrograjski Er-mitaž. Tcda ko je car Nikolaj I. prvič zagledal to sliko, je namršil obrvi in odredil, naj slikarji ' nago damo takoj oblečejo". Lojalni u-Neka francoska tvrdka je začela metniki so takoj namazali na For-
VEDNO 1DOCA URA
lz Sarajeva poročajo o uena-vadnem dogodku, ki se je pretekle dni pripetil v tamkajšnji bolnimi. Okoli devetih dopoldne je neka muslimanka porodila dete. ki so <ra bolničarke in tudi došli zdravnik proglasili za mrtvo, nakar je bilo trupelce preneseno v mrtvašnico. Na veliko začudenje pa je slujra. ki je priš<'l mimo "zaslišal i* mrtvašnice otroški jok. vz«*l otroka in *»a nt*s«»! materi nazaj v bolnic«*.
SLOVENSKO-AMER1KANSKI KOLEDAR — L. 19321

čtiva
POVESTI: Koliko zemlje potrebuje človek, Kena-Kena, Opal, Baklanov, Neznanec, Napadi mravelj. POUČNI ČLANKI: Kako bo reformiran Koledar, Izrabljanje solnčne toplote, Vizija bodoče vojne, Poganski in krščanski talisman, Čudeži indijskih fakirjev, Grafologija, Petiletka, Angleška svetovna moč, Kako je treba spati, Smrtonosni zvočni valovi, Kukluksklan, Simbolika rok, Elizejska palača, Prebivalstvo Jugoslavije. OPISI : Božja pota.
Življenje v širnem gozdu v okolici Snežnika, 2000 let pred Kolumbom, Raj na koncu sveta, Moji doživljaji v Hampshire, Dvajsetletnica potopa "Ti-tanica". Osvobojen je Maribora, Dvanajst človeških tipov.
S poštnino SAMO
50
SLOVENIC PUBLISHING Company
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N Y.
KOLEDAR LAHKO DOBITE TUDI PRI NAŠIH ZASTOPNIKIH
WWWWWMWBBPgBilllBBMWIIIIIIIIIIMIWWW ......... Hlll.............................L IIIIHHHI M «—■■!——g
Opisi, raznoterosti, slike
prodajati ure Atmos. ki se same navijajo in gredo, dokler se ne obrabijo. V večno idoči url Se cevka v obliki črke U, napolnjena deloma z živim srebrom, v obeh ramenih je pa plin pod močnim pritis-
narino resast plašč iz temnemodre ga žameta. Sovjetski umetniki pa hočejo sedaj krasno Fomarino zopet sleči. Doslej so odstranili šele košček plašča, in v taki obliki bo slika razstavljena na prihodnji u-
kom tako. da je deloma tekoč. Ena i metniški raxstavi, da se vidi. da v rama s plinom je cbdana s po-j	starih mojstrov in zgodovin-
skih del ne odklanjajo tako odločno, kakor se govori na zapadu.
ZRAČNI VLAKI V RUSIJI v
V Moskvi razpravljalo xdaj o novi petletki za gradnjo zrakoplovov. Nova petletka naj bi se pričela 1. januarja 1932 in najpozneje 1. 1934 nameravajo boliševiki ot-voriti zračni premet med Leningradom in Moskvo na eni ter vsemi večjimi mesti Rusije na drugi strani. Te dni se je vršila v Moskvi konferenca o gospodarskih vpra-
letja.
.OVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR — L. 1932
sebno, Thermos-steklenici podobno na pravo, tako da je plin v nji vedno enako trpel. V drugi rami se pa temperatura plina irpreminja in ravna po temperaturi ckolire. Vse skupaj je pritrjeno na koleščku, ki se zelo lahko vrti.
S povišanjem temperature v nezaščiteni rami izhlapi del tekečeja plina in potisne živo srebro v drugo ramo, s tem nastane prevez in kolesce se začne vrteti. Če se pa temperatura zniža, nastane gibanje v nasprotno stran, to neznatno premikanje pa zadostuje, da se ura sama navije. Tvrdka pravi, da zadostuje dnevo kolebanje za eno žanjih učnega premeta in rav-stopinjo, da gre ura 120 ur. Če je|natelj »DiriŽablestroja- ing. Lit-pa dnevo kolebanje znatno večje,. eisen je pocirobno poročal o načrtu lahko gre ura teoretično celo sto-lgradnje V€likih zrakoplovov v Rusiji. ki jih začnr graditi takoj t serijah.
Načrt določa štiri tipe zrakeplo-vov. Na prvem mestu ser zračni dreadnaaghti. ki lahko prenašajo '60*ton tr^ov?kega vt. vdra in bi le-tali'na pr gi Moskva--Daljni'vzhcš. Ti' crjas-ci .zrakoplovi bi cbsegali 200.CVJ ku .• nih v .-t" .Drugi manjši bi prevažali ptš^o-in:pwtni-ke nad:že3.ezntžiCimi prr	ob-
enem oi pa predirali v Kraje, kier še ni železnic, prevažali bi znanstvene ekspedicije. pomagali obdelovali polja s tem. da bi dova -žali oo se:vi žito i:d. Tretje vrste zrak:plovi bi služili zaščiti gozdov in pokončavan:u poljskih škodljivcev. Obenem bi pa iahko prevažali manjše tovore. Najmanjši zrakoplovi bodo služili športu, propagandi zrakoplovstva, hitremu prevažanju poedinlh potnikov Ud.
Ing. Liteisen je zaključil svoje poročila z ugotovitvijo, da Je start spor. kaj je bolje, zrakoplov mU aqpoplan, ie raften in flleer t tesn smislu, da je dobro oboje, ,
DIJAMANTIV BRAZILIJI
lili) I JE .J ANK! K(>. Hntziliia.
deeembra.
lilizu Kin X<-
<rrc> mi našli bogate žile tlijamun-to'v. Poročilo pravi. <ln je hil»> /<* izkopanih več zelo velikih tli.ja-nuiutov.
NOVI ZEPPELIN BO
ZOPET VELIKAN
FHIEDRIOI UVbluS. Nemčija. decembra. —?"Kovi Zvp-pelin LZ-129 bo dovršen »pomladi Prostora bo im£l za 50 potnikov in mnogo tovora. Nova zračna ladja bo večja kot pa je "Graf Zeppelin".

—
-
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 28, 1931
THI LARGEST 8LOVCNI DAILY ta U. fl.
■fayaiimuaiaiiiia^^
Pomladni Sen
ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. FL
44
(Nadaljevanje.)
—	Za vse ljudi ni vse prav, milosti jiva gospa ! Toda me moramo tudi biti. Spočetka mi je bilo zelo težko in včasih je bil že skoro konec mojih moči ter bi skoro obupala; potem pa sem stisnila zobe.
.da se ne bi obrnila in posrečilo se mi je premagati slabost. Ko sem se nekoliko privadila, jo prišlo veselje in ljubezen — in — milostljiva gospa — zdaj ne poznam nobenega lepšega poklica; krasno je! Njene oči zablestijo, ko tako govori.
—	Pa kako ste prišli do tega? — vpraša dalje Gabrijela. — La-/o je ležal mirno, kot bi spal. zato je bilo mogoče govoriti o tem. kar je hotela vedeti.
—	Kako sem prišla do tega ? — pravi Marija z bolestnim nasmehom. — Cisto sama sem na svetu. Stariši so mi zgodaj pomrli. Iz daljne dežele sem prišla tu-so m. Neka materina prijateljica, ki sem ,}0 našla, me je pripeljala do tega poklica.
—	Oprostite, sestra, malo preveč vsiljivo vrašanje, — toda seseda v ustih vsake ženske! Ali niste nikdar mislili na to da bi se poročili? Kajti, kogar je narava tako obilno obdarila kot vas. ne more biti nikdar daleč od takega vprašanja.
Za trenutek oblije lahhna rdečica Marijin bledi obraz. Z veli-klim. mirnim pogledom odgovori:
(Dalje prihodnjič.)
SPANJE IN DUŠEVNO DELO
—	I)obru. da ste prišli, doktor. — pravi Gabrijela. — ne morem »i pomagati. Lazo v svoji vročici me ne pozna več. Komaj ga zdržim v postelji. Gospodična pa mi tudi ne more nič pomagati.
Zdravnik »topi k postelji, prej pa še naglo predstavi strežnko:
—	Tukaj, milostljiva gospa, obljubljena pomoč, sestra Konsuelo. Njej morete brezpogojno vse prepustiti.
Brezbrižno prikloni Gabrijela glavo ko pa pade žarek svetlobe z zagrnjene svetilke na lice strežnice, je skoro okamenela od začudenja. Ta obraz ji je poznan — poteze njenega obraza si je tako vtisnila v svoj spomin, da jih je mogla med tisoči spoznati. Tako se narava ni mogla ponoviti — tako varljive podobnosti ni moglo bi-<i; to mora biti ona! Ona sama, Marija Winterjeva. prejšnja ljubita njenega moža. Toda kako je mogla priti v obleko usmiljene se-rtre?
Toda popolna svetovna dama se je znala premagati in je zakrila svoje začudenje. Komaj pol minute jo je to začudenje imelo v svoji oblasti. Ojunači se in z veliko ljubeznivostjo, toda malo tuje ji reče:
—	Dobro, da ste prišli, sestra, preživeli smo težke ure; in preteklo noč .prav nič nisem zatisnila oči. Samo. da bi moj ljubi otrok bil zopet zdrav!
—	Kar je v mojih močeh, milostljiva gospa, da vam pomagam bo storjeno, — odgovori sestra Konsuelo s svojim mehkim, sladkim glasom.
Gabrijela posluša besedo, zdaj ni bilo nobenega dvoma več. to je samo glas Marije Winterjeve. Čudno naključje! Zmagoslavno '.ablišei v njenih očeh — zdaj je bila priložnost, da se maščuje nad svojim možem in mu poplača vsa njegova poniževanja! Prvikrat se morata videti pred njenimi očmi. Potem pa bo pasla svoje oči na njegovem persenečenju. ker bo videl svojo ljubo v svoji hiši in v taki obleki. Želela je veseliti se nad njegovo muko. ko bo z onim dekletom v njeni, Gabrijelini. navzočnosti vsak dan skupaj.
Za trenutek je bil bolni otrok pozabljen; samo ta misel jo je napolnjevala. Njen načrt je bil narejen; Marija ni smela slutiti, da jo je spoznala. Za božjo voljo, obraz modistinje si mora vsaka dobro za pomit t, da ga je lahko spoznati tudi eez leta.
Zato je tudi govorila brez zadrege k<»t kaki tuji osebi, da je Marija skoraj mislila, da je Gabrijela pri svoji poznani površnosti n; spoznala. Pa Marija tudi ni imela časa. da bi o tem dolgo premišljevala. ker je hotela vso svojo skrb dati otroku. Zdravnik jo pokliče k sebi in ji da navodila.
—	Saj veste sami, kaj vam je storiti. — pravi doktor. — zvečer pridem zopet. Otroka moramo rešiti, četudi je njegova bolezen tako zelo re-ma — In Gabrijeli, ki ga je spremila do vrat. pravi: — Zaupajte, milostljiva gi»spa. In dokler ta le stoji pri kaki postelji, nisem niti v najresnejših slučajih izgubil upanja. Sestra Konsuelo je pravi biser za nas zdravnike; zelo Ijubcznjiva oseba.
—	še nikdar nisem slišala o njej. tlokfcnr. Potem še ne more biti dolgo tukaj.'
_ Xe. šel*- od avgusta. Prišla je iz D . .. iz otroške bolnišnice j vsi naši pesniki. Sploh pa živi Wells
in je prostovoljna bolniška strežnica. Vam pa milostljiva gospa, j zelo čudno. Gre že pred polncčjo o vet ujem, da m« satni varujete. Vaš otrok je v dobrih rokah. ^ T spat, ne šele v jutranjih urah ali
..........A.	po solnčnem vzhodu, kakor to dru
Vedel je, zakaj ji je to rekel, kajti s svojo nespametjo mu je
napravila že mnogo preglavic.
—	Dobro /.nate govoriti, gospod doktor! Saj ne morem imeti miru, dokler je moj otrok v nevarnosti. — Tedaj nocoj pridete zopet!
—	I)a, milostljiva; med deveto in deseto.
Zatopljena v misli sedi Marija pri Lazotovi postelji. Njegov otrok — nepopisna ginjenost jo objame. Da. bil je njegov otrok, kakor bi bil izrezan iz njega. Bil je isti plemeniti, drobni obraz, isti temni, kodrasti lasje, katere je tolikokrat gladila — to je bil njegov nos. njegova usta — in njegove temne, ponosne oči, ki so jo sedaj gledale iz otročjega obraza v vročinskem sijaju. Toda misli na sli-čen obraz — samo obdan s plavimi kodri — vroče ji postanejo oči.
Na to ni smela misliti, ako je hotela do konca odigrati svojo vlogo. ! strahote vojne .....................................50
Štiri smrti, 4. rv.................................35
Splošno je razširjeno mišljenje, da potrebujejo ljude, ki delajo z možgani, manj spanja od onih, k i delajo z rokami; izobraženi, inteligentni manj od neinteligentnih. Če bi to odgovarjalo stvarnosti, kako mal0 spanja bi pač potrebovali veliki duhovi, plodoviti pisatelji, pesniki, časnikarji in drugi?
To vprašanje si je zastavil časnikarski rep:rter in da bi si bil na jasnem, je z njim odšel k znamenitemu angleškemu pisatelju H. Wellsu, ki je brez dvoma najplo-dovitejši sodobni pisatelj. On piše toiiko, da mu je časnikar kar naravnost postavil vprašanje: — Gospod Wellsa, ali vi sploh spite? — Da, koliko spanja potrebujete, če hočete biti čil in sposoben za dele?
Odgovor pisatelja Wellsa je tak, da mora biti vse duševne delavce kar sram. On namreč spi izredno veliko in s tem blamira vse, ki delajo z glavo in mežgani. Tudi ima izredno dobro spanje. Zleze v posteljo, prekine stik in že spi trdno. Spi mirno, brez vsakih težav ali nervoze, srce mirno deluje in tudi sanja ne. Nima torej v spanju prav nobene onih lastnosti, ki jih imajo
KOLIKO JE TREBA JESTI?
Kar je gorivo za peč, to je Tirana za telo. Koliko goriva potrebuje povprečno človek, je odvisno od količine dela. ki ga hoče izvršiti.
Najboljša ilustracija za to je, ako priravnamo človeško telo s kakim strojem. Avtomobil, na pr. potrebuje gazolin za pogon. Potrebna količna gazolina pa je odvisna od hitrosti, s katero kdo hoče voziti se. Ob veliki hitrosti avtomobil uporablja mnogo več gazolina kot ob počasni vožnji.
Isto velja za človeško telo. Čim bolj smo delavni, temveč hrane potrebujemo. Zato primerna di-jeta za vsakogar je odvisna od vrste dela, ki ga izvršujemo. Oni. ki težko delajo, morajo imeti več hrane, kot oni, ki posedavajo.
Naša telesa, kot je" znano, nikoli ne počivajo Tudi tedaj, kadar ležimo v postelji, srce, pljuča in drugi organi nadaljujejo svojo neprestano delavnost. Zato vsak trenutek svojega življenja uporabljamo gorivo.
Ko pa smo pokonci in delamo, eelo zlahka, naše telo troši mnogo več energije. Gorivo izgoreva j a ne.
i
jaj roK aii nog. vsaka
CENA DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo
$2.—
Naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West 18th Street New York City
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na Usta, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
kajti potrebujem najmanj de-
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu:ig. A. Saftlč Salida, Louis Costello WaLsenburg, M. J. Bayuk
6 DNI PREKO OCEANA
NaJkriJU In najbolj uQodna pet u potovanj« na ogremnlti osrniklhi
PARIS 13. jan.; 14. maja
(10 P.M.) (12.05 AU.)
ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb.1 (12.05A.M.) (12.05A.M.)
NaJkraJAa pot po železnici. Vaakdo J* v poKfbril kabini i vsem! modernim* >]d<>bnu*t!nt. — l'ijaft in slavne frao "o»k» kuhinja Isredno nlsk« cene.
VpraAaJt* kater*gakol ponblafttenega agents all
FRENCH UNE
1» STATE STREET
NEW YORK. N V
(Nadaljevanje.)
Sredozimci, trd. vez..........................GO
broS................................................40
god delajo veliki umetniki, pisatelji in pesniki.
Napoleon je nekoč dejal, da spi moški največ šest ur, ženska se-dem in samo norec da potrebuje	! •^
osem ur spanja. - Jaz pa sem po-| X sak	rok a1' . -
polen idiot, _ je odgovoril Wells,! krctn-ia telesa "P<»rabl.,a vec go-
t riva. O-elo posetlavajoei delavec
uporablja več goriva kot ob po- j INDIANA — -*—«—	...i /., , * . . v * . i	Indianauuus, liuuu daiuuu
Pa ne samo ta odgovor, še bolj eltku" Človek pa. ki te/ko dela * TT<1,TNoTq
preseneti njegovo iskreno prizna-	»vojimi mišicami, potrebuje mno-, Aurora j. verbich
nje, da mera spati tudi po kosilu.	ve* "urivu- Ch.caso. Joseph B'.ish. J. Bevčič.
Pisatelj Wells si opoldne redno pri-, Dnevna hrana delavea. ki m o- Mrs. J. Lukanich. Andrew S pillar
vošči obilo kosilo, nato pa oddrem-	ra sedeti tekom dela mora vsebo- j	Jabian
lje pel urice, medtem ko drugod vati lahek zajtrk, lahek obed m j Naletel Joseph Hrovat
vsi pravi, priznani literati v tem	težjo večerjo Mora .biti zmeren s j La Salle, J. Spelich
času sedijo v kavarni in jm dosto-	sladkorjem in škrobi. Ako se ti Mascoutah, Frank Augustln
janstvo ne dopušča, da bi jedli kaj	uživajo v velikih količinah, ne North Chicago, Anton Kobal
drugega kakor dve jajci v čaši in morejo izgorevati takoj, marveč Springfield Matija Barbonch
... .	... /, * . , „ . . „ .	Waukegan. Jože Zelene
pili črno kavo.	i jih telo takorekoe pridržuje vi
liiiKANoAS debelost.	Girard, Agnes Močnik
Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND
Steyer, J. Čeme Kit^miller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN
Calumet. M F. Kobe Detro t. Frank Slular MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže. Frank Pucelj
Eiy. Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth. Lou:s Gouže Gilbert, Louis Vessel H.bbmg, John Pr.?še Virginia. Frank Hrvatlch MISSOURI
St. Louis. A. NabrgoJ MONTANA ' Klein, John R. Rom Roundup. M. M. Paniaui Washoe, L. Champa NEBRASKA
Omaha. P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnisna Little Falls, Frank Masle OHIO
Nikdar v svojem življenju Wells	skladišču in nastani ni trpel na tem, da bi ne mogel | Težki dela vel na dru-i strani spati. Pred kakimi dvajsetimi leti	potrebujejo bolj koncentriran-se je res nekcč zbudi ob treh. Imel	hrane. ()n srao užjVati hrano, ki je težav> z želodcem, ker je prej-	mastua. kot cvrte žitne jedi. šnji večer preveč jedel. Popil je	kiobase. svinjina in sladke jedi. skodelico lipovega čaja in dobro je	xje?ovo te,M potrebuje velike kobilo. Alkohola od takrat nikdar ne	lir.ine ?oriva ki takoj
vziva.
—	Ali hodite pogosto v gledališče, na zabave in plese? — je bilo zadnje vprašanje.
—	V gledališče pač, posebno na predstave m edemih ljubezenskih dram. Se med predstavo lahko tako prijetno spi.
izgoreva. Take jedi nui dajojn potrebno gorivo. Ali niti on ne sme pozabljati na vrednost zelenjav in svežega .sadja. Te treba vključiti. Zlasti važno pa je mleko, ki daje telil potrebne vitamine in m merah*. Mleko seveda spada v d i jet o vsakogar.	PL IS.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 Weil 18fli Street	New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI
Tedaj pa stopi Gabrijela v sobo.
t— Tedaj, sestra, kaj mislite? — jo vpraša tiho. — Zdravniki se redno izogibljejo pravih odgovorov. Moj ubogi otrok! — In pogla-di otroka po čelu.
Otrok pa postane še bolj nemiren.
—	Proč, ti, — zakliče otrok, — saj nočeš nič vedeti o Lazotu. i^azo ti je v na pot je, vedno me tepeš —
Gabrijela postane rdeča.
—	O, sestra. — se pritožuje. — kako sem nesrečna! Odkar je bolan, me kar ne more videti.
—	To naj vas nikar ne skrbi. — pravi Marija pomirjevalno. — to je navadno pri bolnikih, da one. ki »o jim v življenju najljubši, v bolezni pehajo proč in noč«yo ničesar vedeti o njih. Nedavno sem iin«-Ja slučaj, da bolna žena ni mogla trpeti l>ri postelji svojega mora. pri trm p« sta ve* ras živela v najrevnejšem zakonu. — Pomiri m». otrok inoj. — pravi Ijubfznjivo in |>oloži b**lo. hladno r«»ko na (ttrukoro čelo. In to je jioinajralo — !«az<» vidno ]Mi«iane mirnejši.
X«*pr**»«tano ojminj«* Gabrijela he*tr<». Snlr na drujro M ran p<»-ki j* »tal« «r«*«li m4h». Miuiu nje. bogat«* in razvajen** «r«*sp«* m« ala leta. toda na bledem obrazu dekli«-**, ki ji je *rdeia nasproti, mi rapUMtila «l*ilove, ki m» še bolj ]iogl«4>ili trpljenje in bolečine. In vendar ti ni mogla tajili, da je bila Marija tiadiiaravuo ginljivo lepa. J spod belrga klobuka ji jr p<»redno silil šop kadrastiii las, katere je n«*f»r<-Mt*no ]m»itekala |mk1 klobuk. In njena milo. mimo obua-Miijp j*- bilo v (»opolneiu sklatlu z re*no in priproato redovniako obleko.
Marija j«* v tem opazovanju občutila nekaj nadležnega mogoče jo j«* Gabrijela vendar-le spoznala. Toda lie. nemogoče kajti hirer bi m* k kako be*»edo izdala.
—	Milostljiva jr««spa. ali se ne bi hoteli malo počiti? — jo proti. — Najbrže bomo imeli zelo težko noč.
—• Xr, ne. JM»stra, — s<* brani Gabrijela. — kako naj najdem luir! Pustite me, da ostanem pri nv»ijm otroku. — SSieer pa mora kmalu priti tudi moj mož.
Pri teh be*edal» ostro op>azuje Marijo, toda noben migljaj v nje-iem obrazu ni izdal, da je bila razburjena. Saj je bila Marija na to pripravljena, da se bo srečala z Wolfont in zadnja leta se je dovolj naučila zatajevati se.
—■ Ali it i ta poklic, katerega ste si izbrali, sentra. na {»oren in polif*zatajevanja 1 — prične mirno Gabrijela. — priznati moram, da za to nimam ne poguma, ne moči. Gotovo ste obračunali z vsem, kar je ,v	lepega.**
Marija se milo naxmeje.
Smrt pred hišo ...................................6."»
Stanley v Afriki ...............................50
Spomin znanega potuvalca ...».......1.50
Stritarjeva Aiithologija, broS Sisto Šesto, iMjvest iz Abrueev
.80
.30
Sin medvedjega lovca. Potopisni
roiuun .................................................30
Študent naj bo, V. zv......................35
Sveta Notburga ...................................35
Spisje, luale isjvesti .............................35
Stezosledec............................................jI®
Šopek Samot arke ..............................35
Sveta noi ...............................
Svetlobe in genre ...................
Slike < Mešku» ......................
Spake, humoreska, trda vez.
SH A K ESPE.% R K V A DELt:
Mariabet. tnlu vea____________
briMirami _______________
MM«____________
S*a Krmne mmti _______
SPLOŠNA KNJIŽICA:
.......M
.....1.S0
.......60
.......»t
~?a
St. 1. i Ivan Albrehti
gruda. Izvirna i*urr»t. 101 str. briiUraoo _____________________________
St. 2. (liado M urnik i Na izvirua [Mrest. 1HI «tr.. bruS.
Št. 3. (Ivan ltuzuuiu) ..T
ljudska drama v 4 dej., brui. 105 »tratil ..................................35
Sit.
St.
St.
St.
Štev. !>. (Univ. pr«>f. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.............."U
št. 11». . (Ivan Albreht). ..Andrej Temoue. relijefna ku rikatura in minulosti, 55 str., brus..........
Št. 11. (Pavel <i«.lia> Peterčkove poslednje sanje, božirna povest
Št. 12. (I>r. Kari Engllš) Denar naroiluo-goaiNxlarski sjas, pošlo venil dr. Albin O^ris. 23« str., l>rofi. ..............................................80
Št. 12. (Fran MilC-iuski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str., broš..................30
St. i::. (V. M. (>aršiui Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil . U. Žun. 112 str., broš......................30
Št. 14. (I>r. Karl Ku^liw) Denar. iianufltiu-gosiNidarMki sids. i*osio-venll dr. Albin Ogris. 230 str., br«»š.................................................„88
Št. 2(J. (L. Andrejev I frne maske. |K)slov. Josip Vidmar, 82 atr. broš....................................................35
St. 27. (Fran Krjavee) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., bro5..............33
St. 2J>.
Št. 31. Št. 32.
Tarzan siti opic ...................90
Tarzan sin opic, trdo vez....1.20
Roka roko .............................25
Živeti ..............................*»-
..............3.»
St. 35. <<j«j Sal ust i j Kri*))) Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broš...................
.50
4.	(Cvetko c:olar> .Poletne klasje, izbrane liestul. 184 str., broširano .................................38
5.	(Fran Milf-inski) Gospod Kridolin Žolna In njegove druži
£ina. veselomodre Crtiee I., 72 strani, broširanu .........................25
6.	(Novak > Ljuobsumnost .....30
7.	Andcrsonove pripovedke.
Za slovensko* mladino priredila
Utva. 111 strani, l»roš............„...^3
St. 13. FdmsnJ in Jules de Gon-court, Iteiiee Mau|iertn ______________JI
Št. Hl (Janka Satu**«-) Življenje.
lK-Mui. 112 Klr.. Nrus. _________________.45
Št. 17. H'r<iK|«T llariiun'1 Verna dnie v link invest. prev, l Mir-
Ku 1'n tiur, SO »4 ra. ..................
št. is. <Jan«l. Vn4iUrkjr» Op»-rska Inkovškeca mj^aka, vwc-loisra r enem dejaujii. |m»|ove-nil <lr. Fr. HmUaC*. <17 strani, broširano ____________......_______________JS
Št. I!*. (Cerliart liauMtnau) P«»-lopljml zven. dram. luijka \ i*e-tib dejanjih. |m*lovenil Anton Funtek. 124 strani. Upuk. ------------5«
Št. 211. (Jul. Z«-.ver» fiMpifi in KsnuirasakL ja|<on«kl roman, is it*šC*itie p revel dr. Fran Bradač. 154 strani, brus. _____________.45
Št. 21. ( Krilni I u Žolna» Dvanajst kratkotasnih zgadbic. 1L, 73 str.
broš. ...........................................
Št. 22. (Tolstoj 1 Kreutzerjcva " sonata
Št. 23. (Sophokles) Antigone, ial na igra. iioslov. C. Colar, 60 str. broširano .........................................31
St. 30. (Ksaver Meško) Listki, 144 strani ........................................,65
št. :I7. Domače živali .....................30
št. :;s. Tarzan in svet ..................1.—
štev. La Boherne ......................J>0
Št. 47. .Misterij duše ....................1.—
štev. 48. Tarzanove živali .............90
Štev. 4!». Tarzanov sin. trd vez___1.20
št. 50. Stika De Graje ................1.20
Slov. ba'ade in romance.....8(1
V metežu ............................1.—
Namišljeni bolnik ................Jill
St. 51. Št. 54. Št. 55. Št. 5U.
Euclid, F. Bajt
Oirard. Anion Nagode
Lorain, Louis Balant tn J. Kuirše
Nllea, Frank Kogov&ek Warren. Mrs. F. Rachar Younestown Anion Klkel!
OREOON	'
Oregon City. Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakM Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanSek Crafton, Fr. Machek Export. O. Prevlč, Louis Zupp.n. čič, A. Skerlj
Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg. Frank Novak Homer City in okolico. Frank Fe_ renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polane. Martin Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlv&ck Midway. John Žust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh. Z. Jakshe. V-nr Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton. A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. 8cliifrer
West Newton. Joseph Jovao Willock, J. 1'eternei
UTAH
Helper. Fr. Krebs WISCONSIN
Milwaukee. Joseph Tratnik !n Jox Koren
Sheboygan, John Zormaa WEST ALLIS Frank Skok
} WYOMINO	»
Rock Springs. Louis Tauch»r Dlamondvllle, Joe Rolicfc
Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto. katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Olas Naroda": Za uno leto $6.; za pol leta $3.; za Stlrl mesece $2.; za četrt let«
Barberton, John Balant, Joe H.M $1.50.
Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karlinger. Jacob Resnik, John Slap-nik. Frank Zadnik.
New York City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo te 87. za celo leto
Št. 8. Akt fttev. 113
St. 24. (K. I., buln-er) Poslednji dnevi Foapejev. I. del. 335 str..
broS. ..............................................
j Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja.
751 II. del ............................................
-JM) M
To in onkraj Sotle.................30
št. .57. Tarzano% a mladost, t nI i
ŠL. 5S. C*lad lllauisunt _______________JW ,
št. 5:». i I *M*ujeT*k: • Zapiski ic
mrtvega dama. 1. d«-l_________L—
št. 611. dHMtujevskii Zapiski iz mrtvega doma. II. d»*l ..................1.—
št. si. t«;«»lar> Bratje in sestre.....73
št.	Idi jot. I. del (Uunt< Jevfcl JMI
Št. «2. Idijat. II del ....................so
št. tu. Idijat. III. del ___________________
Št. S3. Idi jot, IV. del ______________
Vsi 4 drli_______________
Št. «;. Kamela, skozi uho šivan-
ke. veseloigra .........................-........45
Slovenski pisatelji 11. *\T:
Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero I Perica. Črtice ___________________________________________2J0
Tigrovi zobje__________________________—1.—
Tik za fronto ...................................70
Tati*. (Bevki. trd. vez......................75
Tri indijanske povesti .......................30
Tunel, s***, roman ______......................1.20
Trenutki oddiha .................................50
Turki pred Dunajem .........................30
Tri legende o razpelu, trd. vez......65
Tri rože ....!.............................................80
Tiso* in ena noč (Rai*)
. vez. mala izdaja .......................
Visakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri -
GLAS NARODA
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3S7S
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
U
99
Tisoč in ena noč:	! V oklopnjaku okrog sveta:
I. zvezek ................................1.3®» 1. del .............................
II.	zvezek.................................1.4(1
III.	zvezek ..................................1.50
3 KNJIGE SKUPAJ ................3.75
2. del ...............
OBA SKUPAJ
Veliki inkvizitor .......................
V	krempljih inkvizicije ..................1.30 i
V	robstvu (MatifiC i .......................1.25 | Vera OValduval. broS............
V	gorskem zakotju .......................—.351 Vojska na Balkanu, s slikami
........JO
........Jf
______1.(50
--------25