MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UradnlStvo In uprava: Maribor, Oaapoaka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, uprava 2466 Uhaja razan nadelja In praznikov vaak dan ab 16. url / Velja mesečno prejemati v upravi ali po poiti 10 Oln, doatavljen na dom 13 Din / Oglasi pa aanlku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11.409
19
JUTRA
99
Rešitev francoske vladne krize
POLOŽAJ IN SMERNICE
nastala delj
r je v' Franciji navada. Na ob
francoska vladna kriza, ki je s«> nepričakovano, se je reševala asa kako
Ijovitev Herriotove vlade v kakršni koli liki ni bilo mogoče misliti, ker je vo-i i radikalnih socialistov iz umevnih Glogov odklonil ponovno prevzetje andata. na drugi strani je ira bilo zo-p iasno, da more prevzeti po Herriotu a;Ine posle Samo kabinet, ki se bo iia-v prvi vrsti iia radikale, levičar-
ske
centrumovce in socialiste. Desničar-
ski ,
' a Viada, ki bi mogla delati s parlamen-
iii senatom, je po izidu zadnjih voii-
minister Paul
je L e b r u n v so-
lom
ev Popolnoma izključena. Prav malo u-aHa je pa tudi bilo, da bi mogel uspeti rvi mandatar C h a u t e m p s, in njego-5 misija se je res ponesrečila. Kaipitnli-** ie še preden je prejel formelno po-olastilo. Dasi so se že pred Herriotovo emisijo pojavljala v kombinacijah tiska imena bodočih mož, Douniergucja, aillauxa in drugih, je vendar bilo prikovati, da bo vsaj zaenkrat prišel na j®yršje dosedanji vojni ° n c o u r in čim mu jc ?°!° poveril mandat, je vsa Francija ve-da je krize konec.
, Paul Boncour, znani neodvisni levi-^tski senator, je bil tudi v Herriotovi uadi močan mož, ki se ni uveljavljal sa-v svojem resoru, ampak zlasti tudi. zunanji politiki. Njegovo odlično po-^vanje vseh svetovnopolitičnih proble v prvi vrsti pa onih, ki se tretirajo ”* Društvu narodov in na raznih konfe-Jencah: v Ženevi, mu je v zvezi z voja-kimi interes? Franclje dajalo moč in [[Niv, kateremu se tudi včasih trmasti Fduard Herriot ni mogel upirati. Bon* <k>urjeVa moč v prejšnjem kabinetu je ya'no naraščala, iti bila je javna tajnost, ^ se kreče francoska zunanja politika Vedno bolj po njegovih konceptih. S tega blišča je zato pdroDoina gotovo, da se ^fej ne bo nič spremenila. Paul Bon-&ir bo kot ministrski predsednik in zu-ahji minister zasledoval iste cilje kakor fjj Ič Herriot, samo da bo morda malo °lj previden. Z Italijo bo skušal najbrže e haprej doseči sporazum, vendar brez •^Puščanja in vsakršnih kapitulacij.
BONCOURJEVE VLADE.
Molk, ki ga je namesto odgovora prejel Herriot na svoje snubljenje v Toulousi, mu bo narekoval nadaljno taktiko.
V zunanji politiki torej Boncour ne bo imel nič več težkoč kakor jih je imel Herriot, pač pa bo težavnejši njegov položaj napram problemom notranjih francoskih zadev. Finančni položaj postaja čimdalje težji in zelo dvomimo, da bi ga mogel izboljšati, četudi je prevzl resor finančnega ministrstva odlični strokovnjak Clieron, ki je Franciji v najboljšem spominu izzo časa pred Tardieuje-vo ero. V najtesnejši zvezi s tem je seveda tudi vprašanje, kako naj Francija dokončno uredi svoj spor z Ameriko. Fo-ložaj je tak, da, verjetno, tudi Boncour in Cheron ne bosta mogla zagovarjati drugačnega stališča kakor ga je Eduard Herriot. Po vsej verjetnosti bo dosežen tak kompromis, da bo Franclja naposled le plačala svoj obrok, ki je zapadel 15. trn. Amerika bo pa popustila tako, da bo obljubila revizijo še pred prihodnjim rokom. Tak kompromis bo potem odobril lahko tudi parlament, ki je sedaj vrgel zaradi istega vprašanja Herriotovo vlado.
Ker se bo pa tudi Boncour, kakor se je Herriot, opiral na levico, ki sestavlja vlado, ter na socialiste, ki bodo ost-li zopet le tihi sodelavci,' bo moral dosti koncidirati Leonu Blumu in njegovim to-varišem. To se pravi, da bo moral šte-diti zlasti, tam, kjer se zdi desnici vsako utesnjevanje ogrožanje temeljev. Francije; zato bo opozicija desničarskih skupiti, zlasti Tardieujeve, napram Paulu BoncOurju še dosti ostrejša kakor je bila napram Herriotu. Najbolj bo skušala nova vlada štediti pri vojski in pri visoki upravi. Tu so redukcije proračuna po sestavi nove vlade skoraj neizbežne! V o-stalem pa moremo že ‘sedaj reči, da položaj Boncourjevc vlade ni ravno zavidanja vreden in menda niti sama ne veruje v Bog ve kako dolgo življenje. Prav sedaj pa bi Francija potrebovala močne stabilne vlade, ki bi šla lahko mirno na delo za sanacijo gospodarstva in raznih drugih perečih notranjih problemov.
Francoski tisk o Trogiru
°BSODBA ITALIJANSKE POLITIKE VZNEMIRJANJA. V SENATU SE JE VZKLIKALO TUDI PROTI FRANCIJI,
PARIZ, 20. decembra. V zvezi s Drbtlju{ro8lovaiiskinii demonstrncHami * Italiji, piše »Ere Nouvelle« nasledke: »Fašizem ie napravil iz Dalnia-čarovnijo, ki se ie poslužuje ob J^znjli prilikah, kadarkoli mu je posebno, da izrablja neko državo, od J^tere pričakuje kakoršnekoll popuste Posojila. Če fašizem potegne za ži-5® »naroda«, tedaj »narod zahteva od JŠs, da ne pozabite na Dalmacllo!«
Jlhssollni pa na to »naravno" takoj Poseže. To traja že deset let. od tedaj, se je polastil vse oblasti v Italiji 'aMzein. Zaradi nekaj kamenitih levov,
JI so jih jugoslovanski nacionalisti Izbili s kladivi v Troglru, se je v Ita-zopet razvila ena onih umetnih agl JCIL v katerih je fašizem pravi mo.l-ter«, članek dalje spominja na Mus-;®Hnijev govor v senatu in pravi, da ® se v senatu slišali tudi razni vzkliki račun Franclje, kar predstavlja, jjjjivl »Ere Nouvelle«, lepo kompro-^'tlranje onih francoskih elementov.
J reklamirajo fašizem. Pertlnax, ki ise v »Ecbn de Pariš« o tronlrskem !.''dftntn. pravi, da je edini cilj reak*
Itajjje povečati število obtožb in
pritožb proti Jugoslaviji ter pristavlja ob koncu, da ie zaradi takega položaja .potrebno še večje zbližanje med malo antanto »n Poljsko. V enakem p.mjsln piše tud? »Puotklicn«.
