233. številka. Ljubljana, četrtek 10. oktobra. XI. leio, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, lavtoinši «.-.-. dneve po pratctaih, ter velja po poiti preioman aa a v str o-oge rs k e deiele ca celo leto \ H ^14., ta pol leta S gl.,
m deti t leta 4 gld. — Za Ljabljaao brea pošiljanja na dom aa oelo leto 13 gld., za 6e«rt leta 8 gld. 30 kr., ca en moseo 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanj? i a dom se računa 10 kr. aa meseo. 30 kr. na .Vitrt leta. — Za taje deiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode ačitelje na ljudskih šolah in za dijake velja milini cena in sicer   Bi Ljnbljane aa četrt leta 3 gld. 50 kr., po poiti prejeman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četirist-tpne potit-vrste 6 kr., če se nanarilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole fVankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — (Tredniitvo In v Ljubliani v Frane Kolmanovej hiii IV 3 „gledaliika stolba". Opr a v nji št v o, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reći, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši.
čarija — „trač" 1 Bil bi drugi pot ugovarjati proti denašnjemu   ilegalnemu deželnemu zboru, ako bi se obrnili do ministerstva. Pa kaj bi nam to hasnilo? Tri vladi, katere /as to p niki so se sami izjavili v državnem zboru, da je njih vlada strankarska, da so „eine partheire^erung",  nij pomoči.   Ne preostaja tedaj sloVenskim poslancem druzega, nego da se obrnejo s  svojimi,  popolnem opravičenimi pritožbami do najvišje instance, do osobe Njegovega Veličanstva piesvitlega cesarja, ki stoji nad vsemi strankami, in kateri obrača svoje oči z jednako ljubeznijo do vseh narodov ; kateri je izgovoril do svojih svetovalcev zlate besede: „Napravite mir mej mojimi na rodi" 1 K najvišjemu prestolu se tedaj le obrača naš klic,  sam  presvitli cesar naj sodi mej nami in vami, njegove) sodbi se bodemo radovoljno in brez ugovora pokorili.
Prvo, o čemer moramo glasno tožiti, je krivični volilni red za kranjski deželni zbor, katerega jo ustvaril minister Šmerling. Tretjino vseh poslaucev za deželni zbor voli tako imenovano veliko posestvo, katero v vsem skupaj plačuje kacih 10.000 gld. davka (ugovor mej nemškutarskimi poslanci,) in uživa tako odlični privilegij le zato, ker je vpisano njega posestvo v deželno zemljiščno knjigo, tako imenovano „landtafel". A ta privilegij, katerega je velikemu posestvu naklonil minister Šmerling, nij denes druzega, nego — kakor Nemec pravi — „ein vergilbtes pergament", kajti ta posestva neinajo zdaj, ko se je nehala tlaka in desetina, nikakoršnega uradnega ali aodnijskega pomena več. — Gospoda 1 koliko stotin je kmetskih posestev, katera plačujejo 100 do 200 gld. in tudi več davka, a oni vsi nikakoršne pravice nemajo voliti v velikem posestvu. Zadnji čas bi uže bil, da se jedcukrat odpravi ta nikakoršno
opravičena   pred pravica   našega „velikoga posestva".
Vprašam nadalje, čemu ima trgovinska in kupčijska zbornica pravico, pošiljati dva poslanca v deželni zbor. Na to vam bi najložje odgovoril minister Šmerling, ki je delal ta famozni volilni red, kajti on je bil zvita glava, in je dobro preračunil, da tu so tla, kjer je kedaj upanja proti Slovencem kaj vspeŠ-nega na njih škodo dognati.
Saj imamo mi vsi poslanci dolžnost zastopati ravno tako kmetijske kot obrtuijske interese, čemu tedaj imata kupčijstvo in obrt svoj poseben zastop v zbornici. Kako umetno in nenaravno je dalje sestavljen volilni red za mesta in trge. Združeno je v jeden volilni okraj po več mest, a tako čudno, da bi no bilo razumljivo zakaj, ko bi se ne vedelo, kaj je stvaritelj volilnega reda nameraval. Poglejmo n. pr. Kamen i k, ki je dostijvečje mesto kot Tržič, ali volilci tega mesta morajo volit hoditi v Tržič, a zakaj ? zato, ker sta bila ob Času, ko se je ustvarjal zdaj veljavni volilni red, v Tržiču dva velika germanizatorja, in ker so je računalo, da kdor iz Karaenika v Tržič hoče volit iti, zamudi cel dan, in če so n1" ravi volitev Se na tak dan, ko imajo Karneti i kaj posla, ne bodo prišli, in volili bodo o nemškutarski Tržiča ni. Gospoda, vi bo tako radi sklicujete na svoje ustavoljubje; no, vprašam vas, ali je ta deželni volilni red morda ustaven? Nij 1 Kajti oktrojiran je bil, in ko bi bili vi res tako ustavoverni in ustavo-ljubni, kakor pravite da ste, potem bi morala biti vaša prva skrb, gledati na to, da se ta volilni red ustavno in pravično prenaredi.
In kakšen je državni zbor? Deželnim zborom slo ustavno jim priznano pravico, po katerej so smeli pošiljati poslance v državni zbor, brez kake brige vzeli; in zakaj ? samo
Govor poslanca dr. Bleivveisa,
8 katerim je utemeljeval v deželnem zboru 7. t. m. adreso do cesarja.
»V zadnjej seji so izročili slovenski poslanci predlog in načrt adrese, v katerej slovenski narod izraža svoje želje do Njegovega Veličanstva našega presvitlega cesarja. Meni je denes nalog, ta predlog narodne stranke tega zbora utemeljiti, in jaz hočem to storiti kolikor mogoče kratko in stvarno. Gotovo je se vsem v spominu, kako senzacijo so v deželi in drugod napravile lanske volitve za deželni zbor, katere so se vršile skozi in skozi nepostavno in neustavno. (Nemškutar ski poslanci glasno ugovarjajo.)
Po dovršenih volitvah je naša stranka mislila ne priti v ta ilegalni deželni zbor, in tako posnemati vaše vedenje pod miniBterBtvom IIohenwartovim, ko ste, in sicer še brez vstga pravnega uzroka izostali iz deželnega zbora. Ali sklenili Brno: pojdimo v deželni zbor, dokažimo nasprotnej stranki neustavnosti in nepostavnosti, katere so se vršile pri zadnjih volitvah, morda bodo gospodje nam nasprotne stranke, kateri se imenujejo „ustavoverci", dali vladati vendar nekoliko pravice. Ali obravnave ob priliki volilnih verifikacij v tretjej in v zadnjej seji deželnega zbora so nam očito dokazale, da pri nasprot nej nam stranki ustava in postava nema nobednega zavetja. Sklicevaje sena paragrafe postav in ustave nijsmo dobili od gospodov nasprotne stranke nobednega dru sega odgovora, kakor da so se naši po pričah in na temelju zakona stoječi dokazi ignorirali, da se je vsa naša hramba za pravico in resnico odpravila z jako dober-kup opazko, da je vse kar smo povedali in dokazali, le čen-
Listek,
Zaklad pomorskega razbojnika.
(Po Fr. Oorstiickerji.)
Sedmo poglavje. Sodb a. (Dalje.)
Silno radostno utripalo mu je srce, — to je bila pomoč v sili; gotovo je „Albatross" izposlal svoj čoluič njega iskat, ako bodo to količkaj mogoče. A na vsaki način moral je zdaj previden biti, da ne bi se kakemu sovražniku izdal.
V čolnu Bedelo jo le troje osob; dva sta veslala, jeden Btal je pa pri krmilu, a obrisi njihovih životov Be nijso dobro razločili; ako bo pa bili ti ljudje z Albatrossa, potem mora jim biti znano mej soboj dogovorjeno znamenje. Ko je bil prišel čoln ravno njemu nasproti, je
na lehka zažvižgal ali zakričal, tako, da se je slišalo, kakor bi katera čajka na suhem zaviknila.
Takoj vstavila je roka krmilarja veslanje svojih dveh tovarišev, in previdno se je na krik na skoraj jednaki način odgovorilo.
Tesno stisne iznenadeuo Tenares zobe skupaj, in nehote iskala je roka noža — to nij bilo dogovorjeno znamenje, akopram mu je bilo, morda slučajno, podobno; a njegovega ušesa taka vidua zvijača nij mogla prevarati, in tiho, mirno stisuol se je še bolj h kamenju, na katerem je doslej slonil.
Malo časa ostalo jo vse mirno, — čoln bil je od njega jedva trideset korakov, iu ako bi se bil kvišku spel, videli bi ga bili takoj možje v Čolnu ; a zdaj ga jim je skala popolnem prikrivala.
„Jaktw reče zdaj nekoliko mlad glas v angleškem jeziku, a še zmirom previdno in
tiho: „ali je bil to res tič, ali je človek klical Vu
„No, gotovo bila je to katera čajka," godrnja robat glas jednega pomorščaka, — ako se tem t cain odgovarja, ostanejo skoraj zmirom tiho, saj je bil tudi tak glas."
„Da, kakor krik čajke, le malo bolj tib.M
„Je bilo gotovo kaj jednacega," renči drugi, — „damnit, to je dolgočasno veselje, celo noč tu ob nabrežji gori in doli vozariti iu paziti, da ne pride in ne otido nobeden čoln, — ko bi imeli vsaj kapljico groga soboj!"
M j tem, ko so pomorščaki vesla mirno držali, odnesel je odtok morja čoln zopet nekoliko korakov od nabrežja proč; sicer bo matroni zopet jeli nazaj na prejšnje mesto veslati, a trajalo je to delo gotovo jedno minuto, predno so tja dospeli, kjer se je preje znamenje Čulo. Mladi mož v zadnjem delu ladije so pa zdaj kvišku skloni in pazno ogle*
zato, da »e s pomočjo denašnjega državnega zbora lehko oa jedoej Htrani mngjarizira in na drugoj našoj strani drŽavo pa germanizira.
Druga prošnja, katero nacrt nase adreso do cesarja jako vroče naglasa, jo prošnja, da bi se ves slovenski narod v jedno admi Htrut.ivno skupino /jedinil.   I>a je  to opravi čeno, kaže gotovo faktični položaj, kajti kakor sam Slovencem na Kranjskem X tem deželnem zboru, taka ho godi Slovencem tudi v ostalih petih kronovinah  v deželnih zborih.   Kaj je treba boljšega izgleda, kakor če povem, da na Koroškem, kjer Miiuuje tia   tisočo Slovencev, oni v deželnem zboru ueinajo ni jednega za Btopniktt!
liri t ki položaj našega naroda smo čutili Slovenci uže davno, in to ju mene napotilo, da sem leta 1801 v kranjskem deželnem zboru povzdignil svoj glaa, naj bi se vui Slovenci združili v jedno kronovino. Takrat sto ravno vi gospodje nasprotno stranke mene zasmehovali po svojih časnikih, in me imenovali „don mann mit dem blutenden borzen", ali glas po zjedinjonji se je ponavljal v kranjskem dežel nem zboru, ravno tako v štajerskem in gori-riškem, in v peticijah in resolucijah na javnih taborih se jo tisoče in tisoče Slovencev i/j a vilo glasno in z največjim navdušenjem za to, da hočejo vsi združeni biti v jedno administrativno celoto.
(o pa vprašamo, kani nas je dovodla toliko hvalisana era liberalnosti in ustavo verstva, nij nam treba žalostnega stanja mnogo opisavati, v katero smo prišli, saj je vsi vidimo in britko občutiti moramo: v materijalno propa danje, v brezdno vodno rastočega deficita, in v brez konca in kraja narastajoče državno dolgove.
In dokler bodo ostali na državnem krmilu taki možje, kakor jih imamo zdaj ne bode boljo, nego zmirom dalje nas bodo tirali v propad, tako dolgo, da dotirajo vso našo državo v brezdno, kjer bode nerešljivo izgubljena, (''o se hoče, da bodo kdaj drugače, potem je treba, da se izroči vodstvo države možem, kateri imajo ro.uio voljo, držati se pravice, ki bodo vsem narodom jednakopravni, in pred očmi imeli slavni izrek: „justitia re-gnorum fiinduiiiciituin" I Kili so lota 1H71 taki možje na krmilu, a nam nasprotna, tako sumo zvana liberalna stranka je v zvozi r. Magmi i pravično vlado podrla, samo z namenom, da pridejo na vrb vlado njih mnenja, ki bode, kakor prej, gazila postavo in r a v n o p r a v n o h t,
in pritiskala Slovane na steno. Da ne pojde dalje tako dolgo, kakor je zdaj šlo, o tem no bode menda nihče, kdor gledati in videti bore, več dvomil. Zato se bližamo tudi mi najvišjemu prestolu presvitlega cesarja s prošnjo, naj bi on poklical druge može v svet svojo krone.
Mi prosimo za druge može, katerim bi bilo v upnici mar, rešiti nas, a ne samo nas, nego vse cesarstvo. Oospoda! mi ne delamo tuko zvano „strflinvogelpolitiku, nego, kar mi delamo, leži jasno pred celim svetom, kajti vi dobro veste, kakor vemo mi, kam urno prišli z. blaženo ustnvovornostpi. ■
Iz Bosne in Hercegovine.
Pred par dnovi je glavni poveljnik Vili povit1 tclegrnfiral, da je cela Boh o a pomirjena; ali evo, nij res! Denes beremo oficijalno telegrame o novem in sicer prav krvavem boji nafto vojsko s turškimi uporniki, ki pa menda niti končan flo nij!
Generalmajor Zach namreč talegrahra 8 okt. generalnoj komandi v Zagreb, da je geno ralmajor Khoinlitmler (>. okt. bojeval celi dan srečen boj na višinah južno zapadno od Poči proti močnim uporniškim četam. Izgube so žalibog velike. Mrtvi so: obrst loj temnit Kltz, poveljnik 70, reservnega polka, stotnik Polonvi, od 71. ros rvnega polka, nad-lojtenant .lanovski, 12. lovskega bataljona, loj tennnt Mllllor, 48. polka. Ranjeni so: major Pokoro?, 1. lovskega bataljona lahko, lejte nant Letaj, od 7(1 reserv. polka teško, Por thoty, 12  lovskega bataljona teško, Korsolt, istega bataljona lahko. Izgube vojakov znašajo od 100 do 170 mož. Dne 7. oktobra bo je boj zopet začel. Natančnosti o teh dvo dnevnih bojih nijso še znano."
< i lede ujetega bivšega Iladži Loje, vodjo in početnika bosonskoga upora v Sarajevom, jo baje prišlo od poveljništva iz Itosno na Dunaj vprašanje, kaj je ž njim početi. Cesarska ka binotna kanuelija je odgovorila, naj vojno so diščo po svojoj pravioi sodi. llosonski turški! svetnik bode torej najbrž obešen.
Iz Trobili}a L okt. |I/.v. <lop.| Donos imam prvič zopet priliko, da po ročam o našem Življenji v I lorcegovini. Naša brigada jo dobila ',). m. m. ukaz v Trebinj Odmarširati, in 11. odrinili sum. Ker nam jo mnogo konj preslabih, in več kot tretjina mož v bolnici, smo odmarširali le h 0 kanoni, in
ker je tudi častnikov primanjkovalo, morali B9
oddelek podčastniki komandirati. Kar smo odi dneva ko smo ndmirširali pa do denes prestali, to je nemožno popisati! in ne morem ometi, kako da še donos živim, tor sem So precej zdrav. Kaj so pretrpeli tudi konji, katerim se noge tresejo, da nekateri ne morejo stopati niti pet korakov. Vsem so p i lehko rebra proStejojo.
Marš je trajal do 18. septembra, ter ko e vršil začetkom še dosti gladko. Prva dva lui hodili smo Bkozi znane krajeve do Stola ; pot Ji bil popravljen in posut, a dež nas je vsaki dan malo zmočil, kar je pa nas Se celo ugodno vpljivalo. A tem hujši bil je pa za n- < tretji dan markiranja. Marširali smoskoV, imo nit.no bregovsko dolino, ker je bil Muktar paša ob svojem času dobro topen. Tu so dvigujejo na desno in levo stran reko Itregave ko s tona strmi hribi; kraj je jako romantičen. Vs^k komando odmeval je od deset strani j. Ako bi nas bili vstaši tukaj napali, dosti bi jih bilo 100 mož, da bi nas bili popolnem uničiti. A na ohoh straneh varovala nas je četa krščanskih vstašev vodje župnika Mušica, katerega smo videli pri Jovanoviču v Stolci v z zlatom proproženoj uniformi, ko smo mimo njeg* defilirali.
Cesta na katerej smo zdaj marširali, morala jo biti nokdaj dobra, a zdaj bila je tako razbita, da smo morali po pet ur čakati, da so nam jo Ženisti popravili sproti z dinamitom ; pretila nam je drugačo vsem nevarnost, da ne pogroznomo v prepad in v mrzlo Dregavo. Pri tem jo dež lil v potocih. Ob petoj uri aa večer, ko smo bili Se kake pol uro od svojega cilja, namreč od Dobarja, dospeli smo do strašno strme cesto. Konji, popolnem užo spohanj, nijso mogli več kationov vleči, dež je lil curkoma, in noč, naša najhujša sovražnica zdaj, se je hitro pribljiževala. Stotnik obupno vidi, da ne moremo dalje. Zato ukažo hitro konje vseh municiJKkih voz izproči in h kanonom pri -preči. A tudi to delo trebalo jo nekaj ur, kajti cesta je bila tako oska, da stopa človek teško preko kanonov, kaj potom še le konj!
Moj tem unsttla jo temna noč, da človek svojo roke nij pred soboj videl, konji 80 se pogrezali v prepad, in le z največjim trudom vlekli smo jih zopet na cesto, — na pol odrte. Ko jo bilo vso vprožono, 0 parov konj k jednomu kanonu, pričelo jo vpitje, vikanje in kričanje od vseh strani j, in po marsikaterih večjih ali  manjših nesrečah dospeli so konji
iIiijo nabrežje, katero je luna medlo razsvit-Ijala. Pomorčaki so pa zmirom še veslali.
„Prokleto, da nemam soboj daljo vitla za noč,14 koncem reče in uevoljuo sede na svoj prostor, nvrag bode tu videl, kaj da so na Hiiliem godi."
Polagano se je čoln premikal proti mestu, držeč ho zmirom blizu nabrežja ; a Tenares jo iz vsega izpozual, da se bode čoln vrnil, kakor hitro bo do zaznamovano črte prišel, in sicer ga bode nazaj pritok morja prinesel; jedva so oni tako daleč odšli, da ga nijso mogli več za paziti, pa so spusti v morje, ter plava narav nost proti Albatrossu.
Ta čoln jo bil isti, v katerem jo K Ivani Vilkinson tako silno preganjal pirata. Don <Minila jo dal ta čoln zdaj mladomu midshi| manu, naj ob nabrežji straži, ako bode prišel kateri čolu po pirata, ali pa, ču bode ta srečno iz mesta pobegnil, da se no bodo mogel s kje skritim čolnom odpeljati.   Na pomoč je
svoje čolne poslala don Olindi tudi še jodna | druga angleška vojna ladija. Ker so mu jo pa neverjetno dozdevalo, da bodo pirat skušal ravno pri pristanišči uiti, mislil jo don Olinda da bodo zadostovalo, ako semkaj postavi za stražo mladega midshipmatui, še skoraj dečka. V večjo varnost dal mu jo Hoboj {več ognjenih krogelj z ostrim poveljem, da mora to pri žgati in v zrak spustiti pri najmanjsoj stvari, katera bi se mu sumnjiva zdela, na kar mu bodo povsod v loki raztreseni in pripravljeni čolni vojnih ladij na pomoč prihiteli.
Skale, ki ho o h nabrežji ležale, prikrivalo so pirata vsakemu očesu, katero bi hotelo njega od morja som iskati, polugom in brc/, šuma spusti se v morje, in počasi, a h krop kimi in jodnukomcriiimi inahljuji odplava od suhega. Kmalu jo bil užo tako daleč dospel, kjer no ga sem in tja ležeče Indijo morja po Vrlino tolikanj obsenčevalo, da se mu zdaj I uičesa več nij bilo bati.   Odtok morja bil jo
pa tako silen, da so mu jo moral z vso močjo upreti, da ga voda nij predaleč zanesla. Ko jo pa priplaval do neko prve angleške trnovske Indije, ga je jako to razveselilo, ker ho bodo lehko na verigi, na katero je p rili 1 enoti maček, odpočil, in si tako novih moči j nabral. Ladija bila je tristo korakov od nabrežja, — še dvakrat toliko mu je trebalo preplavati, in bil je rešen, bil je na Albatrossu.
Da bi si pak roki popolnem odpočil, dene desno nogo okolo verigo, prste lovo noge pak potisno v jedcu njen ud, tako, da so prsa mu lehko prosto dihala. Ko so j" pak hotel jedou-krat kvišku Hpeti, izpoilrsuo mu lova noga iz gladkega uda verigo, in akopram ko jo z obema rokama hitro verige prijel, ipak je voda zapljusknila iu so je veriga slroHiiila. Zato potopil so jo kolikor bolj mogoče /.opet v morje, ter poslušal jodeu trenotok, čo je ua Indiji še vse mirno, da bi potom svoj pot hitro nadaljeval. (Daljo prlh.)
do vrha in privlekli kanone do tja. /daj so pa prišli fte vozovi na vrsto. Nopopisljivo jo, kaj ae jo vse storilo, da smo do kraja utrujene in spehane konje prignali zopet nazaj do mnniciJHkih voz, jih pripregli in vozovo do vrha privlekli. Zraven mene se je zvrnil lejtonant M. s konjem vred v brezdno; tnoj padce tu se je pa moral konj uže ob kak kamen obstreči, in z vso ostalo mu močjo poskočil je nazaj na cesto, kjer pade na tla iu lejtonanta mo jemu konju vrže pod noge. Hitro zasadim jaz svojemu konju ostrogi v trebuh, da je poskočil dva sožnja dnloč, in da nij lejtenantu udov in glave zdrobU. ITrno skočim mu potem na pomoč, a bil jo lejtenant užo voč kot srečen, kajti zgodilo po mu nij nič hudega, samo na glavi odnesel je mali „rog". ker ho je bil ž njo ob anogo mojega konja zadel.
Moj tncimi dogodki in težavami dospeli pmo v Dabarjo na mesto v pol ure — v <> urah, provijantnt naši vozovi pa celo So dve uri po smeje- O 1 »r> t™7. polnoč dospela jo hato rija do Dobnrja; tu smo Hi naredili Satnr in velik ogenj, da smo si svoje otrpnono ude malo po malo ogreli. Jed|i nij smo col i dan ničesa, in ko bi imel zdaj tudi najboljšo jed, no bi je bil mogel vžiti, tako som hreponol po spanj u. Dož je k sreči ponehal, jaz p« som ve v mokri obleki vrgel na tla k ognju in tako zaspal sladko, kakor hi bil v najbolj Sej' postelji.
Markiranje do Trebinja bilo jo jednako. Tu dospevši, razdelili smo se v tri oddelke, in Ali vsak na drug grič. Kanone smo vlekli na močnih vrveh po sto mož pešcev na vrhe gričev, kior smo potom začeli streljati na tvrd-njavic.o Klobuk. Pet dni hiiio tukaj vso trpeli, kar le človek pod milim nebom trpeti moro. Vsled noprenehljivcga deževja jela jo užo obloka na naših živetih gojiti, zraven je pa Se vodno brila burjo od črnogorskih skal.
Zdaj je mir. Tvrdnjavico Klobuk smo za sedli potem ko smo jo razbili, a notri nijsino našli žive duše. Cela baterija vrnila so bode valjda nazaj v T robinje in od tod skozi l hi lirovnik in Motkovič v Mostar. Jai som imel zdaj vsak dan nalog iz Glijvo Hotosko, kjer jo bil moj oddelek, jahati v Trobinje po provi-jant, ki tori smo potem na mulah ga daljo spravljali.
1'oliluni ra/^lnl.
lolranie «tV&<»l«->.
V Ljubljani !>. oktobra.
Glede ministerske krizo poroča naj novejši telegram, da je cesar poklical pred uediiika državnega zbora, dr. Roehbauor j a, da so z njim posvetuje, in ga zasliši, kaj misli o sestavi novega ministerstva.  Tudi llerbst jo k cesarju  poklicno.   Prvi valjda sam ne bode hotel prevzeti ministerstva, drugi bi bil pa ravno tak, kot do/danjo iniiiistcrstvo. Najbrž jo pa to poklicanje samo forma, ki ne pomenja mnogo. — Tudi zarad novega ogor-nkoga ministerstva jo bilo poklicanih voč biv sili ogerskih ministrov in državnikov.
V veskvm deželnem zboru bodo Čela Itovski nnsvotovni [spremembo deželnega šol-nkega sveta v Čehom prijaznejem Hinislu. Gotovo brez vspoha. Nemci bodo vso odbijali.
* 111»M J«'   C? rfel&V«-.
ifMwfff*ifiuit nemško novine v Prusiji, kakor „National Ztg." levilo boro /urad tega, ker hujskajo zoper vlado in monarhijo, ker je ta BOBuO anektirala. —
Pulszkv jo izdal novo brošuro o okupaciji Rosno, v katerej dokazuje, dn ho bode vsled njo prevaga Slovanstva v monar-
hiji rodila. Zato mora dualizma konoc biti in druga vladna oblika se mora iskati. Dozdaj so pa iz te brošure le Se odlomki znani.
Poslanec Verhovav jo tožen zarad hujskanja, ker je na znanem taboru v Pošti ljudstvu srdito govoril zoper ministre in vlado Urednik šaljivega lista „llartok" pa ima pravdo zarad razžaljenja cesarjevo hiše vsled neke podobe.
O Mlutii» pišo „(5olos*: Zi nas Ruse delajo dogodki, napake naših protivnikov in pravičnost stvari, katero zastopamo. Niti v Carigradu niti v Kabulu, niti v Bolgariji iu niti v Korneliji ne moro nihče najti u'.roka da hi nas tožil. — „Ruski Mir" terja naj llu-uja afganistanskega emira podpira. Zadnjo dve leti so je videlo, da je središče orijentalnoga vpra Sanja v A/iji.
V drugem članku pravi „Uuski Mir" : Novi zapletaji in novo vojsko so v orijentu bolj verjetno in možne, nego so na prvi videz sodi. Pogoji življenja in (erjatva balkanskih narodov nočejo iti v okvir diplomatov.
1/. fVcrif/r«so poroča; Ruski po-slanik jo rekel velikemu vezirju, da Rusi ne bodo zapustili prej Adrijnuopoljn, prodno Tur čija no izpolni vseli točk berlinskega programa, zlasti tudi onih, ki zadevajo odstopijonje o/em lja Srbiti in Črnej gori.
It Bukarešta telegram javlja, da jo »•»#«• #n##»».»/. ** zbornica v tajnoj soji sklenila skupnoj volji evropskdi velesil podvreči se, in do lofbnm berlinskem* kongresa ustreči, tor jih izvesti.
O armadi <i/>/«MU/(iiifAri/« emira Sir Alija so piše iz Londona, da jo po evrop ukem vzgledu izurjena in z novim orožjem oh skrbljcnn.   Ruski viri pravijo, dajo 150 000 mož vojaško izurjenih, katerih jo tri petine jezdecev,
„Times" pišo: Položaj (Angležev) jo ro-Hcn, ali ne terja še precejšno vojake brez do voljno pripravo. Dveh ali treh tednov jo tivba prodno vojaki, ki so gibljejo proti meji, morejo kaj odločnega storiti. Čo emir nfgauistun sk i tačas za odpuščanje prosi, naj o t slo kazni. Čo ostane trdovraten, je še dosti časa, da vojska prod zimo nekatero  pozicijo zavzame.
Najnovejši telegram iz Londona pripovo duje: „Standard" poroča 7. t. m.: Napad ua Ali Mušid je za nekaj časa odložen, ker je emir tam močno vojsko zbral. 0,000 mož a f g a n s k i h p e š č o v z IS kanoni preti J a m roodu. Vidi so, da bodo treba vso posadke i/. Pešnvera upotrehiti, če se bode nameravalo prodreti skozi sotesko K h v bor.
I/. Ilinut se poroča, da je vatikan (papež) storil potrebno korake, da bodo v ustavi knežestva bolgarskega pravico ono bolgarsko cerkve, ki papeža priznajo, z nekimi privi legijami v obzir jomaiiu. Na Rosno iu Hercegovino vatikan no bodo raztegnil kato liške hierarhijo, ali so bodo trudil, katoliškej cerkvi ohraniti njene specijalno interese. ■— Papež jo 7. oktobra sprejel mnogo tujcev.
Časnik „ltul:a militaro41 poroča: Vojni minister je sklonil, terjati razpuščonjo voč re publikaiiskih društev, ki imajo ime „Pictro Ihirsniitoa", korporala armade, kateri jo bil 1. 1S71 v Paviji zarad republikanske zarote ustreljen.
Dopisi.
Ix CVrlaiii«*«' 7. okt. |lzv. dop.| Pri nas smo z veseljem brali adreso slovenskih poslancev, predložimo deželnemu /boru. Zatorej jo naša občina precej sklenila in od poslala peticijo na deželni zbor, da se ta adresa gotovo tudi odpošlje cosariu. Mislimo, da bodo nemudoma tudi drugo narodno občino po Kranjskem podobne peticije deželnemu :'. h o r u poslalo. Naša peticija so glasi :
VoVsluvni deželni zbor v  I juhljaui I GOBpOd dr. Dleivvela in tovariši njegovi bili ho popolnem našega mnenja, ko so Htavili dno r». t. m. v deželnem zboru adreso na Nj. Ve
ličanstvo preivitlega cesarja, v katorei ao Izrazili zaros li potrebno in pravično želfo našera slovenskega naroda. Otoi adresi jo bilo tu vso zavzeto. Čuti jo bil le dan, da bi so vso to le uresničiti hotelo Prebivalstvo tu, povsem narodno, skrbočo za blagostanje coloskupno države naš« in v vsakem času goreče za prestol habsburške dinastijo lo hrepeni po trm. da se adresa odanosti in trdne vernosti do Nuhovega Veličanstva našega pre-svitloga cesarja, v katerej ho izročene žolio In potrebo države in ljudstva, izroči tem preje na dotično mesto.
Rližati so h tem hočo udnno slovensko ljudstvo prestolu svojega pravičnega vladarja, kor nij vajeno, kakor Hom ter tja drugi narodi, majati steber države, ter hočo kazati, da fi vsak Čas pripravljeno ostati državi na strani in v pomoč, želje, potrebo in stiske svoje pa opravičeno razodeti, ako drugače no gre, tudi na NaiviSjom mestu.
Podpisani  znstop  cerkniško Županijo ne torej obrača na  veleslavni deželni  zbor, ter uliudno prosi, da ho omenjena adresa po deputaciji, izvoljonoj   iz vrsto gospodov deželnih poslancev,   osobno   izroči  prod  prestol Njih Veličanstva našega prosvitlega cesarja. Zastop cerkniško župnnijo dno rt. okt. 1878. A. Krašovic, Župan. Adolf Obreza.   Andrei Milnvec Is <I«»IIim> (!. oktobra.
I Izviren dopis | Čeravno jo iz našo dolino krep-kejši in živojSi naroden duh izginil, vendar ie nekaj od Htnrih dobrih časov So vendar ostalo, namreč: milosrčje. V8oltan.il so bili napravili tombolo za uboge ranjenike v Rosni z velikim naporom, in so ros kakih 70 gld. zbrati. Vsi dotični «pisi so pa bili izkliučljivo — „hoch-deutsch", kakor so njih kovači, čo prav „raihau še videli nijso. Tudi v bližnjem Refidilmgn, reeto Ve ton ji, ho pripravlja za prihodnjo nedeljo jednaka tombola s plesom. Nadejati se jo So boljšega vspehn, kakor v kostanji, in tudi voč odlično gospodo; prav tako pričakujemo od narodnega odbora, da bodo svojemu narodu čast naredil. — Prihodnjič imam poročati več vclevažnih ročij. Za donos Ie Re: „z Bogom 1*
Iz IMuf&a 7 oktobra. | Izviren dopis.] Strašen zločin so jo /godil v naSej okolici pretečeno sredo. V tukajšnjo gostilnico V . . . pride zvečer neki nepoznan mož Ta se napoti So isti večer proti Dornavi. K jo je prenočil, to se So ne ve. Samo toliko vam morem za gotovo poročati, da so našli imenovanega nepoznanega moža v nekem gozdu blizu Por-nave vsega razmesarjenega. Ljudje trdijo, da jo bil to bogat živinski kupec, in da jo gotovo mnogo denarja pri sebi imel. Kodnija je dva potepuha, katera sta ua sumu, da sta imenovani ztočin storila, užo pod ključ dejala. Zdravniki pravijo, da tako razmesarjenega človeka So nijso secirali. Tako potepuhe poslali bi mej divjo Turke. To jo pa tem več čudno, ker se jo to hudodelstvo tako blizu mesta zgodilo.
Natančneje o tem vam hočem ob svojem času poročati. — Denes so k nam zopet 91 bolnih iu ranjenih vojakov pripeljali. Moj slednjimi jo mnogo teško ranjenih.
DomaČe si vari.
—  (kranjskim   občinam) pripore čamo nuj posnemajo (Vrkničano. (Glej spodaj nas donu'op dopis i/, Cerknici'.)   Deželni /bor bodo So nekoliko dni onega tedna zboroval,
torej je za take peticije še čas, vendar naj 8e ne odkladajo dolgo.
— (Uradna „LaibacherZeitung*,) katera brez štemplja izhaja, morala bi biti ob jektivna, morala bi torej prinašati lednako objektivno izjave jedne in dru^e stranke v deželi, in ogibati se taktno vseh napadov. Temu pa nij tako. Ta list se ureduje zdaj užo dolgo vseskozi v Slovanom s o vraž nem smislu, in ne le, da vse, kar pride od narodne stranke, zamolči, temuč tudi vse tako ponatisne, kar je zoper nas Slovence obrnenu in zlagano. Iz deželnega zbora so govori na rodnih poslancev skoro do nič ostriženi v „L. Ztg". Adreso slovenskih poslancev je pri nesla celo „N. fr. Pr.u, a nikakor ne „L. Ztg.". Pač pa v včerajšnjem listu prinaša zoper Slo vence obrneno notico o graškcin, od Nemcev uredovanem, zato na Slovenskem nespostova-nem „Štajarskem Gospodarji", ua ima le 37 naročnikov, ter iz tega nesramno dovolj izvaja po *T.*| da se je ta list ustanovil od štajerskega kmetijskega društva iz prijaznosti do našega terjanja po upeljavi našega sloveuskega jezika v urade, šole itd. Ker je tako malo število naročnikov za ta, od štajerskega deželnega odbora subvencijonirani list, iz tega si BL. Ztg." drzne sklepat*, da inj potrebe uvođenja našega jezika v šole in urade. Uradni list pa ne pove, daje „Štajerski Gospodar" ustanovljen kot protiven list proti narodnemu „Slovenske m u Gospodarju" na Štajerskem, kateri ima 1500 naročnikov. — Uradnim listom bo pač ne spodobi hujskati na ljudstvo, iz katerega ru bežnih in ediktnih krajcarjev borno svoje življenje hranijo. Slavno vlado pa bi se usojali opomeniti, da naj pri svojem listu urednikov „furor teutonicus" kaluiira, ali pa 6e radikalneje ozdravi. Če hoče g. Suppan tschitsch svojo nemško jezo na Slovane otresati in svoje turkoljubje kazati, pa naj si ustanovi svoj strankarski list, uradni nij za to.
— (Konfisciran) je bil v torek .Slo venec", ker je prinesel dopis „iz šentvidske okolice na Dolenjskem", v katerem se popisuje, kako je Vesteneck ustauovijal šolo v Velikem Gabru. Torej g. državni prav d in k še zmirom ne pusti pisati zoper Vestenecka kot okrajnega glavarja. To pa ne zabranjuje, da imamo v osnovnih zakonih tiskovno svobodo.
— (Za tukajšnjo požarno stražo) je daroval znani narodni meščan in trgovec Josip Strzelba, pri katerem je ondan go relo, 150 gld., pač največja svota, katero je to društvo od privatnega daritelja prejelo.
— (V K a m e n i k u) se je osnovalo društvo gospij za podporo ranjenih,  nučdniea je so proga okrajnega glavarja Klaučiča.
— (G. Theodor Elze) je izdal pri C. F. Kahnt-u v Lipskem : „Fiiuf krainische volkslieder" za jeden glas s spremljevanjeui na pijanoforte uglasbeno.
— (Popravek.) V dotičnem poročilu o deželnem zboru naj se glasi: Poslauec Pakiž nasvetuje, naj se deželnemu ouboru naroči, ua dela pri deželnej vladi na to. na se po slabih letinah 187G, 1877 in 1878 poškodovanim okrajem ribniškemu, kočevskemu in voliko-laškemu za leto 1878 nekoliko davka odpiše.
Tujci.
7. oktobra:
Pri Klonu : Markovič it Trbovlja. Demler iz Dunaja.   —   Eisen/opf, Grundi.er u Kočevja. -
iz Gorice. — Diem iz Dunaja. — Schebata iz Trsta.
— Alenko, Kahn iz Dui aja.
Irtnr cene
▼ Ljubljani 9. oktobra t. 1. Pšenica hektoliter 6 gld. 99 kr.;  — rež 4 gld 88 kr.; — jo6m«n 4 gld. 23 kr.; — ovea I gld. 60 *x.; — ajda 4 gld. 70 kr.; — prouO 4 gid. 40 k<\
- koruza 5 gold. BO kr.; krompir 100 kilograus>\ 2 g'd. 86 kr.; — fižol hektoliter 8 gi. — kr.; masi* tdogram — gl. 92 — maat — gld. 80 kr.; — jpoh hišen — gl. 64 kr.; — speli povojen — gl, 70 W ,
— jajco po 2'/i kr.; — mleka Utor 7 kr.; — g«, vedam« kilogram 54 ar.; — teletnine 5ti kr. — svinjsko bomo 64 kr.; — sena 100 kilogramov L gld. 7.S kr ,
- alanie 1 gold. 42 kr.; — drva trda 4 Kv . metrov 6 gold. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 9 oktobra
(lavirao telegraficno porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   61 gld. — kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   62 n   80 „
Zlata renta.........71 n   75 B
1860 drž. posojilo......111 „   — „
Akciju narodno banke    .... 785 .   — „
Kreditne akcijo.......                           226 „75 „
London..........117 „15 „
Napol..........9 „   38 „
C. kr. cekini........5 „   59 _
Srebro..........100 „ —
Državne marke.......57 „   90 „
Karel S. Till
trgovstvo s knjigami in papirjem, pod Trančo it. 2, zaloga  vseh potrebnostij za urade in kupčij stvo; zaloga  navadnega,  pisemskega  in zavijalnega pa-
Eirja. Vso potrebnosti za merjevce (inženirje), sli-arje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapi8ovalne in opravilne knjigo. Izdcljujojo se tudi monogrami na pisemski papir, visitno karte in pisemske zavitke. (158—92)
Učiteljska služba.
Na jednorazrednej ljudskoj šoli v Velike j Dolini razpisuje se služba učitelja z letno plačo 500 gold., in prostim naturalnim stanovanjem.
Prositelji ulože naj svoje dobro urejene prošnje, in sicer oni, ki bo uže v javnej službi pdtem predstavljenega okrajnega šolskega sveta najdaljše
đo konca meseca oktobra t* I.
dotičnemu okrajnemu šolskemu svetu.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem,
dne 7. oktobra 1878. (333—1) Predsednik: SchOmvetter.
V začetku šolkega leta se prav toplo pripora-čujejo sledeče šolske knjige:
Kocen-Lapajne: Zemlje v i b za ljudske Sole, cena 15 kr.
Xefrilička-Lapajne: Občna zgodovina za ljudsko
šole, cena 25 kr. Xifo!ičk<t-I.ai><ijnr: P r i r o d o p i s  za   lj udsko šole,
cona 60 kr.
Srt<,lih<(-I.«iuiji,e: Mala fizika za   ljudske solo, cena 86 kr.
Ikrh,-L«j>nju,<: Fizika in  komija za ljudske
šole, ceaa 70 kr. Lapajne; Geometrija za ljudske Sole, cena 24 kr-—      Do m o v in oa 1 o vj o za ljudsko Šole, cena 12 kr. (334—1) fl^** Dobe se pri „Učiteljskom druStvu za slovensk7 Stajer", pri založnikih, knjigarjih in pisatelju.
Uaznanilo.
Podpisani ima na prodaj kakih 448 kilo čisto izbranega
medu v satovju,
prve vrste, za rejo čebelj; na sežansko postijo postavljen, proda so po 35 gold. 100 kilo.   Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri podpisanem. V Sežani, 5, oktobra 1878.
(331—1) Osl*ai- JVollaj.
Pri „Belem volku", pri „Lozarju", in pri ,,Sternwarte"
dobiva so
pravo proseško vino,
liter po 52 kr.
(330)
Za prodajo
prav veljavnega bfaga, bre- stroškov,ifičejo se gospodi vseh stanov. Pismena vprašanja sprejemlje z naslovom; B. K. 500, lina-■enateln A Vogler na Dunaj I. (325—5)
ala Beatea und Prelawiirdlgatei;
Die Eegenmantel, \Va^eiuIeckeii (Plachen), Belleinlagen, Zellslofle
<ter k. k. pr. Fabrik
von M. J. Elsinger & Sohne
in Wien, Neuban, Zollergaase 2,
Lieferanten de« k. und k. Kriegamlnisteriuma, Sr. Maj. Kriegamarlne, vleler HumanitKtaanatalten etc. etc.
(195—87)
Deveti redni
ebeiii mhmm
kranjskega industrijalnega društva
29. o ld obra 1878 ol> 4. uri popoludne
v uireiciiskeni uradn Irifl'L
Bernbachcr iz Inoinosta
Pri   *Inli*Ul IVi^l  jz Dll"ai.1
Bnrghardt
Dnevni red:
a) Poročilo o vspebih niinologa poslovanjskega leta.
b) Poročilo revizijskega odseka.
c) Volitev vseli udov oprav nega sveta, ker je obrok njih delovanja po § 25 statutov minol.
d) Volitev vodje po § 25 statutov.
e) Volitev revizijskega odseka.
Gospodi akcijonari, ki hočejo glasovati, prosijo so v smislu § 10 statutov, naj ulo/ijo svoje akcije do 20. oktobra v društvenoj blagajnici, tor naj vzemo tam tudi legitimacijske karto.
(332-i) Prvosednik opravnega sveta.
I'.nate J j in uredi"'; Jobip Jurčič
Lastni ua in tisk „Narodne tiskarne*
^86281
37
DM