118. številka. Tečaj XXI, „JS UINOBT" ' Uhaja po trikrat d* tedea' t Matih is-danjib ob torkih, 6«tv|kih in aobotah. Zjntranj« iidanje ij-haj« ob H. ori zjutraj. Većerno pa ob 7. ari večer. — Obojrm izdanja titan* : 2* JeJennmNuc . t. 1.—, izvsa A vatri]« f. 1..V *a tli mesec. . „ 3.— , „ • 4,io ta pol letu . , . 6,— . » , i« vie leto . . . 13.— , , .18— Naročnino Je plačevati naprej m earočko brez priložene naročnine te uprav« M ozira. Posami&ie Sterilke se dobivajo t pio« Jnji»Inicah tobaka v J rut u po 3 uvč. izven Trata po 6 nvd. Oglasi a« računa po tarifa t petita; it naslove a debelimi ftrkami le plačaj* prostor, kolikor obsega navadnih vr«tic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« tna&i oglasi itd.se ia6unajo po pogodbi. Vsi dopisi naj poiiljajo urednHtTn alioa Casernsa M. 18. Vsako pi«reo mora biti frankorano, ker nefran kovana se no sprejsmajo. Rokopisi se ne vraža,jo. Naročnino, reklamacije in oglase spre* jnma npravniitvo ulirn Molino pit-<*oln hit. 3. I F. nadat. Naročnino in oglane je plačevati loco Trat. Odprte reklama cije so proate poštnine. , v t(n»»ih ja mm". fiastitim našim gg. naročnikom! S prihodnjo Številko ustavimo list vsem onim našim častitim gg. naročnikom brei Izjeme, ki so zaostali z naročnino za več kakor fietrtletje. Onim, ki so zaostali z naročnino za zadnje četrtletje ustavimo list 6. ft. m., ako ne poravnajo naročnine do takrat. K takemu neljubemu postopanju sHi nas nemarnost mnogih naših gg. naročnikov, katetera nam onemogočuje redno vršiti svojo dolžnost proti tiskarni ter spravlja v nevarnost obstanek lista. Morebitne pomote naj se nam blagovoljno naznanijo ter oproste. Zastanke pridržujemo si iztirjati drugim pčtem. Uprav niStvo „Edinosti". Madjarska brezobzirnost. Včeraj nam je prinesel brzojav kratek izva-dek iz članka v uglednem ruskem listu .Novoje Vremja". A že iz tega kratkega izvadka je razvidno, da je ruski člankar precej ostro pisal na adreso dunajskih in budimpeštanskih listov. Ves zuiisel teh ruskih izvajanj možno je na-črtati v malih besedah : na ruski strani zaupajo brezpogojno poštenju in lojalnosti Frana Josipa L, zajedno pa izražajo obžalovanje na zavratnem postopanju poznanega židovskega novinstva. Konkretni povod omenjenemu članku v ruskem listu dala je napitnica cesarja Frana Josipa svojima visokoma gostoma na slavnosti otvorjeija „Železnih vrat*. Kakor znano, dobila je Avstro-Ogerska na berolitiskem kongresu nalog, da vodi veliko tehniško delo uravnave Donave na označenem mestu med soteskami in skalovjem. Delo je završeno in te dni je bila otvoritvena slavnost. Ob takih okolnostib je torej lahko umevno, da je bilo našemu vladarju na tej slavnosti — kako bi rekli ? — igrati nekako ulogo hišnega go- podlistek; t Prijatelj. Spisal: Raiut de IKca. Med tem je prišlo več ljudij k plavalnici — prostor se je napolnil. Nemo sta stala Ernest in Janko in se naslanjala ob ograjo in zrla po ljudeh, letajočih sem ter tja. Solzami v očeh je prihitela ona gospodičina z vrta — pač svesta si svoje krivde — a zvedrilo se jej je lice, ko je videla svojega Ernesta rešenega in poleg njega Janka. Pri plavalnici je bil priklenjen še drug čoln. Dva dijaka sta odvezala istega v naglici, izplala iz njega vodo in odveslala na mesto, kjer je bil izginil Adolf. Tam blizu Ernesta je stal osmošolec Ogrin, ne daleč od njega pa ona — Milka. Pogledala ga je neopisno milo in proseče, kakor bi mu hotela reči: ,In ti se ne potrudiš ? — reši njega 1* Srce mu je zatrepetalo; kakor bi trenil oko-čil je v kalibo, slekel se in planil vroč, prisopel je bil ravnokar, v vodo. S čolna, ki se je vrtil nad usodnim mestom, pogledal je na obrežje in se vjel zapet z njenim milo prosečim pogledom.... Pogledal je v zeleno vodo, ni ga videl pod spodarja. Ta čast mu je pristojala že zat^, ker je doyen (starosta) med vladarji in pa zato, ker je Avstrija največa in najvažneja med državami ob Donavi, interesovanirai neposrednje na uravnavi te reke. V tej lastnosti, kakor hišni gospodar, povabil je bil naš vladar na slavnost otvorjenja železnih vrat kralja srbskega in kralja romunskega. Ob tej priliki — na slavnostnem obedu — izustil je cesar Fran Josip nastopno napitnico: »Pijem na zdravje Svojih prejasnih gostov, njunih Veličanstev kralja romunskega in srbskega. Zahvaljevaje Vaju na dobroti, da sta počastila svojo navzočnostjo svečanost, kojo slavimo danes, želim sreče Vama in blagostanja Vašima deželama, v nadi, da bi vezi iskrenega prijateljstva, ki nas spajajo z Vama, vsikdar našle iskrenega, vernega izraza v prijateljskih sosednjih oduošajih naših dežel." Na to kolikor prisrčno, toliko samo ob sebi umevno, ker željo po prijateljstvu izražajočo zdra-vijco, odgovorila sta seveda oba visoka gosta našega vladarja. Prvi kralj romunski, drugi kralj srbski. Odgovorila sta, kakor drugače nista mogla: oba sta se zahvalila na vel ki časti, kojo jima je naklonil vitežki Fran Josip I. in v primerni parafrazi cesarjeve zdravijce sta i ona izrekla iskreno Željo po prijateljskih odnošajih med njiju deželama in sosednjo mogočno državo avstrijsko. Oba sta se spomnila — in tudi to je naravno, ker je utemeljeno v zemljepisni legi Avstrije, Srbske in Romunske — gospodarskih koristi, ki priklopljajo te tri države jedne na drugo. In slednjič je naravno tudi to, da sta izrekla nado, da bode veliko tehniško delo uravnave reke Donave le povspeševalo te u-kupne gospodarske koristi. Posebno topli so bili akcenti v govoru kralja romunskega. Toda v kolikor so bili topli ti akcenti, vendar menimo, da le zla volja in skrajna brez-taktnost bi mogla izvajati iz označenih izjav treh vladarjev, da so bile iste naperjene proti koji d r n g i državi. seboj, vendar se je opustil na dno globoke reke. Trebalo mu je zraka, voda ga je odnašala na površje in, ker ni imel opore, priplaval je na vrh. Stopil je v čoln, potem se pa spustil petkrat zaporedoma v vodo. Prišedšemu zadnjič na površje podal mu je nekdo kol, reksi, naj trdo drži istega, on pa da hoče splavati na dno. Ni minola jedna minuta in oni je privlekel utopljenca k vrhu, drže ga za suknjo, katero si je bil ta oblekel, da ga ne bi ožgalo solnce. Spravili so ga v čoln in h kraju žnjim. Prišla sta med tem zdravnika, prišlo je mnogo radovednega ljudstva in otrpnelega Adolfa so položili na zemljo. Drgnili so ga po životu, a zaman: njegovo truplo je ostalo trdo... V njenem očesu se je zasvetila solza; prihitela je Milka k Ogrinu, toda on se je tresel po vsem životu. Ni mogel dalje zreti niti njej v solzne oči, uiti njemu v bledi obraz. Odšel je, da se obleče. Tu je dobil tudi Ernesta in Janka. Adolfov oče ni mogel priti na mesto. Ko je zvedel, da ni pomoči ljubljenemu sinu, je omedlel — odnesli so ga v sosedno hišo. Zdravnika sta naposled uvidela brezvspešnost svojega truda, jeden je prerezal utopljenemu žilo na levi roki: niti kapljice krvi! Turoben vzdih se je izvil iz prs gledajočih. Tako breztaktnostjo se zagrešajo osobito ma« djarski listi: na podlagi teh zdravije, spojenih s prisrčnim vsprejemom našega vladarja v Bukarešti, vidijo že v svoji orijentalski fantaziji, kako vse te države zbirajo vojsko in brusijo sablje in bašejo kanone proti — Rusiji! Takega breztaktnega postopanja ni možno primerno kval!6kovati; drzno je, da ne more biti drzniše, že zato, ker nima nikake realne podlage; breztaktno je, da ne more biti breztaktniše, zato, ker so je uprizorili v hipu, ko niti še niso odzve-neli akordi dunajskih slavnosti vladarju Rusije na čast in ko se še niti ni posušilo črnilo na pismu, v kojem je ruski poslanik na Dunaju presenetil narod Madjarov z vestjo o velikodušnim činu carja Nikolaja, o činu, pričajočem, da mogočni vladar hoče pozabiti na zgodovinsko nasprotstvo med njegovo državo in Madjari: z v e s t j o, da je ruski car odredil, da je vrniti madjarskemu narodu relikvijo posledijega — sabljo upornika Rakoczyja. Madjari so že taki: ob vsaki priliki, umestni ali neumestni, naganjajo vodo na mlin svoje izključno madjarske politike. Tako so delali v Srbiji, tako so delali na Bolgarskem, tako hotš izkoriščati okupacijo Bosne in Hercegovine po monarhiji avstro ogerski, in tako hot6 tudi najnovejši slavnosti — važni pač v kulturnem in gospodarskem pogledu — podtikati politiške namene. In kakor nas je specifično madjarska politika — kjer je bila zmagovita — kompromitovala ua vse strani, sosebno pa na balkanskem poluotoku, tako se nateza sedaj, da bi kompromitovala besede in plemenite namene plemenitega vladarja našega. Zal, da je tako : madjarski politiki ne poznajo obzirov niti do najvišjega činitelja v državi, do nositelja krone. Zoper tako breztaktnosit morajo protestovati avstrijski narodi iz ozirov na lastne interese, pa tudi v imenu onega iskrenega otroško-udanega spoštovanja, ki je goje do svojega vladarja. Cesar Fran Josip ni nikak Machiavelli, ampak poosebljena odkritost in poštenje. Cesar Fran Josip ne zatajuje v Oršovi, kar je govoril |ua Kak je bil on! Udrte oči je imel odprte in zrle so stekleno, kakor bi hotele vprašati: „Čemu ta trud, meni je sedaj dobro — skrbite za-se!" Vele ustne, vse visnjave, držal je na smeh, malo odprte; zobe tesno sklenjene, roki pa ste si naslanjali ob tla. Ogrin je stal kraj mrtveca; pogledal je v njo, ki je bila vzrok prezgodej sorti, in molčć odšel v samoto, Adolfa pa so odnesli roditeljem. Pač ni mdči popisati tuge ljubeče matere, ko so jej prinesli otroka mrtvega — omedlela je, oče pa je molčć zrl v bledi obraz sina in molil šepetajo... Skrbne ženice so pripravile oder — z zvonika se je oglasil mrtvaški zvon.