_	LJubljana
St. 158 Poštnin« poračunjena (C. C, con la posta)
V Trsta. * sredo, 4. Jullla. 1928. - Leto VI.
■ •-. . _
Posamezna Številka 30 cent.
Letnik LIH
jj*t	rum paDttfjb Naročnina: za 1 mesec L 8.—,
| omt* L	—, c«lo lato L 75.—, t inosamatro meacčno
„ UBO	Vi	30 «L — Ojlaanina za 1 nun prostora
f Urokosta 1	1	Monkt h obrtna oglase L t-—, za oasrft*
rfce, zaie^l^^^^^A^ U0. o#aa» ^d«narnfli modm L ^
EDINOST
Uredništvo in npravniitvo: Trst (3), utica S. Franceaco d'Aaabi 20. Ta« laf on 11-57. Dopisi naj se potiljajo izldju&ao uredništvu, oglasi, rekla* mad)e b denar pa upramtitm. R okop ki mm M vračajo. Nefrankiran. pisma sa ne aprejamajo. — Las«, založba In tkk Tkkarae iRdfain«*-. Podoredniitvo v Gorici: olica Gioea* Canfecci H 7, L n. - TalaL It 3X1* Glavni in odfovorni uradniki proL POp Peric.
DrugI kongres
čstiosloraikih le$IonnrJw
PRAGA, 1. julija 1928.
Letos poteče deset let od u-jtanovitve svobodne Čehoslo-/aške republike. Zato so za letošnje leto na programu številne proslave te za novo zgodovino čehoslovaškega naroda tako znamenite oblenice. V število tovrstnih letošnjih prireditev spada tudi II. kongres čehoslovaških legionarjev, ki se je o-tvoril v Pragi 29. junija ter bo trajal s svečanostmi vred do p. t. m. O teli poslednjih kakor ludi o svečanem obhodu kakih SfO.OOO legionarjev, o njihovem defiliranju pred predsednikom Masarykom bodo itak govorila druga poročila in zato se bo o-mejil pričujoči opis le na po--licn in zgodovino čehoslovaškega legionarstva.
Zgodovina čehoslovaških legionarjev se začenja z izbruhom svetovne vojne. Njen začetek je bil spontan izraz odpora čehoslovaškega naroda proti (njegovi vekovni tlačiteljici av-^troogrski monarhiji. Mlada .pokolenja čehoslovaškega naroda so bila prežeta s stremljenjem po državni samostojnosti ter so le čakala na ugoden hip, da nastopijo revolucionarno proti svojim tlačiteljem.
In ta ugodni hip je prišel takoj ob začetku* svetovne vojne. 'Čehoslovaški narod je imel v inozemstvu precejšnje število svojih zavednih 'članov, ki so to ko j objavili Avstriji in Nemčiji svojo vojno ter se z orožjem v roki postavili v vrste držav, katere so se borile proti o-srednjim državam.
Že v prvih tednih vojne so se osnovale v vrstah francoske in ruske armade čehoslovaške prostovoljske čete. Res je, da *iiso bile tedaj še posebno številne, toda njihov pomen je postal pozneje zelo velik, ker so ene položile temelj za poznejšo če!icslovaško legionarsko armado, ko so se začele potem množiti vrste s stalnim pritokom bo~cev iz taborišč čeliosl vaških vojnih ujetnikov v Rusiji in Italiji.
Ruska vlada je dovolila najprej čehoslovaškim ujetnikom, da smejo organizirati takoime-nevano Češko družino. Že v letu 1915. pa se je ta pretvorila v polk, a 1. 1916. celo v brigado. To dejstvo je pomenilo priznavanje čehoslovaškega gibanja s ftrani ene izmed najvažnejših z—ve<zniških vlad onega časa. Čehoslovaški narodni cvet, ki je imel v rokah politična vodstva vsega gibanja, pa je začel tudi z italijansko in francosko vlado pogajanja za organiziranje bojnih enot iz vojnih ujetnikov.
Medtem je izbruhnila v Rusinji revolucija, toda organizacija Čehoslovakov se je nadaljevala In je bila ovenčana <z ustanovitvijo samostojne čehoslovaške armade. Za časa ofenzive generala Brusilova v 1. 1917. je imela čehoslov«ška brigada svoj slavni dan 2. julija v bitki pri Zirorovu v Galiciji, kjer je junaško premagala ! avstrijsko-nemško divizijo in se s tem proslavila v zgodovini svetovne vojne. Od tedaj so se začele če-' 1 stovaSke legije najbolj širiti v R^iji, kjer se je cbrazoval iz njih en cel armadni zbor s 70 tisoč vojaki. Ta je igral pozneje v času burnih ruskih dogodkov va£no vlogo kot edina disciplinirana vojaška enota na vsem ruskem ozemlju ob času splošne prekucije.
Tedaj je vodstvo čehoslovaške revolucije doseglo, da se smeir ustanavljati samostojne čeho lške legije tudi v Italiji iii Franciji. Ob času splošne zmešnjave v Rusiji se je porodil na zapadu načrt, da se vse čehoslovaške legije prepeljejo iz Rusije v F ncijo. Medtem so Številne naselbine Čehoslova-Skih izseljencev v Ameriki nadaljevale s pošiljanjem prostovoljcev, toda razmere v Rusiji »o bile take, da niso dovoljevalo takojšnje izvedbe prej omenjenega načrta, a poznejši dogodki so ga poginoma onemogočili. V Franciji so se osnovale J'adi tega le maloštevilne legije, i »eh vkup kakih 10.000 mož, ki Brj se posebno odlikovali v bitkah pri Tenonu in Vonziersu v oktobru 1918. leta.
PomembnejSe so bile čehoslovaške legije v Italiji. V pomladi 1918. leta je dala tudi italijanska vlada načelno dovoljenje, da se sme obrazovati čehosk) vaška armada ics vojnih ujetnikov in prostovoljskega zbora, ki je obstojal že izza leta 1917. Njihovo število <3e Jdose-galo okoli 25.000 mož. Ti oddelki so se udeležili bitk italijanske armade v juniju in septembru 1. 1918. na Piavi in na Doss'Alto. Nekoliko prostovoljcev je padlo v roke Avstrijcem in avstrijsko vojno sodišče jih je obsodilo na smrt in obsodbo izvršilo. Po koncu svetovne vojne so se te legije odlikovale pri zasedanju Slovaške in v borbah proti tedanji bolj še viški Ogrski Bele Kuna.
Najpomembnejše pa so bile čehoslovaške legije v Rusiji. Boljševiški prevrat jih je naše pri popolni številni in moralni moči. Na podlagi pogodbe z zapadnimi državami bi imeli o-diti v Francijo in v ta namen so se odpravili proti Vladi vo-stoku. Toda na poti so se srečali z boljševiško armado (v maju 1918. leta). Prišlo je med Čehoslovaki in boljševiki do borb, v katerih so legionarji zopet proslavili svoje ime, ker so bili zavladali nad celo Sibirijo ter so že bili začeli zmagovito prodirati nazaj v Rusijo. Povsod so vzpostavljali demokratsko fronto in tedaj se je porodila misel nove ruske protinemške fronte ob Volgi.
V tem je veliki pomen čehoslovaških operacij v Sibiriji, s katerimi je dokazal čehoslovaški narod svojo strahovito energijo. Nemci so bili glede možnega nadaljnega razvoja teh o-peracij zelo v skrbeh in so morali uporabiti veliko silo za zasedanje prostrane Ukrajine, medtem ko se je pri zavezniških državnikih že resno gojila misel ustanovitve nove protinemške fronte s pomočjo čehoslovaških legionarjev.
Operacije čehoslovaških legij v Rusiji so bile za Čehoslova-ško velikanskega pomena, kar se je posebno jasno pokazalo tudi na mirovni konferenci, kjer se je ustanavljala nova svobodna država kot krona slavnemu legionarskemu naporu na vseh zavezniških frontah.
Po posetD voinlU pohabljencev
iz Poadižja v Rimu
RIM, 3. Današnja «Tribuna» se spet bavi z obiskom poadi-ških vojnih pohabljencev v Rimu. Med drugim piše:
«Zanimiv je — da se ne izrazimo drugače — današnji seznam komentarjev francoskih listov o poslednji izmenjavi brzojavk med nemškim kancelar-jem socialnim demokratom Mullerjem in avstrijskim kancelar jem mons. Seiplom. V teh komentarjih se zrcalijo nezadovoljstvo, razdraženost, jeza. Čemu toliko presenečenje? Toda nekateri francoski listi, med njimi tudi «Temps», bodo zlahka našli odgovor na to vprašanje, ako promatrajo to, kar so pisali o Mali antanti, ki so jo precenjevali, o bajnih načrtih podonavskih zvez, o locam-skem duhu, naperjenem izključno proti fašizmu. Samo če se ne zavedajo tega, se morejp danes čuditi.»
Izpred posebnega trlbonola
11 komunistov obsojenih na skupnih 58 let in • mesecev ječe
RIM, 3. Pred posebnim tribu-nalom se je danes končala sodna razprava proti 21 komunistom iz Brescije, obtoženim, da so snovali zaroto proti državnim oblastem ter hujskali k državljanski vojni. Sodišče je o-prostilo 8 obtožencev radi pomanjkanja dokazov, ostale pa je obsodilo na različne kazni. In sicer so bili obsojeni: obtoženec Peppi na 16 let ječe, obt. Malega na 10 let, obt. Carminia na 7 let, obtoženci Donegani, Rossini, Bertelli, Targhetti in Tossini na 4 leta, obtoženca Bardelloni in Marzolini na 2 leti in obtoženec Sotta na 1 leto in 6 mesecev zapora. Razen tega so bili vsi obsojena na 3 leta posebnega policijskega nadzorstva in na tajno izključitev od glavnih služb.
Hov prekoocemisM polet
Kapetan Ferrarin odlete! s tete-11Kb Konte (Mila proti Jiiaft Ameriki
RIM, 3. Če bodo vremenske prilike ugodne, bo kapetan Ar-tur Ferrarin nocoj okrog 19. u-re pričel polet preko Atlantskega oceana. Dvignil se bo z leta-, lišča Monte .Celija z letalom sličnega tipa, kakršnega je bilo ono, s katerim je pred tedni postavil novi svetovni rekord za polete na velike daljave.
Vest se je raznesla v Rimu danes okrog poldneva povsem nenadoma in je napravila tem globlji vtis, ker doslej javnost niti slutila ni, da se kapetan-Ferrarin pripravlja na prekooceanski polet.
RIM, 3. Mesec dni po vztrajnem poletu, s katerim sta dosegla svetovni rekord, skušata sedaj stotnik Ferrarin in major Del Prete postaviti nov rekord na daljavo. S tem namenom sta danes ob 19.51 odletela z letalom «S. 64», z istim, s katerim sta dosegla prvi rekord, z letališča Monte Celio v Rimu proti zapadu. Letalca nameravata preleteti, ne da bi se med-potoma kje ustavila. Atlantski ocean in pristati v Južni Ameriki. Proga, ki jo bosta morala preleteti, meri nad 7500 km. Leteti bosta morala približno 70 ur.
Prirasle raškeia Molma
znova otežkočeno
OSLO, 3. Dasi je bilo glasom včerajšnjih vesti pričakovati, da bo ruski lomilec ledu «Kra-sin» prodiral proti vzhodu in jugovzhodu prav z isto brzino 22 km, kot je vozil nekaj ur tekom včerajšnjega dne, in da bo na ta način spričo razredčenih ledenih gor v nekaj urah dosegel Viglierijevo skupino, se vendar to doslej še ni zgodilo. Pot od Sedmih otokov pa do Severnega rta na Severovzhodni zemlji je potekla gladko in bilo se je pač zanesti na poročilo letalcev Maddalene in Pen-za, da je vse do Leigh Smitho-vega rta le malo ledenih gor.
Toda čim je «Krasin» dosegel Severni rt, je naletel na nepremagljive težkoče — ledene gore, ki so se bržkone nenadoma spet nabrale v okolici Severnega rta. Ledolomec je moral spričo tega kreniti proti severu in v večjem krogu proti otoku Foynu.
Kopenhagenski list «Politi-ken» poroča, da prodira «Kra-sin» polagoma proti Vigiierije-vi skupini. Poveljnik meni, da se bodo Viglieri in njegovi tovariši zlahka spravili na ladjo. Ko bodo vsi na ladji, bo ta nemudoma odplula v Virgo bay, letalec Čuhnovski pa, ki se sedaj nahaja na ladji, pa bo skušal najti tudi ostali pogrešani skupini.
Brezžična postaja na «Krasi-nu» je v neprestanih stikih s poveljnikom ladje «Cittš. di Milano» Romagnom in generalom Nobilejem.
Malmoevski list «Sudswen-ska Dagladed» je prejel davi vest iz Moskve, da je ledolomec «Krasin» našel neko skupino, bržkone Viglierijevo. Če je res, da je «Krasin» naletel na kake ljudi, potem so to bržkone Ma-riano, Zappi in Malmgreen. Vendar ta vest še ni potrjena.
Iz Moskve pa je došla vest, da je italijanski poslanik Cer-ruti izjavil novinarjem, da italijanski narod nikoli ne bo pozabil ruske pomoči za rešitev italijanske polarne ekspedicije.
Uradno porofllo
Megla zastira ozračje vzhodno Svalbardsklh otokov
RIM, 3. Tekom pretekle noči je agencija «Stefani» izdala naslednje uradno poročilo: Z ladje «Citt& di Milano» poročajo, da so brezžični stiki med postajo na tej ladji in Biagijevo sedaj mnogo boljši. Viglierijeva skupina se nahaja sedaj 80° 26" severne širine in 28° 50' vzhodne dolžine.
Švedska letala, ki se nahajajo v Hinlopenski ožini, so skušala včeraj priti do Viglierijeve skupine in tam pristati, pa jim je to onemogočila megla. Bila pa so v stiku s skupinama, ki prodirata s sanmi proti vzhodu.
Ladia «Bra«anza». ki se ie
•pet oprostila ledu, se je včeraj vrnila v Virgo bay. Danes bo ođplula proti King's bayu, da se založi s premogom. Larsen in Liitzow Holm pa bosta odletela na ladjo «Hobby», s katero bosta sodelovala pri iskanju še vedno pogrešanega letala «La-tham 47
Letalec Babnškin ie štiri dni pogrešan
MOSKVA, 2. Z ladje «Mali-gin», ki je še vedno obkrožena od ledenih gor v bližini otoka Hopeja, je prispelo poročilo, da so vremenske prilike skrajno neugodne. Glede letalca Babu-škina, ki je pred štirimi dnevi odletel proti otoku Foynu in ki se doslej še ni vrnil, poveljni-štvo ladje ni v skrbeh, ker je vzel s seboj živeža in drugih potrebščin.
Za tesnejše sodeloaanle
med državnim zakladom in zavodom «Banoa d'ltalla»
RIM, 3. Danes dopoldne je sprejel načelnik vlade v palači Viminale finančnega ministra grofa Volpija, ki mu je obširno poročal o sporazumih, ki jih je sklenil v preteklih dneh s prvim ravnateljem finančnega zavoda «Banea d'Italia» comm. Stringherjem glede reforme pravil te banke, o kateri so sklepali že delničarji na poslednjem občnem zboru.
V tem pogledu je imel minister v preteklem tednu več razgovorov s comm. Stringherjem-Ti razgovori so se nanašali predvsem na ureditev odnoša-jev med državnim zakladom in zavodom «Banca d'Italia». , Kmalu po avdijenci finančnega ministra se je vršil v palači Viminale važen sestanek, ki so se ga poleg načelnika vlade in finančnega ministra udeležili ravnatelj zavoda «Banca d'Italia», ravnatelj državnega zaklaga in drugi. Na dnevnem redu tega sestanka je bil omenjeni sporazum med državnim zakladom in emisijskim zavodom.
Tekom današnjega popoldneva pa je glavni svet zavoda «Banca d'Italia» uradno imenoval za guvernerja banke njenega dosedanjega prvega ravnatelja comm. Stringherja, za prvega ravnatelja pa gr. uff. Azzolinija, dosedanjega ravnatelja državnega zaklada.
Pred rešitvijo vladne krize na Grškem
ATENE, 3. Predsednik republike Konduriotis je sprejel danes v daljši avdijenci voditelja grških liberalcev Venizelosa. Poveril mu je mandat za sestavo nove vlade.
ATENE, 3. Splošno prevladuje mnenje, da se bo Venizelosu, ki mu je predsednik republike poveril mandat za sestavo nove vlade, posrečilo sestaviti kabinet. Spremenil bo volilni zakon eventuelno potom ljudskega glasovanja. Predsednik republike je pristal tudi na to, da sme Venizelos razpustiti parlament, če bi se izkazalo nemogoče njegovo delo s tem parlamentom.
Nova francosko-čehoslovaSka trgovinska pogodba
PARIZ, 3. Včeraj je bila podpisana v Parizu trgovinska pogodba med Francijo in Čehoslo-vaško, za katero so se vodila pogajanja že dalj časa. Pogodba nadomestuje ono 17. avgusta 1923. in bo stopila v veljavo šele v jeseni, ko jo bo zbornica ratificirala. Vendar bo Čeho-slovaška uživala minimalni tarif, za v Francijo uvoženo blago, še pred uveljavi j en jem te pogodbe.
Pogreb žrtev rudarske nesreče na Francoskem
PARIZ, 3. Včeraj se je vršil v prisotnosti preko 40.000 oseb pogreb žrtev velike rudarske nesreče « v Roche-la-Moličre. Pred sedmo uro so bili pokopani po mohamedanskem obredu Maročani, pozneje pa so se pričeli katoliški obredi za pogreb ostalih žrtev. Mašo zadušnico je bral kanonik Montagny, sveto odvezo pa je dal kardinal Maurin, lyonski nadškof. Zatem so nastopili razni govorniki in končno so se žrtve pokopale.
Število žrtev je 48, med temi je 31 Francozov, 11 Poljakov, 4 •Maročani, 1 Italijan in 1 čeho-slovak.
ItiM-anfM M\w\i
Mnenje avstrijskega časopisja
DUNAJ, 3. Dunajsko časopisje se danes obširno bavi z izmenjanimi spomenicami med on. Mussolinijem in Seipelom. List «Neue Freie Presse» sprejema z zadoščenjem na znanje vest, da se bo poslanik Auriti vrnil na Dunaj, in hvali Seipelove izjave, ki morejo zadovoljiti Italijo. «Wiener Neueste Nachrichten» pa se manj navdušujejo in ne morejo razumeti, kako je Seipel mogel dati take nepričakovane izjave.
«Neue Freie Presse» piše: Težave političnih odnošajev so odstranjene. Preko štiri mesece smo živeli z Italijo v odno-šajih, ki so navadno glasniki vojne ali pa medsebojnega preziranja. A mi si nimamo očitati nikakega takega sovražnega čina. Priobčili smo vesti iz Poadižja, a niti od daleč se nismo nameravali vmešavati v italijanske notranje zadeve. Nismo napravili niti najmanjšega koraka, da bi razširili neprijateljstvo do Italije ali da bi zanikali obstoječa razmerja: razmerje med veliko vojaško silo in malo neoboroženo republiko; razmerje med velikim osvojevalcem in malo ubožno deželo. Izraz, da je vprašanje Poadižja za Avstrijo zgolj kulturnega značaja, je popolnoma posrečen. A\-strija ne sme živeti v sporu s sosedi. Naše potrebe so preveč velike, da bi si iskali še neprijateljstvo mogočnih držav. Avstrija ni imela nikoli namena škodovati Italiji. Politično moramo želeti, da živimo v prijateljskih odnošajih z vsemi državami, še posebej pa z močnejšimi. Zato mora biti konec napetosti pozdravljen.
Komentar tirolskega lista
DUNAJ, 3. Vest o obnovitvi prisrčnih odnošajev med Avstrijo in Italijo je bila sprejeta na Tirolskem z nezadovoljstvom.
«Innsbrucker Nachrichten» pišejo: «Seipelova manifestacija vdanosti napram Italiji je bila popolnoma odveč in nas celo sramoti. Končno so le italijansko stališče v zadevi avstrijskega zunanjega posojila in težkoče, ki jih je Italija stavila pri ureditvi posojila za prehrano, so prisilile dr. Seipela v Kanoso. A kot v preteklosti, tudi v bodočnosti ne bodo «neod-govorni elementi» odnehali vmešavati se v prid Nemcev v Poadižju. Učinek spomenice bo le ta, da si bosta narod in vlada v Avstriji vnovič postala medsebojno tuja in nezaupljiva, in narod bo imel vtis, da ga je vlada i-zdala.»
Rimsko Časopisje
o približanju Avstrije k ItaUji
RIM, 3. Nekateri tukajšnji listi komentirajo danes uradno poročilo o razčiščenju odnošajev med Italijo in Avstrijo.
«Lavoro d'Italia» piše med drugim:
«Pojasnila, ki jih je podal mons. Seipel o protiitalijanskih izgredih v Avstriji, radi katerih je bil odpoklican naš poslanik na Dunaju, so prvi korak k za-željenemu razčiščenju odnošajev med Italijo in Avstrijo. Notranje politično življenje v Avstriji v teh mesecih napetosti odnošajev z Rimom ni bilo baš sijajno. Zadostovalo je, da je Italija samo pokazala svojo odsotnost pri pomožni akciji v prid majhni državi, pa so se že pojavile in se pričele kupičiti razne težave. Mons Seipel je že skušal kreniti na pot v Kanoso — v Prago, da bi se prikupil Mali antanti in na ta način skušal udejstviti absurdni načrt, po katerem naj bi slovanski e-lement solidariziral z nemškim. Toda v svojih poslednjih več ali manj prikritih izjavah je moral ugotoviti, da se mu je ta načrt, ki ga je skušal izvesti z Beneševo pomočjo, izjalovil. Preostalo mu je Še vabljivo vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji, toda na Dunaju in v Berlinu so menda uvideli, da Francija in vse druge države v srednji Evropi pazljivo nadzorujejo te njihove težnje in da bi radi tega kak presenetljiv u-y dar ne uspel. Priključitev Avstrije k Nemčiji bi se mogla izvršiti edinole z vojno. Toda tudi v tem slučaju bolestna avstrijska republika in drugo
( majhne podonavske države ne
bi mogle imeti druge oporne točke nego Rim. Samo s sogla-šanjem Rima je mogoče zagotoviti mir, ravnotežje in pra\ico v tistih conah, ki so tako nestalne.
Avstrijska vlada je prepovedala napovedane politične manifest aci je
DUNAJ, 3. V nedeljo se je vršil v Amstettenu (Nižje Avstrijsko) velik shod «IIeim-wehra», kateremu je prisostvovalo sedem tisoč članov. Govoril je zvezni svetovalec dr. Steindle, ki je obenem načelnik tega gibanja. Govornik je omenil, da šteje ta izredna vojska že preko 150.000 mož, ki so pripravljeno «s puško v roki» ščititi red v notranjosti države. Organizacija ni strankarska, ker hoče zastopati interese države in ljudstva. Shod se je izvršil v popolnem redu.
Spričo dejstva, da je hotela «Heimwehr» imeti 15. julija, o priliki obletnice lanskih krvavih dogodkov na Dunaju oboroženo manifestacijo, na katero so nameravali odgovoriti socialdemokrat je s protimanifestaci-jo, je zvezna vlada prepovedala obe manifestaciji do 31. julija in to z ozirom na velike pevske slavnosti, ki se imajo vršiti koncem meseca o priliki Schu-bertove stoletnice.
Časopisje je sprejelo ta sklep z velikim zadovoljstvom, kei bi bilo pač neprijetno, da bi bil Dunaj prizorišče strankarskih pobojev, ravno ko bi se v me< stu zbralo morda kakih 200.00C tujih gostov. Celo zainteresirane stranke so s to odredbo zadovoljne.
Jusoslovenska vlada
bo danes podala ostavko?
Resoluciji radikalskega in do« mokratskega poslanskega kluba
BEOGRAD, 3. Oba največja poslanska kluba sedanje vladne koalicije sta »zasedala tudi danes in razpravljala o političnem položaju. Na obeh sejah sta bili sprejeti resoluciji, na podlagi katerih se da sklepati, da bo vlada z namenom, da so omogoči zastopnikom Hrvatov sodelovati pri vodstvu države, podala ostavko. Iz obeh resolucij je razvidno, da se je namenila vladna koalicija v popolnem soglasju, poskusiti še enkrat sestavo koncentracijske vlade. Zastopniki Hrvatov naj bi dobili na ta način možnost, da sodelujejo pri parlamentarnem delovanju, pri reševanju važnih gospodarskih, finančnih, zunanjepolitičnih in drugih vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu.
Po daljšem poročilu o političnem položaju, katerega je podal načelnik vlade Vukićević, je sprejel radikalski poslanski* klub na svoji današnji seji soglasno naslednjo resolucijo: «Poslanski klub Narodne radi-kalske stranke je na svoji seji, dne 3. julija, sprejel na znanje poročilo ministrskega predsednika Vukićevića in sklenil, da državne in narodne potrebe, ki zahtevajo zakonodajno delo na rodne skupščine in rešitev ne^ odložljivih političnih in finančnih, gospodarskih in upravnih vprašanj, Še nadalje obstojajo in da se spričo tega morajo vsa vprašanja reševati in rešiti. Čeprav je sedanja kombinacija koalicije Narodno radikalske stranke, Jugoslovenske demokratske stranke, Slovensko ljudske stranke in Jugoslovenske muslimanske organizacije zadostna za parlamentarno delo, izraža radikalski klub Željo in pripravljenost, da se sestavi najširša koncentracijska vlada s sodelovanjem vseh parlamentarnih skupin.»
Demokratski poslanski klub pa je sprejel na svoji seji s! lečo resolucijo: «Odobravain sklep vodstva in izjave < kratskih zastopnikov v v: .di, da je potrebno, da vlada ustvari možnost za temeljito preiskavo parlamentarnega položaja. Klub ponavlja staro Želje; demokratske stranke, da se od^-ločno vztraja pri parlamentarnem delovanju in da se sedaj ponovno poskusi sestaviti koncentracijska vlada. Klub pričakuje, da bodo vse parlamentarne skupine z ozirom na te<
XL
•EDINOST*
V Trstu, dne 4. julija 19»
Savne razmere doprinesle vse •trankarske ki otboe šrtve, ki naj bi i>ile v nasprotju s Tftjlmi interesi dj-'iavne celote ter z u-
Mamim in p&riajnent*rmi»
Žimo m.»
Spričo teh sklepov radikal-skega in demokratskega poslanskega kluba menijo tukajšnji politični krogi, da bo vlada |te?:oin jutrišnjega tdne podala os vko. Juti i se bo bržkone sestri ministrski svet in sklepal o razvoju krize. Za tem bo mini-sti ski predsednik odšel na dvor ter podal ostavko, da bi se na ta način dala možnost, da se ponovno vršijo posvetovanja v svrho sestave koncentracijske vlade.
Danes dopoldne je zdravniški svet natančno preiskal Stjepana Radića ter ugotovil, da je sedaj izven vsake nevarnosti. Njegovo stanje se je toliko zboijšaio, da je danes že lahko hodil. Dali so mu oklep i« mavca, tako da se bo lahko čim več
prosto gibal. Koncem tedna bo prepeljan v Zagreto.
Načelnik ftehaslOTatkaga *ar-dtata ne potu t domovino
LJUBLJANA, 3. Danes zjutraj je prispel it Beograda v Ljubljano načelnik čehoslova-skega glavnega štaba general Syrovy v spremstvu 5 Štabnih častnikov. Na postaji so ga sprejeli ^predstavniki vojaških, državnih in mestnih oblasti. Proti večeru se je odpeljal z br-zovlakom proti Dunaju.
Vest o bolgarskem predloga za sklenitev jnposlovensko-belgar-ske arbitražne pogodbe potrjena
SOFIJA, 3. Sofijsko «Utro» potrjuje vest, da je bolgarska vlada stavila jugoslovenski ponudbo za sklenitev 'arbitražne pogodbe. V bolgarskih političnih krogih je napravila ta vest zelo dober vtis in se ji pripisuje velika važnost.
DNEVNE VESTI
Trdila pol mi tečajem
Oči vsega sveta so z vsakim dnem bolj obrnjeno proti severnemu tečaju, oziroma proti onemu mestu, kjer so je ponesrečil general Nobilo s posadko zrakoplova «Italia». Če je žo ta dogodek sam postal središče zanimanja svetovne javnosti, zavzemlje tragedija vedno nove oblike s tem, da se število prisilnih prebivalcev tečajnega ledovja severnozaliodno od 'Svainardskega otočja množi. Pole.	skupin Italijanov, ki so 't\\ rilo posadko Nobilejeve ekspedicije, so sedaj med njimi še Norvežani, Francozi, Rusi, en Cehoslo-'vak in še nekate-ri drugi. Solidarnost človeštva v nesreči, kot se je srečno ozna-čaia že v začetku odločna reailna akcija v prid generalu Dobiie-ju	tovarišem, se torej sedaj še tem bolj stopnjuje, čim več narodov ima postopno "svojo člano med ponesrečenci.
Zares pretresljiva je usoda A-'mundsena in tovarišev, ki so, noseč pomoč sočloveku, zginili brez sledu, dalje usoda Norvežana Lundborga, ki je re&l generala No-bile-ja, so potem vrnil na mesto nesreče, da reši še druge, a se mu je pri tem pokvarijo letalo, tako da je moral še sam ostati pri njih. Enaka usoda je najbrže zadela tudi drznega ruskega letalca Babu-škina s tovariši, dasi si na ledo-tomcu «Maiy-£inu» razlagajo njegovo že predolgo odsotnost kot znamenje uspeiia in no nesreče. Končno nesrečna usoda motorista PonimoIIa, ki je našel zares hladni grob v tečajnem ledovju, otoplje-nega le po pogrebnih časteh s strani njegovih srečnejših tovarišev.
V tem hipu so pričakovanja vsega sveta osredotočena okoli rešilne akcijo velikega ruskega ledo-lomca «Krasina» in njegove junaško posadko, ki se je odločila za skrajne napore, da reži tečajno u-jelnike ii mrzlih ledenih okov. Napredovanje ledolomca so vrši popolnoma noranalno, tako da se .smatra za gotovo, da doseže svoj ciij že v najkrajšem č«u*u, t. j. da reši vsaj Viplierijevo skupiaao ter morda tudi druge, če se mu jili
posreči orlkriti.
M\m jiTj&tiRSH!!! tmMi
Mrnistar za nacionalno gospodarstvo je poslal trgovski konfederaciji okrožnico, v kateri potrjuje — v nasprotju z dvomi, ki so se izražali — veljavnost dosedanjih okrožnic o letni reviziji trgovinskih dovo'jenj.
Tudi ta okrožnica so nanaša na . določbo, o kateri smo že poročali in ki predpisu je, da morajo trgov-, ci predložiti vsako leto ob novem lotu občinski upravi svoj kazenski list (nov), iz katerega je razvidno, ali je prizadeti zagrešil kak zločin, : kateri ima za posledico odvzetje . dovoljenja. Če jo kazenski list čist, so dovoljenje enostavno potrdi za ' celo leto, če pa je razvidno, da je bil kaz-novan radi kakega dejanja, / ki spada v zgoraj omenjeno vrsto, se in u dovoljenje vzame.
Nova določba se bo izvajala od 1. januarja 1929. dalje.
Prihod torpedolovca «Nazarlo Sauro>
Včeraj predpoldne jo priphil iz Messine v pristanišče torpedolo-vec «Nazario Sauro» pod poveljstvom fregatnega kapetana Genta. Ladja, ki štejo 7 častnikov in 132 mož posadke, so jo zasidrala ob pomolu Bersaglieri.
Jubilej filozofa Aleša USeničnika
Včeraj je preteklo 60 let, kar se je rodil v majhni hišici št. 10 v Poljanah nad Škof jo Loko eden izmed največjih sedaj še živečih slovenskih filozofov Aleš Ureničnik. Največ jo Ušeničnik sodeloval in še sodeluje pri znanstveni reviji «Cas», katere urednik jo bil več časa. Znana je pred vseon njegova «Knjiga o živi jen ju». Da bi ga usoda. Slovencem še dolgo časa o-li ranila!
Kencarti v mestnem Trta
Včeraj »o so otvorili redni večerni koncerti v mestnem vrtu.
Nalezljive bolezni ▼ našem mestu
Tekom tedna od 23. do 30. junija 19£8. se je pojavilo v Trstu osem sluča:<j/ nalezljivih bolezni, in sicer štirje slučaji davice, dva Škrlattee, eden legarjeve mrzlice in eden paratifusa. Dve osebi sta radi nalezljivih bolezni umrli. E-den bolnik je podlegel škrlatici, drugi pa legarjevi mrzlici.
Gibanje prebivalstva v preteklem
meseca
Tekom preteklega meseca junija je bilo v našem mestu zabeleženih 331 rojstev. Devet novorojencev je ibilo mrtvih. Umrlo (jo 2C3 oseb. Izvršilo se je 139 porok. Napram mesecu maju se jo število rojstev povečalo za 38, število porok za 10. število smrtnih slučajev se je zmanjšalo za 4. Mrtvorojenih je bito meseca junija toliko kot meseca maja.
Bojstva, smrti in poroke v Trsta
dne 1. julija 1928. Rojeni: H; mrtvi: G; poroke: 23.
Dne 2. julija 1928. Rojeni: 10; mrtvi: 13; poroke: 3.
Iz tržaškega življenja
S pretvezo, da je policijski agent, mu je ukradel listnice.
Težak Josip Strauss, rodom ia Gorice, stanujoč v Rojanu št 755, so je včeraj zjutraj iz neznanega vzroka odpravil jako zarana oa : delo v prosto luko. Začelo se je komaj daniti, ko je že bil na trgu Libertr. Ker je imel še par ur časa, je mož krenil v tamošnji javni vrt, da bi se v prijetnem hlada navžil svežega jutranjega zraka. Sedel je na bližnjo klop ter se za-globil v svoje misli. Ze je zadremal, ko ga nenadoma predramijo koraki; pred njim so je ustavil mlad moški, ki ga je osorno vprašal po osebnih listinah, češ da je policijski agent. Meneč, da ima res opraviti s policijskim orga-
nom, je Stnuoss potegnil iz žepa listnico, (ta bi pokazal zahtevane
listine. Toda neroanec, ki se je
led a jal sa policist* mu je kratko-malo istrpal listnico iz rok ix* se oddaljit refcot, d* gre najet kočile, s katera da se bosta pe-ljala na
kvesturo. Seveda se ni vrnil. Strauss je naposled uvMol, da ni imel opraviti z nikakian policijskim organom, marveč g predrznim lopovom. Skušal je dohiteti tatu, a zaman. Končno je na svojo srečo naletel na dva mestna stražnika, katerim je povedal svojo prigodo. V njunem spremstvu je začel iskati zlikovaca, ki ga je čez kako pol uro tudi našel v ne-nek baru na trgu Goldoni. Lopov je bil aretiran., toda ukradene listnico, v kateri jo Strauss poleg pokojninske knjižice in drugih dokumentov hrami znesek 160 lir, ni imel več pri sebi. Brez dvoma jo je bil medtem že izročil kakemu pajdašu v varstvo.
Tržaško sodišče
Mali prizivni svet.
Majal se je za častnika in sleparij
Pred dobrim mesecem je bil od tržaškega pretorja obsojen na 5 mesecev in 13 dni Ječe in na 508 lir globe Marcel D., češ da se je po krivici izdajal za častnika 11. bersaljerskega polka in ta naslov uporabil tudi za številne manjša sleparijo.
Marcel D. je namreč imel ljubavno razmerjo z neko Zoro M., hčerko nekega mežnarja v tržaški okolici. Rekel ji je med drugim, da je častnik in se kot tak dal tudi predstaviti domačim svoje izvo-Ijenke, ki so ga prijazno sprejeli v hišo. On se je pri njih nastanil in je v vasi, glede na njegov častniški stan, imel povsod odprte kredite — v trgovinah, v gostilni itd.
Toda za tega človeka se je začel zanimati brigadir, ki je vršil v vasi shižbo. Ko je od tega zvedel, da je Častnik pri 11. bersaljerskem polku, je takoj vprašal za informacije armadno poveljstvo v Trstu. To
jO odgovorilo, da je Marcel D. navaden mornar in ne častnik. Brigadir je tunela naznanil sodni oblasti. Kakor le na prvi obravnavi, tako je tudi prizivnemu dvoru Marcel D..trdil, da tu gre za po-meto v registrih komande in doprinesel svojo dokaze, ki jih je njegov zagovornik, odvetnik dr. Ivan Kezich, predložil dvoru v pretres.
Na podlagi teh je mali prizivni svet spremenil popolnoma razsodbo pretorja. Kar se tiče sleparij, je Ml Marcel D. oproščen radi pomanjkanja dokazov — drugi njegovi čini po mnenju prizivnoga dvora ne tvorijo zločina.
PUUJSEA POROTA
Siefflberser Saievno bolm?
Izpovedi zadnjih prič in za govornikove zahteve
Branitelj Stemberger ja v nadaljevanju obravnave proti temu je zahteval, da se zaslišijo še nekatere priče, ki naj opišejo duševno stanje obtoženca. Predsednik, uff. Clarici je želji hrambe ugodil in včeraj so bile zaslišane nove priča
Ivan Pirovich pravi, da se je nekdaj Stemberger v ulici Cavana ustavil in ga nakrat vprašal, je li kaj videl. Priča ni videl ničesar in sklepal, da ima Stemberger halucinacije. Nekdaj je doma zbesnel in popolnoma razbil pohištvo v stanovanju. Hotel se je potem vreči skozi okno, a je bil zadržan.
Porotnik: In usodnega večera?
Priča: Je padel na tla doma in bil kakor mrlič. Mati njegova je dejala, da ima bolezen sv. Valentina. Tolkel je navadno krog sebe, ne da bi vedel zakaj.
Pričanje te priče daje podlago branitelju, odvetniku Stefanutti-ju, da zahteva da se Stemberger da psihijatrom v preiskavo.
Temu se zoperstavi državni pravdnik, toda odvetnik Stefanut-ti ne odjenja.
Predsednik bo danes odločil o incidentu.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Goriški kvestor upokojen
Tukajšnji kvestor Aleksander Panini Finotti je upokojen Kvestor je rodom iz Verone ter se je kot funkcijonar policijske oblasti nar hajal štiri leta v obmejnih pokrajinah države. On je bil tudi prvi kvestor novoustanovljene goriške province.
Goriški prefekt o peki kruha
Goriški prefekt je naslovil v svoji tedenski zbirki okrožnic eno o-krožnico na vse poteštate, v kateri ugotavlja, da nekateri, občinski načelniki ne izvajajo prav o-krožnice, v kateri je naveden 2. in 4 član zakona od 22 marca 1908 št. 105. na podlagi katerega se dovoljuje pekom, da podaljšujejo urnik za delo v pekarijah, kot določa zgoraj cwnenjeni zakon. To delajo s -čisto drugačnih namenov, kot so oni, katere omenjata Člena 2. m 4. To pa je treba preprečiti, ker m na ta naSin le V>djemlje zakonito moč zakonu in se često vi»e Itrivičivs nepravilnosti. Izdajo se, dovoljenja za podaljšanje pekovskega urnika na podlagi člena 2. in 4. omenjenega zakona le. tedajjL ako resnično to zahtevajo zgolj potrebe industrije same ali pa klimatične razmere, kjer se pekarska obrt vrši, no pa morda radi gole navade ljudstva.
Ako se v kaki vasi dovoli kaka sprememba enemu peku, se mora ta sprememba dovoliti vsem drugim.
TtUvt ir^fi1 bojevitih bratov umrl
Včeraj smo obširno poročali o dveh bojevitih bratih iz Koprivi-šča in sicer o Francu in Andreju Okrogliču, ki sta se celo noč — zabarikadirana v svoji hiši branila pred orožniki, ki so ju hoteli aretirati. Selo ko sta se zgrudila ranjenca na tla, ju jo bilo mogoče prijeti. Prepeljana sta bila v goriško bolnišnico, kjer jo pa eden in sicw Andrej, star 47 let, včeraj ranam podlegel. Tudi ostali brat Franc so nahaja v nevarnosti, vendar pa upajo zdravniki, da bo okreval.
Za Modajalee
Urad za vojne invalide (Opera Naa. invalidi guerra ) opozarja vse
delodajalce, ki zaposlujejo več kot 10 ljudi pri svojih obratih, bodisi delavcev ali pa uradnikov, da jih. morajo te slednje v prvih desetih, dneh meseca julija naznaniti na isti urad z navedbo, kdo je invalid in kdo ni. Kdor bi se teh določb ne držal, ho kaznovan od 100 do 1000 lir. Ta naznanila se bodo izvršila potom posebnih vzorcev, ki se dobe lahko na zgoraj omenjenem uradu, ki se nahaja v ulici Dante št. 12.
Nepreviden kolesar alt neprevidna ženska.
Včeraj dopoldne je neki Franc Jug, star 30 let, stanujoč v ulici Sv. Antona št. 14, zadel z blatil nikom svojega kolesa ob roko 58-Iet-no Marije Faganelove iz Gorice, stanujočo v ulici C. Zavetti št. 16, ki je nesla polno košaro jajc na trg. Faganelova je morala iskati pri Zelenem križu zdravniško pomoč. Bila je tudi' prepeljana, v bolnišnico.
NEKOLIKO ČRNE KRONIKE
Škarje, ki ne. shačejp sama. Drago tln Ketto jo napisal pravljico o škarjah, ki so kar same na čKidež-no poveljo skakale po mizi in rezale. To pa se moro zgoditi le v pravljici — ne pa v tako resnično vsakdanjem življenju kot ga, živi
Virginjja Pavšič. stara 35 let, stara znanka kveefeure. V nedeljo pod noč je. stala ob vojaškom športnem igrišču in bila tako pijana, da so jo komaj držale noge po koncu. Ker je pijana ženska redkost na cesti — grda redkost — se je okrog njo zbralo veliko radovednih ljudi, med temi posebno dosti vojakov In — kot jo navada — vsi ti so se začeli norčevati iz pijane ženske in marsikatero slano je morala s Ušati. Ker pa je včasih pijan človek bolj razdražljiv kot trezen — in je morda tudi «Virgo» Pavli č podala šele v pijanosti sramežljiva, ker trezna no zna biti, se je ujezila in izvlekla iz nedrij debele škarje, s katerimi je začela mahati okrog' sebe. In bil je ravno kaprol Karel Marangoni, in-fanterist tako neerečen, da je dobil močan udarec na levo roko. Poklican je bil Zeleni križ, ki ga je odj?eljal v vojaško bolnišnico, kjer se bo zdravil nekaj dni. «V.» Pav-
7IIMIIIIV A Vsenl onhn» ki so M kaierlkoii način sočustvovali z nami LHliVnLH* o priliki nenadne smeti našega preljubega moža ki očeta
IVANA KOSHUTE
se tem potom Iskreno zah'valjuj^mo. Naša poseb.fa zahvala gre hišnim družinam za njihovo požrtvovalnost preč. duhovS&nf, pevcem za ginljive pesmi in vse.n prij[ate(Km in. zoancem, M so spremili predragega ^pokojnika na njegovi zadnji poti.
GORICA, 3, juHj> 1923.	Žalujoča družina.
Sič pa je odšla v spremstvu dveh orožnikov v zastonjsko palačo goriške zapore, ki jih ima čast večkrat posečaii.
S koso so je. Po deželi se ravno te dni vrši košnja. Veselo šviga in poje kosa po travi, ubrano jo k lepijo kmet v senci košatega drevesa. Včasih pa — in večkrat se to zgodi — jo tudi kosec neroden in so pri brušenju kose ureže. In tako se je zgodilo s Francem Kotnikom iz Grgarja. Ker se je urezal s koso v levo roko, je moral v goriško bolnišnico, kjer so bo zdravil 20 dni.
Ta pa s srpom. Poleg košnje, se jo začela po deželi tudi žetev žita. Pri tem pa uporabljajo naši ljudje predvsem srp. In s srpom so je u-rezala v levo roko in si prerezala žilo Marija Brajnik, stara 55 let iz Stanctreža. Osem dni se bo morala zdraviti.
In Se ta, al se jo v jarek zvrnil.
Ante n Šfiligoj, star 37 let iz Po.t-gore je tako nesrečno padel v jarek — v jarek pa se pade ali iz pijanosti ali pa iz nei-odnosti —, da se je močno potolkel po čelu. Deset dni so bo moral zdraviti.
Tudi mali. Boris ima smolo. Mali in simpatični Boris Gregorič, star komaj štiri leta in stanujoč na Corso Verdi št. 1, ki ga vidimo Čestokrat v živahni igrici na dvorišču pod našim poduredništvom, je tako nesrečno padel, da se jo moono potolkel po čelu.
KOMEN
Žalil je ministrskega predsednika
Tukajšnji orožniki so zaprli 28-letnega Avgusta Pipana, češ da je i grdimi besedami žalil ministrskega. predsednika Mussolinija. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem.
Š TU RJE PRI AJDOVŠČINI Nesieča mlade kolesarke
V nedeljo, dno 1. t. m. so jo proti večeru učila šestnajstletna deklica Draga Kodelja na glavni cesti, ki vodi iz Ajdovščino proti Vipavi, in sicer ravno pri š-turskem pokopališču voditi kolo. Nenadoma privozi izza ovinka od Vipave proti Ajdovščini avto z izletniki. Deklica, ki so jo v tistem trenutku ustrašila bližajočega so avtomobilskega vozila, jo hotela bržko-no kolo ustaviti in skočiti ž njega. Ker pa je bila svojega železnega konja Še malo vajena, jo pričela nerodno križariti preko ceste sem in tja in se tako izpostavila še večji nevarnosti. Šofer pa je, vi-devši to, avto takoj zavoril in ga zavil v sJran in sic^r tako, da je s stranskimi kolesi zavo/Jl v obcestni jarek. Toda vseeno je trčil oi. kolo, ki sl je r ueklico vre 1 prevrnilo po cesti. Slučajno mirno prišedši avto, je deklico skoro nezavestno odpeljal na njen dom, kajti pci padcu jo zadobila več prask po obrazu in roka2i. Zdravnik jo izjavil, da ne bo hujših posledic.
DOL - OTLICA Birma in krst zvonov - tepota Dol-
Q llice - Izletniki in občina
Dan 25. junija je bil za našo vas prarioiiik prve vrste. BiJa je namreč birma, vrh tega pa smo šo krstili zvonove. Da bi svečanost lepšo u-spela. so naši fantje napravili več slavolokov v bližini cerkve. Nekaj lenega so ti' slavoloki, sredi žo i't :k paravne lepoto, na kateri jo naša vas bogata. Tudi na£o cerkvico smo olepšali in sicer na ta način, da smo pobarvali zvonik. To je čisto lepo, ker najdo cerkvica sedaj lepši) harmonično skladnost s svojim slikovitim ozadjem. — Letina do sedaj pri nas šo kaže. Sprva smo se bali za krompir, ker so bili jako mrzli dnevi in so jo bilo bati, da bo zmrznil v zemlji, vendar pa upamo, da bo obrodil.
Naš kraj je jako privlačen za izletnike in letovišč ar je, kajti lepota Dol-Otlice jo znana okrog, posebno so oni njeni ljubitelji, ki ljubijo kontraste. Kajti pri nas se skoro kot bi potegnil črto ločita
dv
a podnebji. Tako da nas včasih piha in nam jo mraz, Vipavci pod nami pa se ob istem času soinči-jo Izletniki so pričeli že prihajati, tu pa tam imamo tudi take. ki o-stanejo pri nas za več Časa. Včasih ob solnčnih dneh ob nedeljah je po naših vaseh vse polno nedeljskih izletnikov, med katerimi vidiš poKcbno veliko Ajdovcev, ki se
kaj radi vzpenjajo za šport po skoro navpičnih stenah pod Otlf-eo ter se nato vračajo mimo g. Č.i-beja pri Slokarjih. ki toči izvrstno kapljico, ?.opet proti domu. — Pridi to in obiskujte nas šo bolj. Kdor prido k nam ln zna ceniti naravno lepoto, ta od nas ne odhaja razočarani
Kot je znano, se je sedai naša občina pridružila k Ajdovščini.
Ako pomit/He, da raMivo i' Ai-•lo\ščino do nas več k*>; ive uri hojo po .sa-mih kozjih ste/icah — kajti najprikladnejšo je rabita krajšnico — si lahko pre (stavljate kako smo s tem pr'zadott. Vsakdo ima vedno kaj opraviti na županstvu in za vsak opravek napraviti tako dolgo pot jo žo velika žrtev. Ali bi no bilo mogočo napraviti na Dot. Otlici kak' občinski podurad, zlasti, ker imamo zato jako pripravne prostoro Ljudje bi bili onemu, ki bi to pro skrbel, zelo hvaležni. Upamo, da so bo zato predvsem zavzel ajdovski poteptal ter Šel na ta način svojim občinarjean na roko.
BORZNO POROČILO
Trst, dno 3. julija 1928.
Amsterdam 763.50-7tf9.5<J ja 2(54-268, Francija 74.55-7485, London 92.(>8-92.8£, New-Yoik 18.95-19.01>*, Špa* ija 311-347, Švica 3ti5.75-3G7.75, Atene 24.40-24 !M Berlin 451.50-457.50, Bnka-roeit 11 i5 I i.85. Praga 5fi.2? 'i • 50.52'it, Ogrska 329-335, Dnroj 2t'>5.25-271.25 Zagreb 33.27^-33X7^.
Uradna cena zlata (2. VIT.) L« 267.29; Liktorsko posojilo L 83.50; vojnoodškodninsko obveznice I
. I
Hnro^He in širite
H
i i
mali ommm
NAJEMNIK, ki ima najmanj 12 krav, sc išče za posestvo, veliko nad IGO ocalov, v bližini Trsta. Natančne ponudbo pod »Posestvo® net triaško uprrvništvo
724
ČEV L J ARNIC A, dob. o obiskana, sc proda na Opčinah. Sosič Karel št. 21
725
MEBLIRANA soba z lučjo, sc odda pri osebi sami. Viale XX Scttcmbre 71/11
7 2
teatMs ližiftElji! pri Uprt
se radi izselitve prostovoljno proda z? L 55.GC0. Zidana, z opi-ko krite, hiša z gospodarskimi poslopji je v prav dobrei^ stanju. Pri hiši je vodnjak. Od zemljiš je nekaj gozda, os 1. al o prvovrstne nji e, senoieti, travniki in vinogjra ".i v lepi soln-čni Itgi s povpiečnim letnim p< delkora 80 hI prvovrstnega vina. Vinogradi so p<^ večini na novo zasajeni z najboljšimi trtami. Na zeml ifiču je zasajenega mnoga sadne&a drevja, ki daje lep letni dohodek. No -o^cstvji se redi 5	sivine.
Plačilni in drugi pogoji se izvejo pri«, lbstti ku Josip >-:c srci :.a ' r:.jlju, po-šta \ipava, Vipacco, Friuli.
Hajprikia&rcjša iaika ZA 5!i}£0
dobite pri
fit.3EP.Tli P,mrr:t,l/l!i MazzlnI4S
tja—e———■—pa— m m i nn»ni TfMMnr. » -■»■ ■■ ■
Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t. d.
Uln Rama 3, II!. nadstropje
PODLISTEK
J. KRIŽANOVSKA:
(130)
Fajčevina
Roman v itirik d*iih
Iz ruš&ine prevedel L V.
Y — R&zkačili so me... Davi sem bil v mestu po /opr&¥kih. in hitel sem domov, pa zagledam ne-pMuAoma. pred šolo množico ljudstva; slišal sem ^ic^rv^P in preklinjanje žensk, nekdo pa je zavpit: — <cPogIej, Gurecki, tvojega Boleslava so ubili.» Jl^ndstvo se je razmaknilo in tedaj sem videl, Itako je Hammer vrgel skozi vrata ubogega ^dečka, vsega okrvavljenega in v nezavesti ter zavpit: «TU imaS za svojo upornost, živinče.» — Kri mi je šinila v glavo... vrgel sem se na nemškega psa ter mu jili naložil nekoliko... Brez dvoma me bodo za to dejanje obdolžili hujskanja k uporu in žaljenja oblastev... Potem sem dvignil otroka v naročje gu n<-sel domov. Nato mi ni
preostalo drugega razen bežati, zato sem sc zatekel v lovsko hišico, kjer sem shranil nekaj svojih stvari. Tam sena se mogel za hip skriti... Bil sem že blizu hišice, ko me je grof dotekeL Bogve kako je zveilel kam sem se podal; vedel je že za moj spopad z učiteljem in začel me je zmerjati. To pa me je tako razkačUo, da sem mu »rekel vse, kar mi je ležalo na srcu... Tedaj me je udaril in me je hotel prijeti, toda posrečilo se mi je uteči. — Gurecki je za hip umolknil ter si s tresočo se roko obrisal hledo obličje. — Zdaj veste vse. gospa.
Milica ga je pozorno poslušala, nato je vzela iz žepa ključ in ga prožila gozd arju.
—	S tecite hitro v utico zraven ribnika. Pripravila sem jo zase in Dunja jo je uredila, to pa je ključ od vrat. Za sedaj skrijte se tam, ponoči pa vam pošljem po Dunji denar za prve čase, dokler si ne dobite dela v Rusiji.
—	Gospod vas zveličaj za vašo dobroto? Ne zamerite, če vag prosim izročiti ta list vaši sobarici, ki naj ga da Janovskemu. On že napravi, kar je treba.
Vzel je iz žepa beležnico, iztrgal list, napisal nekaj vrstic ter ga podal grofici. Dogovorila sta
se de, kako se mu bo dala Dunja spoznati, nato se je gozdar skril med grmovje, Milica pa je stekla domov. Ko je Dunja slišala gospodinj in ukaz, je sardela ter rekla, da pozna Janovskega in točno izpolni, kar ji je naročeno.
Bil je že večer, ko se je grof- vrnil ves truden in razkačen, kakršnega ni žena še videla. Pri večerji je mimogrede omenil; da je ničvredni Gurecki užalil učitelja ter hujskač ljudstvo k uporu, nato se je skril in zdaj ga že ves dan iščejo. Milica se je navidezno začudila, pozneje pa, ko sta bila sama, ga je vprašala, zakaj je prišel tako pozno.
— Ab, to ti ie prava zgodba, — je odgovoril grof. — Danes sem se vnovič uveril, da se mora s temi ničvrednimi Poljaki brezobzirno ravnati. — Zamudil sem se pri Imhofu, ki je sijajno praznoval svoje povišanje, nato sem šel k hiši, kjer sem pustil svojo kočijo; med potjo pa me sreča policijski komisar in mi v moje veliko začudenje pravi: — «Ravno prav, da sem vas srečal, sicer bi moral k vam v Krenico.» — Tedaj mi je povedal, da se je v šoli zopet nekaj zgodilo: gozdarjev nečak ni hotel odgovarjati katekizem po nem-
ško. Bržkone pa je ta paglavec nekakšen poglava svojih tovarišev, ker vsi ostali otroci so sledili njegovemu vzgledu. Hammer je nekatere med njimi pretepel, a nežne matere se klatijo okrog šole, pa slišijo vpitje in krik svojih razvajencev in tako se je pred šolo zbrala množica ljudstva. Po učiteljevem pripovedovanju je Boleslav s drznim obnašanjem užalil učitelja, od zur i pa se je slišalo vpitje žensk, ki so hujskale o; nato se je Hammer tako razkačil, da je pri 11 dečku nekaj zaušnic in ga vrgel ven; paglav< <q je spodtaknii, padel z glavo na tla in si razi il nos. Kako je prišel Gurecki tja, ne vem; toda vrgel se je na učitelja, ga zgrabil za vrat in g«* začel pestiti in skoraj bi ga bil zadavil. Pa Se mu ni bilo dovolj tega, ko je začel žaliti cesarja^ Nemce, vlado in učitelja, ki se ni mogel več bra* niti, ker je padel in si izpahnil nogo. Medtem je Gurecki odnesel dečka in se skril. —
No, ali je to že zločin, če se je revež pre^ naglil? Mlad je, vročekrven, zato je umevno, da se je razjezil, ko je videl, kako ravnajo z nje^o-. vim nečakom, saj sem bila sama priča temu* kako dobro zna Hammer klofutati otroke.