Posamezna itevllba 1 S!n> Poštnina pavialfrana. Štev. 12. ¥ Ljubljani, v nedeljo 11. februar’* 1923. Leto L JUTRA igjiMpm imramMiB Mife jshsja vsak dan slutral, bvfamšs portdaijke. ilesačna narožnina: v Ljubljani Din po post! 8in 12°—, inozemstvo Din 29*- ürednlstvo; Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 ErrojavnS naslov: „ItOvostMiubiJana“. Upravnlštvo: Marijin trs H — Telefon it 44-. se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naf ^ /odo v Beogradu postavili za nosilca liste g. dr. Simo Markoviča, Odbor stranke računa s tem, da bo sodišče sicer potrdilo te liste, da pa verifikacijski odbor nove narod- ne skupščine ne bo verificiral komunističnih mandatov. Da se pa obsojenim prvakom komunistične stranke omogoči ponovni pohod v parlament (ko bodo izšli iz zapora), bodo postavljeni na liste kot namestniki. Tako izvoljeni poslanci bodo ostali na korist svojih namestnikov. Beograd, 10. febr. (B) Danes predpoldne so priredili jugoslovenski Romuni v Alibunaru svoje zborovanje, na katerem so sklepali o stališču, ki naj ga zavzamejo z ozirom na skupščinske volitve. Zatrjuje se, da je romunski ministrski predsednik Bratianu poskušal nagovarjati bana t sire Romune, naj glasujejo za radikalce. Ni še gotovo, kakšni. da bodo sklepi današnjega zborovanja, pač pa se zatrjuje, da bodo Romuni šli samostojno v volitve, ker se niso- koaliräli z nobeno izmed obstoječih političnih strank. Vaditelji Romunov so: dr. Žan, advokat dr. Novak iz Bele Cerkve in vršački prota Oprean. Sklepi Romunov se pričakujejo z velikim interesom, ker je v volilne imenike vpisanih skupno 28.000 Romunov. Zagreb, 10. febr. (Z) V hrvatski stranki prava (frankovci) je prišlo povodom postavljanja kandidatov za mesto Zagreb do velikih nesporazumljenj. Nasprotstva so tolika, da bodo brez-dvomno dovedla do popolnega razkola. Dr. Aleksander Horvat, katerega podpira dr. Prebeg, se odločno protivi zahtevi, da naj se na zagrebško listo postavi kak delavec ali obrtnik, kakor zahteva tö dr. Mirko KoŠutič, ki se opira na Savez hrvatskih radnika. Dr. Košu-tić te sklenil s svojimi somišljeniki izvesti samostojno volilno akcijo. fP@feiaI ¥ Pc&rtiiirlii« Düsseldorf, 10. febr. (K) Agcn-ce Kavas. Na vseh od francosko-bel-gijskih čet zasedenih železniških progah je delo ustavljeno. Nemški železničarji delajo samo v ruhrskem omrežju in v angleški coni. Oskrbovalni vlaki in pa mednarodne zveze funkcijonirajo slej ko prej normalno. V Ludwigshafenu so železničarji zopet pričeli delo. Pet vlakov s premogom in koksom in trije vlaki s premogom so odšli v Francijo odnosno v Belgijo. Zatvornlce v renskem kanalu pri Herne so Francozi zopet popravili. Sabotažni akti pri telefonskih napeljavah še vedno trajajo. Poštni ravnatelj v Hattingenu je bil radi prekinjenja zveze aretiran. Pariz, 10. febr. (K) Agence Havas poroča: Ministrska predsednika Poin-care in Jaspar sta ugotovila, da je imelo potovanje državnega kancelar ja dr. Cuna v ruhrsko ozemlje za posledico veliko razburjenje zlasti pri veleindustriji, pri uradništvu in pri drugih na-stavljencih. Da se v interesu prebivalstva preprečijo nemiri, ki bi utegnili “neti krvav izid, sta ministrska predsednika sklenila, da se državnim ministrom Nemčije kakor tudi posameznim mm strom nemških držav zabrani dostop v ruhrsko ozemlje. London io. febr_ (K) Nenlgki so_ cijaldemokrat Breitscheid, ki je včeraj prispel semkaj, je imel razgovor z di-plomatičnim poročevalcem Daily News o položaju v Ponihrju. Izjavil je, da obstoji edino upanje v inicijativi Anglije adl Amerika- Posredovanje da Je nujno potrebno in da obstoja nevarnost, da pride prekasno. Na vprašanje, ali bi bila Nemčija pripravljena razpravljati medtem, ko so Francozi še vedno v Poruhrju, je Breitscheid odgovoril odločno pritrdilno in izjavil, da nemški delavci ne bi nikdar vstopili v pogajanja. „ ~ Ljubljanska drama. V petek zvečer so ponovili burko »Ugrabljene Sabi n k e« Natlačeno Polno gledališče se je ccl srca nasmejalo dovtipom in komičnim situacijam sicer vsem ustroju in tehniki stare, pa za predpustni čas velezabavne bui-ke. Gg. Rogoz, Puhata, Peček, Medven in Plut ter s. Rogozova, Rakarjeva in Danilova so imele prav srečen večer. Želeli bi pa vseeno igri nekoliko hitrejšega tempa, ki burkam vedno Prija. Kdor je naveličan tragedij in oper z žalostnim koncem, naj se gre za izpremembo nasmejat v dramo k »Ugrabljenim Sabinkam«! — V hufclianski °Peri uprizore že prihodnji teden Dvofakoyo opero »Vrag in Katra«. Slavnega češkega skladatelja pozna naše občinstvo po večini iz koncertov. V gledišču Je spoznalo le njegovo prelepo »Rusaiko«. — Antonin Dvorak — poleg Smetane največji češki glasbeni velikan — je stopil v vrsto čeških komponistov še za Smetanovega življenja. Starši so ga namenili za mesarski stan —. sam se je v poznejših letih slave in priznanja radi tega rad šalil —toda mikala ga je ie glasba, i Ker se ii ie popolnoma posvetil, je moral v ! svoji mladosti marsikaj hudega prestati. | Da se ie mogel preživeti, ]s igral v raznih | orkestrih, ponoči pa je doma komponiral. Dopolnil }e že trideseto leto, toda kot skladatelj je bil še popolnoma neznan. V glasbeni svet sta ga vpeljala šele dunajska glasbenika, gnani kritik fiansllpk in skl»-.. • Stalila S?3 naia kraljevina. dd^brlfaw rapaišskega dogovora. - Italijanska suknja politika. — Weiiki fašistovski svet* (Posebno poroč. »jutranjim Novostim.) r-f* R i m, 9. febr. V parlamentarnih krogih računajo z gotovostjo, da bo zbornica jutri zaključila svoje sedanje zasedanje, ki bo z ozirom na ratifikacijo rapaiiskega dogovora ter z ozirom na odobritev trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, Poljsko, Francijo in Špansko, zaznamovano v vrsti najvažnejših in najpomembnejših zasedanj italijanskega parlamenta. Prihodnje zasedanje se prične po vsej priliki koncem meseca aprila. Italijansko javno mnenje stoji pod utisom poročila, ki ga je priložil ministrski predsednik Mussolini zakonskemu načrtu glede odobritve v Rapallu sklenjenih konvencij med obema kraljevinama. Tukajšnji listi se bavijo na uvodnih mestih s st. margeritsko pogodbo, ki jo skušajo tolmačiti v interesu Italije ter pristavljajo, da je odobritev konvencij ne samo energična zahteva časa, ampak tudi ena svetih dolžnosti italijanske zunanje politike. »Tribuna« poudarja zlasti narodnokul-tumo stran pogodbe za Italijane, ki bi-vajo na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na splošno pa obžalujejo vsi meščanski listi pomanjkljivost pogodbe z ozirom na težnje italijanskega imperijalističnega šovinizma, Ako se ne pripeti kaj posebnega — kar seveda ni izključeno! — bo poslanska zbornica jutri odobrila st. margeritsko pogodbo na podlagi načel, ki jih hoče uveljaviti ministrski predsednik Mussolini: brez vsake politične obveznosti s strani Italije kljub neugodnemu položaju, ki ovira ita'ijansko zunanjo politiko pri udejstvovanju njeni’! novih smernic napram sosednim državam. V tem oziru so značilne Orlandove besede, da se je morala Italija z največjo žalostjo odreči desetletnim sanjam in hrepenenju po enostranskem obrežju Adrije. Vendar pa, je rekel, vsebuje pogodba dovolj garancij za ita-lijanstvo izven državnih meja. Fašistov-sko glasilo, ki je v neposredni zvezi z minislrstvom zunanjih zadev, apelira na narodno disciplino in zagotavlja, da bo znala Italija v vsakem slučaju vard« vati svoj ugled napram vsem onim, ki bi jo hoteli ponižati vsled »izgub« italijanskega značaja. Tekom razprave v komisiji za za« nanje zadeve se je oglasil tudi poslan«« Grunta, ki je zagovarjal realnost pred sentimentalnostjo, CKolitü je kritiziral Nittijevo vlado ter se hvalil, da Je njegova zasluga, ako je danes italijanska državna meja na Snežniku. Poslane« Dudon pa je jasno govoril o bodoči vojni med obema kraljevinama. Min-predsednik Mussolini je pripomnil, da se bo reševalo reško vprašanje šele P» umaknitvi italijanskih čet s Sušaka, tačas pa bo italijansko vojaštvo »ščitilo« Reko in njen teritorij. * r" V pondeljek 12. t. m, prične zborovati »Gran Consiglio Fasdsta« (veiikS fašistovski svet), za katerega zborovanje je sestavil dnevni red sam g. Mussolini. Zborovanja se udeleže vsi faustovski ministri, zastopnik trgovinske mornarice, oba državna podtajnika V min. predsedstvu in zunanjem ministrstvu, glavni policijski ravnatelj, zastoR* niki železnice, vojaštva itd. Predvsem bo poročal g. Mussolini o notranjem in zunanjem položaju, nakar se bo razpravljalo o fašizmu in prostozidarstvu, o fašizmu v Inozemstvu, o šolskih, zrakoplovnih In umetnostnih zadevah. Reka, 10. febr. (Z) »La Vedettu« javlja iz Rima, da se bo koncem tega meseca sestala paritetna komisija in da bo dovršila evakuacijo tretje dalmatinske cone. Rim, 10. febr. (Z) »La Tribuna«, poloficijozni list zunanjega ministrstva, objavlja izjavo ministrskega predsednika Mussolinija, glasom katere bo italijanska vlada odpoklicala čete te Sušaka na Rijetino. StaralboiifsRi ©ds4©piS? Pariz, 10. febr. (K) »Petit Pari-slen« poroča iz Sofije: Po nekem poročilu angleškega izvora je baje izročil kabinet Stambolijski svojo demisijo. Položaj je baje zelo resen.' Sofija, 10. febr. (K) Bolgarska brzojavna agentura poroča: Vrhovni svet stranke agrarne linije je po poročilu ministrskega predsednika sklenil, da poda skupno ministrstvo svojo demisijo- Nato je ponovno poveril sestavo novega kabineta dosedanjemu ministrskemu predsedniku Stambolijskemu. Kralj je odobril predloženo listo nove vlade. ____________________________ London, 10. febr. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Viktorije v Brit. Kolumbiji. Trupla 29 žrtev včerajšnje nesrečo v rudokopu je bilo mogoče izvleči izpod ruševin. 10 oseb se še pogreša. VELIKA VOHUNSKA DRUŽBA, Subotica, 10. febr. (B) Obrnejo* policija v Baranji je prišla veliki vohunski družbi na sled, čije člani stanujejo v Osjeku in SentL Preiskava se vodi z vso odločnostjo, vsled česar je upati, da bodo v par dneh prijeti vsi vohunL Beograd. 10. febr. (B) Povodom odkritja v veleizdajniški aferi v Baranji je policija prijela večje Število oseb iz Osjeka, ki so stale v zvezi * madžarskimi organizacijami v Budimpešti. Vohunsko korespondenco so prenašali Preko meje posebni kurirji t Dr. Viljem RÖNTGEN. M o n a k o v o, 10. febr. (Izv.) Tajni svetnik in redni vseučiliški prof. dr. Viljem Röntgen, iznajditelj po njem imenovanega röntgenovega aparata, je umrl danes v Monakovem v 78 letu svoje starosti. datelj Brahms, ker jima je izredno ugajala originalnost njegovih skladb. Prvi mu jc Izprosil državno ustanovo, da se Je v ugodnejših razmerah mogel docela posvetiti edinole komponiranju, drugi pa mu je preskrbe! v Simrocku založnika za njegova dela. Ta čas je bil vesel za Dvoraka in češko glasbo: podaril je svojemu narodu najlepše plodove svojega duha. Dvorak je bil na mah popularen doma In v Nemčiji. Je najznamenitejši češki skladatelj v komorni in simfonični glasbi- Njegova melodična invencija je občudovanja vredna, harmonija orkestrovih barv očarujoča, glasba v resnici simfoniška- S svojimi gledališkimi deli žal ni imel posebne sreče. Veliko opero »Dimitrij«, kateri ie snov črpal Iz ruske zgodovine, so uprizorili 1. 1892. o priliki mednarodne razstave na Dunaju. Žela je pa mnogo manj Priznanja kot Smetanova »Prodana nevesta«. Ostale njegove opere »Kral a uhlif«, »Vanda«, »Šelma Sedlale*, »Tvrde palice«, »Cert a Kača«, »Jakobin«, »Armida« in »Rnsalka« uprizarjajo skoro le doma, zunaj mej domovine niso mogle prodreti. V panogi češke opere je odnesel prvenstvo Smetana, dasi ni uglasbil libretov, ki bi bili njegovo dramatično duhovito glasbo zaslužili- Veseli nas pa, da je naša opera posegla zopet po enem Dvorakovih g’e-diščnih del- Smetanove opere »Prodana re-vesta«, »Dalibor«, »Poljub« in »Tajnost« so pri nas znane in nujna potreba je bila, da spoznamo poleg »Rusaike« še katero Dvorakovo opero. Zato želimo uprizoritvi opere »Vrag la Katra« najlepšega uspeha. — Urednik Karel Kždner mrtev. Dne 7. t m. ie umrl upokojeni urednik praške »Nar. Politike« Karel Kädner. Rajni ni bil delaven samo kot časnikar, temveč tudi kot pisatelj. Znana so njegova dela »Z jltra«, »Violy z PodlesU in »Za dnfiv utrpenl«. Češka literatura izgubi v njem tihega, marljivega pisatelja, časnikarstvo pa odličnega sotrudnika. — Za zgradbo Narodnega gledališča t Skoplju Je ministrski svet odobril kredit Z milijonov Din iz dolarskega posojila. ----------------------------------- DANAŠNJE PRIREDITVE, V Ljabljani: Drama: »Ugrabljene Sabinke«. ?žv. Opera: ob 3. uri pop. »Nižava«. Izv. šentjakobski giedaLškl oder: »Stari grehi«. Kino Matica: »Dedinja milijonov«. Kino Tivoli: »Napoleonova hčerk»*« Liya Mara. Kina Ideal: »Zločinska roka«. V Mariboru: Narodno g’eđišča: ob 15. uri: Ljubosumje. Red C. Ob 19Vä: Baron Trenit. Nočna lekarniška služba v LJubUaiii: Tekoči teden: lekarna Bohinc fl» Rimski ce$U in Levstek j/ä JuhÜMOeu mostu» *£■ Kdo ogroža narodne pridobitve! Pismo iz Maribora. Za Slovence Se n! Mo tako velike nevarnosti, da se potujčijo in izgubijo vse »narodne politike«, kakor so ravno ti dnevi in tedni. Kaj pomenijo posamezne ere iz avstrijskega suženjstva proti sedanji nesreči? Prav in popolnoma nič. Zakaj takrat je bilo samoobsebi umljivo, da smo tlačanili, da so nas preganjali in zapirali. Saj je nam gospodaril tujec, ki je bil sam sebi vse, mi mu pa nismo bili nič. In kljub vsem mukam, vkljub vsej zlobni zvitosti tujca, Slovenci niso podlegli, ampak so bili vedno zavednejši, vedno čvrstejši. Sedaj pa, ko smo dosegli lastno državo, ko smo svobodni in gospodarimo sami sebi z bratom Hrvatom in Srbom, sedaj pa pride nesreča na nas, ki nas bo popolnoma uničila! Ali ni to tragika vseh tragik? Res nekaj neverjetnega, človek gleda, premišlja in vendar ne more doumeti, kako je to mogoče. Pa je le res. Le berite časopisje naših demokratov in videli boste sami črno na belem, da taka nesreča še nikoli ni prišla nad Slovence, kakor prihaja sedaj. Radikalna nesreča s Pašičem na čelu nas prodaja Nemcem. Pogaja se le še za malenkosti, sicer pa je kup že sklenjen. Z 18. marcem zginejo Slovenci $ sveta, ker se izpremenijo v Nemce. Vsi naši uradi izginejo, vse naše kulturne institucije, ki smo si Jih ustvarili z velikim naporom, vse, prav vse izgine. In vse to je napravila samo NRS in pa ta preklicani predsednik g. Pašič, ki smo ga občudovali še pred dvajsetimi leti in ki ga občudujemo pravzaprav še sedaj na tihem. Res neverjetno! človeka se namreč nehote polasti ironija, ko bere dandanes demokratsko slovensko časopisje. Jadikovanje na vseh koncih in krajih od »Jutra« pa tja do mariborskega lističa. Škoda, da še v Ptuju nimamo kakega glasilca, da bi bil poln kvartet Tem ljudem in tej stranki je pa res pri srcu blagobit slovenskega ljudstva in naše države. — Kdor bi jih sodil samo po kričanju in pisanju njihovih listov in bi Jih ne poznal pobližje, bi nehote sklnil pred njimi klobuk. Raca na vodi, takih rodoljubov in domorodcev ni najti nikjer na svetu. »Po njih delih jih boste spoznali,« stoji nekje zapisano. Zato pa: kakor ne moremo soditi posameznika samo po njegovih besedah, ampak ga sodimo končno šele po njegovih dejanjih, prav tako In še bolj primerjamo pisavo strankinega časopisja z del! stranke. In pri tem se nam pokaže tako velika razlika pri demokratih med besedami in dejanjem, kakor pri nobeni dragi stranki, če pogledamo v njeno sicer prav kratko, a obenem tudi prav malo častno preteklost na Slovenskem, moramo kar ostrmeti, kako Je bilo pravzaprav mogoče, da je stranka s tremi poslanci na čelu imela vso moč v ro- Ptuj, 6. febr. kali. Naravno to ni in tudi nikoli ne bo, da taka nznatna manjšina gospodari in vlada nad veliko večino. To je mogoče samo s terorjem in intrigami. Ta stranka, ki je sedaj vzela nacijonalno idejo v zakup in kriči na ves glas, da NRS prodaja Slovence, ta stranka je bila sama največja škodljivka slovenski narodnosti zlasti v obmejnih krajih. Za danes naj omenimo samo en slučaj izmed tisočerih manjših. Znan je dovolj dr. Žerjavov volilni red za občinske volitve v mestih na Slovenskem. Imel je namen zasigurati demokratom večino v ljubljanskem občinskem svetu in je tako krivično pri-krojen, da ima manjšina, ki nima niti polovico glasov, absolutno moč v občini. Ker bi bil preočividen namen, da bi tak volilni red veljal samo za Ljubljano, zato se je raztegnil še na druga mesta — Celje, Ptuj, Maribor. Mnogo se je protestiralo in pisalo, kakšno velikansko nevarnost pomeni ta volilni red zlasti za poprej nemški Maribor in Ptuj. Pa bilo je vse zastonj. Zavijali in zavijali so v nadi, da dobe Ljubljano ' roke za ceno Maribora, Ptuja in Celja. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Mladini niso dobili Ljubljane v roke, ampak »delovno ljudstvo«. Prav gotovo pa tudi je, da po tem volilnem redu, ki ga je skoval dr. Žerjav v svoji strankarski zaslepljenosti, ne bodo dobili Slovenci ne Maribora, ne Ptuja in morda je še celo Celje v nevarnosti. Dobijo absolutno moč Nemci in njihovi pomagači nemčurji. Zakaj kar je internacijonalnega mišljenja, to se pravi toliko, kakor da je nemško. Zdaj pa vprašamo: Kdo ogroža slovenske interese bolj nego občinski volilni red mladinov, ki izroča taka važna gospodarska središča v roke Nemcem v popolno oblast Kal to pomeni, bomo šele videli in čutili. Ako se vrše razgovori zaradi enotnega nastopa med strankami in se pri teh razgovorih omenjajo tudi pereča vprašanja, s tem šc ni storjeno nobeno izdajstvo, pa naj mladini še toliko kriče. Zastopniki, ki se pogajajo — četudi oficijelno — so navsezadnje le privatniki. Popolnoma drugo lice pa bodo imele zahteve, ko jih bo stavil občinski svet mariborski ali pa ptujski vsled sklepa štiripetinske večine. Takrat se ne bo reklo. N, N se pogaja za koncesije v prid Nemcem, ampak: »Občinski svet ptujski zahteva na podlagi zakona tointo.« Gospodje, to bo druga muzika, ki ste jo napravili vi sami. Kje so bili takrat narodni interesi pri vas? Ali ni bila stranka pri vas nad narodnostjo in nad državo? Grehe, ki ste jih zakrivili vi, ne zvračajte na drage! Zakaj istina je, da bodo morale še dolgo druge stranke popravljati velike napake, k! ste jih zakrivili vi, če bodo hotele obvarovati narod in državo večjih nesreč. R—h. POBUNA NA GRŠKEM? Beograd, 10. febr. (B) Potniki, ki so danes dospeli z ekspresom iz Grške, zatrjujejo, da je tam v nekaterih mestih nastala pobuna. Močan je ta pokret zlasti v Chalkldiki. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se ta pobuna zaduši. Prišlo je do ostrih spopadov z vstaši, ki so se dvignili proti terorju revolucijonarne vlade. HOMATIJE V EGIPTU. London, 10. febr. (K) Po nekem poročilu Reuterjevega biroja iz Caire, je izjavil Premierminister Nessim paša v svoji noti na kralja, da so vzrok njegovega odstopa od Anglije, predlagane izpremembe v egiptovski ustavi. Anglija je izjavila, da si pridrži popolno svobodo svojega ravnanja, ako bi Egipt ne sprejel rok 24 ur teh izprememb. Draga, ob skupščinskih volitvah najmočnejša pri nas, je izšla Socialistična stranka Jugoslavije (SSJ). Nastopila je — razven komunistov — enotno in dosegla skoro 25.000 glasov. Pri občinskih volitvah je dosegla relativno večino v Mariboru in Ptuju in dobila v obeh mestih župane. To dejstvo danes stranko tudi ubija, ker lahko je delati opozicijo, težje pa pozitivno delo. Kdor pa je takrat smatral 25.000 glasov podanih iz socijalističnega prepričanja, ta je delal slabe račune. Spretnemu vodstvu v Mariboru, ki je bilo v rokah idealnih ljudi, izredna agitačna sila, pomnožena z dobroto povojne psihoze, splošno nezadovoljstvo, ki so ga mojstrsko Izrabili, je vodila tisoče kmečkih in viničarskih volilcev k — demonski rdeči žari. Zmagepolni s 6 poslanskimi mandati — razven Etbin Kristana — brez posebne kvalitete, so zasedli tudi okoli 80 podeželskih občin, med njimi večina take, kjer je bila beseda socija-Hzem — tujka. Vsled notranjih sporov, ki meljejo vse socijaiisbčne stranke, je izgubila tudi štajerska celo vrsto odličnih svojih delavcev, ki so š!i deloma v sorodne delavske stranke, ali pa postali popolnoma pasivni. Prekmalu so tudi strankini mandatarji zaspali na la-vorikah prve zmage, ustavil se je edini slovenski tednik »Enakost«. V skrbeh za bodoče skrajšano Število poslanskih m. M a r i b o r, S. febr. sedežev, kjer rešujejo z opozicijo socijalni položaj proletarijata — ker njihov je že rešen —, so razbili stranko na tri dele, ki bodo kakor vse kaže, nastopili vsak zase in sicer komunisti in Zarjani s firmo socijalistična stranka delovnega ljudstva, dogmatična Berno-tova skupina pod imenom Socijalistična stranka Jugoslavije, kakšno ime pa si izbere Golouh za svoje ostanke, pa še ni znano. Gotovo pa je, da, ako se te sekte pravočasno ne združijo, odidejo pri volitvah praznih rok, v nasprotnem slučaju pa lahko upajo na dva mandata. Od vseh skupin ima Bernotova še največ marksističnih načel, ki jih tudi napram svojim sodrugom krčevito brani. Čuje se, da se priključijo tej tudi celjski vodja Koren, mariborski župan Grčar in bivši svetnik Slanovec ter ptujski župan Losinschek z Uratnikom. V tem slučaju je upati tudi na uspeh Bernotove grupe. V splošnem pa je dejstvo, da, ako ne bi imele te skupine za seboj delavskih konsumnih zadrug, ki jih je ustanovil še Anton Kristan, bi jih veter že zdavnaj zbrisal iz karte slovenske politike. Z demagoštvom prenapolnjeno delavstvo nima ventila, zato obrača hrbet svojim voditeljem in išče novih. Ali kam s starimi? Gotovo pa je, da je ta stranka smrtno bolna. Verus. Politične novosti. NAŠA KRALJEVINA. Zmede v demokratski stranki. V petek 9. t. m. je Imel glavni odbor demokratske stranke sejo. na kateri je razpravljal o kandidaturi bivšega finančnega ministra dr. Kumanudija proti Čičeviču. Na tej seji je dr. Kumanudi opozoril na nekatere nepravilnosti, ki obstoje v tem, da je dobil on 16 glasov in Cičevič 25, od katerih pa je 10 po pravilih neveljavnih. Glavni odbor se bo s to zadevo znova bavil in Je Povabil Cičeviča, naj pride v Beograd. Dr. Kumanudi ie izjavil, da bo brez ozira na določitev glavnega odbora demokratske stranke naibrže nastopil s samostojno kandidatno tisto. — Muslimanske stranke. Pri muslimanih se pokazuje vidno divergiranje v stran-karsko-političnem pogledu. Položaj Spaho-ve grupe ni več tako jak ,kakor se je izkazalo spočetka. V njegovih vrstah je vzcvetelo maikontentstvo, ki hoče pod vodstvom Himdi-beg Džiniča (bivšega ba-njaluškega župana) posebej nastopiti pri volitvah. Nezadovoljneži so v Travniku in Banjaluki že postavili svoje liste. Nasprotno pa uspeva nekoliko bolje že Maglajli-čeva skupina. = Polomija »Srbske stranke«. »Srbska stranka« je pred par dnevi sklicala v Banjaluki politično zborovanje, ki se pa pri najboljši voli! ni moglo vršiti, ker je bilo navzočih samo — 7 oseb. = Republikanci na agitaciji. Vodja republikanske stranke Liuba Stojanovič, Jaša Prodanovič in dr. Ikonič so te dni prispeli v Bitoij na agitr.eiio. Ker je bitoljski veliki župan že pred kratkem, kakor smo poročali, prepovedal republikanske shode, smo radovedni, kaj bodo dosegli gospodje republikanci POLJSKA. = Ekspozfe Skrzynskega. Iz Varšave poročajo: Zunanji minister Skrzynski, ki se je v odboru za zunanje zadeve izjavil o zunanji politiki Poljske jako jeguljasto, |e odgovoril na neko Iz vrst ljudske stranke mu stavljeno Interpelacijo s še večjo previdnostjo. Utemeljil je zvezo s Francijo in I?u-munijo s skupno nevarnostjo. Misel poslanika Olszowskega, da je treba ustvariti gospodarsko zbližanje z Nemčijo, pozdravlja, češ da bo Poljska vedno delovala za mir in pravico. Francija je glede ruhrske akcije lahko sigurna poljskih platoničnih simpatij. V memelskem vprašanju še pričakuje Poljska odločitev zaveznikov. Sicer pa zunanji minister ni mnogo povedal- Naglasil je s povdarkom samo željo po vsestranskem miru. = Zaseden nevtralne cone pri Wilnt. Poljski minstrski svet se je posvetoval o ukrepih, ki naj se podvzamejo ob priliki zasedbe nevtralne cone, katero je svet društva narodov prisodil Poljski. Oficijoznl »Kurier Polski« ugiblie zelo previdno o vzrokih, ki so napotili litvanskega delegata Sidsikaukasa, da je v seji sveta društva narodov napovedal vojaški odpor proti delitvi dotičnega ozemlja. »Gazeta Warszaw-ska« priznava možnost konflikta. FRANCIJA. = Hujskanje komunističnega lista. — Štrasburška policija je pred par dnevi preiskala redakcijo komunističnega dnevnika »Le Monde Nouveau«. List je 30. januarja obelodanil oklic na proletarsko mladino vsega kontinenta ,naj se dvigne zoper imperi-jalizem in vojno. Občinski svetnik Haas, ki je podpisal dotično številko lista kot odgovorni urednik, ie bil aretiran. POLOŽAJ V PORUHRJU. — Stinnes-Polncare. Švicarski listi do-znavajo, da je Poincare odbil vabilo na sestanek, ki naj bi se bil vršil v začetku tekočega leta, ker je Stinnes zahteval izpraznitev Porenja kot prvi predpogoj za ustanovitev nemško-francoskega industrijskega koncerna in za ureditev reparacij-skega problema po nemški veleindustriji. = Izjava generala Smutsa. Kakor poroča Reuterjev urad iz Kapstadta, je južnoafriški premijer priobči! daljšo izjavo, v kateri povdarja med drugim, da presega reparaciiska vsota, katero ie določila obnovitvena komisija že v majniku 1. 1921., plačilno sposobnost Nemčije. V tem tiče razlogi propadanja industrije in vsega gospodarstva Srednje Evrope. V trenutku — pravi general Smuts —, ko se je oddaljila Amerika, je ustvaritev resničnega miru onemogočena. Odkar pa se drže angleški zastopniki rezervirano, je postala repara-cijska komisija privesek Quai d Orsay-a. V Interesu vssfeza posameznika je, da ga Ima stranka v evidenci! MADŽARSKA. = Imunitetne zadeve. Državni pravd« nik zahteva, kakor doznavamo iz Budimpešte, razveljavljenje imunitete poslanca Jurija Hira, ki zbira protizakonito rekrute ter uprizarja v Burgenlandu banditske spopade. Imunitetni odbor je stavil parlamentu predlog, naj ne ovira izročitve tega poslanca. Posl. Hegedüs pa je izjavil, da je bilo zbiranje tolp proti ponižujočim določilom trianonske pogodbe naravnost patrijotlčen čin. Parlament je nato izročitev poslanca Hira onemogočil. Tolpe poslanca Hira so povzročile v Burgenlandu škodo, ki se ceni na 3 milijone zlatih kron, ki jih mora sedaj Madžarska povrniti avstrijski vladi LITVANSKA. = Odgovor v memelskem vprašanju. Iz Kovna poročajo: Odgovor litvanske vlade na ultimatum veleposlaniške konference se bo odposlal še v teku teh dni Ministrski predsednik Galvanauskas je povodom izročitve ultimata izjavil zastopnikom antante, da ie litvanska vlada vsled neutemeljenosti antantinih očitkov prisiljena zavrniti njene zahteve. Odlašanje priznanja Litvanske de jure ter negotova odločitev v Memelu, ki je postal objekt raznih političnih kombinacij, zadostuje za pravilno presojanje upora na tem ozemlju. Litvanska da ne more — je Izjavil ministrski predsednik — nositi odgovornosti za antantine pogreške. RUSIJA. = Sovjetski militarizem. Iz Moskve poročalo: Po predavanju vrhovnega ko- mandanta Kamenjeva »O oblikah moderne vojne« in po predavanju o situaciji v Po-ruhrju se ie sklenila resolucija, ki pravi, da mora Rusija ne ie v lastnem, marveč v In. teresu vsega pod težo kapitalizma trpečega proletarijata »marširati«. V nadaljnih izvajanjih se je opozarjalo na agresivnost Poljske, ki narekuje Rusiji pozornost, da ne bo s te strani prišlo do presenečenja. = »Polk nemškega proletariata«. Kot odgovor na sklep kongresa nemških komn-nistov, s katerim se podari rdeči armadi posebna zastava, je izdal Trockij povelje, da se ima ta zastava izročiti 10. polku 4. divizije. Ta polk se je odlikoval na poljski fronti in je bil, leo so se morali boljševikl izogniti na prusko ozemlje, dali časa interniran v Nemčiji. Sedaj je dobil ta polk naziv: »Polk nemškega proletarijata«, ZEDINJENE DRŽAVE. = Vseljenlško vprašanje. Iz Washington a poročajo, da je vseljeniška komisija reprezentančne hiše odobrila zakon, predlog, ki omejuje število evropskih priseljencev. Namesto 3% se bo odslej smelo priseliti samo 2% pripadnikov tega ali onega naroda v Evropi. Kot podlaga služi ljudsko štetje z leta 1890. in ne od 1910. V Ameriko se bo smelo namesto 350.000 Inozemce1® letno samo 170.000 vseliti. Nemčija in Društvo narodov. Pariz, 10. febr. (K) V odgovora na neko Poincareja naslovljeno pismeno vprašanje predsednika lige za človeške pravice Buissona, kakšno stališče bi zavzela Francija, če bi Društvo narodov sprejelo Nemčijo med svoje člane, poudarja Poincare, da so Avstrija, Bolgarska in Madžarska izpolnile pogoje določene v mirovni pogodbi in da so bile sprejete v Društvo narodov, Nemčija pa se je odtegovala obveznostim, ki jih je podpisala v pogodbi. Vsled tega do sedaj ni moglo biti govora o sprejetju Nemčije v Društvo narodov. Kljub temu pa Francija ne ostane sprejetju Nemčije nič manj naklonjena in bo samo čestitala izpre-membi v zadržanju Nemčije, ki bi tej državi omogočila zavzeti mesto v Društvu narodov ob strani onih sil, ki izpolnjujejo svoje obveznosti. GLAVNO TAJNIŠTVO NRS ZA SLO-VENIJO JE V LJUBLJANI, WOLFOVA ULICA ŠT. !., I. NADSTROPJE. Nedin Sterad: Sopotnica. Bil sem v kupeju brzovlaka Dunaj— Budimpešta. Sam s svojimi mislimi in svojim hrepenenjem. Sedel sem udobno ob širokem oknu in prav nič me ni motila tuja enolična pokrajina. Sele na uri sem videl, da se bližamo cilju. Na majhni postaji, vsaj meni se je zdela silno majhna in neznatna, je vstopila v kupe elegantno oblečena mlada dama. Vse je zadišalo, ko Je vstopila in me vprašala, če sme prisesti. Obraz S Je pokrival gost pajčolan, pretkan z metulji in drugim mrčesom v rdečkasti boji. Sedla je v kot pri vratih. Po pravici povedano, njena prisotnost me je motila. Vselej, ko se je premaknila — in premikala se je vedno znova — pogledal proti kotu. Videl sem samo njene noge in še te komaj do kolen. Kakšna proza! sem se jezil v mislih In se obrnil proti oknu. Prišel je sprevodnik. Govorila sta madžarski Kako naj bi govorila sicer? Dama je vstopila na majhni postaji tik prod središčem madžarstva, torej je brezdvomno Madžarka. Kaj naj bi iskal nemadžarskl človek v tem pustem gnezdu? In celo nemadžarska ženska? Sprevodnik je bil mlad in prijazen. Dama nič manj. Za to sta si bila prijazna oba. Celo preveč. Menda so v teh krajih vsi ljudje tako prijazni med seboj. Ko Je sprevodnik odšel, sem pogle-gaj uro iu pričel pospravljati ma- lenkostno prtljago. Dama me je ljubeznivo nekaj vprašala. Zdelo se mi je, da sem čul besedo Pešta. Da, sem odgovoril In pokimal. In takoj je vprašala nemški: — Vi niste Madžar? — Ne, gospodična. — Potujete v Pešto? — Pravzaprav samo skozi. i — Potujete daleč? — Daleč. — Sami? — Sam. — Uradno? Po poslih? — Brez posla. — To je prijetno... Ste bili kdaj v Peš«? — Ne še. Ogledam si mesto mimogrede. — Krasno, razkošno mesto! In življenje! Velemestno in vredno, da se živil — Da, da! Opazila je na tleh pred menoj star češki časopis, ki sem ga kupil na Dunaju. — Vi ste Ceh? Iz Prage morda? — Ne, gospodična. Slovenec sem. — In jaz sem Slovenka! je vzkliknila s pravim štajerskim naglasom. — Nemogoče! — Saj vendar slišite, da govorim slovenski in da vas razumem! Bil sem resnično iznenađen. — Kje ste se naučili madžarščine? — V Peš«. Za silo. — Živite stalno v Pešti? — Preje sem bila stalno. — Sedaj niste več tam? — Potem sem šla na Dunaj... Sedaj pa mislim zopet ostati v Pešti.,* O, smo e na kolodvoru!... Imate znance v Budimpešti? — Žive duše ne poznam. Nasvetovala mi je hotel, ki so mi ga slučajno priporočili že v Ljubljani. — Koliko časa ostanete tu? — En dan, največ dva! — Mogoče se snideva kje?.,, — To bi bil pač le slučaj. — Slučaj?... Saj res, vi se ne spoznate v mestu! Pogledala me je predrzno koketno, čeprav sem ji komaj videl skozi gosti pajčolan v oči Izstopila sva. — Torej na svidenje! Začudil sem se in jo vprašal: — Ce želite, toda kje? V tem trenotku je pristopil čedno oblečen mlad mož, stopil netaktno med naju in jo brez pozdrava uljudno povabil s seboj. Obstal sem. Dama se je napol obrnila in rekla s trpkim nasmehom: — Sedal veste — klel»«« In vse mi je bilo jasno. „Ženski svet“. Vrlo primorsko ženstvo po raznih krajih Julijske krajine, posebno v Trstu in Gorici, je neumorno vstrajno in požrtvovalno na delu. V težkih razmerah živi vendar se žene in dekleta vzajemno trudijo v podrobnem delu. za materijelno in socijalno zboljšanje težavnega položaja svojih sorojakov, posebno pa otrok. Dobro razumevajoče svoj položaj niso prezrle tudi plemeni- tega dela na prosvetnem polju. V začetku letošnjega leta so začele članice dobrodelnega udruženja v Trstu, v katerem so včlanjena vsa ženska društva Julijske krajine, izdajati svoie žensko glasilo, in sicer mesečnik »Žensk! svet«. Prva številka je že izšla v januarju, v lični okusni opremi s primerno, vsega vpoštevanja vredno vsebino. List je našel povsod zelo simpatičen in hvale, žen sprejem, in se je že precej krepko razširil po Julijski krajini, a tudi v naših krajih po Jugoslaviji, posebno v Sloveniji. Najboljši dokaz temu je, da je morala uprava lista poskrbeti za drugi natisk prvotne izdaje 1. številke. Zanimiv je program, ki si ga je stavilo uredništvo ob uvodu te lepe ženske revije! V skromnem, a toliko več napornega podrobnega prizadevanja zahtevajočem okvirju ženskega udejstvovanja se kreče program, ki ga mora podpirati vsak pošteno misleč človek in Jugosloven, v prvi vrsti seveda naše ženstvo. Pod naslovom »Naša poljana« načrtuje uredništvo svoje smernice, ki jun hoče slediti: »Marsikje je še stara ledina, na premnogih krajih je vojna nametala trde kamnene gruče in zasejala strupeni plevel, ki vedno silneje izsesava iz naše duševne grude one zdrave šoke, katerim je bila celo vojna prizanesla. Razuzdanost in lahkomiselnost, zapravljivost, zanemarjanje najsvetejših človeških dolžnosti, neznačajnost, beda, bolezen, malodušnost: vsa ta ničvredna strupena trava razpreza nadležne korenine in duši mnoge zdrave mladike,. ki so nekdaj že tako bujno klile na naši njivi. Ne moremo še stopiti v vrsto političnih delavk; preveč ledine moramo še obdelati, preveč plevela izruvati premalo je še pognojena in izpočita naša poljana, da bi mogle že sedaj sejati to seme, čeprav ga ne smemo nikdar izgubiti iz vidika. Doma smo v Preozkih in prežalostnih razmerah, da bi se mogle postaviti v to vrsto svetovnih delavk. Pač pa bodi posvečeno naše delo blagostanju celokupnega Človeštva, kar je končni smoter vsakemu socijalnemu pokretu. Največje zlo človeštva je vojna, ki nastane kot neizogibna posledica plemenskega sovraštva. Naša pot gre zato v smeri narodnega pomirjenja. Koga zadene vojna močneje nego ženo! Saj je glavno sredstvo vojno ubijanje človeka, onega bitja, ki mu je dala življenje žena. Vojna je največji sovražnik žene, uničuje ji ono, s čemer je izpolnila svojo najsvetejšo prirodno dolžnost. — Komur je na srcu napredek lastnega rodu in blagostanje človeštva, naj stopi v naš krog in sodeluje za prosveto žen-stva, ki ima že po starem pregovoru važno in resnično nalogo: podpirati tri vogale skupni hiši človeštva.« Tako se glase skromne, a blage besede! Kdo ne bi jih podpisal? Prpričani smo, da se bo število naročnic »Ženskega sveta« tudi v naši kraljevini, posebno v Sloveniji, dan za dnem množilo. List se naroča pri g. Mili Prunk, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14-11. in stane četrtletno 12 Din. V prihodnjih dneh izide že druga številka. N gtev. Ml * JUTRANJE NOVOSTI.« Stran 3. ................... .i... -- i -.......... .... ............ ..............—----- ------------------, ................... -i.m.i -p-... . i..........i........ ................——---------— Dnevne novosti. — Kraljev đar. Udruženja rodbin v vojni padlih in umrlih častnikov je kralj Aleksander daroval pol milijona dinarjev. Pokroviteljica omenjenega Udruženja je kraljica Marija. — Dnevnico predsednikom volilnih komisij. Po odloku ministrstva notranjih zadev dobe predsedniki volilnih odborov dnevnice v znesku 120 Din in potnino v znesku 5 Din za kilometer. Razen tega se jim vrnejo vozni stroški na železnici ali na ladji. — Glavni volilni odbor NRS za mariborsko oblast in srezka odbora za levi in desni breg imajo skupno sedež v Mariboru, Vrazova ulica 3, III. — Somišljeniki in prijatelji stranke naj se v vseh zadevah obrnejo ustmeno ali pismeno na ta naslov. Tam se sprejemajo tudi prijave za vstop v stranko. — Okrajna konferenca Narodne radikalne stranke v Kočevju se vrši, kakor smo že poročali, 11. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih okrajnega tajništva. Konferenci prisostvuje delegat Akcijskega odbora iz Ljubljane, nadalje zastopniki vseh 9 krajevnih organizacij kočevskega okraja, ter vabljeni zaupniki iz še neorganiziranih pokrajin. Na dnevnem redu je določitev kandidatov za narodno skupščino. — Za tolmača češkega in nemškega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani je Imenovan dvorni svetnik in finančni ravnatelj v pok. Alojzij Kliment. —- Nov kazenski zagovornik. V imenik kazenskih zagovornikov v okolišu višjega deželnega sodišča v Ljubljani je sprejet dr. Josip Bergoč, odvetniški kandidat v Mariboru. — Razpust društev. Pokrajinska uprava *a Slovenijo Je razpustila sledeča društva: »Verband deutscher Hochschüller Cillis«, »Cillier Lawn-Tennis-Klub«, »Reichsbund deutscher Eisenbahner Oester.« v Celju in podružnico »Slovenske Straže« v Makolah. Imenovana društva že več let niso delovala ter nimajo pogojev za pravni obstoj radi nezadostnega števila članov. — Razpis zdravniških mest. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje pet sekundarskih mest. — Stanovanja za železničarje. Ministrstvo saobraćaja je zahtevalo od finančnega odbora 3 milijone dinarjev za zgraditev stanovanj za železničarje. — Vojna odškodnina za Beograd. Sodišče za vojno odškodnino je prisodilo Beogradu 230 milijonov dinarjev. Polovico te vsote dobi mestna občina v gotovini, za drugo polovico pa’si nabavi v Nemčiji potreben materijal. — Za častnike. Vojno ministrstvo je odredilo, da smejo bivši avstro-ogrski oficirji, ki so sprejeti v našo armado, prepeljati svoje pohištvo iz Avstrije ozir. Ogrske v kraljevino SHS na državne stroške. — Zavarovalna polica kot kavcija. Zavarovalna družba »Adrija« je zaprosila vojno ministrstvo, da bi njene police veljale kot kavcija pri ženitvah častnikov. Ministrstvo je prošnji ugodilo. — Mariborske vesti. Predavanje o Rdečem križu. Kakor smo poročali, Priredi šolski nadzornik dr. Poljanec danes ob 19.30 v mali kazinski dvorani predavanje o naraščaju Rdečega križa. — Zdravniški tečaji. Ker so se dosedanji zdravniški tečaji docenta dr. Ivana Matka tako zadovoljivo obnesli, se je od-for tuberkulozne lige na ponovne prošnje !* Zdravniških krogov odločil, da se v okri-... PjL zopet priredi enak zdravniški te-J;1’ « ar vodstvo je poverjeno zop.t ime-gospodu docentu. Da se d^lo-bnost' E,ede tečaja, se vrši o H, Y Pondeljek ob 18. uri razgovor na me icinskem oddelku tukajšnje javne bolnice. - Letni občni zbor olepševalnega __ J’tva za Magdalensko predmest-J* s<; vrM Fd"e t. m. v Beonkopfovi gostilni na Frankopanovj cesti. _ Mariborska glasbena umetnika ca Brandl-Peiikanova /gosli) in g. Herman »risch (glasovir; priredita 19 februaria v giali Götzovi dvorani glasbeni koncert — Štirimesečni večerni tečaj za stenografijo priredi ravnateljstvo državne trgovske šole, ako se priglasi primerno število udeležencev. Prijave se sprejemajo do 15. t. m. vsak dan od n. d0 »Z- ure pri ravnateljstvu omenjene šole. — ^ Mariboru se je ustanovila »Zadruga “rivcev in lasničarjev za mariborsko oblast«. Ustanovni občni zbor J6 bil dne 8. t. m. Načelnikom zadruge Je bd Izvoljen g. Karel Kožuh. — Vsi e d 1 J10s*1 župana g. Viktorja Gr-nbifa)„0.dpadej0 do vštev51 srede 14. t. m. nnillh '. «Prejemi na magistratu. V nujnih Druzovlč župana nadomestoval podžupan Doročal!Ddl0?or v Mariboru. Včeraj smo nta vrežniop e nJkI delavec pr! izprazneva- v vnolnic trl,Einsp5eIerJevi u,ici 19 našel spola. O stvarf nK novorojenčka moškega «torna uvedla nr^leščena P°liciia >e "emu-ter 5 2m»/skavo* k> Je izsledila ma- Matilde' Klemenč”eevebrie/P°fe-!nke £,2? stanujoče do predkratkem' 0wi m’ tersberg). Klemnčlčeva ?e V2oč?hovl. (Le£ ter pojasnila, da je zanosila skim pomočnikom, nastavfjenim feergu. Po njegovem odhod«™ iI;e!terf' razmerje z nekim Faganelijem KerV'hHa ^fnjenčlčeva v zadnjem času zaoLipnn v mestni klavnici, ji je neka tamosmf * rlšica prigovarjala, naj si odpravf v to svrho Ji je proti plačilu 200 K dÄV.X kroglice, ki jih je Klemenčičeva pou-žnl Kroglice pa niso učinkovale, in ker ni jJ.f' la sredstev za ponoven poizkus. Je postal» mati Dne 23. januarja je bila sama na do9 «m svojega zaročenca Faganellja, h katel remu se je bila pred kratkem preselila in Je tega dne porodila dete moškega spola. Otrok se je po njeni izjavi sicer gibal, ven-Pa ni dal glasu od sebe. Kratko po po-rodu ga je matj zavila v spodnje krilo in 7,„„,aavoJ nato vrgla v stranišče, kjer so truplo sedaj našli. Detomorilka je bila iz-rocena sodi5eu. Njena tovarišica, neka Mahn« 31 Je skušala odpraviti plod, je n» .uh že v zaporu, ker so ji prišli lato dPiani« !e nek< dekli odpravila plod. ce^ieče Sedl? bl,a Usojena na 14 mese- faä zaradi dni p»8 bo tudi zagovar- »»radi «rugega zločin2u "‘‘t Brežicah je 7. t. m. GSinš^k v ?taTOsSel?3VS ^ster Fn »«kopal v vojni. Naj v m,J; ü ie - Originalna UcL lruwH2eival In zlatar v Osijeku, je^/oin &*.tvo za trgovino prošnjo, Predsednik: Tugomlr Alaupovlč. Člani: Ilija Cukanovič, ibrabim-beg, Deftedarovič, dr. Stefan Sagadin in dr. Maksim Rosič, Namestnika: Velisar Vulovič ia Dimi* «je Karič. III oddelek: Predsednik: Žlvan Živanovič. Člani: Dimitrije Popovič, dr. M. Mnv alcki, dr. Radoje Jovanovič la dr. Rudolf Sardelič. Namestnika: Mikajlo Čerovte in dr. Dominko MazzL IV. oddelek: Predsednik: Joca Stankovič, člani; dr. Mihajlo Poličevič, Dimitrije Karič, Mihajlo Cerovič in Mihajlo Radi vole vič. Namestnika: dr. Aleksa StaniSč in dr. Radeje Jovanovič. V. oddelek: Predsednik: Raka Filipovič, Člani: Pera Petrovič, M. Raiče vič, dr. Sava Vukanovlč in Lazar Jankulovič. Namestnika: Dimitrije Popovič In 0>ra-klm-beg Deftedarovič, VL oddelek: . g-edsednfKŽ Miloš Paunovič, člani; Velisar Bulovič, Nikola Oiargje* I vič, Živojin AratJdjelovlč la Ivan Škarja, Namestnika: er. Sava Vukaaovič ia Lazar Jankulovič, Obseg poslov. I. oddelek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Zagrebu, rešuje predmete po zakonu o «reditvi okrožij In srezov, po zakonu o okrožnih, sreskih in občinskih proračunih» zakonu o občinah in zakonu o monopolih. Nadzira samoupravne edinice in rešuje spore o pristojnosti (točki 3. in 4. člena 103, ustave) ter pretresa po pritožbah razsodbe nadzorstvenega oblativa po zakonu o poroti. II. oddelek pretresa in rešuje predmete finančnega značaja. III. oddelek pretresa razsodbe «pravnega sodišča v Sarajevu, predloge in administrativne odločbe ministrov za gradbe, promet, narodno zdravje» poljedelstvo in vode !n pritožbe zoper ukaze iz re-sorta teh ministrov. IV. oddelek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Celju, predloge In pritožbe zoper administrativne odločbe ministrov za vojno in mornarico, trgovino, agrarno reformo, vere, socialno polPiko in izenačitev zakonov kakor tudi pritožbe zoper ukaze iz resorta teh ministrov. V. oddeiek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Beogradu in v Skcp-iju, predloge in pritožbe zoper administrativne odločbe predsednika ministrskega sveta In ministrov za zunanje posle» notranje posle, šume in rudnike, pcšto to brzojav, kakor tudi pritožbe zoper ukaze n resorta teh ministrov. VI. oddelek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Dubrovniku, predloge j in pritožbe zoper administrativne odločbe I ministrov pravde, za prosveto to finance kakor tudi pritožbe zoper, ukaze iz resorta teh ministrov. N Sfer/iŽ,- „Novi bogatini“ nekdaj in seda!. Za Napoleonove dobe Je naglo nastalo nečastno označevanje novih plemičev, v razločevanje od starega rodo-vinskega plemstva. Nazivali so jih »nove eksistence«. Zasmeh takih oseb ni Sele iz današnjih dni, ampak je bilo v navadi že v davnih časih. V Petronijevi »Gostiji Trimalchia« naletimo že na opisovanje »novega rimskega bogatina« z vso njegovo domišljavostjo in njegovimi primitivnimi željami Trimalchio se gosti sredi svojih parasitov in pravi: »Človeka sodijo po tem, kar ima — in to je najpravilnejše merilo.« Potem si da Trimalchio prinesti načrt svojega prelepega mavzoleja, na katerem se ima lesketati napis: »Tn Počiva C. Pompej Trimalchio, vreden mecenov naslednik. Zapustil je tridest milijonov in ni nikoli poslušal, kaj uči filozofija. Potnik, želi si enake sreče.« Tako je Petronius, mojster vse elegance, osmešil staro aristokracijo z zgodbico o »novih* bogataših. Ljudje, ki so hitro obogateli, niso bi-Ü. še nikdar popularni. Oni, ki so polagoma obogatili» imajo »novega bogataša« za vsiijenca, a oni, ki so siromaki slejkoprej, se spominjajo z bridkostjo, da je bil ta današnji bogataš včeraj še > njihovem ozračju, V srednjem veku so bili taki, preveč naglo obogateli ljudje prosti smrtne obsodbe. V času Henrika III. je bil podan | zakonski predlog» po katerem Je Imel biti državni dolg v znesku 100 milijonov funtov plačan z davki, ki so bili naloženi samo vojnim dobičkarjem in bogatašem. Ko sta Lawov sistem ter misisipska spekulacija v Parizu napravila, da je na stotine ljudi naglo obogatelo, ki pa so kmalu spet obubožali, je hotel London obogateti kar čez noč. Za te dobe so se j pripovedovale neverjetne dogodbe o j namah obogatelih londonskih meščanih. Tako je n. pr. bankir Guisby velel svojemu kočijažu, da naj konjem v jasli tudi nasuje kvinej. A ko je Guisby ležal na smrtni postelji, ni imel niti koščka i kruha. Izmed znanih in slavnih generalnih najemnikov francoskih financ so bili mnogi, ki so prišli v Pariz v lesenih cokljah in s par beličev v žepu. Eden izmed njih je bil brivec, drugi je nosil strežniško livrejo, tretji je prodajal kis po hišah. Dasi so pred revolucijo podpirali znanost in umetnost, vendar nišo mogli po prevratu zabraniti, da bi ne bili toženi roparstva in mnogi izmed njih so postali žrtve revolucije, druge so zasmehovali po ulicah z žaljivimi psovkami. »Nesramen lišp in ogromno bogastvo lasurjarskega pomočnika,« tako je bil naslovljen članek v nekem pariškem listu, v katerem je bil natanko porisan ples, ki se je vršil v Salmovi palači (danes biva v njej častna legija. Lastnik te prekrasne palače, Leuthrand, je bil tudi gospodar razkošnega gradiča »Bagatelle« v Bois de Boulogne, po- leg tega je kupil od prima Croya dva« najst konj — in njegovo metreso, ki ji je plačal deset tisoč livrov dnevno. Pri neki slavnosti v palači se je zbrala pred njo množica ljudi, ki je začela kričati in žvižgati, tako da so lasuljarjevi gostje naglo zbežali v sobe stranskega poslopja na dvorišču, luči v salonih in te» rasah so pa pogasili. Med gosti je bila tudi žena armadnega dobavatelja. ki je bila še nedavno v neki državni blagajnici nameščena s šestimi franki na dan. Potem je dobavljala armadi srajce, katerih ni nihče videl, a za katere je prejemala milijone. Gostitelj Leuthrand se ni veselil dolgo svojega bogastva. Vkljub vsej svoji veliki protekciji je moral na zatožno klop, njegovo bogastvo so zaplenili in je tako obubožan kmalu umrl. Satirični časniki iz one dobe so polni dovtipov in sarkazmov na te nove bogataše in njih žene. Ta proletarska aristokracija se je posluževala v pogovoru najbolj iskanih besed, ki jih je V svoji nevednosti seveda napačno rabila. Pripovedovala si je dogodbice iz >Co* lique scandaleuse«, imela je pse »kata« falke« (kalfaktre) in dr. Nekateri med njimi pa so bili bolj modri. Umeli so nagrabljene denarje previdno skriti, delali so se demagoge še naprej in ko se je nevihta polegla» so se smejali vsemu svetu in nemoteno uživali svoje bogastvo. Tako je bilo v starih časih, tako le bilo ob veliki revoluciji in tako bo tudi po današnjem nemirnem času. Eaz2 Gaboriau: V;:.- Akt Štev. 111. Roman. (Nadaljevanje.) *Če sem tudi mislil,« je začel, »da sem izven 'vsake sumnje, bom mogel vendar šele mimo spati» če bo krivda mojega blagajnika popolnoma dokazana. Obrekovanje se loti pred vsem človeka, ki se je v svetu spravil naprej, In tako se more lotiti tudi mene. Tristo petdeset tisoč frankov ie premoženje, ki more zapeljati najbogatejšega. Zelo bi Vam bii hvaležen, če bi dali preiskati stanje mojega zavoda» ker bo ta preiskava dognala in dokazala, da nisem imel nobenega interesa okrasti samega sebe in blagostanje...« »Doveli, gospod Fauvel.« Res je bilo dovelj. Gospod Patrigent je bil že podučen in je poznal tako dobro, kakor bankir, njegovo stanje. Prosil ga ie, da naj podpiše protokol ter ga spremil do vrat sobe, kar Se je le redko zgodilo. Ko je bil Fauvel odšel, si je dovolil pisar Si-gault opazko: »To je prokleto temna stvar, če je blagajnik spreten in ostane trden, mu bo težko dokazati« »Mogoče,* je odgovoril sodnik; »sedaj pa drage priče.« Luden, najstarejši Fauvelov sin, je imel številko štiri Lucien, mlad, lep človek, dva?ndvajsetih let, je izpovedal, da je imel Prosperja prav rad, da sta bial intimna prijatelja in da ga je smatral vedno za poštenjaka, ki ne bi mogel storiti kaj nepravega. Izjavil je, da niti sedaj še ne more razumeti kako in pod kakimi usodnimi okolnostmi bi bii mogel Prosper izvršiti tatvino. Pač je opazil, da Prosper igra, toda to ni bilo tako hudo, kakor se je domnevalo. Nikdar ni videl, da bi bil Prosper več izdajal kakor je zaslužil Glede svoje sestrične Madelajne je izpovedal: »Vedno sem mislil, da ljubi Prosper Made-Jaino, in še do včeraj sem bil prepričan, da jo bo. poročil, ker se vedel, da oče ne bo imel ničesar proti temu. Da je izostal, sem pripisoval nespo-razumljenju med njim in Madelajno, repričan pa sem bil, da se bosta zopet sprijaznila.« To pojasnilo je še bolje osvetlilo Prosperjevo prejšnje življenje, kakor izpoved gospoda Fauvela, o sedanjem dejanskem stanu pa ni dalo razlage. Lucien je podpisal protokol o svoji izpovedi is se odstranil Sedaj Je prišel na vrsto mladi CavaHlon. Ubogi mladenič ie bil obžalovanja vreden, ko je stopil pred sodnika. Ko je bil pod zagotovilom, da bo molčal povedal svoj doživljaj s policijskim agentom svojemu prijatelju, nekemu notarskemu uradniku, se mu je ta pošteno smejal zaradi njegove strahopetnosti. Sedaj ga je pekla vest; vso noč se je dolžil, da je kriv Prosperjeve nesreče. Hotel pa si je izteči vendar zaslugo ter je hotel popraviti, kar je imenoval svoje izdajstvo. Ni ravno obtoževal Fauvela, izdajal pa se je pogumno za pri-, jatelja blagajnika, kateremu je bi! dolžan hvaležnosti ter prisegal, da veruje v njegovo nedolžnost ravno tako, kakor v svojo. 2al pa ni mogel prinesti nobenega dokaza za svoje trditve; tudi je zatrjevanje njegove udanosti Prosperju močno jemalo njegovim izpovedim tehtnosti Za Cavaillonom je prišlo zapored osem na-stavljencev hiše Fauvel; vse njih izpovedi so bile več ali manj brezpomembne. Eden izmed uradnikov pa Je trdil, da je Prosper s posredovanjem Raoula de Lagorsa špekuliral na borzi in dobil velike vsote, kar si je sodnik napisal. Odbilo je peto uro, ko so bile zaslišane vse priče, določene na ta dan. S tem pa naloga preiskovalnega sodnika še ni bila končana. Pozvonil je slugi ter mu ukazal: »Pripeljite mi Fanferlota, pa čim prej.« Dolgo je trajalo, predno je prišel varnostni agent Bil je odšel, da s« z nekim tovarišem okrepča in sodni sluga ga je moral šele poiskati v vinotoču na oglu. »Od kdaj moram čakati tako dolgo na Vas?« ga je vprašal sodnik strogo. Fanferlot, ki se je bil pri vratih globoko priklonil, se je priklonil Še enkrat Kljub njegovemu veselemu obrazu ga je mučilo tisoč skrbi ker si je bil svest, da bi ga mogel njegov načrt na lastno pest preiskovati Bertomyjev slučaj» stat! njegovo službo. »Imel sem mnogo opraviti« se Je opravičeval, »nisem zamujal Časa.« In takoj je poročal o svojem prizadevanju; pripovedoval je namreč tako, da je prikrival to in ono ter premišljal kaj naj pove, in kaj naj zamolči in zato je bil v zadregi Tako je izdal stvar s Ca-vaillonovim pismom, oddal celo sodniku pismo, katero mu je odvzel, o Madelajni pa ni povedal ničesar. Zato pa je vedel mnogo iz življenja Pros-perja in gospodične Gipsy, Zbral si je vse to iz najrazličnejših virov. Čim delj je prišel Fanferlot v svojem pripovedovanju; tem boli se ie utrdilo sodniku prepričanje. »Brez dvoma,« je rekel polglasno, »ta mladi človek je kriv.« Fanferlot ni odgovoril ničesar na to opombo, j On ni bil tega mnenja in vendar je bil vesel, da je j bil sodnik na napačni poti, ker si je rekel» da bo I njegova slava tem večja, če bo sam našega pra-i vega krivca. Samo to ga je jezilo, da še nj vedel, j kako naj pride do tega konca. Ii Ko je dobil vsa pojasnila, je odpustil sodnik svojega agenta ter mu dal razna naročila, ki naj jih izvrši do prihodnjega dneva. »Zlasti« je rekel ob koncu, »ne izgubite te ženske Gipsy iz oči; ona bo vedela» kje je denar in nam lahko pokaže sled.« Fanferlot se lokavo nasmehnil, »Gospod sodnik ste lahko popolnoma mirni« je rekel; »ta dama je v dobrih rokah.« Ko je bil sam, je gospod Patrigent zbral še različno gradivo ter določal nove priče. Popolnoma se je vtopil v ta slučaj, ki mu je bii zelo privlačen in zanimiv, ker je mislil, da je našel gotove temne in skrivnostne točke, ki jih je hotel odkriti Đnigo jutro je bil dolgo pred navadno uro v pisarni Ta dan je zasjišai Gipsy, poklical zopet Cavaillona in gospoda Fauvela. in z enako "vnemo je delal tudi še prihodnje dni» Samo dveh prič ni bilo še zaslišanih» Eden je bil sluga, ki ga je bil poslal Prosper v banko; bil je padel ter je bil sedaj težko bolan, da ni mogel iz postelje, drugi ie bil gospod Raoul de Lagors. Toda njih odsotnost ni ovirala, da so akti slučaja Prosper Bertomy vedno naraščali in drugi pondeijek, to je bilo pet dni po tatvini se je zdelo gospodu Patrigentu, da ima v rokah zadosti moraličnih dokazov, da uniči svojega obdolženca. . f Peto poglavje. Medtem, ko so njegovo življenje na vse strani raziskavah, je bS Prosper v preiskovalnem samotnem zaporu. Prva dva dneva se mu nista zdela predolga, na njegovo prošnjo so mu dali nekaj s številkami zaznamovanih pol papirja, o katerih uporabi se Je moral izkazati, in na te pole je pisal z besno vnemo načrte za svojo obrambo la spomenice v svojo opravičbo. Tretji dan je že prihajal nemiren, ker ni videl nikogar, kakor le kaznjence, ki so stregli v celicah, in ječarja, ki mu je nosil hrano. »Ali ne pridem več k zaslišanju?« je začel izpraševati. »Pomirite se, tudi na Vas pride vrsta,« je odgovarjal ječar. Čas je potekal in samotni zapor ga je muči! do skrajnosti Celo najtrdovratnejše narave ukloni samotni zapor. Tako je zapadel Prosper temnemu obupu. »Ali moram tu vedno ostati?« se je pogosto pritoževal Niso pozabili na njega; v pondeijek zjutraj ob uri, ob kateri jetniški strežniki sicer niso nikdar prihajali, je zaslišal, kako so se odprl zapahi celice. V skoku je bil pri vratih. Toda kakor od strele zadet je obstal, ko je zagledal v vratih moža s sivimi lasmi »Oče,« je zajecljal, »oče!« »Da, tvoj oče...« Prvemu presenetenju je sledilo pri Prosperju čustvo neskončnega veselja. Saj je vendar oče, pa na jse je zgodilo karkoli, prijatelj, na katerega lahko staviš vse upanje. V strašnih urah, ko nam odpove vsaka opora, se spominjamo moža, ki J« bii naša pomoč v mladosti in tudi, če ne more storiti ničesar, nam da vendar njegova navzočnost čustvo varnosti, kakor da nam stoji ob strani mogočen zaščitnik, (Dalje sledi) ' j zajamčeno pravi asbest-ikrill za ScrKle streb. Ne premotit Ne pozebe! Proti osnlu In viharju popolnoma siguren. Neomejeno trpežen. Tehta »a 1 n»5 = 12 k*. Cenik la proračun poiti« Fran Hote 2f rosni e a (Moškim Ja Portland-=cement= dobavila „GRADIVO“ trgovačko družtvo ZAGREB Bogovičeva ulica 3. Brzojavi: Gradivo. Telefon S55. 9 tapJuJMlIiOE NOVOST!" bodo dosegli na j več j e uspehe, (jpeljali bomo tudi takozvane :: MALE OGLASE s po kolikor mogoče najnižji ceni, da jih bode vsakdo lahko naročil. » ing. Mić in drag Ljubljana Motite la 211 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Zrcalna manufaktura Grosuplje prodaja na debelo po najnižji ceni navadna nebruäena o-gledaia različne velikosti. Prevzame popravila (oblaganje) nerazbitih ogledal, kakor tudi oblaganje čistega stekla Sprejmejo se potniki proti proviziji. M. Košak, Grosuplje. pozom Prodajam od pondeljka naprej vse v zalogi nahajajoče se blago po znižanih cenah, istotako v novo otvorjeni podružnici Sv. Petra cesta Št. 23, prej A. Kregar. Naj vsak izrabi ugodno priliko t Priporočam se Ivan Kos* Slika, podružnica Sv- Patra cesta* P € S 9 .0 e Izšli so sledeči zvezki: Štev. 1. Tajnost „ 2. Jenufa, „ 3. Seviljski brivec. 4. Gorenjski slavček. $t 5. Mefistofeles. „ 6. Prodana nevesta. i( 7. Nižava „ 8. Vrag in Katra. i> 9* Čarostrelec. Izdala in založila in fisim ie Mia“ v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 3 Din. V a s ö a m. a a B m p 5$ 8 a ES m s B IE mednarodni vzoren! velesejm o Pragi I od 11. de 18. marca 1923. Ugodnosti za posetnlke e s 75*4 popusta pr* vidiranju potnih listov, 33 7» popusta pri osebnih in brzo v lakih Cehoslovasklh železnic pri potovanju v Prago in nazaj. Legitimacre in informacije: Cehoslovaškl Konzulat, Ljubljana, na Bregu štev. 8t AlomaComp., Ljubljana, Kongresni trg 3] O d BBBBBBBBaaBB —————— Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna J» knjigarna« v Ljubljani Prilega „lalpaiwilM ftoifmttttf* if. IS st dna 13. tehm&rlB 1iŽ3. Rallfikacšla rapgllsfee ss©ge«Sfee. »Pogodbe niso večae, b!so nepopravljive..« CMža. predsednik B. MussoliaL) Ministrski predsednik g, Mussolini % v svoji lastnosti kot zunanji minister kraljevine Italije predložil parlamentu Sledeči zakonski načrt z enim edinim Členom: Dogovori in pogodbe, podpisane v Rima dne 23. oktobra 1922 med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev glede izvršitve Tapallske pogodbe z dne 12. novembra 1920 stopijo polno v veljavo.« V zadnjem času se je v našem časopisju veliko pisalo o neodločnosti italijanske vlade. Mnogi so mislili, da sedanji kabinet Italije ne bo pospešil ureditve odnošaiev med obema državama. Ta domneva je bila deloma upravičena, Saj so se v fašistovskih krogih porajale tendence, ki so !e preveč zasenčevale lojalno izjavo g. Mussolinija ob priliki predstavitve novega kabineta, fn vendar je ton, ki ga je zavzel Mussolini v dodatnem poročilu k omenjenem predlogu, iskrenejši, nego se je pričakovalo. Načelo, ki ga zagovarja italijanski županji minister že uvodoma, je danes, ko 3e uporabljajo v diplomaciji macchia-Veilistične metode z nemalim uspehom, Pomembnejše nego kedaj poprej. »Mirovne pogodbe, naj so že dobre ali sla« H se morajo izvršiti, čim so bile podpisane ali ratificirane. »Že dolgo nismo slišali takih besed iz ust kakega držav-sika Italije. Nočemo odrekati g. Mussoliniju dobre volje, zlasti pa energije, .toda v teh štirih letih po osvobojenju in ^ujedinjenju našega naroda smo že doživeli toliko razočaranj, da nas sicer priletno doneče besede — kot take — ne hiorejo popolnoma zadovoljiti. Videl? bi radi dejanja, kakor se je nedavno iz-,-Tazil g. Poincare. Zakonski predlog glede ratifikacije :1fspallske pogodbe je torej predložen, ni Pa še odobren. Znano je, da je Musso-,iini energičen človek, ki se mu zaenkrat Pi treba bati resnega tekmeca. Poleg ^Sga se smatra v Italiji njegova volja kot feraz hotenja celokupnega naroda. Sedaj bo videlo, ali še razpolaga Mussolini V svoji stranki z ono avtoriteto, ki je za ^hranitev njegovega in naposled tudi -državnega prestiža neobhodno potreb- So namreč sile na delu, ki bi za .^ako ceno hotele preprečit odobritev ite za Italijo kakor tudi za našo državo velevažne pogodbe. Zato trdimo, da je gladkega sprejetja sanrnargheritske pogodbe odvisno marsikaj, kar bi uteg-»1!q usmeriti politiko Italije v nezaželene strani. .fäoVe razume na čitanje med vr~ ■ tami, bo našei v dodatku omenjenega Predloga nekatere ugotovitve, ki dajejo ^avidezno skrajno lojalnim izvajanjem V* Mussolinija značaj kolebanja. Tako «a pr. ugotavlja Mussolini, da'ti dogo-- pri »ne vsebujejo nobene nove politične «oveze s strani Italije.« Ta pasus je značilen. Ne morda radi tega, ker ga je «matrati kot diplomatično obliko, temneč zato, ker sedaj ne more biti’nobenega dvoma, da je hotel Mussolini s tem '«brisati vtis, ki bi ga moglo napraviti njegovo mišljenje v parlamentu in med levim krilom svoje stranke. O pogodbi sami pravi Mussolini, da je le glede teritorijalnih vprašanj zelo natančna in obsežna, da je pa v drugih svojih delih površna. To mišljenje odgovarja razmerju, ki nas je v enem najvitalnejših problemov davilo kakor mora. Konstatacija g. Mussolinija je vredna, da se jo zabeleži. Morda bo še kedaj služila kot argument, preko katerega ne bo mogoče priti eventualnemu nasledniku sedanjega premijera. Razveseljiva pa je sodba, ki se v tem dodatku nanaša na vsebino konvencij. »Uverjen sem, da bo njena večja ali manjša izdatnost odvisna od duha, v katerem se bodo izvajale! Kajti morda ni še nikdar tako, kakor v tem slučaju, veljala resnica, da tudi najpopolnejši dogovori postajajo prazne formule, če njih udejstvovanje spremlja dvoumen in nasproten duh.« Modre so te besede in resnične. Upamo, da jih je diktiralo uvi-devanje. Italija ne more imeti niti iz političnega, kamorkoli še iz gospodarskih razlogov interes na tem, da se med obema državama razširja nevzdržna atmosfera nezaupanja. Prvi predpogoj za razbistritev odnošaiev pa je brez-dvomno lojalna Izpolnitev prevzetih obveznosti. Misli, ki jih je dodal italijanski zunanji minister svojemu zakonskemu načrtu, so jasne in ne ootrebujejo dolgoveznih komentarjev. Će si jih usvoji tudi hiša na Montecittorio, je dana s tem široka podlaga za prepotrebno zfaiižanje obeh držav. Za politiko ozkosrčne sentimentalnosti tu ne more biti prostora, saj gre v glavnem zato, da se čimprej postavijo solidni temelji gospodarsko-političnega aranžmana. Vsak udani sin naše kraljevine bo rade volje priznal, da nas rapallska pogodba v nacijonalnern oziru ne zadovoljuje. Pustimo na stran vse tiste pomisleke. ki nas navdajajo ob spominu na Santo Margheritto. Zavedajmo se, da so takrat odločevale o usodi naših bratov in sester močnejše sile. kakor so pravica in samoodločba. Ni pa izključeno,, da more postati ta obojestransko osovraženi pakt pravi vir iskrene volje za pošten in dolgotrajen sporazum. Mnogo, skoraj vse je odvisno od Italije. Predpostavka g. Mussolinija, češ, da bo Italija odločno in lojalno izvajala določila pogodbe, zahtevajoč, da se bo naj-vestneje spoštovala tudi od druge strani, je bila nepotrebna. Naša kraljevina ni in tudi ne bo v bodoče delala v tem pogledu nobenih neprilik. Vsa kraljevina čaka nestrpno na trenutek, ko bodo zastopniki italijanskega naroda potrdili to usodepoino pogodbo. Italija je lahko tiverjena, da si naš narod želi mirnih odnošaiev, dobrih trgovskih zvez, predvsem pa one sigurnosti, brez katere si ni mogoče zamisliti nobenega nacijo nalnega in državnega razvoja. Besedo ima sedaj Italija. Njen odgovor bo merodajen glede smeri, katero bo zavzela i naša vlada. Upajmo, da bo v parlamentu, iz katerega je izšel velik državnik Nitti, ta oznanjevalec mini in sprave, prevladalo zaupanje, ki je najpoglavitnejši element sporazuma. —b. Nepristranska sadfea © Usrali!!. Pariški »Musče Sodah; bo v tern letu jPtiobciI prve zvezke objektivne ankete ■o današnji Nemčiji. Pni zvezek, ki .tvori obenem uvod, je že izše! v zai0žbi Cres IParizMn nosi naslov: »V Allemagne d’ 'jomd hni dana ses relaiions avec la vrance«. Spisal ga je Henri Lichtenber evropski čin. Sedaj, ko je pesimizem za grabil malodane vse duševne elite 1 vseh deželah, naj bi se vsi, ki so dobo volje zbrali okoli duha ju globokih miši te knjige. Lichtenberger si je postavil cilj, seznaniti francosko publiko z nemškin ker profesor nemsKc literarne zgodo- j načinom pojmovanja, na drugi strani p ^ ae na Sorboni. Ta knjiga je lep, velik ' inozemstvu in Nemčiji objektivno ra; Temen SfssMiB. Zgodi se včasih, da kane grenka japija v našo mladost. Brezvestna ro-/3 i:xloveJta’ ki nosi Boga na ustih in ^udiča v srcu, pograbi cvetje mladih verlor 23 hudobno pomendra. In ka- lÄiS"“ -o““ ^spiaäena> lako Se danes v srcu mi živi spo-hiln na bitje, ki so mu i2ročena biIa v Varstvo naša mlada srca. Grešil je gož in zdaj Preganja spomin ffie Z zla Erinua že celo vrsto dni. Bog rv mir proiesorju in mesarskemu obo-fh njegovega trebuha, jaz bom preenal . dsto zlobno Eriniio, da bom imel Sur Pred njo! Ko je stopjj Ivan Cankar na plan, f klečala Erinija pred njegovim geni-;enb Najdrag0cene;ga kapljice krvi. naj-«rpkejši znoj, Pa tudi p]junek in kvanto, ht !e piišia.Si 52 «jezovih ust, vse je podala Erinua v ziato sfcjedo oboževa- Siin f°št0Tan,ia in io kazala študen-'um, mladim ljudem: — Glejte, to je Ivan Cankar! hni^ *e*a ^e*a’ Vf^n° kuje in vedno joil Patetično in vedno bolj profesor-.-Ko je kazMa ta uboga Erinija Cankar-3- In študentje, ti mladi ljudje, so strmeli in gledali in spoštovali in obože-«« in niso videli na svetu nič drugega - samp Ivana Cankarja. Po nalogah so hrepeneli, da je bilo joj, i matere so ljubili in revni so bili vs od prvega do zadnjega, še tisti celo, 1 sploh niso vedeli, da je kje revščina n svetu. In ker je pljunek človeku boli pi srcu in tudi kvanta bolj, nego kri 1 znoj, so začeli študentje laziti po bez nicah, hoditi po sredi ceste in nosii scefrane obleke in skvečene klobuke Seme Erinije je šlo v klas. Zgodilo pa se je tiste dni, da je pi Schwentnerju v Ljubljani izšla knjiga naslovom »Lepa Vida«. Študentje s-planili po njej in jo srkali vase. N: sprehodih jim je bila družica, na izleti! in potovanjih tovarišica, srca jim ji prevzela in duše jim objela tista leps lepa pesem o Lepi Vidi. »Fant je videl rožo čudotvorno.« Ko je stopila »Lepa Vida« na gleda liski oder, so bili študentje, ti mlad iludje, pijani samega navdušenja ii čiste’ otroške ljubezni. Morda ši , j, 10 dela v slovenski literaturi, ki b -.5,ta!io ognjevitostjo prevzelo toliki Ä’dSÄ»? «”* iz boi in ”=d5t“( (klinih m lenimi, vprašanj in hotel <1, nnhj’ fiaV rS-°n edinie taine- 2 r0k< je hotel Poseči po lepoti in io objeti enkrat za vselej, nerazdružno v živlie nju in v smrti. Se več! Hotel js pregnat smrt, ki ni spadala v okvir lepote, kakor si jo je bil zamislil. Takrat se je zgodilo, «k je Itudeni tolmačiti francosko stališče. Že v uvodu je jasno povedano, da je le medsebojno nezaupanje in nepoznavanje med Nemčijo in Francijo ustvarilo nevarnost sedanjega položaja. Carnegiejeva ustanova je omogočila lani prof. Lichterberger-ju študijsko potovanje v Nemčijo, tako da knjiga ni le akademična razprava o situaciji, marveč se opira na lastna opa-« zovanja. Razprava ni polemična in že ta okolnost daje tej knjigi sodobne politične literature žig originalnosti. Ne goji nobenih notranje- in zunanje političnih namenov, kakor n. pr. Caillauxove, in zasleduje samo evropske, človečanske cilje. Misel, Iz katere je izšla, je, da eksistirate nemška »resnica« in francoska »resnica«, nad obema pa nekje lebdi ona prava resnica, ki jo moramo najti za vsako ceno. Za zvočnim fanatizmom ene U rezigniranim skepticizmom druge stra.se najde gotovo še nekaj ljudi, ki jim ni pošla duševna poštenost kljub tistemu »bourrage de cranes* med vojno | in po sklepu miru. Tem podaja Lichten- j berger iskreno svojo roko. Prvo poglavje razpravlja o nemško- [ francoskem antagonizmu pred, med in po vojni. Avtor ne pojasnjuje samo francoskega stališča, marveč skuša razumevati iz dogodkov vse spremembe idej in nemških skrbi. Nekaj tragičnega je v tem, da trpijo Francozi in Nemci enako pod pezo mirovne pogodbe: Nemci, ki jo ne obsojajo in ne marajo priznati, Francozi pa radi tega, ker se je oklepajo kot edinega orodja, ki naj jim pomore do najvitalnejših interesov. Drugo poglavje razpravlja o velikih strujah nemškega mnenja ter o politiki nemških strank. V tretjem poglavju razpravlja avtor o borbi za versajsko pogodbo. To je najvažnejše poglavje. V njem se nahaja sporno vprašanje o krivdi na svetovni vojni. Mirovna pogodba izjavlja slovesno krivdo Nemčije. To bazo je Nemčija morala — prisiljeno in đe’oma v dobri veri —- napadati, s tem pa je prenesla ves problem na znanstveno-zgodovinsko polje. Vlila se je ploha dekazilnih dokumentov. Toda Lichtenberger smatra, da še čas »resnice« ni prišel. Glede reparacijskega vprašanja in nemškega bankerota obrazlaga Lichtenberger francosko, nemško in angleško mišljenje, jasno fn brez sovraštva. Prisilna sredstva, ki naj bi izsilila iz Nemčije povrnitev dobrin, bodo imela le takrat uspeh, če je inscenirala goljufivi bankerot. Ali je nemški bankerot resničen ali fiktiven? Polom marke pomeni za Nemčijo gotovo katastrofo. Beda se polašča, čeprav graduelno, širših slojev in francoski očividci so potrdili nemške podatke. Nemška industrija je preživela sijajne dneve, ki so pa bi'i istotaho fiktivni. Sedaj ji preti kriza. Svet stoji torej pred navideznim paradoksom: na eni strani država z ničvrednim denarjem in v gmotni bedi, na drugi strani pa trdno organizirana, cvetoča industrija. Lichtenberger pravi, da je med obema ekstremoma nekaj prostora za nepristransko mišljenje. Zelo verjetno je, da je Nemčija virtuelnb bogata, aktuel-na beda pa ni nikakšna komedija. Tu se pokazuje Lichtenbergerjeva objektivnost v najlepši luči. O branilcih produktivnih garancij pravi, da za nje ne obstoji ugovor, češ, da ta politika ne nosi bogve-kakega materijelnega dobička, kajti glavni smoter sankcijske politike ni, čim več denarja nagrabiti v reparacijske blagajne, marveč prisiliti nevoljnega dolžnika k odnehanju. Tu svetuje Lichtenberger zlato srednjo pot med radikalizmom onih, ki zahtevajo nekaj ne-mečega, in med cbupovanjem drugih, ki so iz strahu pred borbo pripravljeni na vsako žrtev. Izhod iz te zagate je koristna kooperacija med upnikom in dolžnikom. Lichtenberger je trdno uverjen, da bo moralo priti do nemško-francoske kooperacije. Sklepoma pravi avtor, da je nepozna-nje med narodi večja nevarnost nego maščevalna misel. Nemec vidi v Francozu samo navaden pohlep, nečloveško lakomnost po denarju, neumno sovraštvo. On si ne more predstavljati ogorčenja, ki je zavladalo v Franciji, ko bi se bila morala mirovna pogodba odkr-hati v njegovo škodo. Francoz pa vidi v Nemcu samo slabo voljo in cinično neresničnost, kadarkoli se upre proti mirovni pogodbi. Lichenberger poživlja na duhovno demobilizacijo, in ravno zato, ker prihaja ta resen poziv k nemško-franco-skem sporazumu iz treznega francoskega peresa, bi bilo želeti, da njegove besede padejo na plodna tla. U®d©fs&®§f Evrope« lai$i§?ii¥S anketa švicarskega šiita. Švicarski list »Revue de Geneve« se je obrnil do več odličnih evropskih osebnosti s vprašanjem, kako si predstavljajo bodočnost Evrope. Tokrat se ta odličen list ni oziral na velike politike, marveč na pisatelje, ker je le tako omogočena analiza splošnih idej. Pesnik Andre Gide je na stavljeno vprašanje odgovoril z vsebino pikantnega razgovora, ki ga je imel nekoč z nekim Kitajcem. Kitajec je orisal v velikih potezah razloček med Kitajsko in Evropo. Kitajska je — vsaj do nedavno — preživljala svojo stagnacijo v popolnem miru, medtem pa sprejema Evropa vse težave mrzličnega delovanja za napredek na svoja ramena. Najbolj pa je tega Kitajca presenetilo protislovje med to »mrzlico civilizacije« in med načeli največje evropske veroizpovedi, krščanstva, ki prepoveduje odpoved in prezir one kulture, kateri žrtvuje Evropejec vse. V splošnem je tudi Gide tega mnenja, samo da je opremi! značilno opazovanje Kitajca s svojimi korekturami. Res je, pristavlja uide — da še obstoja, helenistična tradicija v Evropi pod plaščem krščanstva, ali tolikega gorja nam ni prinesla dedščina klasične civilizacije, marveč ofenziva barbarstva, ki je večno nasprotje razuma. Razum ne svetuje niti vulkaničnih konvulzij, niti letargije onstran kitajskega obzidja. Slopoma napoveduje Gide »konec sveta«, ne da bi znal povedat, kakšno da bo nadomestilo. Ruski romanopisec Merežkcvskij napoveduje raznovrstne katastrofe, slične onim, ki so zadele njegovo domovino. Merežkovskij zagotavlja, da boljše-viki niso »otroci Rusije«, temveč otroci cele Evrope. Seveda se more razvijati klica te bolezni samo na ugodnem terenu; dogodki že pokažu je jo, kje je ta klica našla svoj milje. Rektor univerze v Salam anki (Španska), Miguel de Unanumo je mnenja, da bi zamogla rešiti zapadno civilizacijo verska renesanca, točneje: krščanska renesansa. Ravnokar je izšla francoska izdaja njegovega dela »Tragično čuvstvo življenja«. Na to delo je opozoril španski učenjak v svojem odgovoru. V svoji knjigi odobrava pustošenje po Rimu, ki ga je bil zaukazal Karol V., smatrajoč ga kot pravično kazen za renesanso, ki pomeni za njega skupno z reformacijo in francosko revolucijo — sedel v šoli in prebiral »Lepo Vido«. Pa je prišel tisti slavni profesor, ki je dotlej tako nebeško občudoval Cankarja, in je potegnil študentu knjigo iz rok. »Ali vi to razumete?« »Zakaj pa ne?« »Potem vas — občudujem,« je vzkliknil profesor s patetičnim pomilovanjem. In po listih so začeli frčati članki o Cankarju, ki ie nič in še skoro manj ko nič, človek, ki piše »za denar«, sploh in z eno besedo: nič! Tedaj so se začudili študentje, ti mladi ljudje, in so premišljevali na levo in desno, da bi spoznali skrivnost profesorjevega srca. Vse Premišljevanje je bilo seve brezplodno; kajti skrivnosti src so zaklenjene z devetimi ključi! Pa naj jih človek tudi najde osem, mu vendar še vedno manjka devetega in skrivnost ostane skrivnost. Študentje so doumeli to zlato resnico, pa so opustili premišljevanje in se podali naravnost na Rožnik, kjer je takrat prebival Ivan Cankar. In glej! Mož je imel do devete skrivnosti ključ v rokah in je povedal študentom veselo zgodbo. Nekoč je namreč priromal na Rožnik profesor in pritresei celo culo rokopisov s seboj. To je bil tisti profesor, ki je oboževal Cankarja. Prinesel jih je in jih položil predenj z nemilo prošnjo, naj jih prebere, pretubta in mu pove Potem svoje mnenja Pa odkrito in brez olepšavama, seve. In Cankar, dober mož, je sprejel profesorjevo breme nase in naročil, naj pride možakar čez toliko in toliko dni spet na Rožnik, pa bo prejel rokopise in slišal mnenje o njih. Določenega dne je prijadral profesor na slutnjah Pegazovih peruti na Rožnik in v pričakovanju velikega slavospeva stopil pred Cankarja. To pa, neroden, kakor je bil, je imel za vse številne rokopise profesorjeve samo sledeče besede: To ni vse skupaj za nič!« Profesor se je priklonil, zahvalil in šel. Tako je povedal Cankar študentom, ki so zamišljeni odšli z Rožnika. Topo je cmoknil profesorjev loj na njihovo zeleno, svežo mladost... Še danes je debel in čokat, gladko obrit, nekoliko plešast in gladko ostrižen in na mesarskih stegnih se mu še vedno svetijo hlače. Očala nosi in za njimi čepe prihuljeno ribje oči. Iz oči gleda Erinija, lokava Erinija, in še vedno me zazebe ob spominu nanjo. Erinija, ali bi rada videla moj obraz? Pobrskaj po predalih svojega spomina, ne bo ti težko. Kadar ga naideš, si ga oglej, pa ga položi in zakrij! Ne bi mi bilo ljubo, da bi se srečala še kdaj. Erinija? lezi spat in — lahko noč! cžlvotvorjcnje antikrista, V prepričanem in verskem misticizmu pričakuje don Miguel de Unanumo vstajenje srednjega veka. Kitajska — boljševizem —* srednji vek, to so prijetna prerokovanja, ki jih hicre uplašen Evropejec posneti iz dosedanjih odgovorov o bodočnosti Evrope. SUlca bodoče Evrope je mračna, pa najsi povzame potem to ali ono na~ po\edano obliko, Evropa mora prenehati eksistirati kot Evropa, če bo hotela a!i mogla. KRALJ MATJAŽ. Mladinski, narodni igrokaz s petjem In Nes^m v petih slikah. Spisala "Aarica, Godbene točke priredil Ciril Pregelj, nčPelj na osnovni SNj v Celju. Založila Marica Sernževa v Celiu. Ime založnice nam izdaja ime pisatei'ice gospe Mari e dr. Sernčcve rok Podgorelčeve. Gospa pisatel'ica je bila odlična gedenka soriškega učitekišča, kjer je že pričela pi-I sate!'evati. S svojim petjem je često razveselila hvaležno soriško občinstvo. Kdo Goričanov se re sp^minia lepih veselic pri Jelenu. in posebno rb sklepu šolskega leta, ko so nam učiteljišcniki obeh spolov prirejali poslovilne koncerte v prid naši šolski decL Dražestna Marica Podgorelčeva ie bila na sporedu in — po sporedu Ijubllenka soriških Slovencev. Učiteljevala le prav malo časa in se poročila z odvetnikom dr. Gvid. Ser-necem v Celju. — M a r i c a pa je ostala v dobrem spominu slov. čitaiočega občinstva. Tudi igra pod gorriim naslovom ie prav dobfo delo iz spretnega peresa. Spretna uprizoritev na večjem odru mora doseči največ! vspeh. Igra daje režiserju obilo dela in mu nudi priložnost za najsiikovitejše učinke. Prva slika: Pod vaško lipo, poletni čas. Deca Podgornikova se lovi in skače, Podgornik, Marjeta, Ana, Micka, Joža pridejo s travnika, đa se ohlade In razvije se živahen pogovor, ki kmalu preide na pritoževanje proti nemškutarenju, na kar pravi ded: Le potrpimo! Morda pa dočakajo naša deca Kralj Matjaževe vojske! Potem pa ne bo treba več tako plesati, kakor nam Nemec gode. Đed mora deci pripovedovati o Kralju Matiažu... Dečku Ivanu seže ta povest gleboko v dušo, đa sklene, poiskati votlino, kjer spi kralj Matjaž. Druga slika: Ivan skrivaj zapustS dom in gre po svetu, iskat Kralja Matiaža. Doma velika skrb, a beračica pove, kje f® Ivana srečala. Tretja slika: Ivan in Škrat gresta po gozdu. Dijalog prav srčkan. Puščavnik pripovedujte o Krahu Matjažu in pove, kako ga utegne najti, a ko ga najde, naj mu govori tako: Naš slov. narod je teptan od tujca, ki gospodari na njegovi zemlji. Ta za-snihren rod pričakuje rešitve od tebe, veliki junak itd. Četrta slika: Ivan in Škrat prideta do lame, zastrte z veliko skalo, v ka-I teri spi Kralj Matiaž in njegova vo’ska. Alt skale ne moreta ođva’iti. Ivan zaspi. Vile priskakljajo od vseh stran! in pojo o mladem Junaku iz slovenske zemlje, ki je vprašal po Kraku Matiažu, da reši slovenski rod. Položijo mu zlato kanglico z okrepčevalno pijačo. Ivan (med tem že dorasel junak) s* zbudi, pije in je tako močan, da z lahkoto odvali skalo — in v votlini se prikaže Matjaževa vojska. Vsi spe. Kralj In krakica spita za kamnato mizo. Ivan potegne težki meč Iz nožnice, nakar se vsi zbude. Ivan nagovori kralja, kakor ga je prščavnik naučil in kralj odgovori, da gre v boj za osvobo-jenje ..„če vseh ne, vsaj večjega dela slov. naroda. Peta slika; Zopet pod domačo Hpo, raz hiš vihrajo jugosiov. zastave. Ivan pride kot srbsko-jugoslovanski legijonar. Pogovor o osvobojeni domovini. Ivan se da spoznati starijem in bratom. Ali ob največjem ve» seliu pride — Korošec, ki govori o neoO» rešeni domovini. Končno zapoio tisto lepo: Gor čez jezero, gor čez gmajnico... Saj m več mo! kubi dragi dom. — Ob zadnjih zvokih pride Primorec, ki tudi poje: Saj m več moi ljubi, dragi dom! In sledi prisega, đa pride čas, ki prinese rešitev — vsemi Zastor zadaj se dvigne: alegorha Jugoslavije, kronane z zlato krono, vodi vojsko, ki ü je na čelu Kralj MaPaž z dvignjenim go» jim mečem. Godba svira srbsko bojno koračni ali fantazijo na »Bože pravde«. Zastor Za našo deco bi bila ta igra zelo pripravna. Vtisi na mlada srca bi morali ostati neizbrisni. Le poskusite. Dovoljenje za predstave dale pisarna dr. Gvidon Šernec v Celju. Fedor Ivanov; ©b mknu. Verjemite, prijatelj, časih ni večjega užitka kakor stati ob oknu. Zlovoljen in izmučen postojim pred oknom in se zagledam na ulico. Najprej so oči nemirne, begajo semintja, iščoč točko, kjer bi s« ustavile in si odpočile. Misli so vzburjene in živci razdraženi. Toda čez kratko časa se umirim. Oči najdejo kak zanimiv predmet, misli se stišujejo kakor valovi na vodi in vsa pozornost se osredotoči na ulico, ki nudi neprestano izmenjavo. Treba se je seznaniti s tem, čemur bi dejal: duša ulice. Ulica ima lastnosti, ki so stalne in nespremenljive. To je njena arhitektura, to so njene motne poteze. Ulica pa ima tudi svoje razpoloženje, ki je odvisno od sonca in oblakov, od svetlobe in sence. Najzanimivejši so na ulici ljudje. Ste Ii opazili, da je njihovo obnašanje, njihova hoja, njihove kretnje v skladu $ to zagonetno dušo ulice. Stojim tedaj ob oknu in gledam na ulico. Melanholija februarskega popoldneva je dala vsem potezam neko motno in topo bojo. Hiša na nasprotni strani se mi dozdeva starejša kot ob drugih dneh in v svetlejši luči. Će napol zatisnem oči, dobim iluzijo grbave starke, ogrnjene v široki, Preohlapni plašč. Nad hišo visi kos jeklenosivega neba, težak in mrtev, kakor da je postavljen za večnost Nekje za hišo je morda nekal PrTlofla .Jugranlžm ilevesliina lt.12 x and IS. Februaria 1123. IzbelJianle našega poljedelstva. Vedno ta vedno se je pri nas po-vdarjalo, da je naša država agrikultur* na država. Njena zemljepisna lega, podnebje, geologična sestava itd., vse je kakor nalašč za uspešno poljedelstvo. In vendar moramo priznati, da je poljedelstvo v naši državi na zelo nizki stopnji razvoja, ako izvzamemo Bačko in Banat, takorekoč šele v povojih. Bačka in Banat sta sicer precej napredovali, dasiravno še daleč nista na vrhuncu. Da je temu res tako, se takoj overimo, ako le površno pregledamo napredek poljedelstva v drugih evropskih državah in potem primerjamo ta napredek z onim na našem teritoriju. Najnaprednejša agrikulturna država Je Danska, kjer se obdelujejo polja z vso možno intenzivnostjo in ob najiz-datnejši podpori vlade same. To je razvidno n. pr. iz pridelka pšenice v Danski, ki pridela 32.6 metrskih stotov pšenice na 1 ha, dočim je pridelala še leta 1901 le 272 metrskih stotov, kar pa je vseeno ogromno več, kakor pridelamo povprečno v naši državi na 1 ha, namreč samo okroglo 10—11 stotov. Na drugem mestu je Belgija s 25 stoti na 1 ha, dalje Nizozemska z nekaj nad 24 in Nemčija z 21 stoti. Ako primerjamo še našo zemljo z geološko sestavo n. pr. Nemčije, mora postati vsakomur jasno, da nas čakajo še, velike naloge glede našega poljedelstva. In za te naš e živi jenske naloge se je dosedaj napravilo še tako malo, da bi skoro lahko rekli: nič. Končno je povzdignil glas naš sedanj! finančni minister dr. Stoiadinovič, ki Je pismeno opozoril vsa prizadeta ministrstva na potrebo čim večje posetve ljudske in živalske hrane, da se na ta način poveča naš izvoz, To je prvi korak k povzdigi našega poljedelstva in prepričani smo, da bodo pri agilnosti našega sedanjega finančnega ministra sledili še drugi. To opozorilo finančnega ministra bo Srez dvoma vplivalo na vse ostale poklicane faktorje, da se bodo začeli intenzivneje baviti z napredkom našega poljedelstva. Kajti ako dvignemo to, bo na eni strani izključeno vsako pomanjkanje in draginja agrarnih produktov ir državi sami, na drugi strani pa bo možno s povečanim izvozom tako okrepit! našo valuto, da postanemo gospodarsko povsem neodvisni od inozemstva, kar bo odločno blagodejno vplivalo tudi na cene vseh ostalih življenskih potrebščin. Napačno pa bi bilo misliti, da bo v ta namen zadostovalo povečanje obdelane ploskve. Ako hočemo, da se bo naše poljedelstvo resnično rentiralo in da bo moglo brez vsakih naporov uspešno tekmovati z inozemsko agrikulturo, so predvsem potrebne smotrene melioracije in pa prav živahno sodelovanje države pri tem prizadevanju. Predvsem potrebujemo potovalnih strokovnih učiteljev. Denar, naložen za izobrazbo takega strokovnega učiteljstva in pa za njegovo vzdrževanje, se bo sčasoma postoteril. To so uvidele že vse napredne države, ki se izdatkov za te namene nikdar ne strašijo, ker vedo iz lastne izkušnje, da jim donaša dobro izvežbano potovalno strokovno učiteljstvo neprecenljivih koristi. Dalje treba organizirati In z vsemi sredstvi podpirati strokovne šole in strokovne organizacije, preizkuševali-šča, treba tudi pridelovanja zdravega semenja pod strokovnim izvežbanim vodstvom. Vse to je nujno treba uvesti in kjer to ni mogoče brez državne podpore, mora to omogočiti država iz lastne inicijative in se ne sme strašiti nikakršnih izdatkov — saj bo imela ona v prvi vrsti korist od uspešnega poljedelstva v državi. V ozki zvezi z vsem tem pa stoji tudi vprašanje nabave modernega poljedelskega orodja. Glede tega smo še silno nazadnjaški. Kljub pomanjkanju strokovnih šol in pobude od poklicanih strani pa naš kmet že sam s svojo prirojeno bistroumnostjo uvideva pomen dobrih, modernih strojev. To nam dokazuje vedno večje povpraševanje po strojih, ne samo od strani velikega posestnika, temveč zlasti še od strani srednjih in malih kmetov. Ravno v vprašanju nabave poljedelskih strojev pa vladajo pri nas še velike težave. In tu čakajo državo še silno važne naloge. Domalega vse poljedelske stroje moramo do sedaj še uvažati. Treba bi bilo na vsak način, oživiti in forsirati te vrste industrijo pri nas, ker ima vsled svoje velike potrebnosti najlepšo prihodnjost. Sicer že zaznamujemo majhen napredek na tem polju, vendar moramo napeti vse sile, da se v tej panogi čimprej docela emancipiramo. Kakor omenjeno, moramo povečini vse poljedelske stroje uvažati. Niti trgovine s takimi stroji do zadnjega časa ni bilo, tako, da so bila vsa naročila te stroke možna edinole direktno iz inozemstva, pri inozemskih trgovcih, kar je izneslo prav lepe količine našega denarja, ki so v škodo naše valute potovale v inozemstvo. V zadnjem času smo tudi v tem toliko na boljšem, da so osnovale nekatere inozemske tovarne, ki se zanimajo za uvoz poljedelskih strojev v našo državo, v naših tržnih centrih svoja zastopstva. Dokler nimamo lastne zadostne industrije, moremo to le odobravati, kajti na ta način imajo vsaj pri prodati strojev zaslužek naši ljudje, ako ga že ne morejo imeti pri produkciji sami. Sicer pa moremo le z veseljem konstatirati, da naša do-mača industrija pravilno razumeva položaj in imamo že nekaj domačih tovarn te stroke, ki sicer še iz j daleka ne morejo zadostiti vsem potrebam in vsemu povpraševanju, ki na nem dajejo upanje, da se bo ta prepotrebna panoga naše industrije v doglednem času toliko razširila in izpopolnila, da bo lahko založila vsaj domače tržišče; ako že ne bo konkurirala tudi z razmeroma zelo dragimi inozemskimi proizvodi. Kakor je razvidno že iz teh površnih obrisov, nas čakajo še velike naloge za povzdigo našega kmetijstva. Pri tem mora biti glavna misel: Cim več investiramo v naše poljedelstvo, tem rentabilnejše bo in tem dovršeneiša in samostojnejša bo naša gospodarska pozicija. In to je želja vsakega navdušenega Jugoslovena. M— ZanSfSiiw©8fL V VOLČJEM ŽRELU. Nekaj dni pri ruskih rdečkarjih. Miljukovljev sotrudnik, ugledni publicist L. Njemanov, se je ondan s precejšnjo nevarnostjo vtihotapil za štiri dni v sovjetsko ozemlje ter prehodil okrožja Pskov, Minsk in Gomel sedaj na saneh, sedaj peš ali po železnici. Evo bistvenih izsledkov z njegovega drznega potovanja. Troje osnovnih vtiskov se izlušči iz današnjega ruskega položaja: 1. živahna trgovina z inozemstvom, 2. nikakega boljševištva po kmetih, 3. narodnostna, ubranost v vojski. Njemanov je Prebredel zgolj pokrajine, kjer ni lakote. Pridelek je tod srednji. To se pravi, da za denar dobiš živeža. Sicer ne za sovjetske novčanice, ki se ne sprejemajo, pač pa za stare zlatnike (»čižike«) in srebrnike, katere so kmetje shranili in ki prihajajo zopet na javo. Razen menjave se kupčuje na obmejnih krajih edino s tem novcem. Seljaki nujno potrebujejo raznih rokodelskih proizvodov. Vsakdo pravi, da bi se pravi trgovski odnošaji z ruskim narodom naglo vzpostavili, če bi se odpravila zapreka »vnještorga«, t j. poverjeništva za vnanjo trgovino. Toda za enkrat boljševiki ne mislijo še odpraviti vnještorga, zato gre kupčija po tihotapstvu. Oblast to dobro ve, pa ne more nič kontrabandi. Po vaseh, selih in trgih ni boljševiške vlade. Njeno moč začutiš stoprav v mestih in okrožjih. Kmetje hudo pestijo osamljene boljševike: takoj jih zapode, ako se prikradejo mednje. Imajo svoje lastne sosvete in izvršilne organe, kjer komunisti nimajo besede. Nagon zasebne lastnine slavi zmago bolj ko kedaj. Toda vsi poljedelci se pro-tivijo povratku »pomestčikov« (pre'šnjih plemičev veleposestnikov). Stari pravijo, da bi sprejeli carja, ako se ne bi z njim vrnili vlastelini in plemeniti generali. Kmetovalci se silno trudijo, da bi Izboljšali pridelovanje. Istotako hlepe pčf izobrazbi. Toda tokrat zeva še prepad med mestom in deželo. Po onih še vlada »čeka« (čerezvičajka). Najtežje je stališče omikan-cev: mori jih glad in udarci čekistov. Po mestih se je razpaslo dragoletništvo, proizvodnja pa se noče in noče preroditi. Domoljubno in nacionalistično mišljenje v rdečih armiiah je zlasti zbodlo Njema-nova v oči. »Politruki« (boljševiški komisarji) sicer še obstojč, pa nimajo posebnega pomena, vsaj v onih eđinfcah, ki jih je videl naš potovalec. Ako govoriš pred častniki in moštvom o »krasni armiji«, za-trjuiejo, da je ni več, ampak da je kratko ruska vojska. »Evropa bo še računala z nami,« dostavljajo častniki. Opasno pa le to, da dobivam vsa poročila preko bol'ševiške-ga tiska, ki trpi nemško propagando in gre Nemcem na roke. Drabovič. IZKOPINE. Na nekem griču blizu Rima so nedavno izkopali ostanek prazgodovinskega sela iz železne in bronaste dobe. V bližini nemškega mesta Fulda, kier se nahaja najdišče iz kamene dobe, mislim sedaj nadaljevati raz. iskavanja. Ugotoviti hočejo, če so tam stale nekoč prazgodovinske lesene stavbe. V državi Veracruz v vznožju vulkana Cofre de Perole, so našli ogromno prazgodovinsko mesto, k! ga mislijo popolnoma .odkopati. V Tell a! Aman-i nadaljujejo Angleži nemška raziskavama. O rezultatih poroča Booley »Egypt Exniora'ion Society.« Najdišče je že odkopano in prikazuje sistematično zgra!eno mesto. D"bro ohranjene hiše nudiio sliko življenja Egipčanov v 14. stol. pr. Kr. Zraven so sledovi kraljevega vrta in pristave. Počenši z I. 1921 so Francozi razvili živahen interes za sirüske izkepine. Dela, ki so se že 1, 1913 pričela na ruševinah starega Sidona (sedal Faidn), se pridno nadaljujejo. Nedaleč od Tira (Tyrus) so izkopali akropolo Omn el Amad. Velika, s stebri okrašena palača se je zgradila za časa Se-leukidov. V Damasku so izkopali večje število mohamedanskih spomenikov, med drugim tudi 2 prekrasni leseni cenotafri iz 11. stol. in malo pogrebno mošejo iz 13. stol. Našli so razen tega mnogo keramičnih del arabskega izvora. Neka ekspedicija pariške Aca-demiž des belles lettres v Siriji je odkrila v Biblu ruševine velike egipčanske stavbe. Alabasterna vaza, ki so jo našli v palači, nosi ime kralia Hilnasa iz 5. dinastije. Najvažneje delo v 1. 1921 so opravili francoski arheologi iužno od Homsa, v neposredni bližini Tell Newi Mpnda. Tu so odkrili mestno obzidje utrdbe Kadesch, nadalje kanalizacijo, ki je omogočila obrambo. Ta utrdba je služila Hetitom v obrambo proti Egipčanom, katerih larao Seti L, brez dvoma njih najljute'ši nasprotnik, jih je okoli leta 1315 pred Kr. napadal. V letih 1920—1921 so francoski arheologi odkrili v bližini Tiberija (Palestina) slovito sinagogo Hamata, ki jo omenjajo židovske in krščanske kronike že v 2. stoletju. Slog je podoben onemu jeruzalemskega templja. V notranjosti so našli posode, ki so jih uporabljali Izraelci za službo božjo, nadalje mozaike z metričnimi figurami, marmorne tablice s svetimi znamenji. Okoli svetišča se nahaja židovsko pokopališče; nagrobni spomeniki nosijo grške napise. Filadelfijska univerza je po svoji ekspediciji našla v Beisanu in v dolini lesreel lepe mozaike in prekrasen kandelaber iz neke bizantinske cerkve. Arheološka družba je našla pri Kaprnaumu šestvoglato dvorišče z mo-zaik-tlakom. V Thebenu so že odkopali hišo Kadmo-vo. Stavba spada v dve perijodi: 1600 do 1400 in 1400 do 1100 pred Kr. Na novejših delih se nahajajo napisi, sestavljeni iz tzv. minoitskih črk. Pravljica pravi, da je Kad-mos to abecedo vpeljal po vsej Grški. Na otoku Kreta so našli ruševine palače, v kateri je bila glinasta tablica, pokrita s staro-kretskimi znamenji. Doslej je še niso razbrali. Znamenja so po obliki in velikosti popolnoma enaka, tako da se misli, da so bila najbrže tiskana. To bi bil potemtakem prv» tiskarski proizvod. POŠILJANJE ENERGIJE BREZ ŽICE. Že kake štiri mesece se zdaj pa zdaj javljajo po ameriških dnevnikih velezanimi-ve vesti, naznanjajoče iznajdbo, po kateri se bo električna sila prenašala v daljavo brez žice. Danes se zoveta iznajditelja Langmuir in Steinmetz, delujoča z elektronskimi tubami: elektrone hočeta Izrabiti v ta namen, da bi n. pr. prevajala niagarsko silo v Nov? York. Drugič zopet je Hrvat Nikola Tesla, ki zatrjuje, da je izumil sredstvo, kako se prenaša električna sila kvečjemu s 5% izgubo. Niti pilonov in anten baje ne bo treba; električni generator bi lahko gonil na tisoč ali več km brez vsakršne snovne vezi, brez kabla In žice, krat-komalo po zraku oziroma etru. Tak prenos energije ni nemogoč. S hertzovimi valovi se to godi vsak dan v brezžični telegrafiji in telefoniji, v telerae-hanikl. Vendar izkoriščanie je jako šibko. Kljub temu pa problem mika Izumitelje. So ga mar rešili? Počakajmo, da znanstvene družbe preiskusijo uspeh. Ob tej priliki se spomnimo, da je pred tremi leti Anglež Hettinger, hoteč ustvariti brezžične pošte v velike daljave brez anten, nadomestil te s plini, ioniziranimi po ultravioletnih žarkih. Svetiljka, bogata ultra-violeta, se naperi proti nebu ter stvori ioniziran zračen steber, ki služi kot antena. Slična antena se postavi na oddajališču in na sprejemališču, zveza pa je dana po ionizirani zračni plasti atmosferskih višin in transmisija se vrši. Na podlagi tega podatka je neki Američan predlagal, naj bi se iz višjega ovzdnš-ja naredila shramba energije, kier bi vodljivi zrakoplov črpal tok in odkoder bi tvornice zajemale potrebno gonilno moč. Vse to se lepo sliši. Toda kolikera bi bila ukori-stitev? Misel le lepa, ni pa še meso postala. Sčasoma se bo seveda izvedla. D. OAŠČERICA. V Združenih državah se }e osnovala zveza zoper f’irt ali ljubkovanje in dobila tudi na Francoskem pristašev oziroma pri-stršic, ki se spoznajo po zlatem martinčku, pripetem na životec. Društvo šteje same članice, kar ni posebno laskavo za krepki spol. Ženske, ki vendar pri Uubezničarju prejemajo poklone, zapuščalo staro šego, ker dni pač ni do prelahke zmage. Saj tudi veliki kvartopirci ne nahajajo zabave pri kartah, kadar imajo š'bke nasprotnike. Toda zlata kuščarica bo nudila gospodom udobnosti; takoj bedo vedeli, da lov ni odprt, in prihranili si bodo sramoto poraza, brezuspešen trud in izgubo časa. An-glosaksoncu pa ie čas zlato: time is rnoney. Tako bodo še bolj zabogateii, kar bo povečalo njih zadrego. Zakaj že danes ne znajo, kam bi z zlatom, ki se od povsod steka v njih blagajne. Posebno pripravna bi bila gaščerica, če bi vselei in brez izleme izražala najgloblje prepričanje društvenic, kakor poveznjena čepica pri avtotaksi naznan5a, da je voditelj oddan. Ali kako naj ženska, razen če je pila vso sramoto do dna, ne nosi zlatega plazilca na prsih, odznak spodobnost in zdržnosti v deželi, kjer caruje sramežljivost in kier se popiva zgolj za zaklenjenimi durmi? Hočeš nočeš se bodo domala vse Evine hčere dičile z dragocenim • Obisk Italijanske kraljice pri svofl materi V četrtek je odpotovala v Nizzo Italijanska kraljica Helena, s princeso Heleno in grofom Calviiem na obisk k svoji materi, bivši črnogorski kraljici Mileni. Bivša kraljica, ki živi v vili blizu Nizze s svojima hčerkama Ksenijo in Vero, boleha vsled visoke starosti. • Silno strasten kadilec. Na Nizozemskem ie umrl neki van Klers k! ie pokadil vedrine; morda se februarsko solnce približuje goram in razganja južne oblake. Okna na hiši so zaprta in brezizrazna kakor vodene oči, ki ne odbijajo svetlobe. Po pločniku hite ljudje, kakor da skrivajo obraz, tako negotovi in težki so njihovi koraki Te ljudi poznam, ker prihajajo iz starih in dolgočasnih hiš, med katerimi se suče moje življenje. Zaman skrivajo svoje obraze, ker vidim natančno vso nasičenost in neutešenost njihovih oči. Siti so teh pustih hiš z breziraznimi okni in očrnelimi strehami, ki na njih brne telefonske žice in poietavajo vsiljivi golobi Kaj bi dali, da zapleše spomladanski veter svoj panski ples s solnčnimi žarki in modrimi smehljaji neba? Kaj bi dali, da izgine v nič ta ogromni kup kamenja, ki se mu pravi mesto in da za-valovi do obzorja lepa, rodovitna plan? Februarski večer se zbira v zraku in nekje za gorami čakajo težki duševni oblaki. Na obrazih čitam neutešenost, ki hrepeni za spomladjo. Drug za drugim hite mimo mene, ki stojim ob oknu in opazujem očem nevidne vezi, ki teko od njihovih postav čez pločnik in se zlivajo s potezami hiš, z linijami neba in z neskončnim prostorom. Vidim, da ima gospod svčtnlk, ki stanuje v nasprotni hiši, zelo važno misel. Njegovi koraki so nagli in neenaki; z roko opisuje sunkovite polkroge kaJcor stenska ura s starinskimi nihali drugo drži v žepu, a tako, da mu ko- na teden 10 funtov tobaka. Dasi je bil tako brezmejno vdan nikotinu, je vendar dosegel lepo starost 81 let. Nekdo je izračunal, da je pokadil v svojem življenju 11 ton tobaka, množino, ki bi stresena na kup, bila tolika, kakor navadna kmetiška hiša. Čudna igra narave. V neki vasi blizu Opave na Češkoslovaškem se je rodil mrtev otrok, ki je imel dve glavi, tri roke m po dva želodca, srci in hrbtenici moleč ustvarja nepravilen lok; obraz je skoraj pogreznjen v široko, črno oblečeno truplo in klobuk mu sega tesno na obočje. Gospod svetnik hiti s svojo važno mislijo v hišo, preskakuje stopnjice in zvoni naglo in krčevito pri vratih svojega stanovanja. Iz naše hiše je prišla in prekoračila ulico, ozirajoč se po oblaku in bledej-ši svetlobi, ki se lomi na hišnem oglu, stara tolsta ženska in krenila v nasprotno hišo. Drsajoči koraki po komaj posušenem cestnem prahu izginejo v molčeči zamišljenosti ulice. Ženska ima važno čustvo. Videl sem njen obraz in ji prebral duševno stanje. Znani so mi njeni obiski pri hišnici hiše, kjer stanujem. Kako smešni so svetniki in ženske, ki izginjajo v sosedni hiši! Moj Bog, ali je to življenje? Ljudje hite semintja, zapuščajo hiše in izginjajo v hišah, nebo se stiska k mestnim streham, zvonovi zvone, v sosedni ulici drči avtomobil Februarski večer prihaja, dež čaka za goro, droben, mrzel dež, ki bo spremenil ulico v cesto dolgočasja in lenobe... Taka je duša ulice, ki jo odgonetam z okna. In vendar je užitek, če človek stoji nad ulico, koder hitita gospod svetnik z važno mislijo in sosedova tolsta žena s škode-željnimi čustvi. Vendar je mnogo v tem, prijatelj, če je človek vzvišen nad ulico in sam v svoji otožnosti..,; Rmkl znanstveni institut v Berlinu- Ruski znanstveniki v Berlinu so posegli po hvalevredni samopomoči: osnovali so Ruski znanstveni institut, na katerem bodo predavali o najvažnejših vprašanjih današnje dobe z ruskega stališča. V članku *Iz življenja ruske emigracije« je pisec teh vrstic očrtal položaj ruskega dijaštva v tujini. Dan za dnem sliši ruski dijak o' tujih problemih, o tujih zadevah, ne more pa dobiti trdnega vpogleda v triogočni labirint problemov in vprašanj, ki nosi na zunaj napis »Rossija«, O podobnem položaju je tudi ostalo rusko razumništvo, ki ga je vihar revolucije odtrgal od neprestanega kontakta z ruskim življenjem in ki sedaj živi duševno od samih fragmentov. Program Ruskegu znanstvenega instituta je lep in mnogo obetajoč. Njegov glavni namen je proučevati rusko duhovno in materijalno kulturo in jo razširjati med Rusi in inozemci, hkrati pa pomoči ruski omladini, ki študira na nemških visokih Šolah. V to svrho bo osnoval laboratorije, knjižnico in druge pripomočke, ki so potrebni za samostojno znanstveno delo, obenem pa bo v neposredni zvezi z vsemi drugimi inskimi napravami, ki so važne za rusko kulturo, da bo na ta način v stanu nuditi slušateljem aktuelno in kolikor mogoče temeljito obdelano gradivo. Institut bo prirejal tudi v dru- gih mestih, kjer obstojajo večje ruske kolonije, specijalne tečaje In zaključene serije predavanj o ruskih zadevah Kratkomalo: Ruski znanstveni institut v Berlinu hoče postati centrala ruskega intelektualnega dela v emigraciji. Ni treba posebej naglašati, da je bila ustanovitev takega zavoda aktualna potreba za vso »zagranično Rossijo«, da pa se institut nahaja ravno v Berlinu, je opravičeno že s tem, da v Berlinu živi največ ruskih intelektualcev. Žive pa v Berlinu, ker se v Nemčiji iz haja primeroma najceneje. Kakorkoli bi si mi želeli, da bi postala Praga središče ruskih intelektualcev-izgnancev, moramo vendar priznati, da ima Berlin trenutno privlačno moč in na to ie treba računati. Ruski znanstveni institut v Berlinu začne s predavanji v drugi polovici februarja in sicer v štirih oddelkih. Prvi oddelek je posvečen duhovni kulturi. Tu se bo predavala ruska zgodovina 18. in 19. stoletja in osnovna teorija pravoznanstva. Na to slede nastopni predmeti: Uvod v filozofijo. Zgodovina ruskega mišljenja. Ruska literatura. Cerkev in država v Rusiji. Filozofija verstva. Zgodovina ruske filozofije. Ruska zgodovina. Rusija in zapad. Zgodovina ruske urnet-nostl Ruska pedagogika. Rusko filozofijo in rusko literaturo obdelujejo slušatelji tudi v posebnih seminarjih. Drugi oddelek je posvečen pravo-znanstvu. Tudi v tem oddelku se zelencem, ki bo docela nasproten tfiSscrtfiB tajnim mislim in željam. Se celo tiste, ki lih starost ali mati narava na ta ali oni način ščiti pred nadležnim milkovanjem, se bodo ravnale po modi: nepokorščina napram novi napravi bi pomenila priznanje in razorožitev. In kaj bo videl podjetni Yankee čez čas? Zlati zelenec bo čepel na porušenih životnikih kakor svetiljka na razvajenih stavbah. REDOVNIK IN REDOVNICA. ~ ' Kazensko sodišče v Rimu ie otvorilo razpravo v hrupni tožbi, katero ie vložila sestra Teodora proti duhovniku Cerroneju. Dve sto prič iz vseh družbenih slojev Se sklicanih: kardinali, prelati in drugi dostojanstveniki pontifikalnega dvora, ministri senatorji in poslanci, uradniki časnikarii ia redovniki. Sestra Teodora, lepa mlada ženska, zatrjuje, da je žrtev lažnjlvih zasledovanj abbšja Cerroneja, ker ]e odbila njegove ponudbe, ko ji je dvoril v zdravniškem zavodu, katerega sta vkup vodila. Da bi se il osvetil. je duhovni oče Cerrone objavil spo-tikljivo knjižuro, polno najsramotnejših obrekovani zoper njo. Kakor poroča Messagero, očita ta brošura sestri Teodori, da je pohuišljivo živela v Benetkah in v Rimu ter da ie bila v grešni zvezi s prelatom, ki se ni ustrašil nobenega sredstva, da bi se odkrižal svojega tekmeca, Ceroneja. Spričo ostrih ob-tožeb je sodišče sklenilo Izključiti javnost cel razprav. ČLOVEŠKE ŽRTVE V INDIJI. ’’ Boginji kužnih bolezni Durga, straSIlu, ki nosi okoli vratu verigo iz samih mrtvaških glav, se še vedno doprinašajo človeške žrtve, da bi se odvrnila nesreča od hiše. Sicer se trudi angleška vlada, da bi to nečloveško početje odpravila, toda kriva vera je preveč globoko ukoreninjena, da bi se mogla z enim zakonom odpraviti. Kdor pa enkrat žrtvuje, mora žrtvovati vsakih sedem let, ker drugače sam zapade strašnemu srdu boginje. Sicer ni potrebno, da svojo žrtev sam zakolje; zadostuje, da pokloni kri zaklanega človeka. Bogataši navadno najamejo, kakega morilca, ki opravi zanl ta s-.rašni posel. Ti poklicni morilci so dobili lastno ime, orka. Grka navadno obišče svojo žrtev v spanju, ji prereže vrat in nalovi tople krvi. Da se more gospodar prepričati o pristnosti krvi, mu orka prinese tudi vseh deset nohtov in jezik. Vsled strahu pred oblastjo orka navadno svojo žrtev hitro pokoplle. Zanimiv je sledeči dogodek, k! ga fe pripovedovala neka misijonska sestra, ki je živela v IndFi 20 let. V indijsko kolibo ie prišel utrujen popotnik in prosil za prenočišče. Kot delavec si ie v čajnih nasadih prislužil par sto ru-püev in se vračal domov, kler le hotel mirno preživeti svoia stara leta v kolibi, ki jo bo p-stavi! za prihranjeno vsotico. Hišni gospodar je drage volle izpolnil sveto dolžnost gostoljubnosti, le gosta na-si:H in napo'il. ter mu odkazal ležišče na vzvišenem molilnem prostoru. Ostali člani družine pa so legli na gola tla v skupnem ležišm. Ker so Indi’cl navajeni ležati na trdem lečiSču. ni mogel naš gest nikakor zaspati na svojem udobnem ležišču. Precej pozno v noči je splezal s svojega ležišča in se vzleknil k ostali družini. V mraku je zapazil, da je še! na niegovo ležišče najšta* rejšl sin. potem pa je trdno zaspal. Pri prvem sviianm zarje je tu'ec vstal in se hotel posloviti. Toda gospodarja n* bilo nlk'er in nalstare'šaga sina tudi n«. Nalbrže sta odšla na polje, kam, tega ostali niso vedril. Baš ko le naš znanec hotel odi'i, je srečal na vratih hišnega gospodaru. S pogledom, ki je mehi na blaznost, je prišlec motri! svojega gosta in k za]u-trku zbrano družino. Tedaj pa se ie odkrilo neka! strašnega: V temni noči, v trdni veri, da leži na molilnem prostoru-čarpaju tujec. Je gospedaf zaklal svojega sina kot žrtev boginji Durga, in se je ravnokar vrnil iz bližnjega gozda« kjer je zakopal truplo. Slični umori nikakor ne razburjalo čustev domačega prebivalstva. Omenjeni tragični dogodek pa so vsi obsojali rekoč, da so se bogovi maščevali za prelomjtev svetosti gostoljubja. * Prebivalstvo Petrograda. Začetkom tega leta je znašalo število prebivalcev V Petrogradu 850.000 oseb, vojaštvo ni všteto. število porodov Je zopet na predvojni višini 24-407. Leta 1921 je bilo sicer 4000 porodov več. Temu nasprotno pa so se zvišali smrtni slučaii od 25.000 v letu 1921 na 27.703 v letu 1922. Za časa revolucije je naraslo število smrtnih slučajev na 60.000. predava najprej o filozofiji, o zgodovini ruskega mišljenja, o ruski literaturi in o problemu cerkve in države v Rusiji. Na to slede temeiü socijalne filozofije, osnovne teorije pravoznanstva ter posamezne pravne panoge (civilno pravo, kazensko pravo itd-) V posebnem seminarju bodo slušatelji proučevali sovjetsko pravo in mednarodno pravo. Nađaljni predmeti so: Rusko državno pravo, mednarodni položaj Rusije, rusko sodstvo in problem lokalne samouprave v Rusiji Tretji oddelek Ima narodno gospodarski značaj. Tu se poučuje razen zgodovine in osnovnih teorij pravoznanstva ekonomski zemljepis Rusije, dalje: ekonomija in organizacija kmečkega gospodarstva v Rusiji Agrarna politika Rusije. Teorija ta praktika statistike. Ruska statistika. Ekonomija sovjetskega ^ sistema. Kooperacije v Rusiji Položaj ruskega delavstva. Seminar za politično ekonomijo. Četrti oddelek bo proučeval agrar* no - gospodarska vprašanja in ima sledeče predmete: Nauka o splošni agronomiji. Rusko gospodarstvo in zootehnika. Seminar za živinorejo. Seminar za kmečko gospodarstvo i. dr., razeb tega pa rusko zgodovino 18. in 19. stoletja, kakor ostali trije oddelki. Predavali bodo odlični znanstveniki in strokovnjaki, med njimi: N. ^ Berdjajev, N. O. Losskij, S. H. Proko-povič, V. V. Stratonov, I. L AiheO* vaid. L V. Jasinskin in drugi fc.ft1 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana