Številka 11 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 15. marca 1972 Cena 5 dinarjev Leto XXIX 116. Na podlagi 5. člena zakona o uporabi dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka in sodnih taks, ki so bili v letu 1971 izločeni na posebne račune (Uradni list SRS, št. 7-72/72)-izdaja republiški sekretar za finance NAVODILO o načinu vplačevanja brezobrestnega posojila na poseben račun SR Slovenije 1. člen Uporabniki družbenih sredstev, ki morajo po 3. členu zakona o uporabi dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka in sodnih taks, ki so bili v letu 1971 izločeni na posebne račune (Uradni list SRS, št. 7-72/72) vplačati obvezno brezobrestno posojilo iz sredstev posebne rezerve, vplačajo to posojilo na račun sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti št. 501-739-46-1, in ;icer najpozneje do 31. marca 1972. 2. člen Za uporabnike družbenih sredstev, ki morajo vplačati obvezno brezobrestno posojilo po prejšnjem členu, se štejejo: — Izobraževalna skupnost SR Slovenije, — temeljne izobraževalne skupnosti, — Republiška skupnost otroškega varstva, — temeljne skupnosti otroškega varstva oziroma temeljne izobraževalne skupnosti za dejavnost otroškega varstva, — skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. 3. člen Vplačnikom obveznega brezobrestnega posojila izda republiški sekretariat za finance potrdilo o vplačanem posojilu na podlagi prenosnih nalogov službe družbenega knjigovodstva, ki bodo priloženi izpisku računa št. 501,789-46-1. 4. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-23/71 Ljubljana, dne 29. februarja 1972. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. 117. Na podlagi- 7. člena zakona o davku na dohodek bank v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7-79/71) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o obrazcu za obračunavanje davka na dohodek bank v letu 1972 1 Davek na dohodek bank v letu 1972 (zakon o davku na dohodek bank v letu 1972, Uradni list SRS, št. 7-79/71) se obračunava po naslednjem obrazcu: OBRAČUN DAVKA NA DOHODEK ' BANK V LETU 1972 Za mesec ...... Ime banke Datum: Sredstva sklada ustanoviteljev (kreditne- Zap. št. OPIS ga sklada konto št. 13. člen ZB (zneski v dinarjih) 1 2 3 1. Po zaključnem računu za leto 1971 ..:...........,......... 2. Povečanje med letom ................ 3. Skupaj (1 + 2) ......................., 4. Zmanjšanje med letom ............... 5. Stanje ob koncu meseca za katerega se daje obračun (3—4) ... 6. 4 %>, od osnove pod 5................ 7. Obveznost za vplačilo (1/12 od zneska pod 6 po 5. členu zakona) na račun 842-1031, z oznako statistične številke občine Datum predložitve Banka Kontroliral: Podpisi in štampiljka 2 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-8/72 Ljubljana, dne 25. februarja 1972. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. 118. Na podlagi 2. člena pravilnika o postopku za izplačevanje nadomestila dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 38-219/70) izdaja republiški sekretar za finance ODLOČBO o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1971 Da bi mogle hranilno-kreditne službe kmetijskih oziroma gozdarskih delovnih organizacij, ki poslujejo po zakonu o ustanavljanju In poslovanju kreditno-hra- AKTI REPUBLIŠKE 119. SEZNAM kandidatov za nadomestne volitve poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije v 69. volilni enoti Radlje ob Dravi Na podlagi drugega odstavka 89. člena v zvezi s 156. členom zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5/69), republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije objavlja seznam kandidatov za nadomestne volitve poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije, ki jih je določila občinska kandidacijska konferenca, potrdila pa občinska volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije v Radljah ob Dravi. Poslanca bodo volivci v 69. volilni enoti Radlje ob Dravi neposredno volili dne 26. marca 1972 izmed naslednjih kandidatov: kandidat Viktor Seitl, Vuhred 110 kandidat Hrabro S ter din, Muta St. 5-1/72 Ljubljana, dne 6. marca 1972. Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije Tajnik Predsednik dr. Kosija Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r. 120. POROČILO o izidu nadomestnih volitev poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije daje po drugem in tretjem odstavku 117. člena v zvezi s 156. členom zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) republiškemu zboru skupščine SR Sloveniji tole poročilo: Za nadomestne volitve poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije v 28. volilni enoti Lendava, ki jih je razpisal predsednik skupščine SR Slovenije z nilnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij (Uradni list SRS, št. 22-170/69 in 26-158/70), vložiti zahtevek za izplačilo nadomestila dela obresti po zakonu o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu za leto 1971, republiški sekretariat za finance ugotavlja, da je v letu 1971 znašala poprečna obrestna mera, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji, 6,25%. St. 44-4/71 Ljubljana dne 6. marca 1972. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. VOLILNE KOMISIJE odlokom dne 3. decembra 1971 (Uradni list SRS, št. 46-263/71), je bila potrjena kandidatura kandidacijske konference za kandidata Franja Bobovca, Lendava in Jožeta Vidiča, Lendava. O predlaganih kandidatih so volivci neposredno glasovali na volitvah dne 27. februarja 1972. Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov, ki jih je po opravljenih neposrednih volitvah prevzela od občinske volilne komisije Lendava ugotovila, da je bil postopek za določitev kandidatov in volitve izvedene v skladu z zakonitimi predpisi in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo ali na izid volitev. Po ugotovitvi izida volitev pristojne občinske volilne komisije je v 28. volilni enoti Lendava vpisanih v volilni imenik 19.232 volivcev. Glasovalo je 15.853 volivcev. Pri glasovanju sta prejela kandidata Franjo Bobovec ........ 11.455 glasov Jože Vidič . ‘ ................. 3.643 glasov Neveljavnih je bilo 755 glasovnic. Na podlagi tega je občinska volilna komisija ugotovila, da je bil po tretjem odstavku 112. člena zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije izvoljen za poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije Franjo Bobovec, ki je dobil največ glasov v volilni enpti. St. 2-3/72 Ljubljana, dne 8. marca 1972. Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije Tajnik Predsednik dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r. 121. POROČILO o izidu nadomestnih volitev poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije daje po drugem in tretjem odstavku 117. člena v zvezi s 156. členom zakona o "o’it-vah poslancev skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) republiškemu zboru skupščine SR Slovenije tole poročilo: Za nadomestne volitve poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije v 77. volilni enoti Slovenske Konjice, ki jih je razpisal predsednik skupščine SR Slovenije z odlokom dne 28. decembra 1971 (Uradni list SRS, št. 51-300/71), je bila potrjena kandidatura kandidacijske konference za kandidata Jakoba Zidanška, Slovenske Konjice in Matevža Lubeja, Loče. O predlaganih kandidatih so volivci neposredno glasovali na volitvah dne 5. marca 1972. Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov, ki jih je po opravljenih neposrednih volitvah prevzela od občinske volilne komisije Slovenske Konjice ugotovila, da je bil postopek za določitev kandidatov in volitve izvedene v skladu z zakonitimi predpisi in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo ali na izid volitev. Po ugotovitvi izida volitev pristojne občinske volilne komisije je v 77. volilni enoti Slovenske Konjice vpisanih v volilni imenik 12.715 volivcev. Glasovalo je 11.486 volivcev. Pri glasovanju sta prejela kandidata: Jakob Zidanšek.................. 5251 glasov Matevž Lubej.................... 5966 glasov Neveljavnih je bilo 269 glasovnic. Na podlagi tega je občinska volilna komisija ugotovila, da je bil po tretjem odstavku 112. člena zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije izvoljen za poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije Matevž Lubej, ki je dobil največ glasov v volilni enoti. St. 4-2/72 Ljubljana dne 8. marca 1972. Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije • Tajnik Predsednik dr. Kosija Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r. 0. 122. POROČILO o izidu nadomestnih volitev poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije daje po drugem in tretjem od- stavku 117. člena v zvezi s 156. členom zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) republiškemu zboru skupščine SR Sloveniji tole poročilo: Za nadomestne volitve poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije v 79. volilni enoti Škofja Loka, ki jih je' razpisal predsednik skupščine SR Slovenije z odlokom dne 22. novembra 1971 (Uradni list SRS, št. 44-252/71) in dne 14. januarja 1972 (Uradni list SRS, št. 2-4/72), je bila potrjena kandidatura kandidacijske konference za kandidata Jaka Bogataja, Ljubljana, Celovška 99-C in Janeza Thalerja, Škofja Loka, Kidričeva 1. O predlaganih kandidatih sb volivci neposredno glasovali na volitvah dne 27. februarja 1972. Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov, ki jih je po opravljenih neposrednih volitvah prevzela od občinske volilne komisije Škofja Loka ugotovila, da je bil postopek za določitev kandidatov in volitve izvedene v skladu z zakonitimi predpisi in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo ali na izid volitev. Po ugotovitvi izida volitev pristojne občinske volilne komisije je v 79. volilni enoti Škofja Loka vpisanih v volilni imenik 17.337 volivcev. Glasovalo je 15.434 volivcev. Pri glasovanju sta prejela kandidata: Jaka Bogataj....................... 8.045 glasov Janez Thaler....................... 6.556 glasov Neveljavnih je bilo 833 glasovnic. Na podlagi tega je občinska volilna komisija ugotovila, da je bil po tretjem odstavku 112. člena zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije izvoljen za poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije Jaka Bogataj, ki je dobil največ glasov v volilni enoti. Št. 3-2/72 Ljubljana, dne 8. marca 1972. Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenija Tajnik Predsednik dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 201. Na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72) in 6., 37., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni .list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela f ODLOK o občinskih upravnih taksah 1. člen Na območju mesta Ljubljane se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse. Za spise in dejanja v upravnih 'stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-196/72). 2. člen Kot organi so po tem odloku mišljeni: 1. upravni organi občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik, 2. upravni organi mesta Ljubljane, 3. organizacije združenega dela in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke. 3. člen Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini. 4. člen Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave, določene z zakonom o upravnih taksah. 5. člen Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene organizacije združenega dela ter organi (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prodajalci). Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda svet za finance skupščine občine, na katere območju je prosilec. Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v poslovnem času organizacije združenega dela, oziroma njene poslovne enote ali organa. 6. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje občinska davčna uprava na svojem območju. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 45-464/70). St. 010/11-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. 202. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 20-129/71) pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71), 7. člena zakona o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča (Uradni list SRS, št. 71-94/71), 22. in 63. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela ODLOK o poprečnih gradbenih cenah stanovanj in poprečnih stroških za komunalno urejanje gradbenih zemljišč ter o osnovah za izračun poprečnih cen zemljišča na območju mesta Ljubljane 1. člen Ta odlok določa za območje mesta Ljubljane poprečne gradbene cene, zmanjšane za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč, poprečne stroške komunalnega opremljanja gradbenih zemljišč ter osnove za izračun poprečnih cen zemljišča. 2. člen Poprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine na območju mesta Ljubljane je 2.800 din za tretjo stopnjo, opremljenosti stanovanj. Za naselje Medvode, Preska, Vaše, Goričane in Ladja 2.500 din. Za vse, druge kraje izven ureditvenega območja mesta Ljubljane 2.200 din. 3. člen Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju mesta Ljubljane za srednjo (III.) kategorijo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na ha znašajo: — stroški za individualne komunalne naprave na m2 koristne stanovanjske površine 140 din, — stroški za kolektivne komunalne naprave na m2 koristne stanovanjske površine 95 din. 4. člen Osnove za' izračun poprečne cene zemljišča: so: — enoletna stroškovna stanarina, ki znaša za območje mesta Ljubljane 4,3 %> od poprečne gradbene vrednosti objekta iz 2. člena tega odloka, — zvišanje vrednosti glede na položaj zemljišča v odnosu do centra ter glede na velikost in pomen mesta, kraja. Na podlagi tega merila se območje mesta Ljubljane kot republiški center deli na cone, kjer velja zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča izraženo v °/o gradbene vrednosti objekta kot sledi: — najožji poslovni center 6,6 °/o, — območje neposredno ob centru 4,5 %, — ostali predeli mesta in nove soseske ter naselja Medvode, Svetje, Preska, Vaše, Goričane in Ladja 3,0 % — obrobni mestni predeli 2,2 °/o, — predmestni urbanizirani predeli 1,5 °/o, — neurbanizirani predeli 1 0/o. ’ » 5. člen Posamezne cone obsegajo: — Cona I — naj ožji poslovni center. Meja poteka po: Aškerčevi, Zoizovi, Karlovški, Za gradom, Roški, Zivinozdravniški, po Ljubljanici, Lipičevi, Njegoševi, Smartinski, Topniški, Gasilski, Tržni, Vodnikovi, Pod gozdom, Cesta na Bellevue, Tivoli, Večni poti, Ziljskega, Tobačni, Trg MDB. V to cono so zajeti vsi objekti, ki so označeni po imenovanih ulicah, ki po hišnih številkah spadajo v določeno ulico. — Con,a II — območje neposredno ob centru. Meja poteka po osi obvozne ceste, po GUP-u in je predstavljena po karti GUP-a v merilu 1 :25.000 in v detajle na karte 1 : 5.000. — Cona III — ostali strnjeni predeli mesta in nove soseske. Meja vključuje vse območje med kamniško progo, Stožicami (BS-7, Ježica, Mala vas) in Savo v občini Bežigrad; v občini Šiška poteka po gorenjski progi do Vižmarij, vključuje celotno naselje Šentvid, Pod goro, Pržanj ter sosesko SS 7., 8. in 10. v celoti ter ŠP-5 in ŠI-3 in se zaključuje na Podutiški cesti; ter Medvode, Svetje, Preska, Vaše, Goričane in Ladja. V občini Vič zajema območje naselij Brdo in Vrhovci, poteka po Malem grabnu do Dolgega mostu oziroma Ceste dveh cesarjev. V občini Moste poteka po zasavski železnici do vključno naselja Polje (soseska MS-9) od tam pa na jug vključuje MS-8/1 in MS 8/2 ter poteka po Ljubljanici do Kodeljevega. — Cona IV — obrobni mestni predeli — vsi ostali predeli izven L, II. in III. cone ter centralne meje urbanističnega območja Ljubljane. — cona V — predmestni urbanizirani predeli. V to cono so zajeta naslednja naselja: OBČINA BE2IGRAD: Beričevo , Brinje Dol Kleče pri Dolu Nadgorica Podgorica Sv. Jakob Videm OBČINA MOSTE-POLJE: Dolsko Podlipoglav Sadinja vas Senožeti SOB LJUBLJANA ŠIŠKA: Sp. Gameljne Sr. Gameljne , Šmartno pod Šmarno goro Tacen Zg. Gameljne Hraše Rakovnik Smlednik Sora Sp. Pirniče Valburga Vir j e Vikrče Zbilje Zg. Pirniče Povodje Skaručna Vodice Zapoge SOB VIC-RUDNIK: Brezovica Notranje Gorice Vnanje Gorice Brezje pri Dobrovi Dobrova Gaber je Šujica Horjul Podolnica Vrzdenec Zaklanec Ligojna Polhov Gradec Belica Dolenja vas Dvor Hrastenice Log Pristava \ Kamnik pod Krimom Podpeč Preserje Pijava Gorica Škofljica Zalog pri Škofljici Velike Lašče Male Lašče Rašica Turjak Ig — Cona VI — neurbanizirani predeli. Vsi drugi neurbanizirani predeli znotraj meja petih ljubljanskih občin in izven omejitev v prvih petih conah. 6. člen Določbe 1. in 2. člena tega odloka glede poprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine veljajo in se neposredno uporabljajo tudi za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče v smislu 7. člena zakona o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča (Uradni list SRS, št. 17-94/71), pri čemer se kot osnova za izračun dohodka jemlje enoletna stanarina v višini 4,3 »/o od poprečne gradbene cene objekta. 7. člen Za zagotovitev realnih osnov izračuna in določitev poprečne gradbene cene stanovanj za naslednje leto, bo Zavod za analize in cene skupščine mesta Ljubljane tekoče spremljal indeks cen stanovanj na območju mesta Ljubljane. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010/8-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. 203. Na podlagi 22. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), 4., 8. in 45. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65, 57/65 in 15/67) je skupščina mesta Ljubljane- na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 9. marca 1972 sprejela ODLOK o registraciji plovil in varnostnih ukrepih na vodotoku Ljubljanice in njenih pritokov na območju mesta Ljubljane I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok predpisuje varnostne ukrepe za plovbo po vodotoku Ljubljanice in njenih pritokih s hidro-gliserji, čolni (razen z zrakom polnjenih), jadrnicami in drugimi plovili (v nadaljnjem besedilu: plovila). II. PLOVBA 2. člen Občani SFRJ in tujci lahko plovejo s plovili le pod pogojem, da ima plovilo en pogonski motor, katerega jakost ne presega štiri KM. 3. člen Plovila ne smejo povzročati valov, ki bi načenjali obrežje ali škodovali vodnemu živalstvu. Plovila tudi ne smejo ovirati drugih oseb, spravljati v nevarnost njihovo življenje in zdravje ali povzročati škodo. 4. člen Plovilo je dovoljeno izpluti, zasidrati ali privezati le na mestih, ki so za ta namen določena in obeležena z ustreznimi napisnimi tablami. Po naročilu oddelka za gospodarske, komunalne, stanovanjske in prometne zadeve SML, namesti napisne table za označevanje mest pooblaščena komunalna delovna organizacja. 5. člen Uporabniki in lastniki plovil so dolžni skrbeti za njihovo tehnično brezhibnost. 6. člen Motorna plovila smejo upravljati le osebe, ki so starejše od 16 let, so duševno in telesno sposobne ter niso pod vplivom alkohola. Dovoljeno tudi ni prevažati oseb, ki so pod vplivom alkohola, če bi utegnilo ogrožati varnost plovbe. 7. člen Plovilo ne sme spuščati v vodo olja, nafte ali druge odpadke, ki onesnažujejo vodo in obrežje. Na obrežju ni dovoljeno odlagati ali metati predmetov oziroma snovi, ki utegnejo s padcem v vodotok ogrožati plovbo in onesnažiti obrežje. 8. člen Javni prevoz potnikov ali tovora s plovilom je dovoljen z dovoljenjem pristojnega upravnega organa za notranje zadeve skupščine mesta Ljubljane. 9. člen Motorna plovila, plovila na vesla in jadra morajo biti po predhodnem tehničnem pregledu registrirana pri pristojnem upravnem organu za notranje zadeve skupščine mesta Ljubljane. Ob vpisu v register izda pristojni upravni organ za' notranje zadeve lastniku plovila dovolilnico za uporabo in registrsko številko, ki mora biti napisana na vidnem mestu plovila. Registrirati ni potrebno plovil, ki se občasno udeleže turističnih prireditev ali tekmovanj. 10. člen Obvezen tehnični pregled plovil opravi strokovna komisija, ki jo imenuje organ skupščine mesta Ljubljane, ki je pristojen za prometne zadeve. 11. člen Določila 2., 3. in 4. člena tega odloka ne veljajo za službene vožnje plovil uprave javne varnosti, v reševalnih akcijah ob primeru nesreče, poplavah in drugih elementarnih nezgodah ter pri delih za vzdrževanje struge in pri urejanju obrežja, III. KAZENSKE DOLOČBE 12. člen Pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 3.000 din, če: — uporablja plovilo v nasprotju z 2. členom tega odloka, — ne ukrene vsega, kar je potrebno, da je plovilo v dobrem stanju, sposobno za plovbo, ali dovoli uporabo plovila, ki ni brezhibno (5. člen), — dovoli plovilo uporabiti osebi, za katero je mogoče sklepati, da ga ne bo sposobna zanesljivo upravljati (6. člen), — uporabi plovilo v nasprotju s 7. členom tega odloka, — opravlja javni prevoz potnikov ali tovora brez ustreznega dovoljenja (8. člen), — uporabi plovilo, ki ni tehnično pregledano, registrirano in ni označeno na vidnem mestu z registrsko številko (9. člen). Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki napravi prekršek iz prvega odstavka tega člena. 13. člen Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje posameznik, če: — uporablja plovilo v nasprotju z 2. členom tega odloka, — uporablja plovilo tako, da ovira druga plovila ali osebe ter jim povzroča škodo ali spravlja v nevarnost njihovo življenje in zdravje (3. člen), — uporabi plovilo, ki ni tehnično brezhibno (5. člen), — uporabi plovilo takrat, ko je v takem stanju, da ni sposoben varno upravljati s plovilom (6. člen), — uporabi plovilo v nasprotju s 7. členom tega odloka, — opravlja javni prevoz potnikov ali blaga brez ustreznega dovoljenja (8. člen), — uporabi plovilo, ki ni tehnično pregledano, registrirano in ni označeno na vidnem mestu z registrsko številko (9. člen). 14. člen Z denarno kaznijo do 20 din se kaznuje, kdor: — prekorači dovoljeno hitrost plovbe (3. člen), — izpluje, zasidra ali"priveže plovilo na kraju, ki ni za to določen (4. člen), — omogoči osebi pod 16. letom starosti uporabo motornega plovila (6. člen). III. KONČNE DOLOČBE 15. člen Pravne osebe in posamezniki morajo v roku treh mesecev po uveljavitvi odloka prilagoditi plovilo njegovim določilom. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/9-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r. 204. Na podlagi 3. in 4. člena odloka o postopku in načinu označevanja ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na območju Ljubljane (Glasnik, št. 25-96/68) ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list'SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela ODLOK o določitvi in imenovanju Plečnikovega trga 1. člen Na novo se imenuje: V občini Lj ubijana-C enter 1. Prostor ob veleblagovnici Maximarket za gimnazijo ob Šubičevi ulici, se imenuje Plečnikov trg 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/10-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r. 205. Na podlagi 13. in 14. člena zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 13/66) in 78., 160. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o izvolitvi sodnika za prekršite v organu za kaznovanje prekrškov Ljubljana Za sodnika za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov se izvoli Marija Aleš, dipl. pravnik. St. 010/15-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Mih« Košak, dipl. inž. 1. r. 206. Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 6. člena odloka o nagradah mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 11/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o imenovanju žirije za nagrade mesta Ljubljane V žirijo za nagrade mesta Ljubljane se imenujejo: Za predsednika: prot dr. Janez Milčinski; za člane: Adolf A r i g 1 e r, Branko Božič, dr. Č e š a r e k - T u r k Aljonka, Ivo Daneu, dr. Janez Fettich, Mirko Jamar, Dušan Kompare, France Štiglic, Jože Vonta, Ciril Zlobec. St. 010/17-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 207. Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju člana sveta za vzgojo ih izobraževanje Dolžnosti člana sveta za vzgojo in izobraževanje se razreši Tone Ipavic; za člana sveta za vzgojo in izobraževanje se imenuje Janez Lah. Št. 010/24-72 Ljubljana, dne 9, marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 208. Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in- zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju člana sveta za zdravstveno in družbeno varstvo Dolžnosti člaha Sveta Za zdravstveno in družbeno Varstvo se razreši dr. Stjepan Bunta; za člana sveta za zdravstveno in družbeno varstvo se imenuje Peter L e n a s i. St. 010/25-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl, inž. 1. r. 209. Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o razrešitvi članov sveta za kulturo Dolžnosti člana'sveta za kulturo se razrešita: Dimitrij Rupel, Jože Snoj. St. 010/26-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 210. Na podlagi 6. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-53/69 in 28-186/71) in 24. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o dopolnitvi sklepa o soglasju k prehodu gimnazij in srednjih strokovnih šol v Ljubljani na petdnevni delovni teden 1 V sklepu o soglasju k prehodu gimnazij in srednjih strokovnih šol v Ljubljani na petdnevni delovni teden (Uradni list SRS, št. 36-721/71) se v 1. točki doda nova alinea, ki se glasi: — šolski center za blagovni promet. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/13-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 211. Na podlagi 24. člena ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o soglasju k razširitvi predmeta poslovanja Poklicne gradbene šole »Ivana Kavčiča« v Ljubljani 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k razširitvi predmeta poslovanja Poklicne gradbene šole »Ivana Kavčiča« v Ljubljani, ki se glasi: »Organizira praktično usposabljanje za svoje učence tako, da opravlja gradbena in instalacijska dela v skladu z učnim načrtom šole.« 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/12-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 212. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70), ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja Doma gradbene srednje šole v Ljubljani Za ravnatelja Doma Gradbene srednje šole v Ljubljani se imenuje Ludvik U r e k a r. St. 010/14-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 213. Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko se imenuje Zdravko Tomažin. St. 010/22-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 214. Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. IS/GT in 20/70) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Tehniške elektro šole v Ljubljani Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Tehniške elektro šole v Ljubljani se imenuje Janez J e v n i k a r, dipl. inž. St. 010/23-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 215. Na podlagi 24. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o imenovanju članov komisije za izdelavo predloga za verifikacijo delavske univerze »Boris Kidrič« Za člane komisije za izdelavo predloga za verifikacijo delavske univerze »Boris Kidrič« se imenujejo: Lojze C e p u š , Franc Demšar, Jure Gartner, Jelka G ort n er, Ludvik Jevšenak, Hrabroslav P r e m e 1 č , Zdravko Tomažin. St. 010/16-72 Ljubljana, dne 9. marca-1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane - Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 216. Na podlagi 26. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svet Slovenske filharmonije Za predstavnike družbene skupnosti v svetu Slovenske filharmonije se imenujejo: Rafael A j 1 e c , Bruno Ravnikar, dipl. inž., dr. Valens Vodušek. St. 010/18-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 217. Na podlagi 26. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v zbor delovne skupnosti prireditvene poslovalnice »Festival« Ljubljana Za predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti prireditvene poslovalnice »Festival« Ljubljana se imenujejo: Borut Janevski, Bogo Leskovic, Dušan Mlakar, Sergej V o š n j a k. St. 010/19-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 218. Na podlagi 26. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o imenovanju članov komisije za razpis direktorja prireditvene poslovalnice »Festival« Ljubljana Za člana komisije za razpis direktorja prireditvene poslovalnice »Festival« Ljubljane se imenujeta Stane Grča, Sergej V o š n j a k. St. 010/20-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. \ _______________________- 219. Na podlagi 26., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Slovanske knjižnice v Ljubljani Za predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Slovanske knjižnice v Ljubljani se imenuje Silva Ocepek. St. 010/21-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 220, Na podlagi 6. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora ip zbora davnih skupnosti dne 7. marca 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Litija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki občanov se v občini Litija urejajo, predpisujejo in določajo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na podlagi zakona in tega odloka. 'V 2. člen / S tem odlokom se urejajo davki, ki pripadajo občini in določajo njihove stopnje, predpisujejo trajne in začasne oprostitve ter olajšave v skladu s pooblastili, danimi v zakonu o davkih občanov. 3. člen Določbe zakona o davkih občanov ge neposredno uporabljajo ne glede na to, da so posamezne njegove določbe povzete v tem odloku. , 4. člen Oprostitve in olajšave uvedepe s tem odlokom, za katerih izvedbo ni dano pooblastilo v zakonu o davkih občanov, veljajo samo za dohodke, ki pripadajo občini. 5. člen Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in đrdgih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. II. VRSTE DAVKOV 6. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine so: 1. davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, 3. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od stavb, 7. davek na dohodke od premoženja in nremoženj-skih pravic, 8. davek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, 9. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 7. člen Skupna stopnja davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki pripada občini in temeljni izobraževalni skupnosti Litija znaša 4,50 %. Temeljni izobraževalni skupnosti pripadajo po tem odloku tile dohodki: — 2,5 "/o davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, — 26 % od zbranih davkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in od davkov iz'dohodka pd obrtne dejavnosti, — 25 °/o od zbranih davkov iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnpsti, ki se odmerja v pavšalnem letnem znesku, — 25 % davka iz dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, — 25°/o davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, — 25 % davka od skupnega dohodka občanov. 8. člen Za kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalne osnove, se določijo naslednje pav- šalne mesečne osnove: din 1. od osebnih dohodkov gospodinjskih po- močnic .................................800 2. od osebnih dphodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih...................800 3. od osebnih dohodkov ribičev in lovcpv a) zaposlenih pfi podjetjih, zavodih in zadrugah . ....................... 800 b) zaposlenih pri drugih organizacijah . 800 4. od osebnih dohodkov oseb zaposlenih v planinskih domovih.....................800 5. od osebnih dohodkov gospodarskih pomoč- ■ nikov pri zasebpih kmetijskih gospodarstvih . .............................400 V primerih, da znaša zaposlitev manj kot polni delovni čas, se pavšalna mesečna osnova sorazmerno zniža. IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 9. člen Za odmero, davka od kmetijstva se območje občine razdeli na štiri skupine katastrskih občin in sicer: I. skupina: V to skupino ni uvrščena nobena katastrska občina. II. skupina: Litija, Hotič, Šmartno in Jablanica. III. skupina: Konj, Liberga, Sobrače, Vintarjevec, Sv. Anton, Selo, Mirna, Kresniški vrh, Velika vas, Tihaboj, Kresnice, Okrog, Volavlje, Vodice in Moravče. IV. skupina: Polšnik, Ježni vrh, Poljane, Gradišče, Trebeljevo, Konjšica, Dole, Šentlovrenc, Roviše in Velika goba. 10. člen Davek od kmetijstva, se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč v posameznih skupinah katastrskih občin po stopnji, določeni za posamezno skupino katastrskih občin v katerih zemljišče leži po naslednjih stopnjah: — v II. skupini 18 % — v III. skupini 12 °/o — v IV. skupini 3 °/o 11. člen Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje v vseh katastrskih občinah po proporcionalni stopnji 20 %. 12. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, 2. zemljišča s površino nad 20 arov, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi: a) za 8 let zemljišča, na katerih se zasadijo češplje, jablane, hruške in drugo plemenito sadje, b) za 10 let zemljišča, na katerih se zasadijo orehi, c) za 5 let za zemljišča, na katerih se zasadijo drugi dolgoletni nasadi, č) za 2 leti zemljišča, na katerih se zasadi ribez. 13. člen Plačila davka od kmetijstva se oproste zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek od površin ne presega 4.000 din in ki prebivajo v naslednjih višinskih krajih: Veliki vrh, Zapodje, Jesenje, Bitiče, Volčja jama, Gradišče, Jablaniške laze, Bukovica, Šumnik, Ravne, Vinji vrh, Obla gorica, Vrata, Vintarjevec, Mala Štanga, Širmanski hrib, Pečice, Brglez, Lukovec, Go-Hše, Slivna, Mala sela, Gadnje — zaselek, Hude ravne, Moravška gora, Vodice, Okrog, Riharjevec, Gabrska gora, Cateška gora, ' Križišče, Ravne, Zagrič, Sevno Kamni vrh, Stara gora, Primskovo, Mihelca, Reka gozd, Konjšica, Stranski vrh, Kostanjevica, Ravne, Strmec, Podstrmec, Račiča, Koške poljane, Dragovško, Plohovi-ca, Podpeč, Kamni vrh. Gobnik, Nova gora, Laze, Dolga noga, Mala noga, Preska, Borovak, Podroje, Ščit. Tišje, Jastrebnik, Gradišče pri Dolah, Gradišče pri Primskovem, Preska nad Kostrevnico. 14. člen Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava če so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Olajšava znaša 60 % od zneska vloženih sredstev s tem, da ne more znašati več kot znaša 4-letna odmera davka od kmetijstva. Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki ji je treba priložiti ureditveni program oz. »vprašalnik«, katerega potrdi strokovna služba pristojnega občinskega upravnega organa in dokazila o višini vloženih sredstev. ». Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila 'naložba po potrjenem ureditvenem programu oz. »vprašalniku« izvršena ter se obračuna glede na višino priznane olajšave v tem in naslednjih štirih letih. V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 15. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, kateri s pravilno vodenimi poslovnimi knjigami, predpisanimi s tem odlokom, dokažejo, da v preteklem letu niso presegli z zakonom določenega dohodka in ki ne zaposlujejo tuje delovne sile ter se pretežno ne ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, kakor tudi vaški gostilničarji v hribovitih in dislociranih krajih, katerim gostinstvo ni glavni vir preživljanja in tudi tisti, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Tem zavezancem se predpiše davek v pavšalnem letnem znesku za tekoče leto v višini, ki ustreza obračunanemu davku po veljavnih naj nižjih stopnjah za dohodke obrtne dejavnosti od dohodka doseženega v preteklem letu. Tisti, ki je opravljal obrtno dejavnost le del leta, se osnovo obračuna na celo leto. Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnost v tekočem letu, za katere se utemeljeno predvideva, da ne bodo presegli z zakonom določenega dohodka, se davek v pavšalnem letnem znesku določi na podlagi cenitve dohodka v primerjavi z drugimi zavezanci enake ali podobne dejavnosti. Zavezancu, za katerega se ugotovi, da knjigo dohodkov in izdatkov ne vodi v redu, se pavšalni letni znesek določi glede na vrsto dejavnosti, kraj in obseg dela ter starost in zdravstveno stanje zavezanca. Po predpisu višine davka v pavšalnem letnem znesku se obračunani davek po drugem odstavku zniža za 20 °/o zavezancem — moškim starim nad 65 let in ženskam starim nad 60 let. Zavezancem, ki • opravljajo storitveno dejavnost, lahko svet za družbeni plan in finance odmerjeni davek v pavšalnem letnem znesku zmanjša za 25 %. 16. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku in ki pripada občini, se odmerja po naslednjih stopnjah: Davčna osnova stopnja od do »/« 30.000 11 30.000 35.000 15 35.000 40.000 18 40.000 50.000 21 50.000 60.000 23 60.000 70.000 25 70.000 80.000 27 80.000 90.000 29 90.000 110.000 30 110.000 130.000 31 130.000 150.000 32 nad 150.000 32 17. člen Odmerjeni davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se v skladu z določili dragega odstavka 82. člena zakona o davkih občanov zniža za 25 “/o zavezancem iz vseh dejavnosti, navedenih v tretjem in četrtem odstavku 15. člena tega odloka. 18. člen Pri odmeri davka od obrtnih in dragih gospodarskih dejavnosti se priznajo poleg olajšav iz 21. člena in prvega odstavka 82. člena zakona o davkih občanov še tele olajšave: 1. Zavezancem davka od opravljanja obrtne dejavnosti in gostinstva razen bifejev, ki so na novo začeli z opravljanjem dejavnosti, se prizna naslednja olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega prispevka, ki pripada občini: — za prvo leto poslovanja 30 Vo — za drugo leto poslovanja 20 % — za tretje leto poslovanja 10 %> Olajšava se ne prizna tistim zavezancem, ki so pred pričetkom opravljanja obrtne redne dejavnosti isto opravljali kot postranski poklic ali brez dovoljenja, kakor tudi ne v primerih, ko se obrt iste stroke deli na dve samostojne obrti. Olajšava se tudi ne prizna, kadar se obrt nadaljuje pod drugim imenom. 2. Zavezancem davka od obrtne storitvene dejavnosti, moškim starim nad 65 let in ženskam nad 60 let, se prizna 25 % olajšava od odmerjenega davka. 3. Zavezancem starim nad 70 let, ki popolnoma sami brez pomoči drugih opravljajo storitveno obrtno dejavnost, se davek ne odmeri. 19. člen Zavezancem davka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se prizna posebna olajšava v skladu z določili 81. člena zakona o davkih občanov. Olajšava se prizna zavezancem iz naslednjih dejavnosti: kovaštvo, podkov^ko kovaštvo, ključavničarstvo, kleparstvo, avtomehanika, precizna mehanika, urarstvo, avtokleparstvo, elektroinstalaterstvo, popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih strojev in aparatov, radijskih in televizijskih sprejemnikov, kolarstvo, mizarstvo, tapetništvo, pletilstvo, krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, sedlarstvo, slaščičarstvo, mlinarstvo, zlatarstvo, dežnikarstvo, cvetličarstvo, vodovodno instalater- stvo, kemično čiščenje oblek, pranje in likanje perila in oblek, moško in žensko frizerstvo, fotografiranje, , vodno ličarstvo in gostinstvo razen bifejev. 20. člen Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani po naslednjih proporcionalnih stopnjah od naslednjih virov dohodkov: V. 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napo- vedi ter lotu.................................20 2. zavarovalnih poverjenikov . . . . . . . 23 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic........................20 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij ini podobno . :................23 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd.................................... 20 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov.......................23 7. delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči .... 20 8. doseženih z opravljanjem postranskih kmetij- skih dejavnosti: — od prevozništva in od tovorjenja lesa in drugega materiala . .........................23 — od prevoza mleka in pluženja snega . . 10 9. delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije.....................23 10. doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do devete točke tega člena......................23 11. doseženih od prodaje izdelkov uporabnih umetnikov ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike ...................................20 12. od potujočih zabavišč...................... 23 13. doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih .................................... 15 Od dohodkov doseženih z obrtno proizvodnjo ni mogoče odmerjati davka po odbitku. VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA . INTELEKTUALNIH STORITEV 21. člen Zavezanci davka od intelektualnih storitev plačujejo davek praviloma po dejanskem dohodku. Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih delovni dohodek na leto po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, naslednjih dejavnosti oz. poklicev: advokati, zobozdravniki, dentisti, verske skupnosti in duhovniki, prepisovalci in razmnoževale! na pisalnih in razmnoževalnih strojih, prevajalci tujih jezikov ter drugi zavezanci, ki opravljajo intelektualne storitve pa jim ni to glavni poklic in ne plačujejo davka po odbitku ali po dejanskem dohodku ali davku od avtorskih pravic. Višina davka v pavšalnem letnem znesku se predpiše na isti način in po merilih iz prvega in drugega odstavka 15. člena tega odloka. 22. člen Davek od intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje od istih višin davčnih osnov in po istih stopnjah kot so določene v 16. členu tega odloka. 23. člen Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani po stopnji 23 % od naslednjih virov dohodkov: — od priložnostnega opravljanja storitev organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam, — od opravljanja dela organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih, — od dohodkov na podlagi pogodbe o delu sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih, — od dohodkov tujih strokovnjakov, za njihovo delo pri domači organizaciji združenega dela, ki opravljajo to delo po pogodbi, sklenjeni v7skladu s pogodbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo organizacijo združenega dela po določbah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. VII. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 24. člen Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3 % od dohodkov od avtorskih pravic iz četrtega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov pa se ta davek plačuje po stopnji 10 % od vsakega posameznega' dohodka. Občinski davek od avtorskih pravic, ki se plačuje po dejanskem dohodku, se plačuje od istih višin davčnih osnov in po istih stopnjah kot so določene v 22. členu v zvezi z 16. členom tega odloka. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 25. člen Davek od kmetijskih stavb v krajih, ki so uvrščeni v II., III. in IV. skupino katastrskih občin po določilih 9. člena tega odloka, se ne plačuje pod naslednjimi pogoji: — da so lastnikom stavb in njihovim članom gospodinjstva dohodki od kmetijstva osnovni vir sredstev preživljanja, — da se taka stavba ne daje v najem, — da lastniki takih stavb nimajo dohodka od sezonskega oddajanja opremljenih sob. 26. člen Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki so starejše od 100 let. 27. člen Stroški upravljanja in vzdrževanja stavb ter enoletna amortizacija stavbe se določijo v višini 60 °/o od ugotovljene stanarine oziroma najemnine vrednosti stanovanjskih prostorov. V istem odstotku se priznajo tudi stroški od najemnin za poslovne prostore, če davčni zavezanec dokaže, da dejansko sam krije stroške za vzdrževanje in upravljanje v najem danih poslovnih prostorov. Če teh stroškov ne dokaže, se mu prizna za v najem dane poslovne prostore samo enoletna amortizacija v višini 20% od prejete najemnine. 28. člen Davek od stavb se plačuje po stopnji 40 % od ugotovljene davčne osnove. IX. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 29. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Davčna osnova stopnja od do •/. 5.000 15 5.000 10.000 20 10.000 20.000 25 20.000 30.000 30 30.000 40.000 35 40.000 50.000 40 nad 50.000 45 30. člen Davek od premoženja in premoženjskih pravic se ne plačuje, če skupni dohodki od oddajanja opremljenih in turističnih sob ne presegajo 2.000 din na leto. Če pa skupni letni dohodki od oddajanja takih sob presegajo 2.000 din, se za ugotovitev davčne osnove vzame samo razlika. Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih in turističnih sob, se priznajo stroški v višini 70% od celotnega doseženega dohodka. Če pa se turistične sobe oddajajo po posredovanju turističnih agencij, se stroški priznajo v višini 80 %. ./ X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 31. člen Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih in se določi v odstotku od tuji delovni sili izplačanega osebnega dohodka po posameznih vrstah dejavnosti, in sicer: 1. po stopnji 40%: — predelovanje kovin in stavbna obrt 2. po stopnji 20 %: — izdelovanje tekstilnih izdelkov — predelovanje živil — obrtne osebne in druge storitve 3. po stopnji 30 %: — od vseh ostalih prej navedenih pridobitnih dejavnosti. 32. člen Davek na tujo delovno silo se plačuje po stopnji 30 %. 33. člen Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih, kakor tudi zavezanci, ki opravljajo storitveno obrtno dejavnost, pa so za delo nezmožni, to je moški stari nad 65 let in ženske nad 60 let, in zaposlujejo samo eno tujo delovno silo. XI. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 34. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15 %>. XII. DRUGE DOLOČBE 35. člen Svet za finance skupščine občine Litija se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega origana določi, da se zavezancem davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov oziroma, da se lahko davčni dolg pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini. 36. člen Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od davčnega zavezanca, ki opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve, če ne poravna svojih davčnih obveznosti v roku šest mesecev, od njihove zapadlosti, če prisilna izterjava ne uspe ali če zavezanec, ki se je preselil iz druge občine nima poravnanih družbenih obveznosti v občini, kjer je imel prej prijavljeno obrt. Poroštvo obsega pismeno poroštveno izjavo dveh porokov, za katera davčni organ ugotovi, da sta lahko poroka, ker sta lastnika nepremičnega premoženja ali imata osebni dohodek iz delovnega razmerja. XII. KONČNE DOLOČBE 37. člen Natančnejše navodilo za izvajanje določil 14. člena tega odloka izda v soglasju s svetom za finance svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Litija. 38. člen Svet za finance skupščine občine Litija se pooblašča, da daje po potrebi pojasnila in tolmačenja za izvajanje tega odloka. 39. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1972. Z dnem, ko se prične uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Litija, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 43/69 in 24/70. St. 010-3/65 Litija, dne 7. marca 1972. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 221. Na podlagi 184. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69) in 137. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1972 sprejela ODLOK o podaljšanja veljavnosti odmere davka od stavb za leto 1971 1. člen Veljavnost odmere davka od stavb iz leta 1970 se podaljša za leto 1971. 2. člen Določila prvega člena ne veljajo za tiste lastnike stavb, stanovanj in lokalov, ki jih dajejo v najem ter za počitniške hišice.’ Tem zavezancem se bo opravila odmera na podlagi davčnih napovedi z novo odločbo. 3. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/72 Litija, dne 7. marca 1972. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 222. Na podlagi 3. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in. 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1972 sprejela ODLOK o upravnih taksah v občini Litija 1. člen Ža spise in dejanja v upravnih stvareh ter druge predmete in dejanja, se za delo občinskih organov plačujejo občinske takse. 2. člen Glede nastanka taksne obveznosti, taksnih zavezancev, načina plačevanja, taksnih oprostitev, povrnitve preveč plačane takse, izterjave in taksne tarife, se uporablja republiški zakon o upravnih taksah in taksna tarifa, ki je sestavni del citiranega zakona. 3. člen Pooblastilo za prodajo taksnih vrednotnic na drobno izdaja pristojni organ občine. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, - preneha veljati odlok o upravnih taksah v občini Litija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/65 Litija, dne 7. marca 1972. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 223, Na podlagi 4. in 12. člepa zakopa o skupnostih otroškega varstva ip o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji /Uradni list SRS, št. 43/67), 1. in 7. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46/70) ter 137. člena statpta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 V občini Litija 1. člen Prispevek za otroško varstvo, ki se steka na poseben račun pri temeljni skupnosti otroškega varstva Litija za neposredno otroško varstvo, se plačuje po stopnji 0,45 °/o od sredstev namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40 % od čistega mesečnega zneska pokojnin in invalidnin. 2. člen Delež občine zbranih sredstev od kmetov in zasebnih obrtnikov za namene dnevnega varstva otrok se določi v višini 0,50 % od zbranih dohodkov v proračunu iz naslova prispevka od kmetijske dejavnosti in prispevka od obrtne dejavnosti. 3. člen Skupnosti otroškega varstva Litija se dotacija iz 2. člena tega odloka obračunava in vplačuje polletno na podlagi polletne realizacije proračunskih dohodkov. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 010-9/71 Litija, dne 7. marca 1972. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk i. r. 284. Na podlagi 137, in 237- člena statuta občina Litija (Uradni Ust SRS, št. 6/70) je skppščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7, marca 1973 sprejela ODLOK o spremembi statuta občine Litija 1. člen Člen 191 statuta občine Litija se spremeni in se pravilno glasi: »Samostojni upravni organi občinske skupščine so oddelki, uprave in uradi. Samostojni upravni organi imajo lahko v svojem sestavu notranje organizacijske enote. Upravni organi skupščine občine Litija so: — urad tajnika, — oddelek za občo upravo in družbene službe, — oddelek za gospodarstvo, — davčna uprava — oddelek za finance, — oddelek za notranje zadeve, — oddelek za narodno obrambo, — geodetska uprava. V sestavu oddelka za občo upravo in družbene službe so še krajevni uradi; Šmartno, Gabrovka, Pole in Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 011-2; 64 Litija, dne 7. marca 1972. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 225. Na podlagi 137. člena statuta občjne Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je sknpščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1972 sprejela ODLOK o višini nadomestila psebnega dohodka in potnih stroš^ kov odbornikom ter članom kolegijskih organov skupščino občine Litija 1. člen S tem odlokom se urejajo povračila osebnega dohodka, stroškov za službena potovanja odbornikov, članov svetov, komisij in drpgih organov ter povračilo potnih stroškov za udeležbo odbornikom, članom svetov, komisij in drugim udeležencem na sejah skupščine občine Litija in njenih organov v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem (v nadaljnem besedilu: družbeni dogovor). 2. člen Predsedniku skupščine občine, ki opravlja funkcijo profesionalno, se določi mesečno nadomestilo osebnega dohodka v znesku qd 4.000 do 4.500 din. Podpredsedniku skupščine občine in predsednikom zborov se določi mesečno nadomestilo osebnega dohodka v višini 2.000 do 4.000 din, če opravljajo funkcijo profesionalno. Drugim voljenim in imenovanim funkcionarjem skupščine občine se lahko določi mesečno nadomestilo osebnega dohodka do zneska 1.000 din. 3. člen Funkcionarji iz 2. člena tega odloka, k{ opravljajo svoje funkcije poklicno, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi po prenehanju funkcije, dokler se ne zaposlijo ali ne prevzamejo druge dolžnosti. Nadomestilo lahko prejemajo največ eno leto. 4. člen Voljeni in imenovani funkcionarji, ki opravljajo funkcije, navedene v 2. členu tega odloka neprofesionalno, lahko prejemajo največ do 25°/o rednega mesečnega nadomestila osebnega dohodka. 5. člen Višino mesečnega nadomestila osebnega dohodka v okviru razpona za posamezne funkcije, navedene v 2. členu in določil 4. člena tega odloka, določa komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve lahko določi za v tretjem odstavku 2. člena določene funkcije, ki jih funkcionarji opravljajo neprofesionalno, namesto mesečnih nadomesitil povračilo osebnega dohodka v enkratnem letnem znesku do višine 2.000 din. 6. člen Pri določanju višine povračila osebnega dohodka komisija sodeluje s komisijo za koordinacijo političnega dela v občini. Višina mesečnega nadomestila mora biti v ustreznem sorazmerju z nadomestili voljenih in' imenovanih funkcionarjev na območju občine. 7. člen Odbornikom občinske skupščine pripada za udeležbo na sejah skupščine, svetov in drugih skupščinskih organov nadomestilo za izgubljeni zaslužek. Delovna organizacija v kateri je odbornik, član sveta ali komisije v stalnem delovnem razmerju, lahko predloži občinski skupščini zahtevek za povračilo izgubljenega dela osebnega dohodka. Voljeni osebi, ki opravlja svobodni poklic, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega bruto osebnega dohodka delavca z visoko šolsko izobrazbo v družbenih dejavnostih. Voljeni osebi, ki je zasebni kmetovalec, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijstva. Voljeni osebi, ki je zasebni obrtnik, pripada nadomestilo za osebni dohodek v višini bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja obrti. Nadomestilo se izplača na zahtevo odbornika ali po sklepu komisije za volitve in imenovanja. Povprečni bruto osebni dohodek delavcev, navedenih v tretjem, četrtem in petem odstavku, se ugotovi na podlagi uradnega akta Zavoda SR Slovenije za statistiko. 8. člen Usklajevanje mesečnega nadomestila osebnega dohodka z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu izvrši za tekoče leto komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve na podlagi enotne osnove za vse podpisnike družbenega dogovora. 9. člen Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcijo v občinski skupščini, pripada za čas nezmožnosti za delo za prvih trideset dni 90 % stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka. V primeru nezmožnosti za delo zaradi nesreče pri delu pripada 100 °/o stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka. Osnova za izračun višine nadomestila za čas nezmožnosti za delo je mesečno nadomestilo osebnega dohodka v preteklem letu. 10. člen Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcijo v občinski skupščini, se ob upokojitvi izplača še znesek v višini mesečnega nadomestila osebnega dohodka. V primeru smrti pa se izplača družini znesek v višini dvakratnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka. 11. člen Odbornikom občinske skupščine, članom svetov in komisij ter drugim sodelavcem pripada dnevnica, kadar izven kraja stalnega bivanja opravljajo službene zadeve po nalogu občinske skupščine, njenih svetov, komisij in drugih organov. Dnevnica za službeno potovanje izven kraja bivanja, ki traja od 8 do 12 ur, znaša 60 din, za potovanje ki traja od 12 do 24 ur pa 80 din in stroški prenočevanja na podlagi računa. Za službeno potovanje v tujino pripadajo dnevnice in druga povračila stroškov po določbah uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške. 12. člen Za osebni prevoz se priznavajo zneski, predpisani s potniško tarifo za najkrajšo pot. Za prevoze se uporablja prevozno sredstvo, ki omogoča najprimernejši način potovanja za izvršitev službene naloge. Ce se potovanje opravi med 20. in 6. uro in traja skupno več kot 5 ur, se v stroške priznava uporaba spalnika. 13. člen Odbornikom občinske skupščine, članom svetov, komisij in drugih organov ter drugim sodelavcem, je za službena potovanja dovoljena uporaba službenega prevoznega sredstva ali lastnega avtomobila v primerih, ko to narekuje smotrnost in narava opravila, ko ni ustrezne prometne zveze ali nastopijo drugi razlogi, ki otežujejo uporabo javnega prevoznega sredstva. Uporabo službenega prevoznega sredstva ali lastnega vozila za službeno potovanje odobrava odredbodajalec proračuna občine Litija. Povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene znaša 0,90 din za dejansko prevoženi kilometer. 14. člen Odbornikom občinske skupščine, članom svetov, komisij in drugih organov ter drugim udeležencem pripada za udeležbo na sejah občinske skupščine in njenih organov povračilo stroškov prevoza, če so se udeležili seje, na katero so bili povabljeni in če je kraj njihovega stalnega bivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo uporabiti javno prometno sredstvo. S sejami se izenačijo vsi organizirani sestanki in drugo delo pri izvajanju funkcije skupščine in njenih organov. 15. člen Potni stroški se priznavajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prometnim sredstvom. Za prevoz z lastnim prometnim sredstvom v primeru, ko ni v skladu s prvim odstavkom 13. člena tega odloka, se obračunavajo potni stroški za javno prometno sredstvo. 16. člen Nalog za izplačilo potnih stroškov izdaja odredbodajalec proračuna občine na podlagi evidence o udeležbi. 17. člen Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcije v občinski skupščini, pripada delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo, ki znaša toliko, kolikor je cena mesečne vozovnice, zmanjšana za 20 dinarjev. 18. člen Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcije v občinski skupščini, pripada regres za letni dopust v višini 600 din in regres za prehrano v znesku 50 din mesečno. Regres za prehrano se ne sme izplačevati posamezniku v gotovini. 19. člen % Sredstva za izvajanje tega odloka se zagotovijo v proračunu občine Litija. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve izda na podlagi določil tega odloka posameznim funkcionarjem individualne odločbe. 20. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o povračilu stroškov, ki jih imajo odborniki skupščine občine Litija ter člani njenih svetov in komisij v zvezi z opravljanjem funkcije odbornika, člana sveta ali komisije (Uradni list SRS, št. 7/71). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, izvaja pa se od 1. januarja 1972. St. 010-9/66 Litija, dne 7. marca 1972. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 226. Skupščina občine Mozirje je po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) in po 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki na območju občine Mozirje se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po tem odloku in predpisih, izdanih na podlagi zakona in tega odloka. 2. člen Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, razen zavezancev, ki opravljajo obrtne storitve posameznikom kot postranski poklic, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo določbe tretjega odstavka 22. člena zakona. Zavezance iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let moški, oz. nad 55 let ženske in ne zaposlujejo tuje delovne sile lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo. Svet za družbeni plan in finance lahko na predlog sveta za gospodarstvo oprosti od vodenja poslovne knjige zavezance iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni). 3. člen Za kritje družbenih potreb in izvrševanje nalog in opravljanje sužb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati občina Mozirje ter za kritje drugih potreb, se uvajajo naslednji davki: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja; 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 6. davek na dohodke od stavb; 7. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic; 8. davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih; 9. davek na dobitke od iger na srečo. 4. člen Stopnje občinskih davkov so lahko progresivne ali proporcionalne in se ne morejo med letom spreminjati. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 5. člen Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plača po stopnji 1,32 %. 6. člen Pavšalna osnova davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se predpiše v mesečnem znesku, ki znaša: .din 1. za osebne dohodke gospodinjskih pomočnici, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih, od osnove ....................................400 2. za osebne dohodke oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih, od osnove......................400 3. za osebne dohodke ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oz. lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in drugih organizacijah, od osnove . . 400 4. za osebne dohodke oseb, zaposlenih v do- movih planinskih društev, od osnove . . . . . 400 5. za osebne dohodke gospodarskih pomočnikov in pomočnic, zaposlenih pri kmetijskih gospodarstvih, od osnove..............'..... 200 III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI * 1. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se obračunava in plačuje od obdelovalnih zemljišč, po II. skupini, kot sledi: Katastrska od dio osnova do din V* 800 17 800 1.200 18 1.200 1.600 19 1.600 2.000 20 2.000 3.000 21 3.000 4.000 22 4.000 5.500 23 5.500 7.000 24 7.000 8.500 25 8.500 10.000 26 10.000 29 8. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz gozda znaša 20 °/o. 9. člen Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 100 din. Oprostitev velja tudi za zavezance iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 1.000 din. Pod višinske kraje spadajo naslednja naselja: Solčava, Logarska dolina, Podolševa, Robanov kot, Luče, Konjski vrh, Strmec, Krnica, Podveža, Podvolovlek, Raduha, Savina — višinski del, Primož pri Ljubnem — višinski del, Ter — višinski del, Radmirje — višinski del, Planina, Gornji grad — višinski del, Lenart pri Gornjem gradu — višinski del, Florjan pri Gornjem gradu — višinski del, Tirosek, Šmiklavž — višinski del, Poljane — višinski del, Prihova — Višinski del, Rečica ob Savinji — višinski del, Zavodice, Greta pri Kokar-ju, Rovt pod Menino, Radegunda — višinski del, Šmihel nad Mozirjem, Lepa njiva — višinski del, Ljubija — višinski del in Dobrovlje nad Mozirjem. 10. člen Zavezanci za davek od kmetijstva, ki se pretežno bavijo in dosegajo dohodek od proizvodnje perutnine in jajc in da njihov dohodek po odbitku stroškov presega 25.000 din letno, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja po dejanskem dohodku in se uporabljajo stopnje, ki so predpisane za davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 11. člen Začasno so oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti dohodki od zemljišča: 1. ki so bila za kipetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala- uporabna ... 6 let 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 20 arov: a) za srednjedebelni nasad................... 8 let b) za nizkodebelni nasad *..................5 let 12. člen Zavezancem, ki uporabijo les za domačo uporabo in sicer za preureditev stanovanjskih prostorov za potrebe kmečkega turizma ter za adaptacijo ali novo gradnjo gospodarskih poslopij s ciljem preusmeritve gospodarstva v živinorejo, se prizna posebna olajšava s tem, da se jih oprosti plačila občinskega davka od osebnega dohodka iz gozda in to za les, katerega so uporabili v ta namen. Ta olajšava se prizna na podlagi potrdila, ki ga izda referent za kmetijstvo. * Zavezanci so za les, ki ga darujejo za javne namene, oproščeni plačila tega davka. 13. člen Vsem tistim zavezancem, davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki so se odločili za preusmeritev v specializirano tržno proizvodnjo na svoji kmetiji po programu, ki ga izdela strokovna pospeševalna služba in v poslovnem sodelovanju s kmetijsko organizacijo ter vsem tistim Zavezancem, ki vlagajo svoja sredstva v usposabljanje stanovanjskih prostorov za potrebe kmečkega turizma, se priznavajo za leto, v katerem so sredstva vložili, olajšava na davkih od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odvisno od višine sredstev, ki jih je vložil zavezanec davka v investicije po programu in sicer: Vložena od din sredstva do din Olajšava na letni davek od gozdnih In negozdnih površin •It 5.000 20.000 20 20.000 30.OOO 30 30.000 40.000 40 40.000 50.000 50 50.000 60.000 v 60 nad 60.000 70 Olajšava se prizna na osnovi pismene vloge, ki jo vloži zavezanec davka najkasneje do 15. novembra tekočega leta s priloženim potrdilom kmetijske organizacije o višini vloženih sredstev. Vlogo obravnava in reši upravni organ pristojen za davčne zadeve, ob sodelovanju referenta za kmetijstvo. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 14. člen Zavezancem davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku, se ta odmerja po tehle stopnjah: Daveria osnova uavcua od din osnova do din •It 30.000 10 30.000 35.000 14 35.000 40.000 18 40.000 50.000 22 50.000 60.000 26 60.000 70.000 29 70.000 80.000 32 80.000 90.000 34 90.000 110.000 36 110.000 130.000 37 130.000 150.000 38 150.000 39 15. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo osebe, ki opravljajo storitveno, obrtno dejavnost, če njihov celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile. Ne glede na določbe 1. odstavka tega člena lahko plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo ali gostinsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov, če ne presegajo omejitev iz 1. odstavka tega člena. 16. člen Posebne olajšave po 81. členu zakona o davkih občanov, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznajo v naslednjih dejavnostih: 1. obrtno predelovanje kovin; 2. elektrotehnična obrt; 3. kemične obrti; 4. predelovanje kamna — stekla; 5. stavbne obrti; 6. obrtno predelovanje lesa; 7. tekstilna stroka; 8. predelovanje usnja; 9. živilske obrti; 10. osebne storitve; 11. druge stroke: tapetništvo, avtoličarstvo; 12. izdelovanje in proizvodnja raznih izdelkov; 13. gostilne. 17. člen Pri odmeri davka v pavšalnem letnem znesku, upravni organ upošteva naslednje kriterije: obseg poslovanja, vrsta dejavnosti, kraj obratovanja, opremljenost delavnice, pridobitne sposobnosti zavezanca in način dela (fizični — strojni). 18. člen Davčno olajšavo v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka se prizna v višini 25 % za naslednje uslužnostne obrti — neserijske proizvodnje: šivilje, ki delajo po meri za neposrednega naročnika, čevljarje, sedlarje, mehanike za gospodinjske stroje, radio in TV mehanike, avtoličarje, avtomehanike, avtokleparje, kleparje, vodoinštalaterje, sodarje, finomehanike, kovače, krojače, ki delajo po meri, lončarje, orodjarje, elektromehanike, - tapetnike, knjigovezce, krovce, tesarje, čistilce in mazače motornih vozil, inštalaterje za centralno kurjavo, izolaterje, kemične čistilce, mizarje, vrtnarje in cvetličarje, kolarje in urarje. 19. člen Zavezanec začetnik, ki se samostojno in trajno ukvarja z obrtno proizvodnjo, obrtnimi storitvami ali z drugo gospodarsko dejavnostjo v obliki stalnega poklica razen avtoprevoznik, je upravičen do olajšave pri odmeri občinskega davka od osebnega dohodka, če se s pogodbo zaveže, da bo proizvodno, storitveno ali drugo gospodarsko dejavnost opravljal v občini Mozirje najmanj tri leta in če začetna vrednost sredstev, vloženih v osnovna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje dejavnosti znašajo več kot 20.000 din. Olajšava se prizna v višini 50% letnega znižanja odmerjenega davka na prvo leto ter se v tem letu olajšava po 16. členu tega odloka ne prizna. 20. člen Občinski davek od obrtne dejavnosti po odbitku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih virov dohodka in sicer: V. I. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu................................10 2. zavarovalnih poverjenikov..................10 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic ............................10 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno . . . . . . . . . . . 15 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno....................................15 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov . ..................15 7. od dohodkov delavcev' doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 8. dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti....................20 9. dohodkov delavcev, ki priložnostno oprav- ljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije.................30 10. dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeno v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 9. točke tega člena . ... ............................30 II. od dohodkov, doseženih od prodaje Izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike .........................................20 12. od dohodkov doseženih po tretji in četrti točki 76. člena zakona o davkih občanov . ... 15 13. od dohodkov'potujočih zabavišč, ki morajo pred začetkom dela javiti zabavišče davčnemu organu občine, v kateri želijo imeti zabavišče ... 10 Prispevek po odbitku ne plačajo družbenopolitične organizacije, društva, krajevne skupnosti, obiralci hmelja in prevozniki od prevozov mleka do zbirališč. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 21. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih slednjih stopnjah: storitev se odmerja po na- Davčna osnova V. od din do din 3C.000 10 30.000 35.000 14' 35.000 40.000 18 40.000 50.000 22 50.000 60.000 26 60.000 70.000 29 70.000 80.000 32 80.000 90.000 34 90.000 110.000 36 110.000 130.000 37 130.000 150.000 38 nad 150.000 39 22. člen Zavezanci za davek od intelektualnih storitev, določenih dejavnosti, ki ne dosegajo letnega dohodka po odbitku stroškov nad 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačajo davek v pavšalnem znesku v naslednjih dejavnostih: 1. učitelji tujih jezikov, glasbe in drugih šolskih predmetov; 2. duhovniki od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov. Pristojni upravni organ za davčne zadeve upošteva pri določitvi davka v posameznem primeru naslednje kriterije: obseg poslovanja, vrsta dejavnosti, kraj obratovanja, pridobitne sposobnosti zavezanca in možnost doseganja predvidenega dohodka. 23. člen Davek od osebnih dohodkov iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci po stopnji 25 %. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 24. člen Davek od osebnega dohodka iz avtorskih' pravic, patentov in tehničnih izboljšav se odmerja: 1. za avtorska dela, razen za plane, idejne skice in idejne projekte po stopnji.................3 2. za plane, idejne skice in idejne projekte po stopnji..........................................10 Kadar se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 2. točke tega člena ustvarjajo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plača davek po stopnji iz 1. točke tega člena. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 25. člen Efevčna stopnja na dohodke od stavb znaša 30 %. 26. člen Osnova za izračun davka od stavb se izračuna na podlagi enoletnega zneska stanarine oziroma najemnine, prejete v letu, za katero se davek odmerja, zmanjšan za stroške vzdrževanja in amortizacije. Stroški vzdrževanja in amortizacije se nriznajo od najemnine oz. stanarine ali najemske vrednosti v višini 60 %. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 27. člen Davek na dohodke od premoženja ih premoženjskih pravic, plačujejo zavezanci, ki imajo dohodke od nepremičnin ali premičnin, oddanih v zakup ter od drugih premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačujejo kakšnega drugega davka. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše vrednosti, ki je bila kupljena z namenom prodaje. 28. člen Davčne stopnje od žen j a in premoženjskih šajo: davka na pravic so dohodke od premo-progresivne in zna- Davčna osnova od din do din »/. 5.000 20 5.000 10.000 25 10.000 20.000 30 20.000 30.000 35 30.000 50.000 40 50.000 100.000 45 nad 100.000 50 IX. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB 29. člen Osnova za davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (davek na tujo delovno silo) je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb. Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb se ugotavlja v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka in znaša: Vrsta dejavnosti •/• 1. proizvodna obrt . . » . * » , . . . 30 2. storitvena obrt * s 20 3. intelektualne storitve ...............15 4. kmetijstvo in vse druge dejavnosti ... 10 30. člen Stopnja davka na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb znaša 15 %. 31. člen Razen v primerih, ki jih določa zakon, so davka od dohodka doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih, oproščeni tudi: 1. kmetje, za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih; 2. zavezanci davka od kmetijstva, ki so stari nad 55 let ter nimajo drugih za delo sposobnih družinskih članov. Oprostitev iz 1. odstavka tega člena velja za zavezance, če so dohodki od kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 32. člen Davek na dobitke od iger na srečo, se plačuje po stopnji 10 °/o. XI. POROŠTVO 33. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo, njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni poprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz prejšnjega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. 34. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti: 1. avtoprevozništvo; 2. stavbne obrti' 3. gostinstvo; 4. izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol; 5. živilska stroka. 35. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo v sledečih primerih; 1. ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo poprečno odmerjeni davek v zadnjem letu v dejavnosti, Id jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti; 2. ko obstoja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas. XII. KONČNE DOLOČBE 36. člen Ta odL k začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13/71). Št. 010-7/72 Mozirje, dne 7. marca 1972. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 227. SO Mozirje je po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1972 sprejela ODLOK o določitvi stopenj občinskih davkov in prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za posamezne namene splošne in skupne porabe 1. člen Davek in prispevki od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki jih določa skupščina občine se plačujejo v letu 1972 po naslednjih stopnjah: 1. občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za občinski proračun — po stopnji 1,32 odstotka. 2. občinski prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje — po stopnji 3,20 %>. 3. prispevek od osebnega dohodka, iz delovnega razmerja za otroško varstvo — po stopnji 0,45%. 2. člen Sredstva, ki se zberejo z davkom in. prispevki iz prejšnjega člena, smejo uporabniki v letu 1972 uporabiti največ do naslednjih zneskov: 1. sredstev občinskega davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za občinski proračun --- največ do 1,267.000 din, 2. sredstev občinskega prispevka od osebnega .dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje — največ do 3,072.000 din, 3. sredstev prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za otroško varstvo — največ do 432.000 din. 3. člen Ko dosežejo sredstva, zbrana iz davka in posameznih prispevkov, zneske, ki so določeni v prejšnjem členu, odvaja služba družbenega knjigovodstva vsa presežna sredstva na poseben račun občine za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 010-6/72-1 Mozirje, dne 7. marca 1972. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 228. Skupščina občine Mozirje je po 4, členu zakona o upravnih vtaksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1972 sprejela V ODLOK o občinskih upravnih taksah Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri organih občine Mozirje, delovnih in drugih organizacijah, kadar v okviru javnih pooblastil odločajo v upravnih stvareh ter za druge-predmete in dejanja, za katera je tako določeno v taksni tarifi, se plačujejo občinske upravne takse. Občinske upravne taks se plačujejo po taksni tarifi zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72). 2. člen Glede splošnih določb in oprostitev se neposredno uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah. 3. člen Taksne vrednotnice prodajajo delovne organizacije, ki so registrirane za prodajo tobačnih izdelkov in upravni organ skupščine občine Mozirje. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah na območju občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 21-359/75 in 11-143/68). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-12/72 Mozirje, dne 7. marca 1972. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 229. Skupščina občine Mozirje je po 26., 29. in 62. členu zakona o izobraževalnih skupnostih ter o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67 in 5-18/68) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68) na seji občinskega zbora in zbpra delovnih skupnosti dne 7. marca 1972 sprejela ODLOK o določitvi višine občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, ki je dohodek temeljne izobraževalne skupnosti občine Mozirje v letu 1972 1. člen Za leto 1972 znaša občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnih razmerij 3,20 odstotka. 2. člen Za leto 1972 znaša občinski prispevek za izobraževanje od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 8 odstotkov. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 010-5/72 Mozirje, dne 7. marca 1972. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 230. Skupščina občine Mozirje je po 4. in 6. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67), 1. in 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list. SRS, št. 7-82/72) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 na območju občine Mozirje 1. člen i> Prispevek za otroško varstvo, ki se steka v občinski sklad skupnosti otroškega varstva, se plačuje v letu 1972 po stopnji 0,45 %> od sredstev namenjenih za oseb-' ne dohodke in po stopnji 0,40°/o od čistega mesečnega zneska pokojnin in invalidnin. " 2. člen Prispevki iz 1. člena tega odloka se odvajajo na poseben račun temeljne izobraževalne skupnosti občine Mozirje, in sicer ob vsakem'izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri republiški skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev. Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavezanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. 3. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo na območju občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 25-294/70). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 010-10/72-1 Mozirje, dne 7. marca 1972. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 231. Svet z komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) na seji dne 1. marca 1972 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Škalce III I Na javni vpogled se za 30 dni bd dneva objave tega sklepa razgrne osnutek zazidalnega načrta Skal- ce III. II Osnutek zazidalnega načrta so izdelale strokovne službe Skupščine občine Slovenske Konjice pri skladu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter je na vpogled ob uradnih dneh v prostorih oddelka za gospodarstvo občine Slovenske Konjice. III K osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan ter zainteresirana delovna ali druga organizacija. IV Sklep se objavi v Uradnem listu SRS ter na razglasni deski krajevne skupnosti Slovenske Konjice. St. 06-36/69-3 Slovenske Konjice, dne 1. marca 1972. Predsednik sveta ............za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice Leopold Rihtsršič, dipl. inž. 1. r. 232. POROČILO o izidu volitev za odbornika občinskega zbora skupščine občine Slovenske Konjice Občkiska volilna komisija za volitve odbornikov občinskih skupščin v Slov. Konjicah je v smislu 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin pregledala volilne spise, ki jih je predložil volilni odbor ter ugotovila, da sta na nadomestnih volitvah dne 5. marca 1972 predlagana kandidata za odbornika občinskega zbora 5. volilne enote dobila naslednje število glasov: Kandidat Vpisa- nih volivcev Glaso- valo volivcev Za kandidata Neve- ljavne glasov- nice Lidija Tajnikar 394 357 128 14 Anton Gosak 394 357 215 14 Po navedenem izidu, upoštevajoč število vpisanih volivcev in število volivcev, ki so glasovali, ugotavlja občinska volilna komisija, da je bil v smislu 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin izvoljen v občinski zbor skupščine občine Slovenske Konjice za volilno enoto št. 5 Anton Gosak, Slov. Konjice, Skalska 11. St. 013-5/71-1 Slovenske Konjice, dne 6. marca 1972. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Ivan Marguč 1. r. Bojan Planinšek 1. r. Član Truda Nemeš 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV KRANJ 233. Na podlagi 90. in 93. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in na podlagi 3. točke 19. člena ter 51., 52. in 53. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj na seji dne 28. februarja 1972 sprejela SKLEP o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov in oseb iz 3. točke 31. člena republiškega zakona 1 Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov po 51. členu statuta skupnosti se določi: a) v višini 29 % od katastrskega dohodka od negozdnih površin in od osebnega dohodka iz gozda, b) v višini 300 din letno na zavarovanca (zavarovano gospodarstvo). 2 Prispevek za osebe iz 3. točke 31. člena republiškega zakona se določi v višini 29 °/o od katastrskega do- hodka in od osebnega dohodka od lesa lastnika zemljišča, ki je prispevek tudi dolžan plačevati. 3 Prispevek iz 2. točke 50. člena statuta skupnosti se določi: a) v višini 0,5 °/o od izplačanega kosmatega zaslužka; pri tem se ne odšteje v zaslužku všteto povračilo za lastna delovna sredstva; b) v višini 1 o/o od izplačanega kosmatega zaslužka, če gre za občasno delo z rokami ali ročnim orodjem. 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se v letu 1972 oziroma do spremembe. St. 420-1/72-05/78 Kranj, dne 28. februarja 1972. Skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj Predsednik Ivan Oman 1. r. OBVESTILO VSEM DELOVNIM IN DRUGIM ORGANIZACIJAM TER ZASEBNIKOM, KI ZAPOSLUJEJO OBČANE OBČINE KAMNIK Po odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje komunalnih objektov, ki so pomembni za občane (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10-114/71), plačujejo ta prispevek v višini 1 % od neto izplačanih osebnih dohodkov tudi kamniški občani, ki so zaposleni izven občine Kamnik in to v razdobju od 1. 5. 1971 do 30. 4. 1976. Krajevni samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavanje davkov iz delovnega razmerja. Zato so Izplačevalci osebnih dohodkov kamniškim občanom dolžni obračunati tudi samoprispevek občine Kamnik takrat, ko jim izplačajo osebne dohodke, in ga vplačati na račun pšt. 5014-842-1062-015 — SDK Ljubljana, podružnica Kamnik najpozneje v 7 dneh od dneva, ko so izplačali osebne dohodke. St. 020-29/71 Kamnik, dne 10. marca 1972. Davčna uprava skupščine občine Kamnik VSEBINA: Stran 116. Navodilo o načinu vplačevanja brezobrestnega posojila na poseben račun SR Slovenije..................... . 343 117. Odredba o obrazcu za obračunavanje davka na dohodek bank v letu 1973.....................................343 118. Odločba o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po ka- teri so se obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1971 ................... 341 AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE: 119. Seznam kandidatov za nadomestne volitve poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije v 69. vo- lilni enoti Radlje ob Dravi....................... . 344 120. Poročilo o izidu nadomestnih volitev poslanca v repu- bliški zbor skupščine SR Slovenije v 28. volilni enoti Lendava..........................................344 121. Poročilo o Izidu nadomestnih volitev poslanca v repu- bliški zbor skupščine J3R Slovenije v 77. volilni enoti Slovenske Konjice............................. . 344 132. Poročilo o izidu nadomestnih volitev poslanca v republiški zbor skupčine SR Slovenije v 79. volilni enoti Škofja Loka...................................... • • . 345 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 201. Odlok o občinskih upravnih taksah (Ljubljana) ... 345 202. Odlok o poprečnih gradbenih cenah stanovanj in poprečnih stroških za komunalno urejanje gradbenih zemljišč ter o osnovah za izračun poprečnih cen zemljišča na območju mesta Ljubljane (Ljubljana) . . . 346 203. Odlok o registraciji plovil in o varnostnih ukrepih na vodotoku Ljubljanice in njenih pritokov na območju mesta Ljubljane (Ljubljana).............................347 204. Odlok o določitvi in imenovanju Plečnikovega trga (Ljubljana) ...........................................349 205. Sklep o izvolitvi sodnika za prekrške v organu za. kaznovanje prekrškov Ljubljana (Ljubljana) ...... 349 Stran 206. Sklep o imenovanju žirije za nagrade mesta Ljub- ljane (Ljubljana)........................................349 207. Sklep o razrešitvi in imenovanju člana sveta za vzgojo in izobraževanje (Ljubljana)..........................349 208. Sklep o razrešitvi in imenovanju člana sveta za zdravstveno in družbeno varstvo (Ljubljana)...................349 209. Sklep o razrešitvi članov sveta za kulturo (Ljubljana) 350 210. Sklep o dopolnitvi sklepa o soglasju k prehodu gimna- zij in srednjih strokovnih šol v Ljubljani na petdnevni delovni teden Ljubljana)............................350 211. Sklep o soglasju k razširitvi predmeta poslovanja Po- klicne gradbene šole »Ivana Kavčiča« v Ljubljani (Ljubljana) ........................................350 212. Sklep o imenovanju ravnatelja Doma gradbene srednje šole v Ljubljani (Ljubljana).........................350 213. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko (Ljubljana)............350 214. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Tehniške eleKtro šole v Ljubljani (Ljubljana) 351 215. Sklep o imenovanju članov komisije za izdelavo pred- loga za verifikacijo delavske univerze »Boris Kidrič« (Ljubljana).......................................351 216. Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svet Slovenske filharmonije (Ljubljana)............351 217. Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v zbor delovne skupnosti prireditvene poslovalnice »Festival« Ljubljana (Ljubljana)..................351 218. Sklep o imenovanju članov komisije za razpis direk- torja prireditvene poslovalnice »Festival« Ljubljana (Ljubljana) ...................... .. ............351 219. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Slovanske knjižnice V/ Ljubljani (Ljubljana) ................................352 220. Odlok o davkih občanov občine Litija..................352 221. Odlok o podaljšanju veljavnosti odmere davka od stavb za leto 1971 (Litija)...........................356 222. Odlok o upravnih taksah v občini Litija.............356 223. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 v občini Litija................................. 357 224. Odlok o spremembi statuta občine Litija.............357 225. Odlok o višini nadomestila osebnega dohodka in pot- nih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih organov skupščine občine Litija.......................357 226. Odlok o davkih občanov (Mozirje)................... . 359 227. Odlok o določitvi stopenj občinskih davkov in prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za posamezne namene splošne in skupne porabe (Mozirje) ........ 363 228. Odlok o občinskih upravnih taksah (Mozirje) .... 364 229. Odlok o določitvi višine občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, ki je dohodek temeljne izobraževalne skupnosti občine Mozirje v letu 1972 364 230. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 na območju občine Mozirje.................364 231. Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Skalce III (Slovenske Konjice)........................ 365 232. Poročilo o izidu volitev za odbornika občinskega zbora skupščine občine Slovenske Konjice.................365 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 233. Sklep o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov in oseb iz 3. točke 31. člena republiškega zakona (Kranj)...................................365 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Piska tiskarna -*Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo Le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. ooštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60