--Tako tužno, tako žalostno pač še ni segal v Ogrinovo srce glas zvona, kakor takrat — odkril se je iu molil molitvico za njegovo dušo. Potolažen je bil v duši, ko je odmolil. Ne-botć se mu je urinilo vprašanje: „kdo je vzrok njegove smrti?* „Ona!" rekel mu je notranji glas, a takoj za njim: .Njegovo blago srce in zvesto prijateljstvo I' Ubožec je hotel rešiti življeuje svojemu prijatelju, a o tem izgubil sam svoje na dnu deroče Krke... „Blagor mu, ki se spočije" so mu zapeli na grobu... Di, blagor mu, saj je ljubil svojega prijatelja kakor samega sebe, žrtvoval zanj življenje, ta Adolf. (ZvrŠetek). Dunaja. Cesar Fran Josip ni pozabil medpotouia do »železnih vratM na dejstvo, da je njegov sestanek 8 carjem Nikolajem proslavljal ves svet kakor novo, trdno jamstvo za ohranitev evropskega miru. Kdor hoče torej, iz sebičnih namenov, kazati našega vladarja v drugačni luči, ta je drznež. Da pa izvestne vrste Madjari ne soglašajo z željo Evrope po ohranitvi miru, da oni tudi sedaj kažejo le na svoje posebne madjarske načrte, ne da bi pri tem jemali najmanjega obzira na ukupne državne koristi in na vrhnega pred-stavitelja teh koristi : kažejo nam s tem le svojo madjarsko brezobzirnost in brez-t a k t n o s t. Iskrenim sočutstvovanjem so spremljali avstrijski narodi svojega vladarja tudi na njega sedanjem potovanju in prosijo blagoslova z nebes na njega prizadevanja za utrjenje dobrih soseščin; ponosom smo čitali poročila o burnih ovacijah, ki so jih prirejali Romuni našemu vladarju. A ravno zato nas navdaja z ogorčenjem poznana brezobzirnost in breztaktnost Izvestnih političkih krogov madjar-skih, ki bi tudi ob tem plamenu hoteli greti svoj posebni madjarski lonček. Zoper te politikone je naperjen uvodoma omenjeni protest ruskega lista „Novoje vremja*. Tudi ta list protestne zoper poskuse, da bi se besedam, ki jih je spregovoril cesar Fran Josip povodom otvorjenja železnih vrat, podtikali po-nebni politiški nameni. Ne treba praviti, v koji smeri naj bi se gibali ti politiški nameni, ako bi šlo po volji madjarskih politikonov. To čutijo tudi v Busiji in zato protestujejo. Pa tudi v teh protestih se nam kaže, kako lojalni so v sedanji Busiji: z obsodbo breztaknosti in brezobzirnosti spajajo izraze najglobljega spoštovanja do našega vladarja in popolne in trdne vere v iskrene, lojalne in miroljubne namene istega. Le breztaknost, brezobzirnost in sebičnost morejo siliti našo državo v nesporazumljenja z veliko sosednjo državo, na koje prijateljstvu se raduje bogata Francoska, koje prijateljstva potrebuje danes nekdaj silna Turčija in koje prijateljstva iščejo sicer napihnjena Italija, mogočna in prevzetna Nemčija in ponosna in trdosrčna Angleška. A mi, ki imamo najmanje povoda za to, naj bi živeli v nesoglasju s to državo! Tako bi hoteli izvestni madjarski cilji. V interesu monarhije in v interesu evroprskega miru treba protestovati proti taki brezobzirnosti! Tretji spol. Po Viljelmu Ferrero v nLa Revue des rmtesu. (Dalje.) To bolestno slabočutnost v drugem oziru tako resuega in tako pozitivnega naroda je razlagati le po uplivu „spinters" in njih anormalnem duševnem razpoloženju. Neoženjene ženske splošno izredno ljubijo živali, ker s tem deloma zadovoljujejo svojim naravnim materinskim čutstvom ; pes ali mačka, posebno pa pes, ki je po vsem svetu ljubljenec žensk, nadomestuje „spinters" dete, kajti ženska ima potrebo ljubiti in čuvati slaba bitja. To se kaže celo pri divjih narodih ? V Tasmaniji na primer, kjer je bil detomor stalen običaj in skoro socijalna dolžnost, so se ženske, katerim so vzeli otroke, s tem tolažile v svoji izgubi, da so si vzrejale mlade pse. Neomožena ženska, katero skrbi, ako njen pes zjutraj ni nič jedel, in ki po* šilja po živino-zdravnika, ako se njen ljubljenec klaverno drži, uboga istemu duševnemu nagonu; normalne socijalne razmere so mogle podreti v njej fizični zakon njenega spola, a najmočnejše potrebe njenega duha ostanejo iste, zadrževane, zavedene na napačna pota, sprijene, a v kljub vsem zaprekam naravnost ali po ovinkih hlepeče po zadoščenju. V ženski uničiš lahko vse, kar hočeš; a uničiti ni mogoče matere: materinsko čustvo si vedno zadobiva veljavo na vzvišen ali pa smešen način, v najčudnejših izjavah v prid rodu iu v najnesmiselnejši slabočutnosti za pse in mačke. Vzemimo samo, da ima kako društvo brezbrojne legijone teh neomoženih žensk, kakor je svetnikov v nebesih, iu kmalu bodemo videli, da naposled malikovalski prično častiti žival: vsem agitacijam ftivalim v prid bodo na čelu one, pri-ganjoče malomarne, skeptikom jemajoče licemerske privržence in podžigajoče mlačne in plahe obfiut- Ijivce ; vsak hip njih življenja bodo s svojimi govori, svojim zgledom in z vsem svojim ravnanjem delale propagando za ljubeznivo eastenje živalij; 0 velikih in malih prilikah se bodo vedno ved6 ali nevedč potegovale za žival. Sicer pa je bila zmaga na Angleškem tem laglja, ker je Angležem, kakor vsem narodom germanskega debla, prirojen idealizem in noblesn, ki jih dela dovzetne za vsako čustveno propagando. Seveda se ta idealizem in ta noblesa le prepogosto izgubljata v surovem te-pežu boja za življenje, ter se umikata egoizmu in brutalnosti; tam pa tam pa se jima vendar posreči, izviti se iz dna duše narodnemu plemenu in se uveljaviti na ta ali na drugi način, bodisi v kakem dičiem idealistu kot je Shelley, ki se človeku skoro zdi nekaka posebnost, bodisi v javni agitaciji za sentimentalen namen, kakoršne so mogoče samo na Angleškem. Tako v Afriki ko- 1 j e j o d i v j a k e , n a A n g 1 e š k e m pa čuvajo pse. Druga moralna posebnost Angleške, katere ne bi ti mogli razlagati brez .spinters", je čudno pretirana krepostnost (pruderie) angleške družbe. Kakor znano, v nobeni družbi spolna sramežljivost ni tako velika kakor na Angleškem. Prepovedano je vsako namigovanje na spolno življenje, bodisi v knjigah, bodisi v govoru; celo nekatere čisto nedolžne besede, kakor „nag" in „nagota" bi utegnile pohujševati o gotovih okol-n os ti h. Tega načela spodobnosti se drže tako trdno, da včasih spravlja v zadrego cel<5 učenjake in može vede, kadar so primorani dotakniti se kake kočljive stvari. Herbert Spencer, na primer, si ne nore kaj, da bi čitatelja ne prosil odpuščenja, ko v svoji „Socijologiji" nekje govori o phallotomiji ali ob obrezovanju. Prvi angleški založnik Zoleje bil obtožen in obsojen zaradi žaljenja javne spodobnosti, in povesti Armande Sylvestre-a in Ca-tulle Mendes-a bi ne našle nobenega časopisa, ki bi jih sprejel. Sicer pa vsakdo ve, kdor je spoznal Angleže, da se je v razgovoru z njimi le težko dotakniti nekaterih stvari), tudi Če ni dam vpričo. Prav gotovo je ta pruderija izrodek jako zamotanih psiholoških in socijalnih uzrokov; tudi puritanska tradicija je uplivala na to; a ui dvojbe, da je deloma tega uzrok upliv .spiuters", če se je mogla tako dolgo ohraniti kakor družabno načelo tako smešne strogosti. Prisotnost starejše go-spodičine je mnogo bolj zadrži ji va nego prisotnost mlade deklice, če pridejo v razgovor take stvari; vpričo mlade deklice se še lahko govori precej svobodno, ker se predpolaga, da še ničesar ne vć, a tako predpolaganje postane absurdno, če je prisotna častita petdesetletna matrona. Ako hočeta dve osebi mej sabo govoriti o ljubezni, ne da bi zardeli, morata jo poznati obe ali pa nobena ne sme kaj vedeti o njej (zakonski ljudje ali mlade deklice mej sabo se prav nič ali pa le malo silijo) ; a mej osebo, ki pozna ljubezen, in mej tako, ki nič ne v6 o njej, se kmalu pokaže sramežljivost. Bazven tega po nagnenju, ki je skoro prirojeno vsakemu, moški vedno delajo tako, kakor bi zaničevali to, česar niso mogli doseči; mož, ki je ostal nepoznan, se dela, kakor bi zaničeval slavo; siromak pravi, da bi ne vedel kaj početi z milijoni Bothschildovimi; ravno tako se ženski, ki ni spoznala ljubezni, ona studi instinktivno in ona protestuje proti knjigam, razgovorom, nazorom in običajem, pripisujočim preveliko pomembo življen-skemu elementu, od katerega je bila izključena ona. Prav gotovo bi se ta upliv, da neomožene ženske niso tako mnogobroine, niti ne opažal; a če jih je cele legijone, in ako jim ta upliv kažejo ugodna poročila iz starejših časov, potem bolestna pretirana krepostnost ,spinters* lahko postane skrajno strogo sooijalno načelo. * « • (Zvršetek pride.) Politlike vesti. V. TRSTU, dne 1. oktobra 1896. Državni zbor ogerski je blizo smrti. V včerajšnji seji magnatske zbornice je pripoznal ministerski predsednik grof Banffy, da je vlada sklenila, da skoro razpusti zbornico. Ta odgovor je vzela zbornica na znanje. Drugače pa je bilo z odgovorom na interpelacijo o dogodkih povodom zadnjih volitev. Tu je vlada doživela lep mo-ršlen poraz.Večinazbornice ni hotela verjeti zatrdilu, da bode vlada o volitvah vsikdar postopala v zmislu zakona. Tudi v razpravi zakona o sodiščih za vo-litvene stvari je Banfty temeljito pogorel. Magnat-ska zbornica je vspvejela dva spreminjevalna predloga grofa Zichya vzlic protestom pravosodnega ministra, ter je izbrisala od poslaniške zbornice vsprejeta glasovita „kancel-paragrata". Po teh dveh §§. bila bi duhovščina obsojena v popolno obnemoglost. Premenjeni zakon se bode moral vrniti zbornici in nastane torej zopet spor med magnatsko in poslansko zbornico. Cesar Fran Josip na Romanskem. Včerajšnji dan je prebil naš cesar v intemnem krogu kraljeve obitelji na gradu Peleš. Na večer je bila soareja, na kojo so bili povabljeni ministri in di-plomatje. Zbor, sestoječi iz žensk, možkih in otrok, je v narodni noši pel avstrijsko cesarsko pesem. Zvečer ob 10. uri je odpotoval cesar posebnim vlakom. Italijanska sodba o interparlamentarni mirovni konferenci. „Perseveranza" piše: Glavna zasluga te konference, ki je bila v Pešti, je ta, da je bila kratka. Ako bi bila tudi trajala dlje časa, menda ne bi bila rodila več sadu, ki pa je v ostalem, tako se bojimo, sličen — ničli. Besolucija, ki pravi, da je naložiti pesebni komisiji, da se sporazumi z vladami gledš osnutja mednarodnega mirovnega sodišča, ta resolaeija vidi se nam zel$ platonična, kajti neštevilno težav ovira uresničenje te misli. V ostalem denimo, da pride res do osno? vanja takega sodišča ter da se obvežejo vlade predlagati mu morebitne prepire, nastavše med njimi. V prvi vrsti bodo, hotele razsojevati one same, da-li so prepirna vprašanja v obče take naravi, da jih je podvreči razsodbi tretjih. Iu to pravo je lord Salisbury izrečno pridržal Angleški I A potem, kdo naj potrdi te razsodbe? Koja moč bi jo mogla vsiliti tej ali oni državi, ki se ne bi hotela podvreči razsodbi? Kak6 se more misliti, da bi se druge države, ki so vsprejele razsodbo, združile, da prisilijo uporno državo, da se ukloni? Mar prično vojno ali bodo pretile z vojno, —-v ta namen, da zabranijo vojno ? To je že „reductio ad absurd um"! Opetujemo, da mirovno sodišče ne more delovati vspešno, nego pod pogojem, da je svobodno in da ima soditi le o vrsti gotovih vprašanj. Toda one odlične osebe, ki razpravljajo o tem na shodih in konferencah, se menda — kakor kaže — ne mislijo zadovoljiti s tem, da mu odkažejo tako pohlevno ulogo. Oni bi hoteli nadomestiti ž njim vsa sredstva, ki so se rabila doslej za kuho med-narodnih jedil, da, oel6 naravo samo, kajti trebalo bi, da bi človek premenil svojo naravo, in še-le potem bi bilo možno misliti na odpravo vojn". Tako je! Tudi mi smo rekli nedavno temu, da so vsi ti mirovni kongresi prava ironija. Uprav krvava ironija pa se nam vidijo v tisti hip, kadar vidimo Madjare na teh kongresih. Človeku se mora kar studiti hinavstvo Jjudij, ki na jedni strani govore za mir, na drugi strani pa netijo sovraž-tva se svojo brezprimerno nestrpnostjo, tako, da bi država — ako bi bilo po njih — hitala is komplikacije v komplikacijo, iz nevarnosti v ne* varnost. Razlidne vesti. Premil. ikof v sirotiiču. Premil. Škot msgr. S ter k je obiskal včeraj sirotišče pri sv. Jožefu. Msgr. je daroval sv. mašo v kapelici zavoda, zatem so se mu poklonili razni, tam sestavši se duhovniki in nekatere gospe ravnateljstva. Sirote so se zatem zbrale v dvorani in pele nekatere pesmice, jedna deklica pa je pozdravila škofa kratkim nagovorom. Premil. škof je odgovoril presrčnimi besedami ter odredil splošno molitev za žive in pokojne dobrotnike, Mestni svtt tržaški bode imel jutri zvečer svojo XXV. letošnjo javno sejo. Na dnevnem reda je 9 toček; med temi volitev odseka za pres-krbljevanje vode na meBto odstopivšega in pa posvetovanje o oanutju posebnega hidravliškega odseka. .Slovenci na Primorskem«. Iz Gorice pišejo Graški „Tas^ost^ : »Slovenska šola, ki jo je na-tvezilo društvo „Sloga" Goriški občini, kaže od dne do dne bolj svojo nepotrebnost, kajti, kakor priznavajo celo slovenski listi, vpisalo se je le 5 otrok. Kljubu tem rezultatom pa Slovnic' deluje o in delajo propagaudo, da bi tudi municipij v Trstu tam zasnoval slovensko večrazrednico ter naj bi na ta način olajšal breme slovenskemu šolskemu društvu, ki velikimi žrtvami vzdržuje šolo tam. Slovenski govorniki ne mirujejo, toda moglo bi se dogoditi, da dejstva ne „poplačajo njih naporov*. Graška gospa so tu pač pošteno sedli na lim svojemu goriškemu dopisniku, ali po domače povedano : blamirali so se! Izvestno šolo v Gorici res obiskuje samo pet otrok, ali m»nda še manj; toda ta šola ni tista šola, kojo je društvo „Sloga" natrezilo goriški občini, ampak neka druga, kojo hoče goriška občina natveziti S1 o v e u c e m !!! In kor je ta šola, kojo hoče goriška občina — ker že mora nekaj storiti — natveziti Slovencem, le ironija šolske zgradbe po novodobnih modernih zahtevah ; ker je tista Catti-nellijeva podrtija, stoječa sredi kaluž, pravo gnezdo zdravje otrok uničujočih mijazmov; ker bi bili brez vesli stališi, koji bi hoteli pošiljati svojega otroka v tako zgradbo, iu ker so slovenski stariši uverjeni, da z urivaujem takih poslopij, stoječih na takih mestih in tako nepripravnih, se je goriška občina hotela le izogniti temu, kar so jej naložile vse instancije, in je torej s takimi nizkimi mahinacijami bolela le napraviti tisti znani „šlek, šlek 1* našim zakonom — zato, in le zato je le pet otrok v oni šoli, kojo je društvo „Sloga" „ua-tvezilo goriški občini* 1 Tista šola s pet ali manj otroci po takem ne dokazuje, da v Gorici ni potreba slov. šole, ampak dokazuje nekaj čisto druzega — dokazuje, kako solidarni in disciplinirani so goriški Slovenci v svojem zahte vanju po slovenski šoli, toda po šoli, ki bode odgovarjala praktičnim potrfeba glede kraja, kjer ima stati, in posebno še v pedagogičuem in z d r a v s t-v,e n e m obziru. To zahtevajo goriški Slovenci in od te zahteve jih ne odmakne nobena mahinacija goriškega municipija 1 V tej zahtevi so oni solidarni in tako disciplinirani, da se bode moral slednjič udati tudi goriški mestni zastop — in to vzlic lažem v predalih znane zagovornice vsake krivice — graške „Tagesposte*. Če pa že hoče kdo vedeti, da-li je ali ni slovenskih otrok v Gorici, naj, le gre v „Slogiue* zavode 1 Tam se u veri, da je vse tisto italganstvo mesta goriškega le eksotična rastlina, presajena na tuja tla, iz kojih ne dobiva svoje naravne hrane. Prilivali so jej pač in jej prilivajo skrbni vrtnarji se dan daues in tako brigo, kakoršna bi bila vredna poštenejih svrli — ali vzlic vsej tej skrbi, koja jej daljša umetno življenje, vsahne ta rastlina danes ali iutri. Saj je že to šolsko vprašanje padlo nanjo kakor — moreča slama 1 Izlet „Tri. Sokola" v. av. Kril. Posebni vlak odide iz Trsta ob 3. uri popoludne in ne ob Tako se je ukrenilo na mnogostranske želje. Ker je najetje posebnega vlaka spojeno precejšnjim rizikom, dolžnost je vsem izletnikom, da se po-služijo iu tega vlaka. A tudi z ozirom na to, da vsi drugi vlaki odhajajo z Nabrežine ob prezgodnji uri — kdor bi se torej hotel voziti z istimi, bi moral že med veselico ostaviti sv. Križ —, moramo priporočiti izletnikom, da se poslužio posebnega vlaka, ki bode odhajal iz Nabrežine ob primerni uri. Podrobnosti o izletu razglasijo se posebnimi plakati. Slovanska čitalnica vabi svoje p. n. člane k mnogoštevilni udeležbi na izletu, katerega priredi .Tržaški Sokol* v nedeljo 4. oktobra v Sv. Križ Odhod s posebnim vlakom ob 3. popoludne. Pevsko društvo „Kolo* v Trstu vabi vse svoje olaue iu prijatelje društva, da se udeležš (člani in corpore!) dnč 4. t. m. izleta v Sv. Križ. Zbirališče na postaji južne železnice. Odhod točno ob 3. uri pop. Slovansko pevsko društvo na Dunaju nam naznanja, da bodo pevske vaje tega društva v tem letu, počenši od 2. oktobra, za možke vsaki petek od 7—9, a za ženske vsako sredo od y*6—V«8. ure zvečer v akademičnem gimuaziji I. Bezirk, Christinengasse 6. — V tem času se bodo sprejemali tudi novi člani. „Tržaško podporno in bralno društvo* naznanja vaeui svojim čestitim članom, da v nedeljo dne 4. oktobra 1896. pričnejo zopet navadne plesne vaje. Ustop je dovoljeu samo ouim moškim členom, kateri plačajo ustopnino v znesku 20 nč. Družabnice so pa oproščene ustopniue. Nemški gimnazij v Celju. V I. razredu nemškega gimnazija v Celju je 73 učencev, a večina teh so tujci. Nemci so torej naročili dijakov iz Gornje Štajerske, ker jih nimajo doma. To pa vse le zaradi tega, da pokažejo svetu kolikor možno veče število učencev in na ta način navidezno podkrepijo opravičenost te povsem nepotrebne šole. DA, to nemštvo in italijanstvo v Avstriji! Potem-kinove vasi so njiju kraljestvo, fikcije in umetna sredstva pa njiju — hrana! Razpisani štipendiji. Početkom šolskega leta 1896|97. oddati je te-le štipendije: iz ustanove Rottenburg štipendij v znesku 200 gold. aa leto, »a dijake nemške (eventuvelno tudi za take, ki so slovenske, ali italijanske) narodnosti, obiskujoče državni gimnazij v Gorici; — štipendij v znesku 100 gld. na leto iz ustanove Pittoriti, namenjen dijakom-sorodnikom ustanovnikovim, ali, ako takih prosilcev ne bi bilo, ubožnim dijakom sploh, ki obiskujejo gimnazij ali realko v Gorici. — Za prvi štipendij je uložiti prošnje do 21. oktobra t. 1. na c. kr. naiuestništvu v Trstu, za drugi tudi do 21. okt. tudi namestnišf.vu, toda potom Župnijskega urada na Placuti v Gorici. Nadalje je razpisan štipendij v znesku 105 gld. iz ustanove Pietro de Castro. Pravico do uftitka imajo pred vsemi zakonski sinovi ustanovi-teljevi, v drugi vrsti sinovi ubožnih starišev * Piranu in slednjič v obče sinovi ubožnih rodbin istrskih, bivajočih v Istri, koji sinovi obiskujejo 3. ali 4. razred ljudske šole, ali kojo višo realko ali pa viši gimnazij. Prošnje do 31. oktobra t. 1. škofijskemu ordinarijatu v Trstu. Iz Jelian nam pišejo dne 26. septembra: Danes se je zbral novoizvoljeni občinski zastop, da si izbere župana in starešinstvo. Mešalo se je med odborniki in poskušalo, zasejati seme razdora. A zastonj. Možje, ki so prenesli mirnim duhom hude volilne boje, so ostali hladni tudi nasproti najnovejšim poskusom. Saj imajo v svoji sredi zlato dušo, svojega dobrega župnika, g. Josipa Velhar-tickega in prej, kakor se stori kakoršenkoli korak, treba je vse modro premisliti v možkem kolu. Kdo bo župan ? šlo je šepetom od uha do uha — nikdo ni mogel tega vedeti, kajti mo^je so dobro premislili in hranili to v svojem srcu. Mož po moško, a baba po babje. Težko je breme županska stolica v sedanjih razmerah. V občinskem uradu je vladal „hinder-hunder", občinska poslopja so zapuščena, slabo je skrbljeno za šole, vode, ceste, — povsod nagota, povsod puščava. Odločujoči krogi so vsi proti naši stranki. „Oni naj bo župan, ki bo najbolj delal" — ta želja čula se je po vsej občini. Občinski odborniki so torej soglasno volili županom jelšanske občine Josipa Hrabra iz Jelšan. Ni on gospodskega rodu niti ošabnega ponašanja. Med nami je zrastel. Bil je mnogo v svetu in si pridobil mnogo znaiga, a še več skušenj. Bil je vedno zvest sin slovenske domovine, povsod je odločno nastopal proti „hinder-bundru". Njegovo možko in pošteno ponašanje nam je porok, da so odborniki prav storili, ko so tako volili. V starešinstvo so voljeni: Jakob Valenčič iz Dolenj, Josip Prebilič iz Pasjaka, Martin Fidel in Sušaka, Josip Stemberger iz Jelšau, Ivan Stemberger iz Zabič, Mate Puž iz Lipe, Miho Hrovatin iz Novo-kračin in Ivan Čekada iz Jelšan Starešine Jakob Valenčič in Josip Prebilič stala bodeta vedno v pomoč županu. Proti tem trem razumnim in poštenim možakom zastonj bo vsa sila nasprotnikov. Junaško so vodili volilni boj, modro in previdno bodo gospodarili z občinskim imetjem. Mi smo zadovoljni. Zato je moral priti Kundič, razpečatiti naše topiče in pokalo je, da se je grom čul daleč na okoli. Jelšanski prvaki so se zvezali tesno z našimi pod grajskimi voditelji, jelšanska občina postala je prava sestra podgrajski občini. Kedaj pride čas, ko stopi v njihovo kolo tudi Materija? •Materija, Materija — rano moja !u, tako pojejo junaški Vodičeni — glave vzdigujejo Tatre, Kozjane, Brezovica, Slope, Hrpelje. — Materija zbudi se, uatani! Na Svetfievo slavnost so se odposlali iz Trsta in okolice nastopni brzojavi: Trst: Poklanjamo se Ti, častiti prvak, značajni mučenik in uzor-mož. Od Adrije slavjanske „Slava*, „Slava" čestilcev vdanih Tebi kliče zbor. Marica, Pataki, Gerinek, Zamejski. Trst: Od obal Adrije prisrčne čestitke pred-stavljatelju starega slovenskega programa: Bog in narod. — List „Edinost*. Trst: Neustrašenemu boritelju za narod kliče ob 70letnici: „Na zdar!" — „Tržaški Sokol". Trst: Rod slovenski ob Adriji pozdravlja nzor moža in boritelja za naša prava. — Društvo „Edinost". Trst: Neustrašljivemu boritelju in diki slovenskega naroda na mnogaja ljeta! — Gabrijel Devetak, Lojze Grebene. Trst: Značajnemu, nesebičuemu uzor-narod-njakn kliče ob 70letnici iz vsega srca: Bog ga Živi še dolgo let narodu v čast in ponos in rodoljuben vzgled! — Dr. Gregorin. Trst: Svojemu nentrudljivemn glavnemu podpredsedniku, neustrašnemu boritelju za narodna prava klice navdušeni: Mnogaja ljeta! — Podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti: Gerdol, Gustin. Trst: Najsrčnejše častitke ! Živeli 1 — Pevako društvo „Adrija*. Trst: V blagor drage domovine Zdrav nam bivaj, dični sine, Dokaj še učaki let! Ko se boja srd uteži, Sloga srca nam uspeši, Naš bo spet slovenski svet. Lamurskij. Trst: Iz globočin svojih src častitamo nsj-iskreneje k 70letnici. Brezkončna „Slava" vam, preblagi rodoljub, milost vsegamogočnega ohrani Vas narodu in častiti rodbini še n.noga leta! Na zdar! - Rodbina Macak. Trat: Požrtvovalnemu in značajnemu narodnjaku čestita — Slovanska Čitalnica. Trst: V prid naroda naj živi slavljenec! — Pevsko d-ustvo „Danica" na Kontovelju. Trst: Prva ženska podružnica kliče prvemu podpredsedniku družbe Cirila in Metoda, da ga Bog ohrani še dolgo let! — Ženska podružnica v Trstu. Trst: Prvoboritelju za narodno šolstvo gromoviti Živio! —Pevsko društvo „Hajdrih", Prosek. Trst: Osivelemu prvoboritelju in značajnemu rodoljubu čestita na sedemdesetletnici, voščeč mu še mnogo srečnih let, da bi nam res zarja zasijala bolje bodočnosti! — Pevsko društvo „Zarja" V Bojanu. Katalan, Petrič. Trst: Ledino trdo si oral, Bal se nisi niti truda, Seme plodovito si sejal, Plodna je postala gruda I Venec diči častitljivo Ti glavo, Zavest imaš, da delal si za očetnjavo. Simon in Marija Skrinjar. Trst: Iskreno čestita na 701etnici slovenskega požrtvovalnega prvoboritelja in rodoljuba — Ro-jansko posojilno in konsumno društvo. Požar Ivan, M. Bole. Prosek: Tebi, ki si dospel do osivele starosti, zvest pravemu slovenskemu programu, vse za vero, dom, cesarja, še mnoga leta! Bog Te živi! — Nabergoj. Po kaki pravici? Občinski svetovalec Ve-nezian se je tudi ujadal radi procesije. Gospod Venezian je Žid — po kaki pravici se torej utika v stvari katoliške cerkve ?! Saj m| ne silimo nikdar v — sinagoge. Pustite vi naše pri miru, kakor puščamo mi vaše! Potem bo mir. lednakopravnoat na pošti. Iz Trsta nam pišejo : Dne 28. septembra ob #3. uri popoludne oddal sem na poštnem uradu Piazza Giuseppina neko pošiljatev. Zahteval sem potrdnico slovenskim tekstom. Poslujoči uradnik pa me ri razumel. O-brnil sem se do druzega blizo stoječega uradnika s prošnjo, naj ou pojasni, česa želim. Potrdilo sem dobil, toda spremljano sledečimi besedami dotič-nega uradnika: „Nonsiamo soltantoper a g g i t a r e q u a". Sledilo je še nekaj druzih besed, vsakako neumestnih iz ust c. k. uradnika. Tako so me odpravili; siromak sem mislil, da zahtevam le svoje pravo, a tam so mi rekli, da tiram agitacijo. Sedaj pa res ne vem, da-li so tu — kakor sem res mislil dosedaj — uradniki zavoljo ljudstva, ali pa ljustvo zavoljo uradnikov. Vsakako pa moram vsklikniti: Živela jednakoprav-nost na naših poštnih uradih! Dr. Lueger in pa protimatontki kongres. V včerajšnji seji antimasonskega kongresa prečitali so brzojavko dr. Luegerja z Dunaja, v koji izraža ■▼oje iskreno sožalje, da se ne nore udeležiti kongresa radi raznih ovir. Želi pa kongresu najboljšega vspeha. - To brzojavko je pozdravil zbor navdušenim ploskanjem. — Kongres se je zatvoril včeraj. Vremensko prerokovanje. Mathieu de la Drome prorokuje za mesec oktober to-le vreme: Razmerno lepo na Juga o zadnjem krajcu, t j. od 30. sept. do 6. okt. Lahen vetrič na Oceanu. Lepo o mlaju, VJ. od 6. do 13. Na Jugu suho vreme. Mraz v »vici in Badnu. Morja v obče mirna. — Temu podobno vreme o prvem krajcu, t. j. od 13. do 21. Dež na Francoskem. Veter na oceanu in sredozemskem moiju. Nestalni vetrovi na Severnem morju od 18. do 20. - Nestalno vreme o polni luni, t. j. od 21. do 29. Močni, cel6 silni vetrovi na Severnem aorjo, oceanu, sredozemskem in Jadranskem morju tekom vse te dSbe. Odprta morja razburjena. — Mraz o zadnjem krajcu, t. j. od 29. t. m. do 6. novembra. Mesec bo obče lep. Brodarenje lahko od 1. do 20., težavno od 21. do 31. Obed za 200.000 oseb. Pariški „Gaulois« je v teh dneh občega pričakovanja caijevega obiska oživil spomin na gostiio, ki jo je priredil ded sedanjega carja Nikole II. na Petrovski planjavi dnć 20. septembra 1856 povodom svojega kronanja. Tega dn6, pripoveduje „Gaulois«, povabil je car Aleksander II. 200.000 oseb na obed, ki je bil na planjavi, obsegajoči 8 kilometrov. Na nežtevil-pih mizah, dolgih po jeden vrst, bila so pripravljena in lepo razdeljena ta-le jedila : 1500 pečenih volov, 4000 ovac, 4000 komadov gnjati, 100.000 kokošij, 100.000 gosij, 4000 osojjenih lih in 100.000 tort. In to vse, ne da bi se vpostevala cela dre-vesa, pokrita s suhim in okajenim mesom, vodnjaki, ki so dajali vino in žganje 1.... Po dovršenem obedu sp se dvignili baloni v zrak i o iz njih se je vsula goste toča n ajrazličniših sladščic. Sodnijsko. 211etni krosnjar Ivan Gregorutti in 42letni težak Cezar Franchini, oba iz Trsta, sta prodajala roinolo poletje buče, ker se jima ni ljubilo iskat si druzega dela. Dasi si v svoji trgovini Hista delala gmotne škode drug drugemu, bilo je tfranchiniju vendar trn v peti krošnjarstvo Ivana Oregoruttijeva. Dn6 10. avgusta tega leta napadel je Cezar Franchini Gregoruttija, udarši ga s pestjo. Gregorutti je dotekel pobeglega Franchi-nija in ga hotel udariti z nožem, toda v tem hipu ga je prijel stražar. — Včeraj je dobil Gregorutti zaradi poskušenega telesnega poškodovanja šest mesecev težke ječe. 361etni zidar in mednarodni tat Josip Ferlatti iz Kormina je obsojen zaradi hudodelstva posku-sene tatvine — z ozirom na okolnost, da je bil že mnogokrat kaznovan zaradi tatvine —, na deset mesecev težke ječe. Ferlatti se je 2. m. m. posno zvečer vtihotapil na posestvo vdove Ipavčeve na Kontove^ju ter skušal ulomiti v nje prodajalnico jestvin. Loterijske številke, izžrebane dne 30. sept.: Praga 70, 53, 1, 49, 35. Lvov 9, 89, 84, 59, 42. Zola ■ realizem in „porireine karikature". (Dalju.) V vrli „Neue R e v u e" so izhajale še nedavno pod zaglavjem „Parlamentaiische KCpfe« (Das h. Haus) sila strupene in pereče karakter, silhonetke vseh avstr. ministrov, najznamenitejših državnikov iu najzanimivejših poslancev. Med temi so bili premnogi slavni učenjaki! In vendar se ni nihče prišel na dan s takim popravkom, kakor je bil Vas ! — Francoz Barbey d' Aurevilly je grozovito smešil domače „čečkateljice" (= Blau-striimpfe) v knjigi „L e s b a s b 1 e u s". