//AND
syU4&C0
/lMERI$KA
_________________•:______________________________________________ ym am jm
No. no
h Xs/-n
I0Ooj
^	i
m/v:
VINA
,,y-vi r
AM€R!CAN IH SPIRIT
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
Pj /0R6IGN IN LANGUAGE. ONLY
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 5, 1972
SLOVGNEAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
BREZPOSELNOST lit! VZTRAJNO PRI 5,9%!
podatklfi delavskega tajništva je kljub povečanji! števila zaposlenih na 81.4 jnilijone še vedno 5.9% brezposelnih.
Washington, d.c. — Go-
sPcdarstvo naše dežele se po-Pravlja in hitrejše raste. Število Zap03lenih je porastlo na 31.4 nWijone in je za 2.3 milijone ^eČje, kot je bilo pred enim le~ 1T1) toda brez posla je še ved-0-V'/< delovne sile. To je hu-^'av iJ°ieoina vlade, pa tudi njeno t2k° breme, ko se bližajo kon-^rp>Sne m Predsedniške volitve. ,.f/ re2P03eln°st se vrti okoli
ta^ ^ p0ldrug° ^e^°’ vs^ P03kus^ cdstotek zmanjšati so doslej
spodleteli. Nasprotniki Nixono-
ve
Ijit
vlade seveda hočejo to
0 izrabiti. To nemara ne Iahko, če
P°drobnejše. Med
pogledamo
teme-bo številke
odraslimi moškimi
,	- ^iasimu mosKimi ]C
rezposelnih na splošno 4.3%, ‘ ecj odraslimi ženskami 5.9% , ^ glavami gospodinjstev je ^_ezpose]nih 3.6%:, med poroče-domi rooškimi 2.9%. Med mla-
kihmki v^e bre2 posla 15-7W ta_ ;iščejo zaposlitev. Pov-
^ecn° je med belim delavstvom ezpcselnih 5.3% , med črnim
hia h ?%! T° Zadnje je brez dv°" jjj ud°. Pri sedanjem položaju
r^00 W republikanci gotovo ne
CevreW računati na podporo črn-
Zillano Je> da tega tudi ne
ske^ ^em so cene industrij-dcs^H dj.a°a na splošno rastje v
Preteuv^™ obsegu! ie hrana v 1 mesec poskočila kar za
obsegu,
l3r, Ul mes< je to’ p’°vPrečje cen na debelo kar° po§nalo navzgor za 0.5%., liko 6 rez dvoma preveč in ve-s c.,. nad tem, kar zvezna vlada titk0» n°V0 §osP0darsko poii-oapoveduje doseči.
latilffianja w
fs mara]©
WadoER’ CoI°- ” Država ha v. °vIrna se obsežna prirod-hesr,^-^0^'3’ ki jih človek ni o-dal " . ab jim kako drugače
lbožho°i'ega- pečata- V njih je 2lveti v miru in zdravo v prirodimi okolici.

PodiB+ .'i6 Vahila industrijo in
%i‘n'ke.da
Novi grobovi
Josephine Starman
Včeraj je umrla na syojem domu na bolezni srca 58 let stara Josephine Starman, roj. Yerick, žena Charlesa, mati Charlesa A. Joanne Mayer (111.) in Elaine Mayer, 10-krat stara mati, sestra Rudolpha, Johna, Louisa, Victorja in Mary Beike. Pokojna je bila članica SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Ali Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena jutri ob 7. zvečer.
Anton Rozar
V	soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 84 let stan Anton Rozar z 19011 Mohawk \venue, ki je imel preje čevljarsko delavnico na Calcutta Avenue v Collinwoodu, pa bil zdaj v pokoju. Rojen je bil v Brezovici, občina Bizeljsko pri Brežicah, od koder je prišel v ZDA pred okoli 60 leti mož Louise oče Stelle Kovitch, stari oče Josepha, brat Mihaela in Andreja (zadnja v Slov.). Bil je član SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Seietovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.45, v .erkev Marije Vnebovzete ob J.30, nato na pokopališče. Družina priporoča v njegov spomin darotve za Slovenski sta-
i
-ostni dom na Neff Road.
Mary Lucie
Po daljši bolezni je umrla v Suy-La negovališču Mary Lucie, roj. Jantak, stara 82 let, edova po Stevu, mati Anne Smrekar in Lily Watral, stara mati in prastara mati, sestra Barbare Stefanac. Pokojna je oila rojena na Hrvaškem blizu Zagreba, od koder je prišla v ZDA 1. 1907. Bila je članica HBZ št. 235, Kluba hrvaških upokojencev in Gospodinjskega Huba. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St.
/ sredo ob 8., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9., nato na pokopališče. Namesto vencev priporoča družina darove v njen spomin za Ursuline Century Club.
Jane Luzar
V	Euclid General bolnišnici je umrla 43 let stara Jane Luzar, neporočena hčerka pokojnih
(Dalje na .1. sirarn ,
Skrajneži IRA hočejo sedaj odločite bitko
Skrajno krilo IRA je odločeno nadaljevati h o j “do končne zmage” za svobodo in združitev Irske.
BELFAST, S. Ir. — Boji in nasilja v Severni Irski se nadaljujejo. Pretekli petek sta bila ubita dva britanska vojaka, ko so skrajneži IRA objavili, da hočejo sedanji boj voditi do zadnje odločilne bitke, ki naj združi Irski otok v Irski republiki.
Med tem ko je uradni del IRA v začetku tedna na zahtevo večine katoličanov v Severni Irski objavil premirje, je skrajna skupina “Provisinalov” po nekaj dneh preudarjanja in pogajanj v petek objavila, da bo boj nadaljevala še z večjo odločnostjo in vztrajnostjo, ker hoče, da je to zadnja odločilna bitka v dolgem boju za irsko svobodo.
Izjava skrajnega krila IRA je razkrila, da so njeni vodniki vodili razgovore s predstavniki različnih skupin v Severni Irski, ki naj bi privedli do vseirske konference. Ko so irske republiške oblasti v Dublinu prijele tri glavne vodnike “Provisiona-lov” IRA, je skupina razgovore prekinila in’ objavila “boj do končne zmage”.
MOSKVA KRITIZIRA BRIfMSIE TOVARIŠE
LONDON, Vel. Brit. — Britanska Komunistična partija ni posebno močna, je pa precej glasna. Zadnjič jo je obiskala visoka partijska delegacija iz ZSSR pod vodstvom I. V. Kapitanova, tajnika Sovjetskega Centralnega komiteta, strokovnjaka za administracijo.
Delegacija je bila v Veliki Britaniji 11 dni in je podrobno pregledala delo Britanske Komunistične partije. Z njim ni bila zadovoljna in je britanske tovariše prijemala, da se premalo prizadevajo za protiameriško propagando v vietnamski vojni in da se ne brigajo dosti tudi za nemire v Severni Irski.
Komunistična partija v Veliki Britaniji se je najbolj uveljavila v delavskih unijah, kjer imajo njeni člani in pristaši nekako eno desetino vseh važnih mest. Moskva je na britanske komuniste nejevoljija še od leta 1SS8, ko so obsodjli sovjetski oboroženi nastop proti Češkoslovaški.
ANGELA DAVIS OPROŠČENA i /z Clevelanda
Angela Davis, ki je bila obtožena umora, ugrabitve in ko vanja zarote v avgustu 1970, ki je privedla pri poskusu bega iz Marin okraja civilnega središča do umora sodnika in smrti treh njegovih ugrabiteljev, je bila od porote, sestavljene iz samih belcev, včeraj spoznana krivo”.
za “ne
SAN JOSE, Kalif. — Porota 7 ■ dolžila, da je ona kupila štiri žensk in 5 moških, samih bel-J puške, ki so jih rabili pri posku-cev, je včeraj po 13 urah raz-!su bega iz sodišča okraja Marin, pravljanja odločila, da bori- j pD čemer je bil ubit ugrabljeni teljica za črnske pravice, prizna-; sodnik, pa tudi trije ugrabitelji, na komunistka Angela Davis, kr	Davis naj bi bila sode-
je nekdaj predavala filozofijo %ova^a Pri pripravah za ta na-na kalifornijski univerzi, ni| Pac*> ki ga je izvedel 17 let stan kriva umora, ugrabitve in ko- ■ Jonathan Jackson, brat Georgea vanja zarote v avgustu 1970, ko:	nai bb ljubimec A. Davis,
je ob poskusu pobega iz sodišča! ^iabbev socl11ika naj bi bila bil ugrabljen in ubit en sodnik,! li:iie^a smoter tega kasneje za-
izpustitev “Soledac
in okolice
katerih eden je bil
ka iz Birminghama v Alabami, je študirala filozofijo pri
zna-
Bržavno tajništvo odklanja zahteve Severne Koreje
WASHINGTON, D.C. — Zastopnik državnega t a j n iš t v a John King je dejal, da ZDA odklanjajo' pogoje za izboljšanje Javno podpiranje sodi, da je me-odnosov s Severno Korejo, ki jih j s^° namerno vodilo tako politiko je postavil njen predsednik Kim Pri dodeljevanju javnih podpor,
Goljufije pri podporah
NEW YORK, N.Y. — Državni nadzornik za socialno skrbstvo G. F. Berlinger je objavil
pretekli teden, da je poskusni j in se postopno popolnoma po-krajevni pregled pokazal, da nemara okoli eno tretjino tistih, ki so se prijavili in ki prejemajo mestne in državne podpore, do teh nima pravice.
V kolikor to drži, je država New York oškodovana, za 240 do 400 mili jenov dolarjev letno.
Glavni državni nadzornik za
mrtvi pa tudi njegovi trije u-! meniati ■ grabitelji. Po razglasitvi odlo-1 ^i0thers’ čitve porote je bila obtoženka I l',eor6e Jackson, puščena in njena jamščina pre- Javna tožba je predložila te-klicana. Obtoženka je dejala, da j kom podpiranja obtožbe vrsto je to “njen najsrečnejši dan v! dejstev in privedla veliko ste-življenju”. Objela in poljubila jej vilo prič, ki so podpirale njene vse člane porote, ki jo je opro-1 truitev. Vsi ti aokazi so bili le stila. Ona in njeni prijatelji ter na temelju okoliščin. Angele odvetniki so skupno nato pro-j Davis ni biio pri poskusu bega, slavili “zmago”.	j čeprav je bila tedaj v Kaiiior-
Angela Davis, 23 let stara črn- I lliJi- Po ponesrečenem poskusu
bega, pri katerem je bil ubit njen spremljevalec Jonathan
nem marksistu prof. Herbertu i Jackson> ie Angela Davis zbe-Marcuse, učeniku “nove levice” ! zala iz Kalifornije in se dalj
časa skrivala po raznih krajih
skrivala
^	4^ 'j
svetila komunistični stvari.! ZDA> dokler jo niso prijeli v Njeni strokovni tovariši na uni~!lNew Torku in jo zaprli, veizi v Kaliforniji in drugi:	Razprava proti njej ce je za-
znane! označujejo Angelo Davis j dela 28. februarja letos, 16 mese-za izredno bistro in sposobno, | cev potem, ko so jo prijeli ir. ki da bi lahno odlično uspela v; zaprli v okraj::	ječo okraja
svojem poklicu, če bi pri njem; Marin. Pet dni pred začetkom os^a^a-	j sodne razprave so jo pustili na
Namesto svojemu poklicu je svobodo proti položitvi $102,501 posvečala postopno vedno več i varščine. Razprava, ki se je
il Sung. Ta je v članku, ki ga je objavil NYT dejal, da na izboljšanje odnosov z ZDA ni mogoče misliti, dokler te ne umaknejo vseh svojih oboroženih sil iz Južne Koreje. ZDA je obdolžil, da so kršile določila premirja, kar pa je King v imenu ZDA odločno zavrnil.
ZDA bodo nemara umaknile del svojih oboroženih sil iz Južne Koreje v bližnji bodočnosti in postopno vse, toda to se bo
da bi ohranilo “mir” in da bi mestna uprava dobila podporo pri volitvah.
G. F. Berliger se je zavzel za spremembo pri sprejemanju in odobravanju prošenj za javno podporo v skladu s predpisi in pregledi, ki bodo goljufije in zlorabe čim bolj preprečili.
zgodilo na temelju podrobnih razgovorov in sporazumov med ZDA in Južno Korejo.
časa boju za črnske pravice in za komunistično propagando. Sama priznava, da je prepričana in odločna komunistka. To je pokazala tudi po razglasitvi svoje oprostitve, ko so jo vprašali časnikarji, kaj pravi k svoji oprostitvi. Odgovorila je:
“Če mislite, da sem spremenila svoje mnenje, se motite. Dejstvo, da sem bila oproščena, ne pomeni, da sem imela nepristransko sodno razpravo — ne-pristanska razprava bi bila — če bi razprave sploh ne bilo!” Obtožba proti A. Davis je to
bi uporabili in Odzivn]ena Prirodna bogastva. henacj V na vabila je postal iaj° 0cJ° Prevelik. Ljudje priha-
% družhVSek s^ranh posamezniki i'očja kupujejo obsežna pod-turistjv bb hočejo spremeniti v Doud J19 središča, industrija bega d t rno2n°sti dobičkanos-
V j. ^a‘
vahje Zanimanje in priselje-^Valstv Zade*° vznemirjati pre-Prefnišli0fin - obWsti. Začeli so |udi 0nj 3 h ne bodo izgubili 4ru-7Sami to’ s himer so va-PrirocJ6 ~~ zdravo> neokrnje-V jDh °’ gozdove in gore.
0pustii u °Ve kar na tihem Ve4la v arnPanjo, ki naj bi pri-
Eka Podjetja^0 n°Va industrip
Večin
^'eillPej-i+rria Soneno z najvišjo Peraturo blizu 80.
Bo/ za zdravo okolje v okviru Združenih narodov
Zdravo okolje je za zdravo življenje človeka nujno potrebno. Temeljni njegovi elementi so sonce, zdrav, čist zrak in zdrava, čista voda, podnebju primerno stanovanje. Dostikrat sodimo, da je okolje, če je le prirodno, tudi zdravo, kar pa ni v vsakem slučaju. Ponekod je okolje nezdravo v svojem prvotnem prirodnem stanju, zato so se ljudje takih krajev in področij od nekdaj izogibali in so ostala neposeljena.
Svet se danes briga v prvi vrsti za zdravo okolje v gosto naseljenih predelih, kjer je ozračje postalo onesnaženo v taki meri, da povzroča razne bolezni, predvsem bolezni dihal, kjer je voda onesnažena v taki meri, da so v njej večinoma pomrle vse ribe in ni voda več uporabna niti za kopanje, kaj šele za uživanje.
Onesnaženje zraka in voda je naj večje v industrijsko razvitih deželah, kjer vsakovrstni industrijski odpadki, odplake in drugo onesnažujejo stoječe in tekoče vode, kjer
izpušni plini motornih vozil, tovarne vseh vrst in kalorične elektrarne onesnažujejo zrak. Naša Cuyahoga reka je bolj podobna kakemu odvodnemu kanalu kot pa reki, tudi jezero Erie je že na pol mrtvo. Komaj kaj bpljše je v drugih industrijskih središčih in področjih naše dežele, nič boljše v Evropi in drugod.
Vprašanje onesnaženih voda obstoja tudi v industrijsko nerazvitih deželah, le da so tam vzroki drugi.'
Čistoča zraka, vode, celotnega človeškega okolja je važna za ves svet, zato so se tega vprašanja lotili Združeni narodi. Danes se začenja o tem v okviru ZN velika konferenca v S t o c k h o 1 m u na Švedskem. Udeležilo se jo bo okoli 130 držav z vsega sveta. Sovjetska zveza in njeni evropski sateliti so udeležbo odklonili, ker ni bila na konferenco povabljena in prepuščena Nemška demokratska republika.
Konferenco v Stockholmu so pripravljali že dolgo na posebnih krajevnih posvetih v
raznih delih sveta. Prvi glavni posvet mednarodnih strokovnjakov za okolje je bil v Founexu v Švici, ki je izdelal načrt za predloženo mednarodno konferenco v Stockholmu in pripravil za to tudi glavna priporočila.
Na krajevni konferenci v Singapurju je tamkajšnji minister za vzgojo Lim Kim o-pozoril svoje tovariše, da bi bilo napak misliti, da je zahteva po zdravem okolju samo stvar, ki se tiče industrijsko visoko razvitih držav. Zdravo okolje je važno za ljudi povsod in vedno. Nerazvite države naj načrte za ohranitev zdravega okolja, kjer to obstoja, in za njegovo ustvaritev, kjer ga ni, vključijo v svoje razvojne načrte.
To je brez dvoma res, toda nerazvite države se boje, da bo vključitev skrbi za čistočo okolja podražila industrializacijo, če jo že ne kar onemogočila. Direktor urada ZN v Beirutu za gospodarska in socialna vprašanja Said El-Nag-gar je na ta strah kar narav-
nost pokazal, ko je dejal, da se nerazvite države ne upajo svojih skromnih sredstev odvajati na reševanje okolja, ko morajo gledati na temeljne zahteve svojega gospodarskega razvoja.
Poročilo strokovnjakov iz Founexa opozarja v tej zvezi, da razvijajoče se države lahko uporabijo skušnje razvitih držav in ne dopuste, da bi se okolje v njih poslabšalo do take mere, kot se je v nekaterih industrijskih področjih.
V Stockholmu bodo razpravljali o okolju po vsem svetu. Ko se razviti svet u-k var j a z vprašanjem čistega zraka in prirodnih voda, se nerazviti svet v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki še ni niti resno lotil oskrbe z zdravo, pitno vodo in z osnovnimi potrebami zdravih stanovanj. Velika večina mest v teh delih sveta nima vodovodov in ne urejene kanalizacije.
Razpravljanje o zdravem o-kolju, ki se je začelo v Stockholmu danes, bo trajalo vse do 16. junija.
včeraj končala z oprostitvijo obtožene Angele Davis, je stala državo Kalifornijo okoli milijon dolarjev.
Komunisti v ZDA in po vsem svetu so kričali, da je Angela Davis žrtev ameriškega rasizma in protikomunizma. Ustanovili so Združeni narodni odbor za osvoboditev Angele Davis, ki je imel 93 podružnic v ZDA in preko 50 izven njih po vsem svetu.
Sodišče v San Jose je dokazalo, da so komunistični očitki in trditve bili prazni, četudi Angela Davis sama tega noče priznati. Za njo bi bila sodišča poštena in nepristranska le, če bi jo sploh ne bili prijeli in ne obtožili, pa naj so okoliščine še tako kazale, da utegne biti v zvezi s poskusom pobega, ugrabitve in umora sodnika. Porota je odločila, da Angela Davis ni kriva na temelju predloženih dokazov.
Porotam in porotnikom naročajo sodniki vedno, predno začno s svojim razpravljanjem o krivdi in nekrivdi, da mora biti “krivda očitna preko vsakega [večjega dvoma”. Zato odločitev [ porote, da obtoženec “ni kriv”
| ne pomeni istočasno tudi, da je obtoženec dejansko nedolžen, toda po ameriških pravnih načelih je vsakdo “nedolžen”, dokler mu ni krivda dokazana in dokler ga sodišče ne obsodi.
Zadnji teden 10 mrtvih Amerikancev v Vietnamu
SAIGON, J. Viet. - V preteklem tednu je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 10 ameriških vojakov, 35 pa je bilo ranjenih. Poleg tega je še 11 pogrešanih, 10 drugih pa je umrlo iz drugih razlogov.
Graduacija—
Na višji šoli v Ashtabuli, Ohio, bo jutri, 6. junija, gradui-ral Donald Reed, sin Mr. in Mrs. Donald Reed in vnuk zveste naročnice našega lista Mrs. Helen Petrič iz Jeffersona, Ohio. Odličnemu učencu iskrene čestitke in še veliko nadaljnih uspehov!
Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek ob sedmih zvečer svojo redno sejo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene! V bolnici je—
Poznana Mrs. Julia Bokar, 6615 Edna Ave., se nahaja v St. Vincent Charity bolnici, soba št. 219. Želimo ji hitrega -okrevanja.
Zadušnica—
V četrtek, 8. junija, ob 7.45 bo ■/ cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Franka Planinca v spomin osme obletnice njegove smrti.
Župan se jezi na CTS—
Mestni župan R. J. Perk je že lekajkrati predložil, naj bi bile avtobusne linije podaljšane do Sr ie view področja, od koder ni daleč do mestne hiše in drugih uradov, kamor morajo ljudje redno po svojih opravkih. CTS tega še vedno ni izvedel na nejevoljo župana, ki sodi, da “morajo avtobusi voziti tja, kamor ljudje hočejo iti”!
K molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes popoldne ob pol treh (2.30) v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo Jane Luzar.
Jtrajk končan—
Uslužbenci Harshaw Chemical Company v Solonu so včeraj odločili s 33:29 glasovi, da se bodo danes vrnili na delo, ko jim je podjetje po 116 dneh strajka sporočilo, da se danes lahko še vrnejo. Kogar danes ae bo, bodo na njegovo mesto najeli drugega stalnega delavca. Štrajk je bil končan brez uspe-aa, družba se je izkazala za močnejšo od delavske unije, ki ima 100 članov. Predsednik unije Haroid E. Erdos, star 23 let, je dejal: Vsaka unija v deželi bi morala biti žalostna zaradi tega, ker se more kaj takega zgoditi vsaki.
Zadnje vesti
LOS ANGELES, Kalif. — Jutri so tu primarne volitve, pri katerih se posebno hudo dajeta sen. McGovern in sen. Humphrey za 271 konvenčnih delegatov demokratske stranke. Zmago napovedujejo Me-Governu.
BOSTON, Mass. — Nemški kancler Willy Brandt je prišel sem in bo danes govoril na Harvard univerzi ob 25-let-
nici objave Marshallovega načrta, ki je pomagal po vojni uničeni in porušeni svobodni Evropi do gospodarske obnove in njenega sedanjega blagostanja.
BERLIN, Nem. — V soboto so zunanji ministri štrih glavnih zmagovalk v drugi svetovni vojni podpisali lani doseženi sporazum o Zahodnem Berlinu in njegovih zvezah z Vzhodno Nemčijo in Zahodno Nemčijo. Pogodba je včeraj stopila v veljavo in eno izmed ognjišč mednarodne napetosti in mrzle vojne je izginilo.

m-VI I l>l C-» ■%.—»K » >1 I
6117 3i Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAEOCNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 110 Monday, June 5, 1972
Novi odnosi med ZDA in ZSSR
Predsednik ZDA se je vrnil s svoje poti v Sovjetsko zvezo, Iran in Poljsko ter poročal Kongresu in narodu o svojih^ uspehih. Najvažnejši so bili razgovori v Moskvi, kjer je bila podpisana vrsta manjših sporazumov in dogovorov, pa tudi pogodba o omejitvi protiraketne obrambe in dogovor o omejitvi ofenzivnega jedrskega strateškega orožja?
Vse te pogodbe, posebno oni o omejitvi strateškega o-rožja, naj bi izboljšale odnose med ZDA in ZSSR in postavile te tudi na nove temelje, ko naj bi oborožena soočenja nadomestila pogajanja in razgovori, kot je to predsednik Nixon že dolgo želel in postavljal za svoj smoter. V svojem govoru ruskemu ljudstvu ob koncu svojega obiska v Sovjetski zvezi je priznal različnost družbenih in državnih sistemov v ZDA in ZSSR, priznal, da bo prišlo do tekmovanj in trenj med njima, toda ni potrebno, da bi prišlo do sov.raž',nosti. Opozoril je na dejstvo, da se Amerika in Rusija nista nikdar med seboj bojevali, da pa sta se bojevali proti skupnemu sovražniku v obeh svetovnih vojnah.
Nič ni govoril o mrzli vojni, ki je nastala ob koncu druge svetovne vojne, ko je Sovjetska zveza pod vodstvom Stalina hotela preplaviti vso Evropo in jo spraviti pod svoj vpliv z vsemi možnimi sredstvi. Po uvedbi komunističnega režima na Češkoslovaškem so se zahodne sile z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo na čelu povezale z državami svobodne Evrope in s Kanado v Severno-atlantsko obrambno zvezo, ki naj bi varovala svobodni del Evrope pred sovjetsko zasedbo. Ameriške oborožene sile, ki so Evropo ob koncu druge svetovne vojne večinoma zapustile, so se vrnile tja in zavzele svoje položaje tik ob železni zavesi, ameriško atomsko orožie je postalo glavno obrambno sredstvo evropske svobode. Vsak sovjetski poskus prodiranja proti Kanalu bi zadel na ameriške oborožene sile in s tem avtomatično sprožil vojno z ZDA.
Evropske države so se pod ameriško zaščito čutile varne in gotove, zato so se lahko lotile reševanja gospodarskih in socialnih vprašanj in pri tem dosegle kar lepe uspehe. Upanje Kremlja, da bodo socialne zmede, nezadovoljnost ljudskih množic ustvarile zrela tla za komunistični prevrat in revolucijo v državah svobodne Evrope, je propadlo. Svobodna Evropa se je notranje okrepila in utrdila, komunistična nevarnost je prešla, komunizem je izgubil svojo privlačnost, ko so se življenjske razmere ljudskih množic izboljšale.
Ko se je položaj v svobodni Evropi izboljševal in usta-Ijeval, so se pokazali v državah vzhodne Evrope, ki so pod sovjetskim nadzorom, znaki nemira in vrenja. Najprej je prišlo do upora v Nemški dmokratični republiki, leta 1956 Poljskem in na Madžarkem, nacionalizem v Romuniji je povzročil napetost s Sovjetsko zvezo, želja po večji svobodi je priklicala k življenju “pomlad” v Pragi. Ves sovjetski imperij v Evropi je nekaj negotovega, Moskva se ne more nanj prav nič zanesti, posebno ne, če bi bila zapletena v kak zunanji spor, pa naj bi bil ta s Kitajsko v Aziji ali s svobodnim svetom v sami Evropi.
Boljše življenjske razmere v svobodnem, zahodnem svetu so vaba za komunistični svet, ki si tudi želi boljšega življenja.
Zahodni svet je v zadnjem desetletju začel presojati odnose s komunističnim svetom z manj skrbmi in večjo samozavestjo. Prvi je spregovoril pokojni De Gaulle, ko je prišel do zaključka, da Evropi ne grozi več sovjetska nevarnost, odkar sta se Moskva in Peking sprla, odkar je komunizem prenehal biti enotno svetovno gibanje s skupnim vodstvom in skupnim ciljem — osvojiti ves svet. Začel je govoriti o Evropi od Atlantika do Urala, kot jo je svet nekdaj poznal in kot bi jo De Gaulle rad zopet videl. Šel je na obisk v Sovjetsko zvezo in vzpostavil redne diplomatske odnose z rdečo Kitajsko ter upal, da bo tudi to obiskal.
Britanci so v svoji praktični ali kot svet dostikrat trdi, kramarski politiki idejno nasprotsvo vedno odklanjali. Komunizem in antikomunizem sta pojma, ki v britanski politiki pomenita le toliko, kolikor vplivata na neposredna politična dogajanja. Pri tem ni dosti razlike, ali so na vladi laboristi ali konservativci. Znan je rek, da Britanija ne pozna nobenih prijateljev, ampak samo koristi! Ne pozabimo, da ta rek ne velja samo za Britanijo, velja dejansko za vse države, je temelj stvarne ali “realne” politike.
Amerika in Sovjetija sta v letih no drugi svetovni vojni varovali vsaka svoje koristi, se brigali za ohranitev svojih vplivnih področij, pa gledali tudi na njihovo razširitev. Pri tem ie Sovjetska zveza prišla v očiten spor z ZDA, ko je sprožila korejsko vojno. Stalin je bil prepričan, da se ZDA za Korejo ne bodo menile.
V Evropi je Sovjetska zveza z izjemo pritiska na Zahodni Berlin, ki ji je bil vedno in ji je do neke mere še ved-
no trn v peti, v glavnem ostala tam, do koder so segle njene armade ob koncu druge svetovne vojne. Le Jugoslavija se ie iztrgala vpivu Moskve, pa še to največ po nerodnosti Stalina, ki je bil prepričan, da bo Tita mimogrede pohodil. Z Jugoslavijo je odpadla Albanija in propadel je poskus dobiti pod komunistično oblast Grčijo. Truman je s svojo od-doktrino povedal Moskvi jasno in odločno, naj ne rine preko svojega vplivnega področja, če noče priti v odprt spor z ZDA. To politiko sta nadaljevala Eisenhower in Kennedy, pa tudi Johnson, ki je hotel zgraditi trdno ograjo okoli komunističnega sveta še v Aziji.
(Konec jutri)
BESEDA IZ NARODA
KAJ
¥8
POVEDATI
“slrio”
PII
* PRETEKLOST IN BODOČNOST. — Na binkoštno nedeljo sem po naklonjenosti mojega soseda bil gost zelo prijazne družbe doli v Rockdellu. On je šel obiskat svoje daljne sorod-
ne na družabne, socialne in gospodarske razmere v zadnjih sedmih desetletjih. Pri vpošte-vanju “malih” (revnejših slojev), navadnih delavcev, ki so odvisni od zaslužka svojih rok — nekdaj in zdaj — je velika
kakor nov vihar temelje, na ka-;Bom pa poskrbel, da bo moj na-tere pozidavajo novi voditelji! slednik vse potrebno pripravil narodov novo življenje za svoje za njo.
države in za novo mednarodno sodelovanje za boljše življenje.
Na takih čudnih cestnih in potnih križiščih se več ali manj nahajajo prav zdaj veliki in mali narodi. Nič jasnega in svetlega ni pred njimi — vse oblačno in zatemnjeno je pred njimi.
Krivda — krivde, kje ste? Vsepovsod jih je polno! Kdo jih seje okrog, da jih je vedno več? Stara človeška slabost jih seje okrog in pravo njeno ime je: hinavska sebičnost! Trdo povedano, trdo ime — boljšega imena taka obnašanja ne zaslužijo!
Kam pelje in vozi vse to?
Vsi vozijo drug proti drugemu, kakor kaki nepočakani sejmarji po potih na sejme. Nepre-
razlika. V začetku tega stoletja] vidno in načrtno, da bi mu bila še ni bilo javnih podpornih u- taka križišča odprta in prosta, rado v, kamor bi se šel brez ampak istočasno drug drugemu vseh sredstev revni človek pri- so napoti in zapirajo pota. Pojavit za pomoč, kakor je to najsiedice? Drug drugemu predba-
razpolago zdaj. Revnega človeka (razen kak usmiljen človek) ni nihče poznal. Revni so morali z gladom in pomanjkanji voziti, kakor so vedeli in znali.
Zdaj je drugače (ni še vse popolno, kakor bi vsak želel), ampak v primerah s prejšnjimi takimi krizami je razlika taka, kakor je razlika med dnevom in nočjo. Danes, kdor je brez dela,
nike, pa me je povabil, naj pri sedem. Še od drugod so prišli;	potrka na vrata državnih,
na bisk tja. To sicer ni nič no- okrajnih in drugih uradov razveja, sorodniki, prijatelji so se “relifov” in nekaj pomoči že cbiskavali in se bodo obiskavali. ] najcje_ Nekoč tega ni bilo. Vsak Zanimiva pa so mnenja, ki jih] je bil prepuščen sam sebi, da je izražajo in naglašajo ljudje o;jskai ‘zrna’ kakor lačni vrabec,
tem in onem. Javnost se je o-bračala v preteklostih po svoje, se obrača in obnaša zdaj po svoje in se bo obračala in obnašala po svoje v bodočnosti.
Kako se je obnašala v preteklostih in se obnaša zdaj, vidi kdor hoče. Kako se bo v bodočnosti? Glede tega- se lahko zastavi mnogo vprašanj.
Življenje je šola za vsakega.
Vsakega šola in vežba po svojih določilih: Kakor se boš učil in kakor se boš pošteno trudil za svojo bodočnost — tako boš žel in užival. Previden bodi, previdno hodi in vozi po potih svojega življenja in ne vozi predrzno, da ne zdrčiš v graben.
To so določila previdnosti za male, preproste, kakor za domišljave, ponosne, ki radi visoko gledajo s prezirljivostjo preko drugih.
To niso očitanja — le dobro-željni nasveti, ki smo jih več ali manj vsi potrebni.
Da so me te zgornje misli objele, naj omenim par vzrokov za to.
Ko je privozil sosed do njegovih sorodnikov, sva našla tam malo družbo njegovih znancev.
Pozdravili smo se med seboj, prisedla in po malem prigrizku in par kozarčkih dobre božje kapljice smo kmalu kramljali še vse bolj prisrčno in prijazno, kakor pa so kramljali ob Nixo-novern obisku v Pekingu, kjer so morali Nixonovi spremljevalci in tudi on z njimi seveda, posegati po pečenkah s skoro tako dolgimi vilicami, kakor so bile dolge včasih ‘iburklje’ naših nekdanjih mamic v starem kraju, s katerimi so morale prestavljati sem in tja v pečeh piskre v svojih starih časih. Ko smo v pogovoru omenili dolge kitajske vilice in žlice, je sorodnik mojega soseda pripomnil:
“Veste možje, kakor se zdaj po svetu vse oblači in temni, bo Nixon in drugi, ki se trudijo, da bi bilo več miru in pravega razumevanja med narodi, potrebovali kaj dolge in močne vilice in žlice, da bodo v stanju mešati in prestavljati sem in tja vse, kar zdaj kuhajo ta močni in ta veliki drug proti drugemu.”
Mož je po domače povedal —
pa prav in kar stvarno.	skušajo — a še predno naj bi
Na tem slučajnem sestanku je začeli “novi načrti” poganjati in nas par starejših obujalo sporni-'rasti — že kaj pride, da podere,
kadar ni zrna, kakor bi rad.
Tako je bilo v starih časih, ko so prihajali v to deželo revni, beli priseljenci iskat dela in kruha iz vseh raznih delov Evrope. Trdo so delali in garali, dolge ure za -bogate industrijske magnate — slednji so bogateli — ubogi delavci pa ob skromnih centih živeli v revnih stanovanjih (posebno premogarji in rudarji) v barakah, v kakršnih bi zdaj še kozli in koštruni ne hoteli bivati. Vse take in še druge težave so prenašali in preživljali. Sodi kdo, kakor hočeš — močno zavestni ljudje so bili, ki jih krize, take ali take, niso kar tako pognale v obupanost. Vztrajati so znali in v vztrajnostih domu jejo končne zmage.
Tako pionirji! Vozili so dobro in korajžno skozi tedanje čase in razmere življenja, ki niso bile lahke, ampak težke in trde!
To so spomini, ki stopijo pred oči tistim, ki so še živi in so vozili skozi nekdanje kritične čase. Življenje je trda šola za vsakega. Življenje ne obstoji in ne živi brez truda. Skrb in trud zanj ga gojita in zalivata kakor skrbni vrtnar cvetlice, da ne u-sabnejo in se ne posuše.
Vsak rod se trudi v svojem času po svoje za obstanek. Tu tako, tam tako, na vsakem koncu in vogalu tega sveta vsak po svoje.
Srečni so rodovi tistih narodov (mnogo takih narodov ni), ki imajo dobre poštene in vestne voditelje, ki res skrbijo za svoje ljudi, da je prav za nje in da so s takimi svojimi obnašanji tudi njihovi sosedni narodi zadovoljni.
V sedanjem stoletju se je na svetu silno veliko vse spremenilo. Dve veliki svetovni vojni sta prinesli veliko trpljenja, obenem pa tudi sprememb na vseh poljih življenja — zlasti na poljih socialnega in gospodarskega življenja. Ponižane so bile velike države, ki so jih vodili napeti fanatični aristokrati. Časi po takih spremembah so pri-1 ske sestre Terezije žužek iz bol-nesli na površja nove voditelje, | nice Svete Družine v Quinhonu, nekatere čezmerno fanatične. Z ] kamer je prišla preteklega mar-novimi načrti so skušali uvelja- ca iz Pakistana, ker tisto pod-viti nekaj “novega”, ge zdaj nebje njenemu zdravju ni prijalo. Piše, če bi mogla priti k nam doli, ako bi se pri njih položaj
civajo nerodnost in to in ono Razburjanje narašča —- kri lahko zavre vsako minuto.
Če poslušate v teh sedanjih časih Moskvo, Peking, Pariz. London, Washington in prestolnice manjših narodov — kaka slika se pojavi pred vašimi očmi? Predstavljajo vesti iz njih kak “mirni paradiž”?
Mnogi in teh ni malo, gledajo na sedanje mednarodne razmere in probleme z veliko zaskrbljenostjo. Azija je vsa v velikih, političnih, socialnih in mnogih drugih zmedah. Prevelika je. polna vseh raznih plemen, nasprotni drug drugemu, vse to zahteva vsestranska pomaganja, posebno gospodarska in kulturna in to težo bolj in bolj čuti naša Amerika. Teh zahtev je vsak dan več in več.
Evropa (to je zapadni del) gradi okrog sebe gospodarsko o-grajo. Skrbeti bo skušala le zase za naprej.
Južnoameriške dežele so v neprestanih gospodarskih težavah. Vzrokov je več. Te težave služijo “komunističnim misijonarjem”, ki jih Moskva po svojih potih pošilja v južnoameriške države, da tam sejejo proti ZDA odpor. Moskva ima pri tem sovražne načrte proti nam. To je vidno. Tudi če bi v Aziji ostali z našimi interesi, doli na južnoameriškem k o n t i n entu bodo skušali kuriti pod našimi nogami. Več ali manj je vse to znano. Vmes je še mnogo drugega. Tisti, ki imajo monopol nad našim gospodarstvom, so tisti “veliki strici”, ki diktirajo vsej naši mednarodni in vojaški politiki. Kamor oni nesejo in ponujajo gospodarsko pomoč, zahtevajo za isto, da jih naš “dobrosrčni” stric Sam čuva.
To zadnje nekatere straši, da zna priti že v tem desetletju do nove strašne nevihte. Dal Bog, da bi se motili vsi, ki tako mislijo. Nemogoče pa ni. Tisti, ki so v preteklostih blazno plesali okrog oltarjev zlatega teleta, so navadno vedno privozili v take nevihte, ki so narodom težave in trpljenja prinesle.
Dal Bog srečen izhod iz teh kislih časov in potrebno pamet tistim, ki vodijo narode in države v teh časih.
Gregor
------o-------
iisijonar Majsen se žasStaljiije
PATERSON, N.J. - Pred odhodom iz Vietnama na trimesečni dopust v Evropo je g. misijonar Andrej Majcen sporočil še tole:
Prejel sem pismo od misijon-
V Evropi mislim nakupiti potrebne knjige za naše bogoslovce, zato se Vam zelo priporočam za kakšno pomoč, lahko so tudi mašne intenci j e.
Potni list mi je Sv. Sedež podaljšal do 23. aprila prihodnjega leta. Nameravam se vrniti 15. avgusta, če Bog da. Tukaj nihče ne dvomi, da ne bi mogel priti nazaj, vendar bom zdaj vozni listek kupil le v eno smer.”
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
šepet Fe rmum
Piše rojak iz prestolnice.
WASHINGTON, D.C. — Spet nas je obiskala pomlad. To je čas toplejših, daljših in sploh najlepših dni v letu. Čas veselega ptičjega petja in žvrgole-nja — pa tudi čas ropota motornih kosilnic. Je čas razkošnega in prijetno dišečega cvetja — pa tudi dima, ki se vali iz žarečega oglja, na katero kaplja mast govejega, kurjega in svinjskega mesa. Včasih je ta dim celo zelo gost. Takrat gori vse: oglje, mast in meso... To je tudi čas dela na vrtu, ko je treba vse lepo očediti, obrezati grmičje, pripraviti grede — pa tudi čas glavobola, ko se prikažejo računi za popravila vseh mogočih naprav in druge sodobne ropotije, ki je med zimo iz enega ali drugega razloga odpovedala To je tudi čas piknikov in zabav v prelepi, prosti naravi — pa tudi čas najhujših prometnih gneč in špic, vsaj tu v Washingtonu; sem pa tja celo demonstracij (v prosti naravi, seveda). In vendar, prelepa si pomlad zelena!
Gledal sem skozi okno in premišljeval, kje naj bi se lotil dela na vrtu. Pravzaprav bi lahko buljil na vrt vse jutro, pa še ne bi vedel, kje naj začnem. Po rami me je ljubeznivo potrepljala Micka:
“Kdaj boš pa populil tiste trte?”
“Populil trte? Kaj pa fino grozdje in prijetna senčica, srček?”
“Kar kole poglej, pa boš videl, kaj mislim. Stoje, kot bi ga žehtali vso žimo .. .”
Tole je bila čista, gola resnica. Šment, Micka ima nekako vedno prav. Zimski viharji in neurja so jih razmajali, da je vsak kazal v svojo smer, samo pokonci ne.
“Bom pa kole popravil," sem se odlečil. “Potem bo vse precej lepše izglodalo...”
“Jaz pa še vedno pravim, da populi ven vso šaro s trtami in Jožefovimi palicami (to je Mic-kin izraz za iris, odnosno perunike) in drugim grmovjem vred. Samo zelena trava naj bo,” je še rekla in odhitela za svojim delom.
Držal sem besedo in se lotil majavih kolov. Med delom pa so mi misli ušle daleč, daleč nazaj.
Takrat so bili majniki, polni le cvetja in nežnega zelenja, ko je vsa narava kipela od znova prebujenega življenja. In hranilo ga je toplo pomladno sonce, poživljali so ga kristalni studenci, žuboreči izpod belih, < čistih planinskih snegov in sinje nebo nad planinami in gorami ga je varovalo vsega hudega. To so bili časi ljubezni in šolskih izpitov in sestankov, časi večernih Šmarnic, ki so povezavale v eno vse: vero, mladost in mlado ljubezen ... Pa to je bilo nekoč, nekje tam daleč za morjem in se ne bo povrnilo nikdar več. Ljubezen in vera sta še ostali, mladost pa je šla po gobe. Nadomestila jo je modrost, ki pa ni isto ...
SLOVENSKA KAPELA. — Vse kaže, da je kapela Marije Pomagaj najbolj privlačna kapela v vsem Narodnem svetišču in nikjer, v vseh kapelah kripte, ne bero toliko maš kot v sloven-
tako topla, domača in mična! Slovenske maše seveda tudi niso pozabljene in vsako prvo nedeljo v mesecu se še vedno bere slovenska maša za vse Slovence, doma in v svetu, posebej Pa še za tiste, ki so s svojimi darovi omogočili ta prelepi slovenski spomenik.
Včasih imam vtis, da ima Marija Pomagaj kar rada našo družbo. Ne zato, ker smo svetniki, pač pa verjetno zato, ker radi pojemo. In kadar pojem0 Njej v čast, mislimo zares! Zato nam pomaga, da imamo vedno kakega duhovnega gospoda. D°F go let nam je maševal g- dr’ Stanko Ceglar. Ko se je izgubil v ledeni Kanadi, ga je nadomestil g. dr. France Blatnik, ki so še sedaj radevolje pripelje iz daljnega New Jerseyja, da nam bere slovensko sveto mašo. bi se hotel bahati — pa se nočem — bi lahko še pripisal, da nas sem pa tja obišče celo kakšen škof ali pa vsaj kanonik • • ■ Res izgleda, da Marija sama skrbi, da vsaj enkrat na mesec nismo brez sv. maše!
Mesec majnik ni izjema M slovenska maša na prvo nedelj0
v majniku je bila nekaj res
Ču-
dovitega. Imeli smo tudi goste iz sosednjih držav, ki so pripomog li, da so se slovenske litanij6 Matere božje razlegale mogočn0 iu pobožno, kot že dolgo ne. Fe po in ubrano, kot se spodobi za kristjane. Med petjem pa sem s6 nehote spomnil misli, ki so nb rojile po glavi, ko sem trtam V°' pravljal majave kole. Od trt na vrtu sem potem nevede spet za 'el domov. Bilo je zgodaj zju traj in z mamico sva hodila, k vsako majniško jutro, na Rozm k sedmi maši in vse je bilo v z° ienju in jutranja rosa je kapi)3 a z dreves na naju in ... Kar n sekniti sem se moral, pa še P° tiho, da ne bi motil petja, c6 rav se mi je zdelo, da so tu marsikaterega drugega rojak3 misli bile nekje zelo daleč. M°j goče tam, kjer smo prvikra,
: repe vali z drobnimi otroški111 grli:
češčena si Marija, je angelski glas, k’ bo zadnja ura bila, Marija prid’ po nas!
A kdo je takrat mislil na tak0 globoke in resnične verze? se je le lepo slišalo, saj je ^ 3 pomlad...
!z naših vrst
Oregon City, Ore. — Sp°s ^ vano uredništvo! Prejela sa _ Vaše obvestilo, da mi poteče n3^ ročnina. S priloženim čekom ^ obnavljam za celo leto in Prli, gam en dolar za tiskovni skl3 Stara sem že in slabo vi^U] pa ne morem biti brez -^jne,D, ške Domovine, brez lepega 5 venskega branja. Želim, list še dolgo, dolgo izhajal- ^ Vsem Vam, ki se trudit6 P listu, prav lepa hvala in 111 iskren pozdrav!
Mary Polajnat
Cenj
ien°
P°'
poslabšal, škoda, da odhajam! | gki kapeli. Pa kaj ne bi, saj
Astoria, L.I., N.Y. uredništvo! Priloženo Vam siljam naročnino za nadalj116^ pol leta. Z Ameriško Dom°v1^ sem zelo zadovoljen in Vam ^ sem zelo zadovoljen in Vam z Vas lepo pozdravljam!
Vincent Ovca
Ljubezen do zernlj6
V gozdu kraj potoka je prostorček zame, tu si v šopek vežem praprot in ciklame.
Tu sanj a je slusam listnih vej šumenje, angelcev nebeških to je govorjenje!
Angelci nebeški — kaj pa govorijo?
Zemljico prekrasno ljubit nas učijo!
Vida Jerajev11
P- S- FINŽGAR:
STRICI
^ztixnxt
Sam najbolje ve>” J6
dlhnil Gašper. Vsi so spet potih Ca^’ ^ sobici je bilo čisto Va°' Otekala ura, ki je pok-^t]ena visela pod stropom. Sa-
° Boltežarjeve opetnice so PMnmevale po podu>
obn’ ma^' ^ grobu jo bodo na'16 S°lze’ ker smo taki. Ali J se od sramote v tla vderem? ipg >?r’	človek, usmili se
.^šperju je	pQ	na jezo
Odk& ^ra^a s^a Sa gledala. ^ ar je nehala Štefa jokati,
k»gu ^^asu	bilo čuti na Pod-
(^li ti oče res ne izroči?” akor pri spovedi sem va-
ina povedal.”
j .^avo4° matere in še zaradi
“mT ~~ na:’ bo po tv°iem-”
Qa .bor!” je skočil k postelji horPer mu stresal roko. “Mi-ine-’ se ti je v grobu nas-pT a m zahvalila za to besedo, gojeno ti bo, ne boj se!” ltro je prijel za kljuko, kot Prp86-^’ bi si Mihor le še Hil.mislil- Na pragu se je okre-
piade krojač in vama C1 °bleke. Oče je blago že j^i .' Črno je, da se kar spre-On 'la'	bomo kakor eden.
j6 iUcli- Lahko noč!”
Ca^a i.e naglo odšel po stopni-Poga ^ S° bobnele pod veselimi
■‘Zak,
ai si mu obljubil?”
Posta,,;/'^ iiiU UUJJUOU.r se je rj, 1 Boltežar pred Mihor j a. nisa se mu je zasmejal: “Ker ti... Zaverovan v Lucijo kot
mu ie Požugal brat. Ptei 86 mu ie enkrat zas-otjj, a. ’ Se zakopal pod odejo in Pek 1 ,V si;eno- Boltežar je še Pod5'* • ^aSa (irsal z opetniki po Nat ln zami®lJen povešal glavo. ležir ie treščil strt in jezen na
tov; Ce obrnil hrbet proti bra-£ p0stelji.
taPllSfer ''.e sveiii P° blevu, po-PlavC ^ebčka. ki ga je dobila
Vojgt ’ P0Praskal med rogmi ^kol^ ^ "*e bii namenjen za
tavu 'irnU. se§eI v hlam in ugo-skrhf reienost- Z vse drugačno kar ;° ?e ®arii med živino, od-bil ženin.
zdelo ^	ioči. se mu je
Pokli' ^ ^a	nenadoma nekaj
ia Pom °i °bstal ie Pri P°gradu M ve 1S^ab Nato je obesil luč, “iVfJ1 zri po belem bregu.
Pil 0rarn>” se je odločil in zdrs-pPo gazi.
Potrk?OŽnarju ni bil° več luči'
ie na okno Luciji.
°ha v6’ Gašper?” je dahnila < Za sipo.
Mihor u
“Bo	b° za druga!”
je ra.5’ bodi zahvaljen,” se
QašPertaa LUdja-
ga i„	pa 3e zatisnil okno, ki
Ih je g°i PNa- “Zapri! Mraz je!r/
, po o- . IV
^Uthel0 SPer3evi snubitvi je za-
^°dlog br^bit in grapah krog hali šef’ pravi šunder pa so zag-
Cab- vlVnedelj0’bo 30 iu °^b'
bila ed krCmi pri štebucu. ki ie se je lria Poleg farne cerkve, da je 2° rani maši nateplo ljudi, izgif-fa^rb Pripravljena oba-“j)a 1 a iz kotla, kot bi trenil.
hiisiti ”]e taka tica, kdo bi si bil PNsle’y8,0 ZaoeIe dekleta, ki niso tr6be m ?r^rno *z navade ali po-^at° so rarVe^ 0cI Jože in zavisti. M'kovoig .UCi^° opravljale in ob-
^ "Najkrat
SeM m i- SGm mislila, pa kako ip ala- Ali ste videle, “Sarn0ZTla P°gledati?”
^edala . ante! Med nami je besede	in imela spodobne
“Noben 23 kvante-” ska.’> a mačka ni bolj hinav-
“pa
“No j,; ^ znaIa naličkati!” t čim n lrne^a "— kajžarska — 2at« Vs Pf§nati dolgega časa. krog „ie.”
^0Molaj(i Pravim, naj ima tega eza dolgega. Enkrat
sem plesala z njim, pa imam še danes otiske na prstih, tako me je ocoklal. Ga ne maram za deset Podlogov.”
In so jezno srebale cinke z obarne juhe.
Pri sosednji mizi pa so sedeli gruntarji in kaj žar ji. Gruntarji so držali skupaj in bili vsi ene misli, da je Šimen neumen, ker trpi tako mlado k hiši. Kajžarji so si mislili svoje, ugovarjati si vendar niso nič kaj upali.
Pri kaj žar j ih je sedel in vrtel med prsti Šilce brinovca tudi stari Vorena, ki je samski stanoval v revnem čebelnjaku. In še ta ni stal na njegovem, ampak na srenjskem. Izpod silnih obrvi, ki so mu kot siva kodelja visele pod čelom, je ogledoval gruntarje, dokler mu ni bilo dovolj.
“Možje, možje!” je začel glasno.
Gruntarji so se malomarno ozrli nanj.
“Zini, Vorena,” ga je ščuval s komolcem droben krojač, kaj-žar.
“Možje, nimate prav.”
“Tako je. Vorena nas bo poučil, ki mu stoji čebelnjak iz našega usmiljenja na srenjskem.” “Koritnik, pošteno sem prosil in srenja mi je dovolila. Ali ne?”
“Ne očitaj mu,” je miril Za-plaznik Koritnika.
“No, Zaplaznik,” je povzel mirno Vorena, “ali nisi ti snubil za Gašperja?”
“Sem.”
“Torej za moža te je naprosil ta s Podloga, pa si kakor baba. Zakaj ga objedaš?”
“Če me prosi, ali bom rekel: nočem.”
“Reci nočem ali hočem, to je tvoja reč. Možaku pa gre, da je eden in isti — tukaj in tamkaj.” “Kaj pa mu je rekel čez čast?” se je oglasil gruntar, ki je imel dve hčeri, zreli za Podlog.
“Šimen ni neumen, če ženi sina z Lucijo,” je sodil Vorena.
“Mar bi se ti ponudil k Bož-narju, da bi ti ne bilo treba na srenjskem ležati,” je zabavljal gruntar.
“Nehaj in pusti Vorena, naj razodene.”
“Ne bom jaz razodeval. Prerok govori: Gorje vam, ki hišo k hiši stavite, vinograd k vinogradu in njivo k njivi stikate! Mar ste sami na svetu?”
“Kaj se to tiče nas?”
“Vi ste tisti! Vse na en kup!” je vzrojil krojač.
Kajžarji so potrkali s kozarci ob mizo, da je krčmar Štebuc skrben stopil k pivcem.
“Tako je!” so pritrjevali krojaču dninarski kajžarji. “Svet naj se zravna. Šimen s Podloga je mož.”
“Mož, mož!” je trkal krojač ob mizo.
“On je. Kaj si pa ti, šivan-kar?” se je spravil nadenj bogat gruntar. “Ti, ki ti tvoj grunt orje krt, gnoj e pa ptiči izpod neba?”
Krojač je planil pokonci, omizje je vse križem zavrelo, dekleta so od peči vlekle z gruntarji, celo kajžarske. Krčmar Štebuc je mahal z rokami in miril. Toda njegov šušljajoči glas je tonil med vriščem.
Tedaj pa so se odprle duri. Mednje je stopil Podlogar, plečat, da se je kar tema naredila.
' Kot bi odrezal, je vse potih-1 nilo.
| “Mar se bomo spopadli?” je veselo vprašal Šimen.
“Eh, nič, nič. Zbesedili so se, samo zbesedili. Beseda je dala besedo. Tako mora biti. Ni hujšega dolgega časa, kot je mrtva krčma. — Kaj bi, oče Šimen? Klobasico še imam. Samo eno. Zate sem jo prikril,” se mu je dobrikal Štebuc.
(Dalje prihodnjič)
Dragim §!ovm@m-Vrfmišanom v Ameriki!
“Sveta Trojica, kraljica vrhniška. Svetli spomini - dragi kamni in biseri na belem oblačilu. Kolikokrat so romale k nji moje misli, bežne lastovke, v tujini po gnezdu koprneče ...”
Te lepe Cankarjeve besede so tako polne resničnega hrepenenja, da ga ni mogoče v svojem srcu zatreti. Še bolj pa se človeku v tujini vzbujajo spomini mladostnih dni, ki v sebi skrivajo toliko lepih trenutkov prav pri Sv. Trojici na Vrhniki.
Velika škoda pa bi bila ta lepi biser zanemariti. Ker je škoda, ki je nastala zaradi strele pred1 dvema letoma, velika, in zunanjščina cerkve v zelo slabem stanju, nameravamo še letos, če Bog da, v celoti obnoviti vso zunanjost cerkve, zid in kapelice okrog nje. Račun obnove bo precejšen in to približno 250.,-000. — N dinarjev ($16.600). Kje bomo dobili denar? Upam, da bodo Vrhničani z veseljem po svojih možnostih prispevali naj večji delež, nekaj nam je obljubila občina in republika.
Z lepim deležem pa ne zaostajate tudi Vi, dragi Slovenci v Ameriki, ki ste z odprtim srcem
dobrote in ljubezni dali svoj veliki dar Sv. Trojici.
3. julija 1971 sem prejel Vaš dar $606.00, ki mi ga je izročila s seznamom vseh darovalcev Mrs. Jesenovec.
Vsem se v imenu Sv. Trojice, dekanije in župnije Sv. Pavla na Vrhniki ter v svojem, prisrčno zahvaljujem in Bog Vam povrni in poplačaj!
Ko bo delo končano Vam bomo sporočili in poslali fotografije. Želimo pa še več, vse Vas povabimo k skupnemu slavju pri Sv. Trojici, če ne letos pa prihodnje leto.
Vinko Prestor
Dekanijski urad - VRHNIKA
s*
WAUKEGAN, 111. — Kot vidite v zgornjem pismu, so Vrhničani in slovenski rojaki v Ameriki že darovali $606.00 za obnovo cerkve sv. Trojice nad Vrhniko. To je le majhna vsota za kritje stroškov vseh popravil, ki so nujno potrebne. Kdor more še kaj darovati, prosimo, da pošlje na enega od sledečih naslovov:
Mary Kink, 924 McAlister Ave., Waukegan, 111. 60085.
Angela Jesenovec, 1111 Park Avenue, North Chicago, 111.
60064.
Demokratski predsedniški kandidati imajo oporo
v svojih ženah
Eleanor McGovern.
Vsem trem vodilnim demokratskim predsedniškim kandidatom pomagajo v volivni kampanji njihove žene. Posebno je navezan na pomoč guv. George Wallace, ki se še ni opomogel od napada nanj v Laurelu, Md., v preteklem mesecu in se nemara popolnoma tudi ne bo.
Frances Mlinar, 1232 Adams St., North Chicago, 111. 60064,
Vsem darovalcem že v naprej : Bog plačaj!
I 1
Muriel Humphrey
Nova skladba
DENVER, Colo. - Zpoet Vam nudim novo skladbo. Vi, ki ste se udeležili posvetitve Slovenske kapele v Washingtonu, D.C. lanskega avgusta, se mogoče spominjate solo skladbe, ki sem jo uglasbila in predvajala na klavirski harmoniki za to priliko. Odziv občinstva je bil zelo ugoden in radi tega sem se odločila, da dam skladbo v tisk.
Skladba ima naslov “SONČNI VZHOD V PLANINAH” in sloni na melodijah slovenskih narodnih pesmi ter se vživlja v razpoloženje ob gorskem jezeru ob svitu jutranje zore. Mehka melodija začenja z orisom blaženega miru ob jezeru; narava se začenja polagoma prebujati, ptičje petje pozdravlja nastajajoči dan. Ta del doseže svoj višek v fugi s tremi deli, opisujoč elemente narave; sonce žari v svojem veličastju preko gora in zopet se je porajal novi, svetli dan.
Igranje tega dela zahteva nadpovprečno tehniko za levo roko in dobro vzporeditev, da je tako možno igranje treh različnih melodij ob istem času. “Sončni vzhod v planinah” je odlična skladba za nastope izurjenih učencev ali profesionalnih harmonikarjev; lahko tudi služi kot izrazita skladba za tekmovalne nastope.
Skladba stane $1. Popust lahko dobijo pri večjem naročilu prodajalci in učitelji za harmoniko.
Ob tej priliki se tudi zahvaljujem vsem naročnikom pesmarice “Glory to God”, zbirke slovenskih cerkvenih pesmi v angleškem jeziku. Odziv je bil presenetljivo dober,; ..potrebna je bila druga izdaja, za katero sem se odločila na uvidevno prigovarjanje svojega moža Silvana. Naročila še vedno prihajajo za to pesmarico; cena je še vedno $2. za izvod.
Uspeh in zanimanje za 1. zvezek mi je dal pobudo za nadal-nje delo; sedaj pripravljam 2. zvezek; prevajalec Ed Krasovich je že na delu. Več naročnikov mi je blagovolilo sporočiti svoje predloge za izboljšanje 2. zvezka; nekateri so ponudili celo svoje prevode za to novo zbirko. Vsi nasveti so dobrodošli. Upam., da bo drugi zvezek pripravljen v jeseni ali nekoliko pozneje in da bodo ljudje segli po njem z istim navdušenjem.
Za konec moje častitke “Mladim harmonikarjem” in njihovemu voditelju, Rudiju Knezu iz Clevelanda. Dobila sem zelo laskavo pohvalo o njihovem koncertu v Bridgevillu, Pennsylvania. Marsikatero slovensko srce se je zradostilo ob njihovih zvokih. Naj le vlečejo skupaj naše ljudi kakor magnet zvoki naših mladih. — Za naročilo pišite: Mrs. Joann Birsa, 6305 W. 5th Place, Lakewood, Colorado 80226 — Phone (303) 238-2007.
J.B.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8438
Poletje prihaja! Najboljši čas za pleskanje!
Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
Gen. Abrams načelnik
glavnega stana armade
WASHINGTON, D.C. - Armadni viri poročajo, da bo predsednik Nixon imenoval gen. Creightona W. Abramsa, sedanjega poveljnika ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu za novega načelnika glavnega stana armade. Mesto bo prevzel prihodnji mesec, ko poteče službena doba gen. Westmorelandu, bivšemu poveljniku ameriških sil v Južnem Vietnamu, ki ga je gen. Abrams nasledil.
Nekateri mlajši častniki z izborom gen. Abramsa niso zadovoljni, ker sodijo, da je “obremenjen” z neuspelim vojskovanjem v Vietnamu. Take pomisleke ima tudi več kongresnikov in senatorjev.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani) Jamesa in Anne, roj. Butala, sestra Ann, Jamesa, Johna Mary Kovačič,	Victor j a, Dominica,
Louisa, Joa, Toma s. Mary Lorraine O.S.F. in pok. Franka. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila članica KSKJ št. 162. Zadnjih 7 let je živela pri s. St. Joseph of St. Mark na 21800 Chardon Rd. kot pomožna bolniška strežnica. Pogreb bo jutri ob 8. zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Josephine Lazar
V	Kaiser Foundation bolnišnici na Snow Road in W. 130 St. je umrla 82 let stara Josephine Lazar (Kovic), roj. Božeglav, vdova po pok. Thomasu Lazarju in po pok. Franku Koviču, mati Josephine Kosteinshek in Waiter ja Kovic, 5-krat stara mati, 7-krat prastara mati, rojena v Lokvah pri Sežani, od koder je prišla v ZDA pred 68 leti, sestra Frances Gregorič (Jug.) pok. Mary Mlac, Ivanke Umek (Jug.), pok. Antona, pok. Ignaca in Josepha (Arg.). Živela je pri hčeri na 4875 Swetland Blvd., Richmond Heights. Bila je članica SNPJ št. 723 in Waterloo
i
Grove No. 110 Woodman Circle. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri popoldne ob enih na Lakeview pokopališče. Darovi v njen spomin za Slovenski starostni dom na Neff Rd. bodo hvaležno sprejeti.
John Jalen
V	Euclid General bolnišnici je umrl 85 let stari John Jalen s 1967 Chelford Dr., Richmond Heights, preje z Neff Rd., vdovec po pok. Mary, roj. Moljk, oče Mary Skvarča, Adolpha, 4-krat stari oče. Pokojnik je bil rojen v Slatnah pri Begunjah na Gorenjskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1910. Zaposlen je bil pri Fisher Body Co. do svoje upokojitve pred 17 leti. Bil je član The Maccabees No. 1288 in SNPJ št. 128. Pogreb je danes ob 8.45 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Road ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
— ----o—------
Libanonski predsednik obsodil pokol na letališču Tel Aviva
BEIRUT, Lib. - Predsednik republike Sulejman Franjieh je obsodil pokol na letališču Tel Aviva v Izraelu pretekli torek in se obvezal za ostrejši nastop proti gverilski skupini “Ljudska fronta za osvoboditev Palestine”, ki trdi, da je za pokol odgovorna. Ona naj bi bila izvež-bala tri japonske teroriste za napad.
Predsednik vlade Libanona Saeb Salam je trdil časnikarjem, da ni “nikdar kateri od Japoncev stopil na libanonska tla”.
Kako naj bi bil Libanon odgovoren za napad, ki so ga izvršili tuji državljani na tujih tleh, kamor jih je pripeljalo tuje letalo? je spraševal Fran-jieh.
Kot je znano, so trije japonski teroristi vstopili v letalo Air France v Rimu, od koder so prileteli na letališče Tel Aviva in začeli nenadno streljati z brzostrelkami ruskega izdelka na ljudi v carinski dvorani. Preživeli, ujeti napadalec je izpovedal, da se je vežbal v Libanonu in da je bil tam tudi najet s svojima tovarišema za napad.
Teksaške ceste
DALLAS, Teks. — Podeželske in mestne avtomobilske ceste v Teksasu so skupno dolge za devet premerov Zemlje ob ekvatorju.
Help Wanted Male & Female
Custodian - Couple
New building, Garden Apartments in Willoughby. Must be experienced in maintaining and cleaning. Suite with all utilities plus salary. Call 951-6020 between 9 a.m. and 12 a.m.
(114)
Help Wanted — Female
Barmaid wanted
Part time at Croatian Home, 6314 St. Clair Ave.
CaR 361-9176
-(110)
General housework
Ironing, Tuesday, Friday, steady, congenial family, excellent working conditions, close to transportation. Call 321-3892
(HI)
General Housework
5 days per week, congenial couple, steady work. Excellent salary. On bus line.
249-5474
(112)
MALI OGLASI
Pleskam
Zunaj ali znotraj po vaši volji. Ugodna cena.
Kličite 391-1596
-(114)
Lastniki prodajajo
3 enodružinske hiše na E. 185 St. s skupnim pročeljem 200 čevljev, v sredi slov. naselbine, določeno za trgovinsivo. Kličite od 4.-8. ure zvečer 486-6540. ________________________-G17)
Naprodaj
E. 185 okolica, Colonial hiša z 3 spalnicami, na novo prenovljena kopalnica in kuhinja, nova zimska okna, velika garaža za 2 avta; 10 čev. širok dovoz, velika sprejemna in jedilna soba. Dobra okolica. V srednjih 20h. 531-2554. — 19511 Kildeer
(Ul)
V najem
Oddajo se 3 neopremljene sobe in kopalnica, samo odraslim, na E. 71 St. blizu St. Clair Ave. Kličite 361-0989, po 5. uri.
(1,2,5,7,9 jun)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje oddajo na 19705 Shawnee Avenue zgoraj. Kličite po 4. uri popoldne RE 1-7673
-(114)
V najem
Dve krasni opremljeni sobi s kopalnico in privatnim vhodom se oddasta dvema ženskama ali dvema moškima na 6310 Carl Ave. Oglasite se osebno.
___________	-(Ul)
Gostilna naprodaj
D-3 A in D-6 licenci, v slovenski in hrvaški okolici s stavbo za eno družino. Dober promet, j Za pojasnila kličite 431-2513.
(June 5,7,9)
Lastnik prodaja v Euclidu
j Novejši 5-sobni bungalov z I aluminijasto oblogo, klet, 1 in pol garaže, blizu Sv. Kristine. Kličite 731-3684
i	(June 5,7,9)
Moglsfer Anton
ZGjODOVINSKI ROMAN
“Kamen, ki bo mnogim v spo- bličile sanje. Stal je pred njim tiko,” je trpel popotni iia iskal v J sam Gospod Izveličar in je spre-goreči prošnji tolažbe: "Gospod govoril žalostno, nejevoljno:
moj, Izveličar! Kamen vogelni, ki si in so ga zidarji, ‘Se so ga, zavrgli, nadme naj ne pade in me ne stre!”-------
Od Koblje glave se je oglasil jutranji zvon in vzdramil popotnega dnevnemu življenju in opravku. Z reko si je segel preko čela, ki se mu je bilo razbolelo živčno v burji; saj mu je pa tudi sopla kaj mečno in vztrajno preko goličav v obraz. Za trenutek ji je obrnil hrbet pa videl senco, ki jo je rnetal, kakor je bil dolg in slok.
“Kajfež, pravi Kajfež,” je menil togo in na glas; “od Devina do Štivana hi me vrgla solnčna luč. Utique, res pote-gon in dremoten, oibscurus vir.’ ” (Mračnjak.)
Tako se je oznanil mimo zadnjega naslova, da je mračnjaški, še kaj malo ničejnurno z imenom, ki živi na 'Kranjskem za orodje, s katerim cerkovniki ugašajo sveče na oltarju, z imenom, ki ga je bil vdano sprejel že v mladih letih, in se je tega zdaj po dolgem ovedel, ko se je to jutro vračal v kraj in dom tega svojega imena in opravka. Uravnal se je na pot in prišel kmalu v vas, ne da bi koga srečal. Stopil je v cerkev. Našel jo je odprto, a prav tako prazno, kakor vas.
“Ali so ljudje izumrli in samo še verne duše hodijo zvonit in odpirat?” si je dejal mrtvo, ne da bi se čudil. Nato je vstopil, se pokrižal z blagoslovljeno vodo in šel na desno pred stranski oltar. Pokleknil je in se ovedel udarjenega kolena. Ni mu bilo prijetno klečati, zato je vstal. Stoje je hotel moliti svojo jutranjo pobožnost pa iti nato dalje.
Stoprav, ko je stal tako v prijetnem zatišju pred burjo, ki ga je prej dramila na potu, je začutil, da je truden. Le zmedeno je mogel moliti. Nekaj časa se je še ustavljal močni želji, da bi sedel in se svojstveno pred Bogom in samim seboj karal za beljušnost:
“Saj si sam hodil za dnevnih in nočnih ur, Gospod, pa veš, kako dobro deje, počivati in sesti. Lej, pa prav zares! Sedel bom. Ne glej, dobri Učenik, na mojo dremotnost, marveč na to, da sem, kakor sem, popotni, ki je temu zdaj petnajst let Tebi izpred oltarja na pot šel pa do te ure hodil in malo počival. Sedim in Te zahvalim za vso pomoč in varuštvo! Oča naš, kir si v nebesih ...”
Tako je sedel na stopnice pred oltarjem, uprl se s komolci ob kolena in podprl glavo z 'dlanmi. Čutil je, kako se mu prijetno razvezrujejo udje in mišice. Lagodno mu je bilo, nekam zmedeno je umoval:
“Kaj me je po poti, preden je zazvonilo, zopet trapil stari iz-kušnjavec z dvomi, kakor da nikjer na svetu ni nič tako, kakor pa je bilo, ko je še hodil
“Tu je eden, ki je pravo uro vstal in prišel. Pa še ta kakor v taberno, da bi tu spal.”
Magistru, ki spi, je dobro in hudo. Saj Ga pozna, tega dobrega Učitelja, a prav mu ni. Kaj govori ta dobri Gospod iz pisma tako vsakdanje? A čuj! Kakor da mu je iz misli prebral žalost in čudno slo, je spregovoril tedaj Učenik tako, da je bilo prav, slovesno:
“Mar si pravi, ali nisi? Ali živiš svetu, ali pa iščeš kraljestva mojega?”
“Gospod Izveličar,” se opravičuje tegobni človek. “Kaj vprašuješ, ki vse sam veš, kako boli in česa ne vem. Saj ne dvomim, saj vse imam. Na ohceti v Kani Galileji smo. Lej! Zdaj boš vodo v vino spremenil! Ne, ne! Kaj golčim! V Kani nisva! V vrtu getzemanskem pač. In spim. In Ti budiš, naj čujem in molim. Saj molim, Gospod, saj čujem...”
Težka roka je legla tedaj spečemu na rame, da se je ovedel, prebudil in spregledal. Pa je videl trezno pred seboj človeka v duhovniškem odelu, ne črnega, marveč v mašnem plašču, in le mesto keliha je imel duhovni v rokah stenj, ki z njim cerkov-ni luči zajemajo od večne in jo prenašajo na sveče v otarju.
“Potepenec! Mar je ni staje na Krasu, da bi vanjo svojo pijačo in ponočno tegobo prespa-vat hodil? — V cerkev mi prihajaš leč!”
Tako je govoril duhovni pred osuplim in dremotno nerodnim potnim, ki je zdajci imel besedo in dejal mirno in vsakdanje:
“Ne zamerite, častiti! Vso noč sem hodil. Jutranjo molitev sem molil pa sem zaspal.”
Duhovni je molče odstopil za korak, da bi mogel pogledati dolgega človeka od nog do glave. Zdravo zrelo in rdeče lice, ki so ga obsevali kakor bel soj sivi lasje, se je spričo tega, kakor je videlo na popotnem, hotelo razživiti v dobrohotno posmehljivem porogu... A mož se ni ne udobrovoljil ne unesel v prijazno besedo. Trdo, kakor zaspanemu hlapcu v obraz, je zarežal:
“Če si tu in nisi po nepotrebnem, vsaj strezi mi! Sveče prižgi!”
Kakor je ukazal duhovni, je storil popotni. Vzel je netivo in prižigal.
“Kajfež. Bog me ne tepi, pravi Kajfež,” je mrmral duhovni in opazoval tegobno svojstvenega in novega svojega cerkovnika. Zdaj je vprašal, ko so sveče gorele:
“Ali morda tudi k maši streči znaš?”
“Znam,” je povedal magister.
“Zna!” je govoril sam zase duhovni. “Od hudiča v taberni mar, ali pa iz kloštra takega, ki so ga iz njega spodili, lovača? Kajfež bodo utrpeli! Zakaj tega orodja živi lik je in bo ta dol-
Gospod po zemlji? Prav takisto I gač.”
je vendar vse! So bolni, so sle- j Kakor da mu v misli bere, se
pi, so hudobni, a je vedno tisti dobri in prizanesljivi nad nami. In kakor za Njega dni, ko je pro-
je skušal tedaj potni prikupiti in opravičiti.
“Znam sveče prižigati in stre-
sil, naj čujejo in molijo, pa so, či k maši,” je dejal, “naj Vas dremali vsi trije in najljubši J kar nič ne skrbi, častiti. Samo Njegovi na vrtu getzemanskem,' to mi bo danes nerodno: klečati da naj molim in čujem, pa br-!mi ni prijetno. S kolenom sem bij am in dremljem in dremlje- prej otrnil ob kamen. Kar od-mo pri Njem, v Njegovih cerk- krihnil se je. Naj bo za verne vah, utrujeni, žalostni in ubiti ^ duše v vicah. Bom že kako pood dneva trudov in nočnih čenil in se obesil na eno nogo.”
sanj .'.. Oča naš, kir si v nebesih ...”
Tako je govoril, a je že spal. V kratkem spanju so se mu vzo-
Mirno in ostro je ogledaval duhovni tujega človeka. Čim dalje ga je gledal, tem manj ga je umel. Ali je glumec ali nor-
ski, ali pa je res preprost, ko skuta iz presnega mleka? Kajfež! To je! Pa je videti nekam svojski, kakor so učenega stanu ljudje. A gosposki le ni. Kdo je neki? Odkod se je sklatil to uro v cerkev?
“Vstani in pojdi z menoj po mašne bukve,” je velel, ne da bi do konca premislil o tujcu, ki mu ga je bilo treba, če je sploh hotel to jutro in o tej uri maševati. “Vstani in hodi za menoj! Profiscere mecum!”
“Vado, domine, in nomine Domini,” (Hodim, gospod, v Gospodovem imenu.) je odgovoril tujec in se uravnovesil ob duhovnem.
Ta pa ga je prijel za laket in povlekel za seboj. In ko je to storil, je kakor v glumi govoril, da sam ni vedel, ali za res ali za šalo:
“Quia seriptum ... Zakaj pisano je: ob polu dvanajstih da je šel gospodar in našel pote-penca, ki bi mu služiti znal, a se je bal zanj, da mu ne uide, zakaj časi so taki, da delavci spe...”
Ko je tako dejal, je postal bolj zaupljiv:
“Glej, sedemdeset let mi je danes, pa skoraj petdeset let vsak dan sem bral sveto mašo. Danes pa bi bil kmalu ob daritev, ker nimam cerkovnika. Prosil Boga nisem, pa te mi je moral res le On sam nameriti
1 za spanec v cerkev, kjer sem te ; vzbudil, da si mi sveče prižgal ! in mi boš to uro pri maši cer-kovni in služni.”
“Fiat voluntas Dei — božja volja se zgodi,” je odgovoril tujec. Nato je stregel in molče segel Ido mašnih bukvah. Ni vedel namreč, ali naj bi še kaj de-
WXEN 106.5 FM
Tony Petkovšek Ponedeljek 1-2 pop. torek 1-2.30 pop. sreda 1-2 pop. četrtek 1-2.30 pop. petek 1-2 pop. sobota 12-1.30 pop.
7-8 zvečer
Bob Lube
četrtek 3. pop.
Martin Antončič nedelja 10-10.30 dop.
Milan in Barbara Pavlovčič
od ponedeljka do sobote 6-7 zvečer nedelja 7.-8. zjutraj 11.30 - 12.30 pop.
Kenny Bass
nedelja 8.30 dop.
WZAK 93.1 FM Cecilia Valenčič četrtek 10-11 zvečer petek 5-5.30 zvečer 12-1 zjutraj
Jane Debevec
nedelja 11.30-12.30 zvečer
WBKC 1590 AM, Chardon, O.
Kenny Bass 12-1 pop.
WAQI 1600 AM Bob Bilicic Petek 1-1.15 pop. nedelja 12-1 pop.
Ijal, ali pa morda tudi ni mislil, j da mu je še o čem govoriti. Ka-! kor je bil že povedal, je bil va-| jen takega cerkovnega posla. [Togo je zato čakal, da se duhovni obrne, da bi pristopil. Temu pa zdajci nekaj še ni bilo prav. Osuknil se je naglo in vprašal strogo:
(Dalje prihodnjič)
%	X
X X
KOLEDAR
društvenih prireditev

JUNIJ
11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-ietnico obstoja v JDND na W. 130 St.
11. — Otvoritveni piknik združen z otvoritvijo otroškega igrišča na Slovenski pristavi. 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
18. — Piknik društva Triglav v
Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik.
23,24,25. — Svetovidski poletni
karneval.
24. — Balincarski večer na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava.
2. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
4. — Piknik Slovenske pristave.
! 9. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
10. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
13. — Piknik društva Kras št. S ADZ v parku ADZ.
23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku.
23. — Zveza SPB Tabor priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi.
30. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik v Izletniškem parku v Leroy, Ohio.
AVGUST
6. — Letni družinski piknik
Društva Najsv. Imena fare sv. I Vida na Saxon Acres farmi1 na White Rd.
6. — Federacija KSKJ društev
v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
9. — Federacija klubov slov. u-! pokojencev priredi piknik na j farmi SNPJ na Heath Rd.
13. — Katoliški vojni veterani
i fare sv. Vida priredejo dougi | letni st. clairski Polka piknik v avditoriju in dvorišču sv. i Vida.
13. — Piknik Misijonske znam-
karske akcije na Slovenski pristavi.
20. — Plavalne tekme in piknik
na Slovenski pristavi.
20.	— Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava.
26.	— Pristavski balincarski
krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
17. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v farni V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar.
OKTOBER
I.	— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14.	— Praznovanje 60-letnice
obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.	— Občni zbor Slovenske
pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave.
21.	— Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani.
28.—Društvo SPB Tabor priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
19. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri pop.
II.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu prirefdi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester.
11. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
26. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
3. — Pevski zbor Siovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE
v svojih prostorih.
JANUAR
20. — Pristavska noč v Slov^
skem narodnem domu na Clair Avenue.
MAJ — 1972
veselico na prostem. Na rešet-' 5. — Pevski zbor Korotan * ki nečene niške in nles. Igral redi svoj vsakoletni k°nC®
dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
24. — Klub društev Slovenskega
društvenega doma na 20713 Recher Ave., Euclid, priredi
ki pečene piske in ples. Igral bo Grabnarjev orkester.
30. — PAR-FI klub priredi svoj
SVOJ
ob 7.30 zvečer v SND na Clair Avenue.
st.
ŽENINI m NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA.
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK .
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
Sen. Edmund Mtiskie
ŠE VEDNO KANDIDAT - Sen. E. Muskie, ki je bil doW vodilni demokratski predsedniški kandidat, se je umak111 iz primarnih volitev, ko je videl, da ne uspeva, pa °st kandidat , v upanju, da ga bo demokratska konvencija 17101 da le izbrala, če ne bo od vsega začetka prevladal kdo d'‘l gi. Za enkrat, so glavni kandidati sen. McGovern, sen. Hw,n phrey in guv. Wallace.
POPOLNOMA STERILNA OPERACIJSKA SOBA — Malo plašno za bolnika je tole o-peracijsko osobje v prvi, popolnoma sterilni operacijski sobi Univerzitetne klinike v Goettingenu v Zahodni Nemčiji. Oprema im a izgled vsemirskih oprav. Kirurgi in medicinske sestre imajo dostop skozi imunizirane zatvornice.
MLADA IGRALKA — Angela Powell je stara šele Id le^ pa se kar postavi v družbi Dick Van Dyka na TV.