iff riška Domovi ima — ■ . f '&>m /lr/Vl’»Eilie/lf!ll--HOfWlg AM€mcAH in spumr ommn m unouao« omut National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. APRIL 17, 1969 iLOVCNIAN MORNING MWSPAMB ŠTEV. LXVII - VOL. LXVI1 Angleži bodo morali plaževati več davkov Finančni minister je predložil povišanje davkov za 816 milijonov dolarjev in omejil razpoložljivost denarja. LONDON, Vel. Brit. — Britansko gospodarstvo se še vedno bori s težavami, četudi je delavska vlada že pred poldrugim letom uvedla trde ukrepe, ki naj bi mu pomagali iz stiske in ved-nih zadreg. Ti ukrepi niso priljubljeni, ker omejujejo potrošijo v času, ko se vse trudi in že-ie za “višjo” ravnijo. Angleži se iočejo sprijazniti z resnico, da žive preko svojih dohodkov in du to ne more večno iti. Delavske unije so prešle od godrnjanja k očitni kritiki in upiranju vladi, ki izhaja iz njihovih lastnih vrst in uradno zastopa njihove koristi. Ko je morala Velika Britanija novembra 1967 zmanjšati vrednost funta, je z vrsto trdih ukre-Pnv sklenila spraviti funt na trdnejša tla z zmanjševanjem u-v°za in s povečanjem izvoza, kar naj bi prineslo zunanjeplačilni Prebitek. Odločila je izvesti tudi Vrsto gospodarskih reform in se Potruditi za modernizacijo indu-strije, ki je v mnogočem zastare-lajša od industrije v ostalih državah svobodne Evrope. Ukrepi so le delno dosegli u-sPehe, ki jih je vlada napovedala. Sedaj je delno nekatere spremenila, druge omilila, pa zato u-vadla nekatere nove, ki naj bi reme prenesli od posameznika na poslovni svet. Novi proračun, hi ga je zakladni minister pred-°žil ta teden, predvideva za 816 milijonov dolarjev več davkov, Pa določa tudi omejitev tekočih denarnih sredstev. Minister je °bjavil) da vlada ne bo več Vztrajala na zamrznitvi cen in hlač, ampak bo tem puščala več "Vobode. Napovedal je med tem odločen nastop proti “divjim” ftrajkom, ene največjih težav v r>tanskem gospodarstvu. Proračun je naletel pri kon-®ervativni opoziciji na ostro kri-* °, kar pa je že navada. Poli-I(-'ni opazovalci vidijo v njem spremembe, ki naj pridobe vladi nova več podpore med volivci, plasti med “malimi” ljudmi. To 1 oi kazalo na možnost razpisa arlamenta in razpisa novih vo-^ ev, če bi položaj bil za to ugo-en, sicer vlada z njimi lahko e Počaka za več kot eno leto. Novi grobovi Helen Gercar V Richmond Heights bolnišnici je umrla 83 let stara Helen Gercar z 2083 Green Road, roj. Klemenčič v Snežečah v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 63 leti, vdova po 1. 1957 umrlem možu Johnu, mati Frances, Stanleyja, Alberte Eržen, Genevieve Cafiso (Calif.) in pok. s. Dominice OSF. Pokojna je bila članica Druptva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Podr. št. 10 S2Z in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Tanke za olje postavljajo SAIGON, J. Viet. — Severni Vietnam obnavlja skladišča za olje in oljne produkte na področju Hajfong-Hanoi. Ta skladišča so bila uničena z ameriškimi letalskimi napadi. Ker so jih sedaj začeli obnavljati, morajo biti v Hanoiu vsekakor prepričani, da je verjetnost kakih novih letalskih napadov na to področje minila. Celotna gospodarska dejavnost in vneto obnavljanje cest, železnic, pa tudi industrije in drugih gospodarskih naprav kažeta, da so v Hanoiu mnenja, da letalski napadi ne prihajajo več v poštev, da z njihovo nevarnostjo ni treba računati. Na Kitajskem se začele uveljavljati tovarišice HONG KONG. — Vsak komunističen režim ima v svojem vodstvu tudi nekaj tovarišic, ki pa le redko igrajo vodilno vlogo. So pa režimu potrebne, da je; s tem poudarjena ravnopravnost med obema spoloma. Na Kitajskem prvih 10-15 let tovarišic sploh niso povabili na sodelovanje v vodstvih.. To je trajalo do začetka kulturne revolucije. Do takrat je bila le vdova po ustanovitelju kitajske republike dr. Sunjat-senu tako srečna, da je veljala za “prvo damo v državi”. Ni pa v javnem življenju igrala nobene posebne vloge. Po začetku kulturne revolucije so pa začele žene vidnih komunistov vdirati v najvišje partijsko vodstvo. Prva med njimi je bila sedanja žena tovariša Mao Tse-tunga, dalje ženi vojnega ministra Lin Piao in ministrskega predse dnika Chou-En-Laya. Poleg teh sedi v vrhovnem vodstvu še par tovarišic, ki so poročene s komunisti na odgovornih mestih. Opazovalci računajo, da bodo ostale na svojih mestih tudi po končanem kongresu. Nekatere med njimi so pa že tako močne, da lahko intrigi-rajo na vrhovih. Tako je na primer žena tovariša Mao prav Cerkev mora sprejeti spremembe in biti odprta HOUSTON, Tex. — Predsednik narodne konference katoliških škofov nadškof J. F. Dear-den iz Detroita, ki je bil nedavno imenovan za kardinala, je ob odprtju 3-dnevnega pomladanskega zborovanja konference poudaril, da morajo škofje sprejeti spremembe in gledati z odprtimi očmi in odprtimi mislimi v bodočnost, če nočejo, da bo Cerkev trpela. Nadškof je opozoril na vprašanje avtoritete, pa pripomnil, da se to bolj tiče načina njenega izvajanja kot nje same. Načelnik odbora za poklice škof Joseph T. Daley iz Harris-burga, Pa., je razkril, da se je število tistih, ki uspešno končajo študije in se dajo posvetiti v duhovnike v zadnjih štirih letih zmanjšalo za povprečno 12G. ------------—o------- Bohlen vidi v ruskem komunizmu Še dosti stalinizma NEW YORK, N.Y.— Bivši poslanik ZDA v Moskvi Bohlen spada med najboljše strokovnjake za komunizem, saj ga je dolgo vrsto let ogledoval od blizu. Po 40-letnem službovanju je odšel krepko sodelovala pri preganja-Jv pokoj in-študentom aa Colum-nju bivšega predsednika repute-jbia univerzi v New Yorku v treh like Liu-šao-Čija in njegove že- predavanjih pripovedoval, kaj Mills hoče proračun še bolj zmanjšati kot Nixon WASHINGTON, D.C. — Načelnik Domovega odbora za pota in načine W. D. Mills, demokrat ki kaj pomenijo. Na kongresu so je sojeno Ki- misli o sedanjem starju sovjetskega komunizma. Njegov pogled se bktveno raz- ne, ki je v Ameriki rojena tajka. Opazovalci čakajo sedaj na poročilo o poteku kongresa, misli-|likuje od pogledov nr. h drugih jo, da so si tovarišice priborile strokovnjakov. Bohlen misli, da vsaj to, da so njihova imena pri- stalinizem še ni mrtev v Krem-šla v razne zapisnike in spiske, lju, da je zelo živahen in da mu „ ______ „ „ še dolgo življenje. Se- iz Arkansasa, je izjavil, da se menda tudi odlikovale s pro- veda se sedanji stalinizem udej-j^ 0bale ni pa imelo časa, da bi zmanjšanje zveznega proračuna, | težiranjem svojih prijateljic in stvuje drugače kot se je v dne- ,kiicai0 p0m0Č očitno je.'da NIXON PRIPRAVLJA OSTER PROTEST SEVERNI KOREJI Narodni Varnostni svet je včeraj dopoldne razpravljal o sestrelitvi ameriškega izvidniškega letala nad Japonskim morjem in o korakih, ki jih naj ZDA store, da preprečijo slične napade v bodočnosti. Po vsem sodeč je vsak vojaški nastop izključen, četudi so ameriške oborožene sile na področju Koreje in Japonske v posebni pripravljenosti. — Našli so dve trupli članov posadke sestreljenega letala in nekaj razbitin letala samega. WASHINGTON, D.C. — Združene države so se odločile, da bodo sicer nastopile “odločno” v vprašanju sestrelitve izvidniškega letala EC121 pretekli ponedeljek, vendar so izključeni vsi vojaški koraki, ki bi mogli mednarodni položaj zaostriti. Napovedujejo, da bodo ZDA vložile oster protest in zahtevale od Severne Koreje “opravičilo” za napad. V Pentagonu so prepričani, da letalo EC121 ni kršilo severnokorejskega ozemlja in da je ostalo ves čas svojega leta “daleč” od 12 milj širokega obalnega pasu. Letalo je imelo strog ukaz, naj se ne približuje Severni Koreji pod 50 morskih milj. Ruski rušilec je rešil iz morja eno kolo in lestev sestreljenega letala, ameriška fregata Dale pa je potegnila iz morja dva kosa trupa, na katerih so luknje od šrapnelov. Iz morja so potegnili tudi trupli dve članov posadke, enega častnika in enega vojaka. Vojaške oblasti, ki vodijo reševanje, so prepričane, da ni mogoče več upati na to, da bi bil kdo od posadke še najden živ. Podrobna proučitev vseh znanih podatkov in vseh okoliščin sestrelitve letala EC121 je prepričala odgovorne, da so letalo sestrelila severnokorejska letala s severnokrejskih letališč in ne s sovjetskega letališča v bližini Vladivostoka, kot so nekateri ugibali na temelju pomanjkljivih podatkov v prvi dobi preiskave. Letalo EC121 je, ko je odkrilo bližanje severnokorejskih lovskih letal, krenilo dalje proč kot ga je objavil predsednik Ni- prijateljev. xon v začetku tedna, ni zadostno. Po njegovem je treba od tako zmanjšanega proračuna odbiti še kakih 5 bilijonov. Kongr. W. D. Mills je kar naravnost pokazal, da se utegne postaviti proti podaljšanju 10- tih glavnih gverilskih organiza-odstotne davčne naklade, če v j cij palestinskih Arabcev so po tem pogledu ne bo ustreženo tajnem posvetu izjavili, da ne njegovim zahtevam. j priznavajo mirovnega predloga Arabski gverilci zavrnili Huseinov mirovni predlog AMAN, Jord. —.Vodniki pe- vih Stalina in Berije. severnokorejska MIG 21 so letala Bohlen bo o tem problemu na-, streljala nanj, ko se je oddalje- col rs Ir v* i-i i n i r\ r»_ ' _ pisal celo knjigo in jo kpnalu objavil. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! kralja Huseina. Oni so za odločno “nadaljevanje vojne do popolne zmage”. vald dalje na morje. Letalo napada ni pričakovalo in ni o njem tudi nič sporočilo. Diplomatski ukrepi Narodni varnostni svet je včeraj dopoldne razpravljal o sestrelitvi letala. Predsednik R. M. Nixon in njegovi sodelavci April - sezona za proračune in davke, pa tudi za jezo in slabo voljo Maršal Žukov okreval od kapi Moskva, zssr. — Maršal ju601^6 ^uLov, glavni sovjetski nak iz druge svetovne vojne in ^ §en- Eisenhowerja, je bi 1 ri° °kreval od možganske kasti!' a S° bolnišnice odpu- da/ na nJe§ov dom. Je še vedno lT ?araliziran. kon^fM O. Žukov je nedavno hiinta pi.sanie svojih vojnih spo-gleške' ^ obiavljeni na An- Na °P °’ postoPna pooblačitev. dež'110^ ^ac*nelše z verjetnostjo okni?'r,, Na3višja temperatura C L E V E L AND, O. — Ne vemo, odkod se je že v prejšnjem stoletju vzela navada, da javni proračuni radi pridejo v obravnavavo prav spomladi. V nekaterih državah stopajo proračunski zakoni v veljavo najkasneje 1. aprila, drugod se takrat šele začne debata o njih. Naša dežela je tu izjema. Predsednik ZDA predloži svoj; proračunski predlog ža v januarju, obravnavanje pa traja več mesecev, večkrat, tja do pozne jeseni. Drugi javni proračuni se deloma ravnajo po federalnem. Letos imamo malo spremembo. Novi predsednik Nixon ni zadovoljen z Johnso-vim osnutkom, šele sedaj je pa objavil spremembe. Mislimo, da je izbral najneugodnejši čas. Saj je prav ta teden potekel rok za vlaganje davčnih prijav. Ta teden velja že od nekdaj za teden jeze in slabe volje. Kdo pa z veseljen^ računa, koliko davkov* je že plačal in koliko jih bo še moral? In vendar je Nixon' izbra’ ravno ta teden, da objav svoje spremembe. Spremem be res niso velike, saj priza denejo le 2% vsega federal nega proračuna, toda povod za dosti slabe volje pa bodo. Nixon je namreč skresal federalne izdatke, kot jih jc predlagal Johnson, ravno tam, kjer bi bilo treba, da izdatki ostanejo nespremenjeni: pri socijalni politiki. Po prejšnjem predlogu naj bi upokojenci Social Security dobili 10% povišanje pokojnin. Ni-xonov predlog jih je znižal na 7%. S tem bo federalna blagajna prihranila toliko kot od znižanih izdatkov za narodno obrambo: okroglo bilijon dolarjev. Lahko si predstavljamo, kakšno razpoloženje je zavladalo med skoraj 20 milijoni upokojencev, ko so zvedeli, kaj jih čaka, ako bo obveljal Nixonov predlog. Seveda bo imel pri tem svojo besedo še Kongres in ta bo 'postal sedaj za upokojence prava oblegana trdnjava. Mislimo, da bi bil Nixon lahko dobil prihranek bilijona dolarjev tudi kje drugje, saj proračun znaša okoli $200 bilijonov! Res ne gre, da bi so-cijalno najbolj šibki sloj ameriškega naroda moral nositi naj večje breme zmanjšanega proračuna. Tudi druga “skresane” postavke” Nixonovega predloga se nam ne zdijo posrečene. Manjka nam prostora, da bi obravnavali to vprašanje, ki pa ni tako važno. Nixon si je po nepotrebnem nakopal kritiko tudi v vrstah svoje lastne stranke. Vpregel je namreč novega načelnika republikanske stranke Mortona, naj pripravi republikance do tega, da bodo solidarno podprli Nixonovo stališče v znanem spornem projektu o bilijonskih investicijah, v obrambo prati raketam. Smo že pisali, da se naša dežela ne vnema za ta izdatek in da se oglaša zmeraj več kritikov kot zagovornikov ABM. Nihče ni načelno proti, toda zmeraj več je takih, ki mislijo da je treba ta projekt še preštudirati in ogledati od vseh strani, potem pa šele začeti sipati vanj bilijone dolarjev. To seveda ne gre v račun znani koaliciji vojne industrije in naših generalov in admiralov. Tudi med republikanci je mnogo kritikov tega načrta in so seveda takoj vzrojili, ko so zvedeli, v kakšno taktiko sili Nixon Mortona. Nixon mora biti res zelo samozavesten, ako misli, da bo odpor proti ABM v republikanskih vrstah kar lahko hlTro strl. Ohiu je guverner Rhodes preskrbel povod za jezo in slabo voljo. Kot je znano, je guverner predložil poleg rednega proračuna še poseben načrt, kako naj dodatni davki financirajo r a z š i rjeno in zboljšano državno prosvetno politiko. Rhodesov načrt je naletel na odpor v javnost, ki ga guverner ni pričakoval. Zato je te dni neutegoma svoj predlog umaknil in želi sedaj, da mu legislatura izglasuje Ib reden proračun. Nepričakovana Rhodesova politična poteza je spravila v zadrego in slabo voljo vse člane legislature v obeh domovih. Saj vedo, da je treba državno prosvetno politiko postaviti na drug temelj, ne vedo pa, kako bi to storili. Za prvo silo je predsednik poslanske zbornice K u r f e s s predlagal enoodstotno državno dohodnino. Temu predlogu bodo sledili še drugi. Ohajski davkoplačevalci so postavljeni v neprijeten položaj: vedo, da bodo morali plačavati državi več davkov, toda niti ne sanja se jim, kakšni in kako veliki bodo. Kdo bi se ne jezil vkljub temu, da je pomlad doba razposajenosti, ljubezni in dobre volje? so pretresali razne možnosti odgovora na severnokorejski napad. Preudarjali so predložitev tega Varnostnemu svetu ZN, oster protest Severni Koreji preko Komisije za premirje v Panmunjomu ali pa preko Sovjetske zveze. Vsekakor je bilo oaiočeno, da bodo ZDA •odgovorile” na napad le z diplomatskimi sredstvi in opustile vsaj za sedaj vsako vojaško akcijo, četudi so vse ameriške oborožene sile v Južni Koreji, na Japonskem in v okolici v posebni pripravljenosti. Državni tajnik W. P. Rogers je včeraj nemara točno označil stališče vlade ZDA v tem vprašanju, četudi ni tega rekel naravnost, ko je dejal: “Šibki so lahko prenagljeni, močni morajo biti zadržani. Zapletenost v svetovnih zadevah nas naj uči, da je treba delati odgovorno, postaviti sodelovanje na mesto sile, preiti od merjenja sil k pogajanjem o vprašanjih, ki dele države.” ' ■ i Upanja na rešitev članov posadke ni več Ladje in letala še vedno pregledujejo področje, kjer je bilo ameriško letalo EC121 v ponedeljek nad Japonskim morjem sestreljeno, toda upanja, da bi rešili kakega člana posadke živega ni. Včeraj so našli trupli dveh članov posadke letala in ostanke letala samega. Na področju reševanja danes sneži in je preglednost sorazmerno slaba. Rušilec Tucker je potegnil iz morja trupli dveh članov pogrešanega letala 95 milj od severnokorejske obale, kar je brez dvoma dokaz, da je bilo letalo napadeno daleč od Severne Koreje. Napad je bil nenaden, ker ni imel nobeden od najdenih na sebi rešilnega jopiča. Za jutri dopoldne je napovedana tiskovna konferenca v Beli hiši. Na njej bo predsednik Nixon zavzel stališče k sestrelitvi letala in objavil tudi ukrepe v zvezi s tem. Iz Clevelanda in okolice K uri molitve— Članice Oltarnega diuštva pri Sv. Vidu so prošene, da .se, v kolikoi le mogoče, udeleže skupne urne molitve v nedeljo, 20. aprila, od 4. do 5. popoldne v cerkvi pred zaključkom 40-ur-nega češčenja. V bolnišnici— Rojak Frank Barteii z 2260 GlenUdge je že Iva Tedna v Hanna House bolnišnici in bo ostal tam še ta teden. Želimo mu naglega okrevanja. Seja— Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri ivečer ob 8. uri redno sejo. — -\sesment bodo pobirali od 6.30 dalje. Društvo Slov. dom št. 6 ADZ ima jutri, v petek, ob csmih zvečer sejo v SDD na Rccher Ave. Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Stuparja ob 8. obletnici njegove smrti. K molitvi— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti in članice Podr. št. 10 S2Z ter članstvo Marijine legije so vabljeni nocoj ob sedmih v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi 22 pok. H«leno Gercar. Vatikan objavil spored za papeževo pot v Ugando RIM, It. — Vatikan je objavil podatke o papeževi poti v Ugando. Sv. oče si je izbral poletni čas, ko je v Ugandi najbolj hladno. Z letalom bo prišel v Ugando 31. julija in se ustavil v glavnem mestu Kirupala. Tam bo potem prisostvoval zadnjim sejam prve vse-afriške konference a-friških škofov. Drugi dan bo pa posvetil novo ugandsko katedralo. Ob tej priliki bo tudi opravil slovesne molitve za mir v Nigeriji. Papežev obisk bo trajal dva dni. Bo to prvi papež, ki bo poklicno obiskal Afriko. Pavel VI. pa že deloma pozna ta kontinent. Ko je bil še kardinal, je namreč 1. 1963 obiskal Nigerijo. V Rimu so tudi določili spored za papeževo pot v Ženevo. Papež se namreč hoče osebno udeležiti jubileja glavne organizacije mednarodnega delavskega gibanja, ki se nahaja pod okriljem Združenih narodov. Sv. oče bo tudi to pot opravil sredi poletja, ako ne pride kaj drugega vmes.. Charlie Chaplin je dopolnil 80 let ŽENEVA, Šv. — Znani filmski igralec, bolj znan staremu kot mlademu rodu, Charlie Chaplin, je v torek dopolnil 80 let. Je še vedno trden in živahen. S svojo ženo Oono in 5 mlajšimi otroci živi nedaleč od tod na svojem posestvu, ki obsega 37 akrov in od koder je lep pogled na jezero. Prekop brez zatvomic Sueški prekop med Rdečim in Sredozemskim morjem nima nobenih zatvornic, je namreč na gladini morja. To zmanjšuje stroške njegovega obratovanja, povečuje pa jih večni puščavski pesek, ki prekop stalno zasipa. Brez rednega čiščenja bi naglo izginil, kot sta dva njegova prednika. Prekop je zaprt od junija 1967, ko je dal Naser v njem potopiti več ladij ob začetku 6-dnevne arabsko-izraelske vojne. I AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 17, 1969 m Ameriška Domovina /vfv»’b; i/iio/vii mSSKOSeSim (ill? St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fcf Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months I Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ,..83 No. 76 Thursday, April 17, 1969 Spremembe in vrenje v Cerkvi ter odnos vernega katoličana do njih Pisatelj Karel Mauser je preteklo nedeljo govoril članom Društva Najsvetejšega imena na njihovem mesečnem sestanku pri Sv. Vidu v Clevelandu o vrenju v Cerkvi, ki mu je odprl vrata drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor. Govor je tehten in tako poučen, da ga tu priobčujemo v celoti, ker bi bilo škoda, če ga ne bi slovenski katoliški verniki prebrali, se ob njegovi vsebini zamislili in napravili tudi nekaj dobrih sklepov. Vrenje v katoliški Cerkvi je toliko važno in zanimivo tudi za splošno javnost, da pišejo o njem obširno tudi brezverski in celo protiverski listi! , I. Dragi člani Društva Najsvetejšega Imena! Vem, da ste na tehle svojih sestankih imeli že mnogo predavanj in da ste govorili o marsičem. Čas se strašno hitro spreminja, nekateri dogodki so za nas vse, ki smo navajeni starih kolovozov, marsikdaj nerazumljivi in na videz nemogoči in če hoče katoliški laik ob vseh mogočih spremembah stati, je nujno, da spremembam pogleda odkrito v oči, da loči dobro od slabega in da ima pogum dobro braniti in slabo obsoditi. Spremembe so tudi v zunanjem ustroju Cerkve. Ekumenski koncil je odprl vrata mnogim debatam in na žalost tudi mnogim odporom in uporom, ki danes pretresajo Cerkev. Beg pred problemi, s katerimi se danes Cerkev bori, je katoliškega laika nevreden. Zato bo morda prav, če danes na temle setanku pogledamo nekaterim teh problemov v obraz. Imejmo pred očmi veliko resnico, da smo ljudje iz ilovice in duha. Tudi kot verniki smo taki, kot člani, kot udje svete Cerkve. In ne pozabimo, da so tudi duhovniki ljudje, da so ljudje tudi škofje. Tudi ti so ilovica in duh, ne samo duh, kakor bi marsikdaj laiki radi videli. V tej luči, v tej resnici je treba gledati tudi na dejstva, ki so danes tolikim katoliškim laikom v pohujšanje, v takšno pohujšanje, da nekateri kar tja v dan trdijo, da se vera spreminja in da se vse podira. To pohujšanje je marsikdaj farizejsko, zakaj resnico moramo vedno soditi v celoti, ne izbirati samo majhne delčke in jih napihovati ob okolnostih, ki so tu in tam lahko res slabe. Duhovniki zapuščajo svojo službo, različno tolmačijo postavo o kontroli rojstev, se upirajo celibatu, se pridružujejo skupinam, ki razbijajo in plenijo, se ženijo in Cerkev jim daje celo spreglede. Prvič pribijmo tole dejstvo: Že samo duhovniško posvečenje ne ustvarja svetnikov, postavlja ga le za delivca zakramentov, za posrednika med Bogom in ljudmi. Pri tem duhovnik ohrani svojo osebnost, duhovniško posvečenje mu ne zbriše napak in slabosti, proti njim se mora boriti, kakor se moramo mi. Pada in vstaja kakor mi in če bo hotel doseči večno blaženost, bo moral zanjo prav tako trdo služiti kakor mi. Delamo majhne in velike napake, duhovnik tudi. To je človeško in mislim, če bi nam Bog dal angele za duhovnike, bi imeli strah pred njimi, bi ostajali daleč od njih, zakaj čutili bi, da so samo duh in da naše telesne revščine in slabosti ne bi tako poznali kakor duhovnik, ki je sam človek. Res je, da so nekateri duhovniki zašli, res je, da se nekateri upirajo nauku o kontroli rojstev, da se jih je toliko in toliko poženilo, res je, da jih je toliko in toliko v borbi za boljše socialne uredbe iztirilo. V odstotkih je to majhno število in naša velika napaka je v tem, da vedno vidimo le to, kar nam je tik pred očmi, kakor da Cerkev ni univerzalna. Poglejmo celoto. Vsaka vojska pozna dezerterje, pa zavoljo tega ne rečemo, da je vsa zanič. Vsaka ima tudi junake, tudi Cerkev jih ima. Čudno, da tudi mi kot katoliški laiki tako radi gledamo tja, kjer bi lahko kaj slabega videli in naprej pogrevali, namesto da bi poiskali svetle luči in šli za njimi. Slabo izpričujemo svoje katolištvo, če za časopisnimi novicami, ki so včasih zvito in strupeno zapisane, capljamo kakor da nimamo svoje pameti. Ko bi bilo več trezne presoje, koliko manj pohujšanja bi bilo, koliko več pravega krščanskega duha. In ob temle bi rad tole rekel. Koliko duhovnikov bi v svoji službi ostalo, ko bi imeli boljše vernike, koliko redovnikov bi v svojem redu ostalo, ko bi bili sobratje res bratje? Koliko sestra, ko bi vsaka doprinesla svoj del? Tako pa marsikdaj govori samo ilovica brez duha. Malo, zelo malo je duhovnikov, ki bi ne začeli svoje poti z resničnim globokim poklicem. Vsak mlad duhovnik prične s svetim navdušenjem in če bi pogledali pozneje v njegovo življenje, bi marsikdaj videli, da so bili slabi verniki tisti, ki so ga nalomili. Uprl se je, recimo, krivici. Planili so po njem tisti, ki so krivico delali, pa se imeli za dobre katoličane. Poglejmo po Južni Ameriki, po južni Italiji in še marsikje. Velike socialne krivice so dvignile glasove duhovnikov in škofov. Kako surovo so jim marsikdaj zaprli usta tisti, ki so nosili katoliško ime in bili visoko na lestvici časti! Ta in oni je omagal. Kakor sem že rekel, tudi duhovnik je človek. Verjemite mi, da bi marsikateri duhovnik, ki je zapustil svojo službo, v njej ostal, ko bi se ob pravem času mogel opreti na svoje vernike. Če bi tisti verniki, ki so duhovnikove napake obešali na veliki zvon in jih šepetaje nosili od soseda do soseda, molili za svojega duhovnika v stiski. Kar vprašajmo se, koliko očenašev pa smo za svoje duhovnike zmolili, za svoje farne, za škofijske, za duhovnike na sploh? Bore malo jih je tistih očenašev. Znamo moliti za vsakdanji kruh, za zdravje, za svojo družino, za svoje otroke, za svoje prijatelje. To se nam zdi naše, za vsak dan potrebno. Mar duhovnik s svojim duhovnim poslanstvom ne spada prav tako v naše vsakdanje življenje? Tega se premalo zavedamo, zato prevzemimo tudi svoj del krivde, kadar je pri duhovniku kaj narobe. To je edino pravo gledanje katoliškega laika na duhovnika in njegove probleme. Drugo, kar je, in to bi morali bolj čutiti, kakor čutijo: čas zaprtosti je mimo. Duhovnik, posebno mlad duhovnik, ki ne zna biti med ljudmi, ki misli, da ga morajo ljudje iskati v župnišču, si spodrezava možnosti, da bi ob problemih, ki nastajajo, rekel pametno besedo takrat, ko je mogoče še kaj storiti. Mnogo je včasih zamujenega zavoljo napačne zaprtosti, zavoljo odmikanja stvarem, ki bi jih bilo treba takoj preceniti, kaj imajo v sebi dobrega in kaj slabega. Duhovniška izolacija je danes težak problem in morali jo bodo rešiti duhovniki sami. Toda gotovo je, da je v današnjem času in ob današnjih razmerah nemogoča. (Konec jutri) \kulturna kronika I BESEDA IZ NARODA Svobodo, ki bo našim padlim in poklanim dala mesto, ki jim gre, spet okrasila njihove grobove s pomladanskim cvetjem in zbrala kosti in prah onih, ki so danes strašna vest komunističnim zločincem, ki so pa danes prav tako svetle bakle mladim ljudem v boju za resnično svobodo slovenskega naroda. ič. Misel k družabnemu večeru DSPB Tabor CLEVELAND, O. — V teh prvih spomladanskih dneh srce rado poroma domov, tja za Savo, kjer vrbe ponujajo svoje mužev-ne veje otrokom, da si urežejo piščali, in zažvrgole z njimi kot škrjanci pod čisto pomladno nebo. Spomini na mladost oživijo, oživijo pa tudi spomini nanje, ki so bili nekoč naši prijatelji, del našega vaškega življenja, del našege dela, borb in porazov. Prav te dni poteče 25 let, odkar smo zgubili prijatelja Francija Peršina. Doma je bil v lepem kmečkem domu v Stoži-cah, kjer je že kmalu okusil trdoto, pa tudi lepoto kmečkega deda. Nato ga srečujemo v naših katoliških organizacijah, dokler ni dosegel “viška” svojih uspehov, postal je član Mednarodne izbrane vrhunske vrste Fantovskih odsekov. Toda prišla je vojska, delo pri društvih je utihnilo, OF je začela svoje razdiralno izdajalsko delo. Tudi Francija so vabili v svoj krog. Toda on je med prvimi spoznal masko OF in z njimi odklonil vsako sodelovanje. Komunisti so vedeli, da ne bo klonil, zato so se ga hoteli znebiti. Maja 1943 so napadli nekajkrat Peršinov dom, čakali so samo prilike, da ga bodo s prijatelji Dovčevimi (Šafarjevimi) fanti ubili. Zato se je moral za nekaj mesecev umakniti v Italijo. Ko so se ustanovile vaške straže, se je vrnil in pozneje postal podnarednik, vodja desetine v edinicah okrog Velikih Lašč. Kot je bil pri. vsaki dobri stvari in uspehih vedno med prvimi, tako je tudi kot domobranec bil vzgled vojaka in junaka. Branil je dolenjske domove pred komunističnimi napadalci, branil življenja nezaščitenih. Toda 8. maja je v vasi Mačkovo pri Velikih Laščah padel. Pokopali smo ga v Stožicah pri podružnici sv. Jurija, tako blizu doma in Save, ki njemu in njegovim soborcem ter drugim nedolžnim žrtvam komunistične revolucije poje večno pesem življenja. To je kratka, zelo kratka življenjska zgodba enega mnogih junakov, ki so tiste dni umirali, da bi prihranili gorje, ki ga komunizem prinaša. Samo eden od stoterih in po vetrinjski tragedi- nost usposabljanju domačih sil TABOR podpre Slovensko zavetišče CLEVELAND, O. — Večini Slovencev je danes znano, da je bilo v Buenos Airesu v Argentini kupljeno lepo posestvo, namenjeno tistim slovenskim nesrečnežem, ki so kakorkoli zaradi u-sode postal: onemogli. Imenuje se Slovensko zavetišče dr. Gregorija Rožmana. ZDSPB TABOR je videl očitno potrebo po taki ustanovi. Zato se je le-to udruženje odločilo že lansko leto, da bo to nadvse človekoljubno in slovensko prizadevanje podprlo. Z ozirom na dejstvo, da bo tam našel gostoljubno streho tudi marsikateri slovenski veteran, ki je že predaj so }zražene v pesmih. Kar zaleti častno daroval svoje mlade |gre]0 nas je tudi, ko smo mogli moči, idealizem in domovinsko ugotoviti, kako so bili v prist- Pomladanski koncert pevskega zbora Slovan Ne bi bila v Clevelandu za marsikaterega ljubitelja zborovskega petja Bela nedelja, ako ne bi bilo ravno ta dan tradicij onal-nega pevskega koncerta Slovanovega zbora v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. uri popoldne. Kot je tudi tradicija, je bila dvorana nabito polna in nudila vsemu občinstvu znano domačnost, seveda tudi koncertnemu zboru. Bili smo vsi ena družina, na odru in pred njim. Medsebojne simpatije so se stopnjevale od točke do točke, njihova prisrčnost se je zmeraj bolj udarno izražala. Drugače tudi ni moglo biti, kajti zbor je naštudiral za spored kar 19 točk, eno privlačnejšo od druge, same cvetove čiste vokalne kulture, kot jo razume in goji le slovenski smisel za prepevanje. Izvajanja posameznih točk na koncertnem sporedu je bilo prvovrstno v vsakem pogledu. Iz vsake pesmi je zvenela pravilna interpretacija, pa tudi idealizem in ljubezen do petja, ki ne pozna nobene meje v požrtvovalnosti za postavljeni cilj. Zato tudi zbor ni odnehal, dokler ni pri vsaki pesmi dognal vrhunca svoje pevske zmogljivosti. Seveda se zboru že pozna zob časa, vendar pa še ni načeta harmonija med posameznimi glasovi, tudi izvežbanosti v prepevanju še ni mogel priti blizu. Zbor ni po številu obsežen, toda je dobro uglašen in zveni izredno uravnovešeno. Pri tem skrbno varuje svojo doseženo višino glasbene tehnike: intonacija je bila neoporečna, interpretaciji ne bi mogli na splošno ugovarjati, značaj nabranih pesmi 'je pa omogočil ritmiki poln razmah. Pretirava-vanja nismo mogli nikjer opaziti. Tudi koncertni program je bil skrbno izbran. Zborovodja je nabral iz velike zakladnice zborovskih skladb le to, kar se mu je zdelo najboljše med .narodnimi in umetnimi pesmimi. Poznalo se je pa na programu, da se je zborovodja vnel za narodne pesmi, ki jih je zbor prepeval z velikim razumevanjem za ideje, in njegovemu voditelju za užitek, ki nam ga je pripravil. Zato vsem čestitke in resnična hvaležnost! In tako se je koncert začel z uvodno himno Hej Slovani — najbrže je ta zbor edini na svetu, ki jo še prepeva — razpoloženje pa se je stopnjevalo od točke do točke na programu, dokler ni zazvonil zvonček “pri farni cerkvici” in nas kaj hitro zazibal v čisto drug svet, svet sanj, veselja, optimizma in zadovoljnosti ... Tudi to potrebujemo v našem času, ki nam nudi tako malo radosti in sreče. Slovan je torej ostal svetel vzorec in vreden nosilec slovenske glasbene kulture v Clevelandu. Solidni temelji njegovega prosvetnega dela nam jamčijo, da se bomo z njegovimi koncerti lahko še velikokrat srečavali. I. A. pa ni upanja za bodočnost. Če bomo hoteli še kaj ustvariti, če bomo hoteli obdržati vsaj nekaj tega, kar sedaj med odraslimi že umira, bo treba nazaj k mladi-dim in z mladimi naprej.” Poiskal sem še dr. Jerka Gržin-Čiča, misijonarja, ki je priznani skladatelj, organist in dirigent, zraven pa se je celo življenje ukvarjal z vzgojo in poučevanjem mladine in sem ga poprosil, naj mi kot glasbeni umetnik kaj pove o teh mladih muzikantih in pevcih. Tole so njegove besede: “Organizacija je bila dobra. Harmonike so zvenele mehko, ni bilo kričavosti. Kitare-udarjalke in harmonike so se zlile v dobrih dinamičnih proporci j ah v prijetno, lepo celoto. Naj naglasim zelo pozitivno tendenco k dinamiki. V tem so mladi harmonikarji že dosegli velik uspeh. Lepo, dinamično niansiranje je prišlo do izraza posebno v prvem zboru “Pridi Gorenje” in v “Venčku narodnih”. To tendenco bo treba gojiti tudi v bodoče, ker se prav v dinamiki vzgaja čut za lepo podajanje pesmi, za kar je slovenska pesem posebno občutljiva. V bodoče bo treba gojiti tudi ‘staccato”, odrezano in kremenito fraziranje, ki je harmonikam tako svojstveno. Posebej je treba pohvaliti tercete Marije in Zalke Zupan in Katice Avsec, ki so zveneli pri-jetno-mehko in ubrano. V bodoče na bi gojile bolj in bolj še izgovarjavo, ki mora biti pri izvajalcu kar pretirano jasna, da bi poslušalec razumel sleherno besedo. Dueti harmonika-kitara — Gorše-Nemec-Ažman so bili lepo pripravljeni i n mladi izvajalci korajžni in ubrani. Ivo naj ne gestikulira z nogo, pa bo še bolj prikupi j iv. Dueti deklic: Kastigar, Zirkel-bach, Dolenc, Zupan in Avsec so bili prav prijetni, pred vsem glasovno. Spremljava je bila tu in tam malce prešibka. Kitare naj oodo pri takih solo točkah vzor-lo uglašene. Vse pohvale vredno e to, da so deklice same izbrale točke, ki so jih izvajale. Se je iutilo, da so doživljale besedilo in tonski izraz. Na klavirju sta zaigrala Martina Košnik in Vladimir Rus. Zelo prav je, da so tudi ta klasični inštrument uvrstili. Martina je mirno in brez treme odigrala ‘Edelweiss”. Pokazala je že tako stopnjo umetniškega izvajanja, da bo začela izločevati in poudarjati melodijsko linijo iz harmonskega ozadja. Vladimir je pa že kar precej umetnika s solidno prstno tehniko in rednim, spretnim uporabljanjem pedala. Višek prireditve pa so dosegli najmlajši, njih kakih 30 božjega drobiža, ki so ob spremljavi harmonik naravnost dramatično zapeli pesem o kmetiču in njegovem ovsu: kako ga poseje, poža-nje, prodaja, zapije, se krega in spravi z ženo. Aplavz, ki so ga bili deležni ti, štiri do deset let stari otroci, je bil iskren izraz resnične in zaslužene pohvale njihovega nastopa. Uživeli so se v svojo vlogo, da je bilo veselje-Izgledali so kot bonbončki. Za razvedrilo so “Vandrovci” v sekstetu udarili nekoliko Avsenikovih melodij. To je skupina krepkih slovenskih fantov in prav tako je krepka njihova muzika. Vzgojno delo, ki ga vrši dirigent g. Rudi Knez, je neprecenljivo. Slovenska beseda in pesem sta najboljši in najlepši izraz tega, kar je naše. Slika domovine, ki jo podajata beseda in pesem vi najlepši luči, bo ostala v mladih * dušah in srcih; po njih bodo mladi cenili in ljubili domovino. Saj mora biti res lepa slovenska domovina, ki ima tako prijetno in sladko besedo, tako zvočno in očarljivo pesem. Rudi, le vztrajaj pri svojehi požrtvovalnem delu. Sprejem Tvojih sadov P' * .-----------o- - --------~6~ --------e,- ----------------- rposlušalcih Ti je dal vsaj malo govih zločinov in laži, delo za [Vietnama in njegove ohranitve Ploskanje, dodajanje in ponav- rif še tole: Rudi Knez opravlja dokaza splošne hvaležnosti za resnično svobodo, ki nima za- izven bambusove zavese azijske- Ijahje komadov, vse je govorilo^ veliko delo. Ni jih več veliko, Tvoje delo,” je dr. Gržinčič zaprtih ust, ne zavezanih rok. ga komunizma. kako hvaležni smo bili vsi zborufki bi delali z mladino. Brez tega ključih M- gorečnost za obrambo in osvoboditev domovine, je TABOR in nem ljudskem duhu izoblikovani tudi nastopi solistov (posamič, v s tem hvaležni slovenski narod;kvartetu in oktetu), darovla $1,000. Naj omenim, daj Med mnogimi značilnostmi pri je bil večji del tega daru ($600) jzvajanju posameznih točk bi o-čisti izkupiček lanskega občnega^ menili le nekatere. Vse narodne zbora v Milwaukeeju (Wis.) in pesmj s0 se odlikovale po živah-kot tak še posebni doprinos tam-jnj udarnosti, posebno v Po Go-kajšnjega društva. |renjskem po Kranjskem, Večer- Brez slovenske javnosti prav na; prišla bo pomlad. Omeniti gotovo ta dar ne bi bil mogoč, j moramo seveda tudi venček ko-Vsak malenkosten dar in vsaka roških narodnih psmi. Med u-mala žrtev pomaga do uresničit- metninn pesmimi so bila najbol-ve teh potrebnih del človeko- £e podana dela skladateljev Si-Ijubnosti. Končno, dobro mora- monij;ija) Košata, Preglja in A-mo izkazovati, ker sicer smo ijaža, tudi Guion in Hermes nikakor ubit zvon v puščavi ’ (Sv. s(;a siaba, čeprav občinstvu Pavel). Rudolph F. Lukež Glavni cilj v Vietnamu: Domače vojaške sile naj nosijo težo boja! W A S H I NGTON, D.C. — O- nekoliko odmaknjena. Glavna zasluga za uspešno prepevanje gre naravno zborovodji Vauterju, pa tudi njegovemu tihemu sodelavcu Loueki, ki sta zboru pomagala preko vseh kočljivih trenutkov. Kot je Vau-ter navajen, je zbor držal dis- brambni tajnik M. R. Laird je naročil vrhovnemu poveljniku a-lkretno na vajetih. Ni mu bilo za meriških sil v Južnem Vietnamu'to opravilo potrebno naporno u-gen. C. Abramsu, naj omeji vo- smerjanje, zato pa veliko pazlji- jaške operacije izključno ameri- vosti. Ker zbor vidi v njem ne ji tisočerih, ki so morali umreti. ških sil in posveti glavno pozor- samo svojega voditelja, ampak tudi osebnost, ki ji lahko brez skrbi zaupaš, pevcem ni bila ker niso hoteli verovati srpu in nja na nje. za uspešen boj in prenos bojeva- Koncert * Mladih harmonikarjev’ “Mladi harmonikarji” v Clevelandu z letnim koncertom pokažejo uspehe svopega dela in prizadevanja. Njihov koncert je venec cvetov in sadov učenja in vežbanja tekom leta. To je sku pina slovenskih otrok in naše mladine, ki se vadi igranja na harmoniko, kitaro in še kake druge instrumente, skupina, ki poleg tega za svoje nastope goji še petje, da je vsakoletni koncert bolj pester in mikaven. Naši mladi harmonikarji so bistri otroci in mladina, ki preseneča z lepoto izvajanj, ubranostjo nastopa, vzornim redom in pozorno pazljivostjo. Te lastnosti omogočajo, da koncert poteka gladko, brez motenj, da se vsaka pesem in melodija vlije v enoto, v blagoglasje, ki boža in miluje po svoje, ker je izpod otroških prstov in iz grl božje mladine. V nedeljo so naši ljudje spet pokazali, da s hvaležnostjo spremljajo napore in prizadevanja Rudija Kneza, sodelavcev in učencev, da bi bilo v naših družinah sedaj in v bodočnosti čim več lepe pesmi in melodije. Prostorna farna dvorana pri Sv. Vidu je bila res polna hvaležnega občinstva. Mlade harmonikarje so prišli poslušat naši duhovniki: prelat Louis Baznik, župnika Viktor Tomc in Jože Varga in častiti gospodje Jože Godina, Arthur Zanutič, dr. Jerko Gerzin-čič, dr. Frank Blatnik in bogoslovec Kosem, šolske sestre, u-čiteljice nastopajočih, so tudi v lepem številu z veselim zadoščenjem spremljale bogat spored. Neprecenljivo dobro je taka prireditev za prisotno mladino. Komaj bi za otroke kje našli učinkovitejšo vabo k resnemu prizadevanju za dobro in lepo, kot je tak mladinski nastop. Ko ušešca poslušajo in sprejemajo lepoto pesmi, so oči uprte v razsvetljeni oder in na stotine mladih želja se vnema: Jaz bi tudi rad ta ko igral, tako pel. Otrok in mladine je bilo po dvorani precej. Radi so poslušali, uživali so. V tem vidim naj večje jamstvo, da bo koncert imel trajnejši uspeh: ohranil bo našo pesem v družinah. Da bi mogel kaj več zapisati o koncertu, kot le suhoparno poročilo, sem poprosil pisatelja Karla Mauserja, naj mi pove, kako ga je on občutil. Vedno prijazen, vedno uslužen mi je odvrnil takole: “Koncert mladih harmonikarje ima v sebi tisto, kar vedno Vauterjeva pazljivost v nobeno najbolj vleče: iskrenost. Mislim, kladivu, ker so videli v njem vso| Ta osnovni cilj naj bi omejil'nac^e§0- da je v vsakem delu, pa naj bo nesrečo, ki jo komunizem naše-j ameriške vojne izgube in zmanj-1 Slovanov zbor si je s tejn kon- že_ visoko umetniško ali pa tudi mu narodu prinaša, ki so dobro j šal odpor ameriške javnosti pro-'certom znova utrdil svoje odlič- bolj povprečno, prav v iskreno-vedeli, kaj se skriva za zlagano! ti uspešnemu končanju “naloge'no mesto v koncertnem življenju sti navišja cena. Ta odlika je masko Osvobodilne fronte. Naša1 v Vietnamu”. Odgovorni ljudje slovenske soseske v našem me- najplemenitejša. Posebno vsako dolžnost je, da ostanemo tem na-Js predsednikom R. M. Nixonomjstu in poglobil priljubljenost javno delo naj krasi, tudi kultur-čelom zvesti, saj — naša borba j na čelu še vedno ne mislijo na med občinstvom. Koncert je ta- no. Odrasli to čutimo ob otroških zato je sveta, dokler gruda ni o- “brezpogojni umik”, hočejo vsaj ko pomenil tako za pevce kot za'nastopih in jih prav zavoljo tega teta. .. Naloga ostane ista: ruše- kolikor toliko zavarovati možno- obiskovalce novo doživetje na tako radi obiskujemo. Ob njih se nje komunizma, razkrivanje nje-1sti neodvisnega razvoja Južnega polju zborovskega prepevanja.J u^imo. Posebej pa bi rad pouda- še tole: Rudi Knez opravlja AMERIŠKA DOMOVINA, U««rej se je imenu družine zahva-d vsem, ki so kaj dobrega storili Za Majhenichevo družino v tej udi uri preizkušnje. Omenil je Pevski zbor, ki je zapel prejšnji Večer žalostinko: Vigred se po-vrne, Društvu krščanskih žena m mater, mladini (C.Y.O.), Slo-^cnski ženski zvezi št. 43, cer-venim rediteljem, kakor tudi .'MU'ggKl čila po pogrebu, da se tako družini ni bilo treba ukvarjati s tem. Župnik je vsakega povabil, naj se po pogrebu udeleži teh o-krepčil. V svojem govoru je omenjal sledeče: Ko nam nekdo, ki ga ljubimo, umrje, je naravno, da nas ta nasilna ločitev zadene. Pove nam, da smo pokojnega ljubili. Toda globlja ljubezen zahteva, da gremo preko bolečine in vidimo v vsem delo vsemogočnega Boga. Svoje misli je naslonil na besede: Blagor mrtvim, ki umrjejo v Gospodu. Naj se odpočijejo od svojega dela, zakaj njih dela gredo z njimi. Delo pokojne je bilo dokončano. Pove pa nam: bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva. Smrt pride kakor tat ponoči. Bodriti nas morajo tudi misli, da bo Bog obrisal vse solze po tem življenju. Vsem bo povrnjeno po njihovih delih. Zato bodimo stanovitni v dobrem z zavestjo, da naše delo ni zastonj. Po sv. maši se je razvil sprevod. Zaradi dolgosti sprevoda je prevzela vodstvo policija, kar se zgodi le v največjih pogrebih. V sprevodu je bilo 65 avtomobilov. Pokopali so jo pri Sv. Križu. Taka je bila moževa želja. Trgovina, kjer on dela, ni predaleč stran in je rekel, da bo imel tako priložnost večkrat iti na grob. Naj ji bo lahka ameriška zemlja! In večna luč naj ji sveti! * Velika noč je za nami. Vežejo pa nas nanjo lepi spomini. Men- Vsom tistim, ki so ji izkazali zad-jda že dolgo nismo čutili Velike 1° čast. ge posebna zahvala je.noči, kakor smo jo letos. Res, da ila izrečena Mrs. Soheeris, ki Spheeris, 1° kupila krsto za pokojno. Društvo mater je na svojo J^a0 pobudo pripravilo okrep- s«! Vaše oti! AKO RABITE OČALA— °briiite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo globe optical go. ^efon Mitchell 5-7174 1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204 so sledili maši z vso pozornostjo. Za marsikaterega starega Slovenca je to bila sv. maša, ki jo je poznal še od doma in mu je zato ta Velika noč zares nekaj pomenila. Pete litanije Matere božje so vedno bile nekaj posebnega za Slovence. Ne samo, da jih radi pojejo, ampak jih pojejo ob posebnih slovesnostih in ob velikih praznikih. Pri fari sv. Janeza se to navadno zgodi dvakrat na leto in to na Božič in Veliko noč. Tudi letos so ostali zvesti svoji navadi. Prišlo jih je prav lepo število. Zanimivo pri tem je, kako vsa cerkev poje. Celo mladina, ki navadno ne sledi slovenskim molitvam, rada poprime slovenske melodije in pomaga peti. To se je zgodilo tudi tokrat. Peli so, da je bilo veselje. Tako so velikonočni prazniki Slovencem res nekaj pomenili. Ta skupnost jim tudi pomaga ohranjati njihovo zavest in predvsem njihovo vero. Kakor izgleda, nas žalostni dogodki kar ne morejo zapustiti. Komaj smo malo preboleli ene-1 °Pan ga, nas že zadene drugi. Prav te dni smo vzeli zadnje slovo od očeta p. Krištofa, kaplana fare sv. Janeza. Prišlo je kar nenadoma. V torek pred Veliko nočjo je kaplan dobil sporočilo od svoje matere iz Jobnstowna, Pa., da je očeta kap zadela. Sicer se je nekaj zboljšalo, a dokončno bodo vedeli šele drugi dan. Ker drugi dan ni bilo nobenega tele- fona, so domači kakor tudi pater mislili, da je vse dobro. Vendar, da se prepričajo, če je vse v redu, so poklicali bolnico, ki je odgovorila, da so ravno mislili klicati, ker se je očetu poslabšalo. Je na kritični listi. Takoj so poklicali patra in mu dali vedeti, kako je. Odločil se je, da gre takoj k očetu, ki pa ga ni več dobil živega. Oče je v treh urah po tistem, odkar so rekli, da je v kritičnem položaju, umrl. Tb se je zgodilo v sredo, 2. aprila. Ker je bil veliki teden, je bil pogreb možen šele v ponedeljek po Veliki noči. Pogreba se je udeležil tudi župnik fare sv. Janeza. Pogreb je bil zelo lep. Sv. maša za pokojnim je bila somaševana. O-pravilo jo je pet duhovnikov, vsi sobratje p. Krištofa. Pokojni Mike Sedlak zapušča ženo Mary, sina p. Krištofa in sina Davida, ki ima komaj 13 let. Pogreb je bil zelo lep. Pokojni je bil član slovenske fare sv. Terezije v Johnstownu. Ta ima svoje pokopališče. Le redko kdo je še tam pokopan. On pa je kot .zvest faran Sv. Terezije hotel biti po-na farnem pokopališču. Vsi so se temu čudili. Samo ljubezen do fare lahko to stori. Pokojni je bil po rodu Slovak. Njegovi sorojaki so mu zapeli nagrobno pesem in izmolili očenaš v slovaškem jeziku. Bilo je zelo ganljivo. P. Krištofu kakor tudi ostali družini izrekamo iskreno sožalje! Miku pa naj sveti večna luč! Bog mu daj nebes?,! je vsak večji praznik združen z lepimi spomini in običaji. Starejši se jih bolj spominjajo, kakor pa mladina. Mladina jih pozna le bolj iz pripovedovanja kakor pa iz doživljanja. In vendar letošnja Velika noč je bila nekaj posebnega. Človeka vleče tja, kjer misli, da bo srečal prijatelje in znance ali odkril vsaj majhen košček domačnosti, ki jo včasih človek tako pogreša. Naneslo je, da sem imel priložnost biti pri deveti sv. maši pri Sv. Janezu. Ta je znana, da je slovenska. Letos so nas pa presenetili. Pevci so nam zapeli pravo latinsko mašo. Človeka je kar pretreslo, ko je poslušal stari Kyrie in Gloria in Credo itd. Nismo mogli verjeti. Ker že ljudje, posebno starejši, tega dolgo niso slišali, Like if ■ Medicare izkoriščajo TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Zarotnike pred puške! BANGUI, C.A.R. — V srcu Afrike pod Čadsko republiko leži Centralna afriška republika, ki je bila do 1. 1960 francoska kolonija, z 2 milijona prebivalcev na površini, ki je tako velika kot WASHINGTON, D.C. — Fi- naša država Teksas. Prvi pred-nančni odbor zveznega senata je sednik nove republike je bil Da- raziskoval, zakaj tako naglo rastejo izdatki MEDICARE. Pri tem je prišel do zaključkov, da nekateri zdravniki to zavarovanje za bolezen izkoniščajo v svoje osebne namene preko vse mere. Raziskovalci odbora so zbrali imena okoli 200 zdravnikov, ki so vsak tekom enega leta dobili od Medicare od $150,000 do $200,000! Načelnik senatnega odbora Russell Long je dejal, da so ti zdravniki naračunali “a-stronomske” vsote za napačne laboratorijske preglede in za “potovanja” skozi bolnice in ne-govališča, kjer so zapisali enostavno vsakega, mimo katerega postelje so šli. Finančni odbor Senata, ki vprašanje izrabljanja Medicare proučuje, bo po opravljenju tega dela predložil potrebne spremembe, oziroma dopolnila zakona, da v bodoče kaj takega ne bo mogoče, vid Dacko. L. 1966 ga je strmoglavil polkovnik Bocasso, ki je od takrat na oblasti. Pretekli teden se je temu na tihem uprl njegov minister za gospodarstvo, polkovnik Banza. Njega so oficirji izdali, predsednik Bocasso ga je zaprl in po kratkem procesu dal ustreliti. S ponesrečeno revolucijo bo Moški dobijo delo Male Help Wanted Excellent pay & ftinge benefits. A. M. CASTLE & CO. Steel Warehouse 26800 Miles Rd. Bedford Heights (77) Moški dobi delo Iščemo delavca za delni čas, dopoldne. Kličite 431-8962. (77) Female Help Wanted NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je kot žrtev avtomobilske nesreče dne 28. marca 1969. umrla naša ljubljena soproga, mati in svakinja Herta Majhenič iinuteman 3 zelo točen WASHINGTON, D.C. — Medcelinska raketa Minuteman3, ki postopno n a d o mešča starejše vrste Minuteman 2, je naj točne j-ša in naj zanesljivejša od vseh, kar jih trenutno imata Amerika kot Rusija. Vsaka Minuteman 3 raketa nosi tri po en megaton močne bombe, katerih vsaka je lahko usmerjena na drugi cilj Vsaj polovico teh bomb mora pasti kvečjemu četrt milje od cilja. Minuteman 2 lahko zadene do pol milje od cilja, Minuteman 1 pa celo celo miljo. Ruske medcelinske rake te SS-9, ki nosijo vsaka vsaj 5 me-gatonov težko bombo, zadenejo kvečejmu tri četrt milje do cilja. Njihova točnost je manjša od a-meriških, zato pa je njihova uničujoča sila veliko večja. O-brambni tajnik M. R. Laird je trdil pred senatnim odborom, da je cilj teh ruskih raket uničiti z nenadnim napa dom ameriške medcelinske rakete in tako onemogočiti ZDA učinkovit “odgovor” na tak napad. Da bi to preprečili, predlaga Nixon gradnjo obrambe proti ruskim medcelinskim raketam Safeguard- Female help wanted Assembly and soldering morda zadoščeno afriški tradiciji, da mora biti vsako pomlad v Afriki revolucija, Republika ima v domači govorici zelo simpatično ime: dežela sonca in zaspanosti! MAU OGLASI Hiša naprodaj Zidan bungalow, pri Chardon Rd., 6 sob, polna klet, lazvedril-na soba, zaprt porč, dvojna garaža. Kličite IV 1-5565. -(79) V Euclidu 2-družinska, zidana, po 2 spalnici, dvojna garaža, pri E. 200 st 2-družinska, 3 spalnice spodaj 2 spalnici zgoraj, aluminijasta obloga, dvojna garaža, pri E. 222 St. 2-družinska zidana, 1 spalnica spodaj, 2 zgoraj, dvojna garaža. Pri E. 200 St. POTREBUJEMO HIŠE za prodajo KINKOPF REALTY 531-6346 (78) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-N1CA NAGROBNIH SPOMENIKOV 154*5 Waterloo Rd. IV 1-W> V najem 3-sobuo, sveže prebarvano precision electronic instruments, stanovanje, spodaj, spredaj veranda, za dva človeka. Vprašajte na 1176 E. 61 St. spodaj. Prefer girl. experienced intelligent PPM, INC. 361-4720 7016 Euclid Ave. (77) Bg ready with ELECTRiC air conditioning Ask your dealer about "early bird" bargains and special financing for central Electric air conditioning. Wisconsin electric power company Pokojna je bila rojena 7. januarja 1919 v Trstu in je prišla v Ameriko leta 1949. — V Sloveniji žalujejo za njo njena mati, pet sester in trije bratje. Pokopali smo jo dne 1. aprila 1969, na pokopališču Sv. Križa v Milwaukee. Slovesno pogrebno mašo je opravit župnik fare sv. Janeza v Milwaukee, Rev. P. Klavdij Okorn. Z njim sta somaševala P. Atanazij Lavrenčič in P. Kristofer Sedlak. — Vsem trem smo za slovesno mašo iskreno hvaležni. Prisrčno se zahvalimo tudi P. Marku Hočevar-ju, ki je pri maši orglal. Enako se zahvalimo ostalim duhovnikom, ki so se svete maše udeležili. Iskreno se zahvalimo društvom, ki so svoji pokojni članici na toliko načinov izkazala svoje spoštovanje: Društvo Krščanskih Mater, Slovenska Ženska Zveza, Slovensko Kulturno Društvo Triglav, Pevski zbor pri cerkvi sv. Janeza. Bog povrni vsem, ki ste jo prišli kropit ali se udeležili pogrebne maše in pogreba. Posebej hvala Katoliški mladini za molitve ob krsti. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali cvetje in vence: enako vsem, ki so darovali za svete maše in druge dobre namene. Društvu Krščanskih mater se posebej zahvalimo za skrbno pripravljeno kosijo po pogrebu. Prav tako vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali ali nudili tolažbo. Zahvalo in priznanje želimo tudi izraziti Jelcnčcvcmu pogrebnemu zavodu: enako tudi policiji mesta Greenfield in mesta Milwaukee, ki sta oskrbeli, da se je izredno velik pogrebni sprevod — nad 60 avtomobilov — nemoteno pomikal proti pokopališču. Naj dobri Bog stotero povrne vsem, ki ste nam ob tej priliki bili ob strani in nam nudili pomoč in tolažbo. Pokojni Herti naj bo Bog za vsa njena dobra dela bogat plačnik! Naj počiva v miru! žalujoči: ERNEST, soprog, Milwaukee ERNEST JR., MARTIN, CIRIL, VVTLLI — sinovi, Milwaukee. REV. P. PELAGIJ — svak, Lemont. Female Help Wanted Clerk Typist interesting work in advertising dept. Good opportunity. Pleasant surroundings. Good salary. Employee benefits. 5 day week. Near E. 72 St. and Sboreway. Call 361-2922. (77) Female Help Wanted Stenographer Interesting work in sales dept. Congenial surroundings Good Salary. Employee benefits. 5 day week. Near E. 72 St. and Shoreway. Call 361-2922. (77) (79) Euclid, Ohio Zidana, dvodružinska hiša, velika kuhinja, vgrajena, blizu fare sv. Kristine. Kličite Millie Sanders 261-1182. WM. T BYRNE REAL ESTATE 26101 Euclid Ave. (17,21 apr) Hiša naprodaj Bungalow, šest sob, na Cherokee Ave., brez agentov. Kličite 531-3383. (17,21,23,25 apr) Ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo čistilko en dan v tednu v Collinwoodski okolici. Kličite po 6. uri ali v soboto ali nedeljo KE 1-3911. (77) NAPRODAJ 24 akrov zemlje, od teh 8 grozdja, velika 5 let stara hiša, rlum. obloga, odlična voda, za grozdja Welch kontrokt, fina zunanja poslopja, 600 čevljev cestnega pročelja, 3 in pol milje od Rt. 90 Interchanga v Geneva. $38.000. Kupite 15 akersko farmo za $21,-500, ah 28 in pol akersko farmo, 3 akre grozdja v Perry. $39.900. Leet & Assoc. Inc. Realtors MLS 946-36S9 (78) ,r~~~ ' ^ TT „ Milwaukee, Wis. 17. aprila 1969 yy-vvidit. PROCESIJA S “ČRNIM” NAZARENČANO M — V Manili na Filipinih imajo vsako leto v tem času procesijo, na katere čelu nosijo “črnega” Kristusa. Križ s “črnim Kristusom” so prinesli v deželo Španci, ko so bili gospodarji Filipinov. R " AMERIŠKA D0MC»71NA, ^l"l■ "'■■i i —i i.i i n^. 1^.11 i i . .. m.,****. S KAREL MAUSER: ROTI J A “Nemara sta se spravila”, bi jada zvedela Jaskova, t