Zadeva koroških pevcev
DUNAJ, 20 decembra. Korespondenčni urad sporoča uradno: Z ozirom na trditve nekega dela jugoslovanskega čašo-pisja, da le koroška deželna vlada prepovedala družabno potovanje koroških slovenskih pevcev v Jugoslavijo, kjer so nameravali priredit? nekaj koncertov, se ugotavlja uradno, da ne gre v tem primeru nikakor za prepoved potovanja. Koroška deželna vlada se je le poslu-žila svoje pravice, ki ji pripada, odreči skupni vizum. Posamezne osebe bi bile torej s svojimi osebnimi potnimi listi lahko odpotovale v Jugoslavijo.
ANOLIIA OSTANE BREZ ZLATE PODLAGE.
LONDON. 20. decembra. Kakor se govori, bo Angleška banka odstopila od svoje zahteve,- da se Anglija čim nrej vrne k zlatemu standardu. ^ Ta sklon je v zvezi z zadnjimi velikimi plačili Anglije.
Tisk o Boncourjevi vladi
O PRILIKI DEKLARACIJE V ČETRTEK BO DOBILA 380 GLASOV VEČINE. SOCIALISTI SO BREZ OBVEZNOSTI. — ZADOVOLJSTVO V
LONDONU.
PARIZ, 20. decembra. Računa se, da bo dobil Paul Boncour o priliki debate v vladni deklaraciji večino 380 glasov. Med tem pa bo postal položaj vlade vedno težavnejši, zlasti pri vpra šanju državnega proračuna. Kar se tiče stališča strank, je sumljivo, da se drži glavni socialistični organ »Popu-laire« zelo rezervirano, dočim so nastopile desničarske stranke odkrito proti novi vladi. »Figaro« se pa celo veseli, češ, da bo zdaj med ljudstvom in v parlamentu nastopila »dobrodejna
PARIZ, 20. decembra. Leon Bluin obrazlaga v »Populaireu« stališče socialistične frakcije napram kabinetu Paula Boncourja v tem smislu, da socialisti niso prevzeli nobenih obvezno-
sti in tudi ničesar niso obljubili. Socialisti bodo presojali novo vlado v zbornici po njenem delu. V tem smislu se torej glede socialistov ni po Herriotovi ostavki nič spremenilo.
»Matin« piše, da bo nova vlada v četrtek pri prečitanju svoje deklaracije popolnoma upoštevala zadržanje zbornice, v vprašanju vojnih dolgov
bo pa že takoj po Božiču poizkusila pogajati se na novo z Wash!ngtonom. Več vladna deklaracija o tem vprašanju ne bo govorila.
LONDON, 20. decembra. Listi pozdravljajo sestavo nove francoske vlade in izražajo upanje, da bo vodila isto zunanjo politiko kakor Herriotova. iz-vzemši poglavje vojnih dolgov.
Sklepi konference male antanfe
USTANOVITEV STALNEGA PREDS SEDSTVA IN TAJNIŠTVA. PRIHODNJI SESTANEK BO FEBRUARJA 1933.
BEOGRAD, 20. decembra. Sinoči ob 19. uri je bila končana konferenca male antante. Po konferenci je bil izdan obširen komunike, v katerem se naglasa soglasje vseh treh zunanjih ministrov držav male antanta v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu tega sestanka. Dalje se v komunikeju ugotavlja, da je bil na teni sestanku sprejet novi statut male antante. Po
novem statutu bo imela mala antanta stalno predsedstvo, ki ga bodo sestavljali trije ministri in ki se bo sestajalo trikrat na leto k rodnim sestankom. Ra zen tega bo obstojalo tudi stalno tajništvo, ki bo pripravljalo pot in gradivo za redne sestanke. Prihodnji sestanek male antante bo v februarju I. 1933.
Proti obdavčenju novih zgradb
PROTEST ZASTOPNIKOV ZVEZE DRUŠTEV
BEOGRADU.
HIŠNIH POSESTNIKOV V
BEOGRAD, 20. decembra. Danes je prispela v Beograd depntaclla Zveze društev hišnih posestnikov, v kateri je zastopal hišne posestnike iz dravske banovine g. Frelih iz Ljubljane. Deputacija je Intervenirala na merodajnih mestih oroti obdavčenju novih stavb, kakor jo določa zakon o naknadnih in izrednih kreditih. Hišni posestniki menijo, da bi bila taka obdavčba nepravična, ker so
deležne sedaj nove stavbe 20 letne davčne prostosti, s katero so hišni posestniki pri njihovi gradnji v prvi vrsti računali. V primeru, dn bi nove zakonite določbe o obdavčenju novih zgradb bile uveljavljene, si bo po mnenju društev hišnih posestnikov vsakdo premislil zidati nove hiše in bo s tem prizadejan stanovanjski gradbeni delavnosti težak udarec.
ProtiitaHianske demonstracije
v Beogradu
BEOGRAD, 20. decembra. V nedeljo in včeraj so vprizoriii vseuči-liščniki nacionalne manifestacije povodom pisanja italijanskega tiska in postopanja italijanske javnosti v tro-glrskem primeru. Policija je ukrenila vse potrebno, da prenreči manifestan-tnm dohod v ulico, kjer je italijansko poslaništvo. V akademskem domu je bilo včeraj veliko prelestno zborovanje, na katerem ?e bila tudi sprejeta ostra resoluoiia. Po končanem zborovanju so odšle iz doma sia ulico tri močne skupine omiadincev, hoteč manifestirati po mestu. PoiHia je dve skuoini ustavila in ju potisnila nazaj v dom. dočlm se je tretji posrečilo prebiti se skozi noIlcHski kordon in odkorakati no glavnih ulicah proti »Slavili", od ta™ pa v Ulico kralja Milana ob Častniškem domu ter dalje proti Delavski zbornici v ulico, kjer ie nameščeno Italijansko poslaništvo. Tu pa le policija ustavila omladlnce In pre prečila nadaljne manifestacije Nekaj omiadincev ie bilo aretiranih.
Italijanska vojaška konferenca
RIM, 20. decembra. Včeraj zjutraj ie bila pod predsedstvom vojnega ministra generala Gazzere konferenca, na kateri so bili navzoči vsi generali, poveljniki armad in armadnih zborov. Po konferenci so bl!i vsi udeleženci sprejeti v avdljenci pri ministrskem predsedniku Mussoliniju, ki Hm ie v kratkih besedah podčrtal naloge, ki čakajo italijansko armado in naglasil, da mora biti Italija vedno in v vsakem pogledu na višku ter v popolni pripravljenosti.
PLINSKE MASKE V ITALIJI.
RIM, 20. decembra. Ministrski svet je sklenil, da se opremijo vse vojaške in civilne osebe v Italiji, ki bi bile v primeru sovražnega napada s strupenimi plini nujno potrebne in zaposlene v zastrupljenem ozemlju z neodložljivimi deli, z maskami proti strupenim plinom.
KRIZA v TRŽAŠKEM LLOYDU.
TRST, 20. decembra. Upravni svet Tržaškega Lloyda je odstopil. Družbi je bil postavljen nov komisarski upravni svet z nalogo, da podjetje reorganizira in izvede sistem štedeuja.
Dnevne vesti
VESTE, KDAJ VAM BOMO VER JELI, j da Vaša narodna zavednost ni le prazna fraza? Kadar boste oglašali vse in iskali vse, kar rabite v MALIH OGLASIH edinega dnevnega glasila Slovencev v Mariboru in na Štajerskem, našega »VE-ČERNIKA«. Tedaj bomo imeli vsak dan vsaj eno stran malih oglasov. Da ne pozabite: NAŠI MALI OGLASI SO TAKO POCENI, DA JIH ZMORE PRAV VSAKDO! In ne pozabite dalje, da je naša uprava, ki jih sprejema, v GOSPOSKI ULICI II.
f Josipina Premrou-Vilharjeva. V soboto je v Mariboru umrla v visoki starosti 85 let Josipina Premrou-Vilharjeva', vdova po železniškem inšpektorju, zadnja izmed še živečih otrok našega pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja. Pokojnica je bila rojena na gradu Kalcu iia Pivki, kjer je takrat gospodaril njen oče Miroslav. V mladosti je videla vse kulturno in nacionalno življenje tedaj prebujajoče se Notranjske. Pozneje je živela s svojim možem po raznih krajih na Slovenskem in drugod, dokler se ni ' po osvobojenju nastanila pri sedaj že tudi pokojnem sinu v Mariboru. Zadnjo Vilharjevo hčerko so pokopali včeraj na pokopališču na Pobrežju. Na grobu ji je spregovoril v slovu g. dr. Bergoč, pevski zbor »Jadrana« pa ji je zapel žalostinke. Bodi hčerki našega velikega moža ohranjen časten spomin!
Iz davčne službe. Za davčne inšpektorje v šesti položajni skupini so imenovani: France Gril pri davčni upravi v Slovenski Bistrici, Štefan Šuc pri davčni upravi v Konjicah, Josip Šprah pri davčni upravi v Prevaljah, Tone Kunej pri davčni upravi v Šmarju pri Jelšah, Ludvik Klinc pri davčni upravi v Gornji Radgoni; za višje davčne kontrolorje pa so napredovali: Simon Ftihrer, Jakob Arnuš, France Košar, Jakob Malingerin Albert Primc, vsi pri davčni upravi v Ptuju, nadalje Anton Vodopivec, France Donaj, Ignac Ozvatič, Matija Najžer, Maks Merčun in Bogomir Železnik, vsa pri davčni upravi v Mariboru.
Nov tolmač nemškega jezika. Višje ljubljansko deželno sodišče je imenovalo odvetnika dr. Josipa Novaka v Mariboru za tolmača nemškega jezika pri tukajšnjem okrožnem sodišču.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 100. številki: sporazum o ureditvi plačil iz trgovinskega prometa med Italijo in Jugoslavijo; pravilnik o prodajanju postranskih gozdnih proizvodov iz državnih gozdov; dopolnitev pravilnika o postranskih prejemkih uslužben cev državnih prometnih naprav; spremembe in dopolnitve pravilnika in navodil o znižani vožnji nezaposlenih delavcev ter tarifno obvestilo.
Kmetijsko-gospodlnjskl tečaj pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Že precej let so Mar-ječani pričakovali, da tudi pri njih pride do gospodinjsko-poučnih tečajev. Pred 5 leti se je posrečilo šolskemu upravitelju g. M. Vaudi doseči pri oblasteh prireditev enotedenskega kmetijskega tečaja, ki jc bil izborno obiskan. Sedaj pa je okrajni kmetijski odbor s svojim predsednikom g. Šikerjem m drugimi naklonjenimi Činitelji podprl načrt prireditve 3 mesečnega kmetijsko-gospodinjskega tečaja, kajti našim materam in dekletom smo doslej pri nadaljnji izobrazbi mogli nuditi premalo. V ta namen je imenovani šolski upravitelj povabil za 11. t. m. žene in dekleta v šolo k pripravljalnemu sestanku, na katerem jc najprej govorila ga. A. Mešičkova »O vzgoji naših hčerk v poštena dekleta in pridne gospodinje«, predavanje, ki ga je naše številno zbrano ženstvo z navdušenjem pozdravilo. Nato je g. Vauda opisal ustroj in pogoje takega tečaja, za katerega se je že ta dan javilo 16 deklet. Upamo, da bomo tečaj pričeli že v prvi polovici januarja prihodnjega leta, navdušenje deklet zanj je veliko.
Razglas pobreške občine. Občinski proračun in proračun ubožnega sklada občine Pobrežje je na županstvu javno razgrnjen in med uradnimi urami vsakomur na vpogled. * * - -
Mariborski stenski koledar je izšel. Te
dni se razpošilja in raznaša po vseh mariborskih in okoliških javnih lokalih; izvršila ga je v večbarvnem tisku Mariborska tiskarna. Zelo posrečen je pohorski motiv s 'S e n j o r j e v i m domom. Radi okusne izdelave bo ta koledar sigurno povsod dobro sprejet, a tudi kot stalen letni oglasnik za tvrdke, ki v njem oglašajo, yt polni meri ustreza svojemu namenu.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Dra-vograd-Meža bo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani potom licitacije dne 23. januarja 1933. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji).
Ptice iz polarnih krajev. Zadnje dni je ustrelil posestnik Dietinger pri Sv. Ožboltu na Pohorju velikega slapnika (Co-lyimbus arcticus), v Zgornjem Dupleku pa je ustrelil lovec Valenček žvižgljo (Haneli glacialis). Obe ptici živita na Spitzber-gih. Kaj naj bi pomenilo, da so letos priletele v naše kraje, o tem ugibajo naši lovci in prirodoslovci.
Četrti večer zgodovinarjev je izpolnil prof. Simon M i 1 a č s predavanjem o Krogu. Po pregledni antropogeografski označitvi Prekmurja je prešel na podrobno sliko Kroga in ga očrtal kot značilno prekmursko vas. Podal je zemljepisno, zgodovinsko, gospodarsko in kulturno sliko nastanka, razvoja in današnjega stanja te obmurske vasi. Na gradivu bogato predavanje je referent podal z vidno ljubeznijo do prekmurske zemlje, za kar so ga poslušalci nagradili z živahno debato o metodičnih vprašanjih antropo-geografije v Podravju, zlasti glede medsebojnih stikov Prekmurja in Prlekije.
Kdo bi se usmilil siromaka, ki je brez posla in brez sredstev ter bos in na pol gol, pa. bi mu daroval zimsko suknjo? Velikodušen dobrotnik naj sporoči svoj naslov tajništvu JRKD v Cankarjevi ul.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru poziva vse člane na 1. članski sestanek, ki bo danes ob 20. uri v hotelu »Mariborski dvor«. Odbor.
Svenfaliiev
še enkratni nattop. — Razdelitev nagiad najboljšim medijem v četrtek
v Veliki kavarni
Ruše. S prošnjo do vseh Rušanov in okoličanov, ki imajo dobro in ljubeče srce do mladine, se obrača upravitelj-stvo ljudske šole, ki želi dati božičnico naši revni deci v obliki toplega oblačila. V to svrho je priredilo že dvakrat predstavo »Peterčkove poslednje sanje«. Imamo okoli 100 otrok, ki so skrajno potrebni pomoči, med njimi so celo taki, ki ne morejo prihajati v šolo zaradi pomanj kanja oblačil, a z dosedanjo zbirko ne moremo pomagati, niti polovici teh revežev. Priskočite nam na pomoč in razveselite za Božič nedolžno bedno deco. Pri spevkc sprejema upraviteljstvo.
Vreme. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1.3 stopinjo pod ničlo, tlakomer pa pri 13.6 stopinjah 752.2, reduciran na nir člo 750.5. Vlaga 88; nebo je oblačno, piha pa sever.
Pobegli ptič se je ujel v mreže. Poročali smo, da je bilo v noči na 7. t. m vlomljeno v stanovanje upokojenega stro jevodje Alojzija Auerja v Stritarjevi ul. in da je vlomilec odnesel ročno blagajno z 12 tisočaki, vložno knjižico glasečo se na 40.000 Din in zlato uro z zlato verižico. Dne 13. t. m. pa se je pojavil v Lipnici v Avstriji neki mladenič, ki je ponujal tamkajšnjim juvelirjem v nakup zlato uro. Zato so zvedeli lipniški orožniki, ki so sumljivega mladeniča aretirali. Ob aretaciji je povedal, da je iz Maribora, na vprašanje, odkod ima dragoceno zlato uro, pa ni vedel odgovoriti. O zadevi so orožniki telefonično obvestili mariborsko policijo, ki je kmalu ugotovila ime sumlji vega mladeniča in tudi odkod izvira dragocena ura. Po obvestilu policije se je odpeljal strojevodja Auer v Lipnico, kjer je spoznal svojo uro. Franceta Peršuha, tako je pravo ime mladeniča, ki je svoje-časno bival v Mariboru in bil zaposlen 1 kot kovaški pomočnik, so pridržali v za-• porih Upniškega sodišča.
30 milijonov ljudi brez dela. Mednarodni urad dela ceni število brezposelnih po vsem svetu na 30 milijonov. Zato skuša najti izhod, da bi se odpomoglo temu zlu, ki je posledica svetovne ekonomske krize. Mednarodni urad dela je poslal vsem vladam načrt o skrčenju delovnega časa, da bi se naj osemurni delavnik spremenil v peturnega, kar bi u-tegnilo omiliti brezposelnost. Današnja brezposelnost nalaga državnim proračunom težka bremena, na drugi strani pa znaša izguba na mezdah radi brezposelnosti težke milijone funtov v zlatu.
LETOS KUPUJE BOŽIČEK SAMO
TARZANA i. DEL
IN DRUGE JUTROVE KNJIŽICE V
UPRAVI DUTRA in VEČERNIKA
V MARIBORU, GOSPOSKA UL. 11
Dvoje ukradenih koles. Selniški orožniki so obvestili mariborsko mestno policijo, da je bilo preteklo noč ukradenih iz gostilne Komel v Zgornjem Boču pri Fali dvoje moških koles. Kolesi sta bili skoro novi in vredni skupnookrog 3000 Din.
Razbito ročno blagajno je našel včeraj popoldne Josip Štancer iz Studencev, ko je čolnaril po Dravi v bližini Schmi-edererjevega posestva. Najdeno blagajno je zanesel na policijo, kjer so ugotovili, da je last železničarja Podergajsa iz Studencev, pri katerem je pred mesecem vlomila tatinska tolpa, ki so jo te dni spravili na varno.
Onemoglost na ulici. Sinoči se je zgrudil na Aleksandrovi cesti radi slabosti 20letni Franc Fiirst iz Kroga pri Murski Soboti. Poklicani reševalci so onemoglega mladeniča prepeljali v bolnišnico, kjer so ga odslovili in spravili na dom njegove sestre v Prešernovi ulici.
Nezgoda. Na Ranči je včeraj popoldne padla 47-lctna oskrbnica Mara Gobčeva in si poškodovala desno nogo v gležnju. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
Ukradene listine. Davi se je zglasil na policiji šofer France Zupančič, stanujoč
v Praprotnikov! ulici v Krčevini in prijavil, da mu je sinoči nekdo ukradel iz avtomobila, ki ga jc bil pustil za hip pred kavarno »Promenado« v Tomšičevem drevoredu, črno usnjato torbico, v kateri je bilo več važnih, dokumentov, glasečih se na ime izvoščka Emila Gorjaka iz Maribora.
Tudi otroške obleke kradejo. Tatovi, ki se skrivajo po mestu in kradejo vse, kar jim pride pod roko, se zadovoljijo tudi z otroškimi oblekami. Včeraj popoldne je tak dolgoprstnež obiskal dvorišče mizarja Rudolfa Bohinca v Delavski ulici in odnesel fantovski zimski plašč in pleteno jopico. Bohinc je prijavil tatvino policiji.
Strel iz zasede. Ko se je v Kostrivnici pri Šmarju pri Jelšah pretekli torek zvečer vračal od soseda, kjer je pomagal luščiti koruzo, 20,letni kolarski pomočnik Mihael Lah, ga je nekdo obstrelil iz zasede. Krogla je Laha zadela v desno nogo podkolenom in je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici.
Miad ubežnik. Pri ptujski policiji se je pojavil 18. trn. mlad fantek s culico pod pazduho. Na tozadevna vprašanja je povedal, da mu je ime Bruno Vertnik, 11 let star, učenec ljudske šole, stanujoč v Pobrežju pri Mariboru, Gozdna ulica 55. Pobegnil ni od doma, ampak zapodil ga je njegov očitn Florijan Vidovič, ki ga baje ne mara radi tega, ker ni njegov sin. Napotil se je radi tega proti Ptuju, da dobi kje kako službo. Fantka, ki izgleda prav čedno in napravi dober utis, je policija odpravila nazaj v Maribor z naročilom, da se vrne k svojini. Priporočljivo bi vsekakor bilo, da se oblast za primer zanima.
Nagle smrti je umrl včeraj v Ptuju Konrad Komac, vpokojeni državni stražar. Zadet od kapi se je zgrudil in v nekaj trenutkih izdihnil. Dosegel je starost 62 let. Pred vojno je služboval pri državni policiji v Gorici. Blag mu spomin!
»Franc Jožefova« grenčica spravi prebavne organe k rednemu delu in udejstvovanju.	„
Narodno gledali^
R e p e r loar.
Torek, 20. decembra. Zaprto.
Sreda, 21. decembra. Zaprto.
Četrtek, 22. decembra: Zaprto.
O Božiču bo premiera revijske opere* te »Pri belem konjičku« in sicer na Pr^ praznik, v nedeljo 25. t. m. ob 20. uri. to opereto bo zlasti ustreženo občinstvu, ki si želi v opereti najnovejših in na^ privlačnejših del z melodijozno »šlager* sko« muziko. Pri tej opereti se vrste hitrem tempu pevske točke, plesi in re" vijske točke. Tri dejanja so razdeljena M več slik, ki se menjajo ob odprti sceni Glasba te opergte je tako popularna > so »Belega konjička« uprizarjali povstf s tolikim uspehom, da je za premiero 2 sedaj neobičajno veliko zanimanje P° Mariboru in priporočamo zato činipm nabavo vstopnic vnaprej.
Pri obledeli sivorumenkasti barvi ko*
že, motnih očeh, slabem počutku, zniaOJ* šani delovni moči, duševni depresiji, tez* kih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisk v glavi, namišljeni bolezni je pametni' da izpijete nekaj dni zapored vsako 1“* tro na tešče kozarček naravne »FrT Josefove« grenčice. V zdravniški Pral\ se »Franz Josefova« voda zaradi tež posebno uporablja, ker naglo odstra vzroke mnogih pojavov bolezni. »FfaDi Josefova« grenčica se dobi v vseh r.ali, drogerijah in špecerijskih trgov^
»ŠLAGER« nas razveseljuje
za Božič
najnovejše plošče izposojuje.
Maribor, Slovenska ul. 18.
Celje, Dečkov trg 4.
Smučar! Če hočeš prijetno voziti,111®" raš pri Šport Rogliču kupiti!
Za Silvestrov večer Sokola-matice * Unionu bo na razpolago nekaj rezerj1' ranih miz pri odru in na balkonu. Ke' flektanti izvejo pogoje v trgovini Bi[re in se naprošajo, da se javijo najkasneJ do 29. trn. Rezerviranje ostalih miz ^ nedopustno. Preskrbite si vstopnice P znižani ceni vnaprej!
Sveže morske ribe, velika izbira, st dobijo v četrtek* petek in soboto na Glavnem trgu, stojnica Po vodnik!
Zagonetna smrt. V zvezi z zagone*11® smrtjo posestnika Matije Peršuha f Apač, pri Sv. Lovrencu na Drav. o kateri smo 15. tm. poročali, je oroffi štvo aretiralo pokojnikovo ženo Cerih® in Jožefa Mohorka, pos. sina iz AP®~ Kakor znano, je sodna komisija pri ° •hikciji trupla dognala, da je smrt nast°* pila radi udarcev v trebuh in na gl*v°’ lobanja je bila počena, radi česar je n?" stopila krvavitev možganov. Peršuh 1 umrl 3 ure potem, ko so ga prepeljaj1 bolnišnico, ne da bi povedal od kod i®1, poškodbe. Priče, ki so ga videle datiP^ smrtjo, izpovejo, da je šel iz gostil® proti domu vesel in prepevajoč. Ko P je stopil v svojo hišo, je baje nastal veh prepir z domačini. Kaj se je godilo v h1* ši, še ni znano in bo to dognala šele s®' dna preiskava. Naslednji dan so gaspr3' vili v bolnišnico, kjer je tožil le o boj* činah v trebulm in 3 ure po sprejemu 0' dihnil. In prav v izidu obdukcije invttf' vedenem dogodku obstoja zagonetk smrti.
Radi) in radio
Dvo besedi, katerih pomen se dan®? večkrat zamenjuje, zato ker imata J® izvor, pomenita pa nekaj popolnom različnega. Latinski »radius« pomeni zjA rek. V obeh slučajih imamo pred sa žarke. Radij (radlum) je kovina, ki odlikuje z izžarevanjem žarkov. Ko otkrili telesa, ki imajo to dejstvo, so j imenovali radioaktivna telesa, t. j. t® sa, ki so sposobna izžarevanja. Ker med njimi radij s tem svojstvom naj odlikuje, je dobil pri odkritju tudi ime. Mnogo ga uporabljajo v zdra ^ stvu, predvsem za pobijanje raka. ^ ziki je njegovo raziskovanje v tem ^ izspremenilo nazore o atomih. Kar si če radiotelegrafije in radiotelefonijes.* . tico »radio«, je drugačna stvar. ^ tukaj gre za žarke; to je za va < v nam prenašajo zvoke in znake, ki smeri polumera širijo od oddajne i je kot središča ali z drugo besedo alno —t od tod: radio. — S. Antič.
Sokolstvo
Mladinska akademija
v Studencih
Preteklo nedeljo popoldne je bila v dvorani Sokolskega doima v Studencih Prva mladinska akademija, ki je uspela nad vse pričakovanje. Sokolska mladina Je izvajala ves spored sama. Uvodoma je Pozdravil vse navzoče Sokol v kroju in naglasil, da je namen akademije pokazati vzgojno delo Sokolstva, čisti dobiček pa je namenjen mladinski knjižnici, “atero deca poseča vedno v večjem šte-■Vmi. Nato je nastopil mladinski orkester, 1 ie brezhibno odigral venček narodnih Pesmi. Dobro so se odrezali tudi »Kosci«, Mi ka*ere i©' sestavil vaje br. Zupan. Mladinski zbor je zapel več narodnih Pesmi, nakar je mala Sokoličica Rozika Menihova deklamirala Gregorčičevo »So C!<t- Rozika se je postavila, ko doslej še nobena v Sokolskem domu. Duet »Po Morju plava« je bil sprejet z velikim ■ odobravanjem. Lepo in skladno sta bili •zvedeni tudi igrici »Kralj Matjaž« in ‘Ciciban in čebelica«. Nastopajoče Semoliče in Sokoličice je zbrano občinstvo nagradilo z burnim aplavzom.
Po končanem sporedu je starosta br. *jren pozdravil odposlanca Posojilnice v Narodnem domu, br. dr. Rosino, ki je Ponesel deci hranilne knjižice, ki jih je darovala Posojilnica sokolski deci ob ?yojem zlatem jubileju. Br. dr. Rosina razložil staršem in deci pomen teh knjižic ter bodril mladino k vztrajnemu Sokolskemu delu. S knjižicami, ki segla-,Se vsaka na hranilno vlogo po 100 Din, 'e bila obdarovana vsa sokolska deca.
Po razdelitvi knjižic je bila prva mladinska akademija zaključena. Pokazaia Pp ie, da se studenški Sokol zaveda zgojne naloge in da vzgaja svojo deco »trogo po Tyrševih načelih. Zato pa tudi žanje uspeh za uspehom, k čemur mu Moremo samo čestitati.
Sokolska četa Razvanje.
Ob priliki proslave kraljevega rojstnega dne je uprizorila tukajšnja četa Goja r je vo veseloigro »Dve nevesti« v re-s- yijančeve ml. Predstava je dosega prilično dober materielni uspeh, a še
veliko večji je bil moralni. Diletanti so res pokazali veliko zmožnost in, da bi se tekom časa dalo doseči še marsikaj. Posebne pohvale so pač vredni požrtvovalni člani, ki so za predstavo oskrbeli iti postavili lep velik zložljiv oder. Požrtvovalni br. Farazin (Andrejka) je tudi na odru pokazal svojo železno voljo. Prav nič ni zaostajal br. Čelofiga v vlogi Naceta. Čuditi se je bilo Lizi (s. Oni-čeyi) in drugim, ki so bili komaj prvič na odru. Res, hvalevredno! Tajiti seveda ne moremo, da se ni poznalo igralcu če je li oderski prvenec ali ne. Zelo dobro sta odpravila svoji vlogi Napaljon br. Lubanjšek st. in Neža s. Šijančeva, ki je vzbujala splošen smeh. Tudi vseo-stale vloge, ki so jih igrali br. Lipuš, Lobnik in Mešiček, ter ss.‘Koresova in Donikova so bile dobro izvedene. Zal je lahko vsem onim, ki so zamudili priliko in, ki bi jim prav za prav bila dolžnost, da bi se prireditve udeležili. Manjkalo je mnogo odličnejših vaščanov in onih, ki sicer nosijo znake in legitimacije, češ, da jim bo to skrajšalo kaderske roke itd., v srcu jim pa tiči vse kaj drugega kot prava sokolska zavednost! Nadalje smo na žalost morali opaziti, da je naše matično društvo prezrlo vsa naša vabila in nas zatajilo. Dovolj občutna je potiagita-cija raznih katoliških organizacij, zato bi pač bilo potrebno, da se vsaj sokolska društva medsebojno močno podpirajo. Toliko socialnega in bratskega čuta bi naša matica že lahko imela! Potrpežljivo bomo čakali, morda nas obišče pri prihodnji prireditvi vsaj en član oziroma članica kot delegat hoškega matičnega društva! Ob koncu moramo še enkrat pohvaliti našo četo z željo, da obdrži svojo železno voljo in vstraja pri delu za narod in domovino. Zdravo!
Zimsko prosvetno delo pri Sv. Marjeti ob Pesnici ne počiva, marveč se s podvojenim dvigom širi dalje in globlje. Sokolska četa se je vrgla za zimsko dobo v prvi vrsti na izobraževalno udejstvovanje in si začrtala zadevno točni načrt. Prejela je od velenjskega premogovnika precej premoga, s katerim si ob nedeljah in praznikih greje prostore v šoli, kjer se vedno točneje in številnejše
zbirajo njeni člani k čitanju, knjižnici, reševanju, raznih nalog, križaljk, proučevanju raznih sestavkov v sokolskih listih, razgovoru važnih življenjskih nalog in novosti na raznih področjih itd, je to nekaka nadaljevalna, radostna šola uka in napredkaželjne mladine, ki se čuti vedno bolj doma ter opušča druge, često opasne poti na dan svoje prostosti. Pevski zbor prične z novimi vajami, vzpodbujen po svojem prvem nastopu pred mariborskim občinstvom v unionski dvorani. Športno navdušeni člani si pripravljajo že smučke in študirajo navodila za smuški šport. Vse delovanje se razvija brez krika in hrupa, v še po številu skromni, a po volji silni četi!
Seja zimskošportnega odseka Sokola Maribor - matica
bo v četrtek 22. t. m. ob pol 18. uri vi društveni sobi. Pozivam vse odbornike, da se seje udeleže; reierenti pa naj prinesejo seznam članov svojih oddelkov. — Zdravo!
„Haarglanz“ je enakega po-mena za lasno higieno. Kako
ostanejo lasje zdravi? Z rednim izpirali jena s sredstvom »Ornaglava« — Haar-glanz« po vsakem umivanju glave Sred
laS*	ravna “	omehčane
lase m odstrani vse alkalične ostanke v
laseh. Lasje se na ta način nevtralizirajo postanejo prožni ter zablestijo v čistem sijaju. Za lase je to prava po-mlajevalna kopel. ^Haargianz-f: j®, priložen vsakemu zavojčku »Orne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, ki omogočajo umivanje glave z odprtimi očmi.	6
?
Soort
Reforme tekmovanja za državno nogometno prvenstvo.
Na občnem zboru JNS, ki je bil v nedeljo 18. t. m. v Beogradu, je bil sprejet nov predlog glede prvenstvenega tekmovanja. Ta predlog predvideva sestavo nacionalne lige 11 klubov. V to ligo pridejo Concordia, Gradjanski in Haškiz Zagreba, BSK, Jugoslavija in Bask iz Beograda, Hajduk iz Splita, Slavija iz Sarajeva, Vojvodina iz Novega Sada in Slavija iz Osijeka ter ljubljanski klub, ki bo zmagal v dveh kvalifikacijskih tekmah med Ilirijo in Primorjem. Tekmovanje se bo pričelo 1. marca in bo trajalo do 1. novembra prihodnjega leta. Vsi o-stali klubi igrajo za podzvezno prvenstvo v dveh conah, takozvani vzhodni in zapadni coni. V vzhodno cono pridejo podzveze: Skoplje, Niš, Kragujevac. Cetinje, Sarajevo, Beograd, Novisaid in Vel. Bečkerek, v zapadno cono pa podzveze: Ljubljana, Zagreb, Split, Subotica in Banjaluka. Igra se po skupinah po cup sistemu, tako da se dobita na koncu dva zmagovalca vzhodne in zapadne cone.
Zmagovalca preideta nato v nacionalno ligo, iz katere izpadejo avtomatično trije zadnje plasirani klubi, tako da bo v prihodnjem letu v nacionalni ligi 10 klubov. Grupacijo podzvez v vzhodni in zapadni coni bo izvedel JNS sporazumnoz zainteresiranimi podzvezami.
Jugoslovanska zimskošportna zveza
je v današnji številki »Jutra« objavila tekme, ki so merodajne za dosego zveznega športnega znaka, nakar se opozarjajo zimski športniki.
SK Železničar, zimskošportni odsek.
Jutri, v sredo 21. t. m. ob 19. bo v klubskih lokalih na Frankopanovi cesti sestanek vseh zimskih športnikov.
SK Železničar protestira!
SK Železničar je proti verifikaciji prvenstvene tekme ŽelezničarrRapid, kise je odigrala v nedeljo 18. t. m., vložil pri LNP protest.
Ruše
Knjige Vodnikove družbe so dospele in jih člani dobijo pri poverjeniku g. učit. Jos. Šešku. Plačajte članarino za drugo leto že pri prejemu letošnjih knjig!
Difterija se je pojavila M nekaj primerih in zahtevala življenje dveh otrok. Ljudje se držijo ostrih zdravnikovih odredb in se več ne širi.
»Radikalna kura« se pripravlja za Štefanovo pod okriljem Bralnega društva, ki že nad 60 let vprizarja na ta dan odrske igre in ki je vzgojilo kader najboljših’ diletantskih igralcev; Režija »Radikalne kure« je v .veščih rokah gospe Confiden-tijeve.
Ni še prekasno, dasi je Božič pred
vrati
PHILIPS - SUPER - INDUCTANCE aparat zadovolji darovalca in obdarovanega
Za bližnje praznike
PHILIPS RADIO
ZASTOPSTVO ZA MARIBOR E. PETELN, DIPL. OPTIK, GRAJSKI TRG 7
L Heltai:
Žepar
(Konac)
, .Drugi dan je prišla k meni v žalni oble-■1 žena in štirje otroci. Vedel sem, da ®ride in sem jo pričakoval. Ko sem jo posedal, sem bil nekam čudno v zadregi. .-./Kaj bo zdaj z menoj?« je vzdihnila liho.
, To je bilo vse. Ni me dolžila, ne prosi-a* Pač pa boječe vprašala, kaj bo zdaj z ■jo? prvi trenutek nisem vedel, kaj j odgovoril: Gledal sem zdaj njo, zdaj froke, ki so 'topo, nerazumljivo gledali •yed se. Glej, ta vdova, te štiri sirote so z10! greh, moja krivda. Jaz sem jih prijavil ob rednika. Nič čudnega ni, dame ^na vprašuje, kaj bo sedaj z njo.
premoženja nimam, da bi dajal, a zme-.ai sem bil pošten in dober in moje srce e bilo mehko, da bi si z njim mogel ma-ati kruh. Niti trenutek nisem omahoval, ta ie treba kaj ukreniti za to ženo in o-ri^kc. To je bila moja sveta dolžnost, j. Ko sem hotel svojo vest pomiriti, je ni-mogel odpraviti s krajcarskim milo-darom.
, '‘Nate,« sem rekel ženi, »tu je dva tisoč Kron.«
.Ta vsota je bila prav petkrat večja ka-0r ona, ki mi jo je bil Holan izmaknil.
če bi bil tedaj prepustil denarnico Ho-
Ianu, bi si bil prihranil tisočsedemsto kron. In Holan bi bil še gledal božje solnce.
Žena mi je hotela na vsak način poljubiti roko, a otroci so to tudi storili.
»No, no,« sem jecljal in jih odslovil.
V prednji sobi sc je žena ustavila.
»Kaj vam je?« sem vprašal vznemirjen.
»E, nič,« je tiho odgovorila žena, »včeraj so nas vrgli na cesto, ker nisem mogla plačati najemnine, pa še nekaj potrebnega pohištva so nam vzeli.«
In spet me je pogledala s silno žalostnim obrazom. Tudi otroci so postali skoraj brez sape in čakali, kaj bo.
V hipu se mi je zasvetilo v glavi, da sem že ženi dal dvatisoč kron, a sem se takoj v duhu pokaral. Nekaj stotakov sem ali tja, ko gre za dušni mir!
»Nate,« sem dejal ženi, »tu je še tristo kron.«
Zena me je molče pogledala in preden sem mogel zabraniti, mi .je poljubila roko. Nato je odšla s četvorioo svojih o-trok.
Srečno sem se oddahnil. Menil sem, da 'e stvar za zmeraj urejena.
Ampak motil sem se. Čez pet dni je
'rila žena spet pri meni. Tedaj sem jo nekam hladno sprejel, pa me je precej po-
mirila, češ, da ni prišla po denar. Kaj naj bi si bil mislil o njej? Ali me misli o-dirati? O ne, — da bi me odirala! Ona, ki je iz odlične družine! Dostojno se vede, govori francosko in angleško, igra na klavir kakor angel - ona da bi me sku-bila! Samo po svet je prišla k meni, na koga naj se pač obrne? Na nikogar se ne more obrniti, samo name.
»Zakaj pa gre?« sem vpraša! prijazneje. —
»Gospod, ne vem, kako naj denar o-brnem. Razvajena sem, ne znam si pomagati; dokler je živel moj mož, sem živela, kakor grofica. Revež, zašel je na krivo pot samo zato, ker smo bili jaz in moji otroci vajeni gosposkega življenja. Vzemite torej nazaj denar, ki ste mi ga bili dali, pa mi preskrbite majhno stanovanje in nekaj pohištva..., pa če kaj ostane, da bi tisto tako razdelili, da bi mi ostalo vsak mesec nekaj grošev...«
Ko je to izgovorila, mi je vrnila denar. Tisočosemsto, namesto dveh tisoč tristo Ali zato se nisem zmenil. Žena se je o-brnila name s polnim zaupanjem in čutil sem, da nimam pravice, izogniti se njenemu zaupanju.
»Prav,« sem pristavil velikodušno,« pa bodi tako, kakor ste rekli...«
Poiskal sem ji stanovanje s tremi sobami za sedemdeset kron.
Zena je smatrala to za preveliko dobroto, pa sem jo pregovoril. Plačal sem najemnino naprej za vse leto. Potlej sem ii kupil pohištvo za tri tisoč kron, Ženi se je tudi to zdelo dosti, a sem jo potolažil. In izposodil sem zanjo tudi glaso-vir. Nazadnje sem ji povedal, da ji bom izplačal vsak mesec dvesto kron, dokler ji ne bom mogel kako drugače pomagati. Da ne ostane brez božjega v žepu, ji na-maknem še tistih tisoč osemsto kron, ki mi jih je vrnila.
Žena se ni mogla več premagovati. Vrgla se mi je krog vratu in začela grenko plakati. Pobožal sem jo po laseh in modro pristavil samo:
»No, no!«
V duhu sem pa trezno premislil:
»Dvatisoč tristo in tritisoč sedemsto In
šest tisoč. Petnajstkrat toliko, kakor mi je svoj čas Holan ukradel brez tistih dvesto kron, ki jih moram vsak mesec plačati. Ali bi ne bilo pametnejše.,. No,pa vendar! Ženi odprem trafiko in poizkusim otroke spraviti h kruhu ... Potlej bom vsaj lahko rekel, da sem prav po kavalirsko uredil vso to reč.«
Ali naj še nadalje opisujem to histo-rijo?
V kratkem času me je stala ta ženska toliko denarja, da sem bil primoran —
vzeti jo za ženo.
Sicer bi bil prišel na kant
, 8, 10 in 12 Din liter.
a K ud rova, restavralerka |
Radlslav Rudam
Rod na razpotiu
(Povesti
»Kaaaj?« se je začudil Caharija, kajti sinovim besedam ni mogel verjeti. Tako čudne, tuje in nerazumljive so mn bile. Ko bi mu bil rekel, da se bo Nanos pogreznil, da se bo dolina med Št. Vidom in OtoŠčaml dvignila, da se bo nebo zrušilo, da bo solnce ugasnilo, vse bi bil verjel in se še začudil ne bi bil, a da je sin, njegov sin dejal, da pojde po svetu, ne, tega ni mogel verjeti, ni mogel doumeti.
»V mesto pojdem!« je ponovil France, in glas mu je bil trd in odločen.
»V mesto? Po kaj?«
»Za kruhom: za srečo ...«
»Za kruhom; za srečo?« je ponovil Caharija. »Za kakšnim kruhom? Za kakšno srečo? Nimaš doma kruha? Nimaš sreče?«
»Ne rečem,« je dejal sin, »lačen nisem, polenta je, kruh je, a kamenja ne bom tolkel. Sram me je...«
»Sram?« je vzklikni! starec in neskončna bolečina mu je pretisnila srce. Nikdar v vsem svojem življenju ni bil slišal take besede.
»Sram...«
Stari oče, oče in on, vsi so bili kamenarji, vsi so živeli v tisti bajti pod hrastom nad belo cesarsko cesto, pa ne eden ne drugi se ni bil nikoli domislil, da bi ga moglo biti sram svojega poštenega dela. Niso ne kradli ne ubijali, ničesar takega niso počeli, da bi se mogli sramovati svojega dela. In njega je zdaj sram, da je kamenar, da opravlja poklic svojih prednikov...
V starcu je zavrela kri, razburil se je ponos Čiste vesti in mukotrpnega življenja, da je bila njegova beseda težka kakor kladivo in trda kakor kamen.
»Če te je sram očetovega dela, nisi moj sin!« je dejal, vzel pipo iz ust, pljunil in se okrenil.
»Saj nisem dejal...« je zajecljal sin in hotel povedati in razkriti tisto, kar ga je tedne in mesece glodalo v duši, preden se je dogilodalo do poslednje odločitve, a besed, s katerimi bi bil tisto razodel, ni poznal in je sredi stavka utihnil.
»In še to,« je dejal starec in se še enkrat okrenil k sinu, »če te je sram zdaj, naj te bo vedno. V mojo bajto se ne vračaj več! Zbogom!«
»Oce...« je zajecljal France, a starec ga ni hotel slišati;, star in sključen je odšel po vozni poti proti kamnolomu.
Sinovo ponižanje mu je uklonilo pleča, pritisnilo ga je k tlom kakor teža vse gore, da bi se bil najrajši v zemljo vdrl. Bolelo ga je, rezalo mu v dušo, a še bolj ga jč bolel sindv sklep, dasi bi bil vse na svetu priznal
prej kakor to, da mu je hudo po njem, ki odhaja in ki ga on ljubi. Nikdar ni bil o tem razmišljal in nikdar ni bil sinu priznal niti z besedo niti kakorkoli drugače, a vendar je z ljubeznijo zrl nanj in je bil zadovoljen, da je njegov sin, da je kri njegove krvi in nadaljevanje njegovega življenja in poklica. Usmerjen kakor voz P° izvoženem koloseku, je vedel, da mora priti za z'^0 pomlad in za pomladjo poletje in jesen, vedel je, da teče voda iz studenca v dolino, da mora priti za dežjem solnce in za solncem dež in ni verjel, da bi moglo kdaj biti drugače. In kakor ni verjel v take čudeže, tako ni verjel, da bi ga njegov lastni sin mogel na stara leta zapustiti, njegov edini sin, ki je bil od vekomaj določen, da bo po njegovi smrti stanoval v bajti pod hrastom in tolkel kamenje v kamnolomu. Zdaj pa se je Zgodilo tisto, kar je bilo nemogoče, nepriročno in i'e' doumljivo. Sin se je poslovil in šel za kruhom, za srečo, kakor je dejal. Sram ga je postalo očeta in njegovega poklica, in nič več ne bodo po njegovi smrti go* spodarili Blažonovi v bajti pod hrastom, nič več ne bodo tolkli kamenja...
Caharija je mislil, a ni mogel doumeti. Nekaj se je bilo nekje porušilo, pretrgalo se je, kar je stoletja bilo neločljivo zvezano in njemu se je zdelo, da se morajo pradedje v grobu obrniti, da morajo vstati in prekleti tistega, ki se jim je izneveril.
(Se bo nadaljevalo.)
Mali o
Razno
PRVOVRSTNO VINO
liter po 4.— in 5.— Din. Mi linkovič. Meljski hrib. vila za carinskim skladiščem. 4260
JAVNA DRAŽBA
6 različnih pletilnih strojev iti dvokolesa bo, dne 21. decembra ob 15. uri, v Smetanovi ulici Štev. 50, v Mariboru.
4244
Prodam
SMUČI.
•ca 6 do S-letnega otroka prO' dam. Taborska ulica 7. 4255
PRIMERNO BOŽIČNO DARILO!
Lupa domača obleka, popolnoma nova, krasen vzorec za srednje veliko postavo, na prodaj. Vprašati Prešernova ulica 19.	4262
Razprodala
premičnin
is zapuščine ae D o si d i n e Tiso
se bo nadaljevala v četrtek dne 22. decembra ob 13. uri popoldne.
Mali risar
je najprimernejše božičino darilo za otroke!
Dobite ga v vseh knjigarnah I
Restavracija Narodni dom
sprejem* abonente n* dobro in tečno hrano Kosilo 6—8 Din,
večerja 4—6 Din, vino po 6,
Priporoča se Mink
IZVRSTNE GOSLI 1
na prodaj. Ogleda se jih pri g. FaBvvald, Trs svobode L 4253
LEPA PREPROGA
V dobrem stanju, železen umivalnik, belo lakiran, ceneno na prodaj. Dr. Verstov-šekova ulica 6, II.. vrata 19.
4140
DVOSOBNO STANOVANJE
v novi vili oddam s 1. januarjem 1933 manjši družini. 0-gledati med 12.30.—13.15. ter 18.-^19. uri. Tomšičev drevored, Dr. Ipavčeva 3.	4138
Sobo odda
DVE ČEDNO OPREMLJENI.
solnčni sobi, ena s posebnim vhodom, takoj oddam boljšim gospodom. Prešernova ulica 19.	4094
PRAZNO SOBO.
novo poslikano, s posebnim vhodom, oddam mirni gospodični v gornji Gosposki ulici s 1. januarjem. 1933. Naslov v upravi.	4247
OPREMLJENO SOBICO
oddam. Mlinska uiica 6. 4251
Stanovanie
STANOVANJE,
2 sobi, veranda in kuhinja, takoj oddam Krčevina, Za Kalvarijo »Marijin dom«. 4207
LOKAL IN STANOVANJE
oddam s 1. januarjem. Fran-kopanova ulica 29.	4252
DVOSOBNO IN ENOSOBNO
stanovanje se odda s 1. januarjem mirni stranki. Vprašati Mlinska' ulica 30, pisarna.
4250
STANOVANJE
s hrano oddam boljšemu delavcu. Frankopanova ulica 15. dvorišče, levo.	4261
TRISOBNO STANOVANJE če mogoče s kopalnico, iš£® mirna stranka z enim otro-kom po možnosti v bližini kolodvora ali v II. okraju me' sta Maribora. Naslov v «Pr;
»Večernika«.	41$
Spomnite se CMDl
Z a be ž kk te d en
cena teletini za Din 2’— pro kg znižana-
Od danes prodajam teletino od Din 6*— naprej. — Cista svinjsjca mast Din 16‘—. Prekajeno meso Din 14-— za kg, v prodajalni tovarne mesnih izdelkov
JOS. BENKO, MARIBOR
ALEKSANDROVA C. 19.
TELEFON 97-44.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preše svojo trgovino s šivalnimi stroji, kolesi 1(1 j	motornimi kolesi iz Trga svobode štev. 2
|	Aleksandrove ces o št. 13.
Z odličnim spoštovanjem
OJZ USSAR
zaloga šivalnih strojev, koles in motorjev Maribor. Aleksandrova cesta 13.
it*
Zaradi prevelike zaloge:
REKLAMNA PRODAJA
srebra, predmetov iz kitajskega srebra, jedilnih priborov (tudi posameznih), košaric, servisov za liker, podstavkov: predmetov iz kristalnega stekla, kakor vaz, servisov za liker in vino in garnitur za kompot.
Vsi ti predmeti se prodajajo po zelo znižanih cenah, ki so deloma nižje kakor so bile nabavne!
Oglejte si predmete in cene, ki so označene na njih v mojih izložbenih oknih Strmeli boste, kako poceni si lahko kupite najlepše stvari.
Plačilne olajšave I
M. Jigeriev sin, Juvelir, Maribor, Gosposka ulj?
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja »n urednik: RAD1VOJ ktTIAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru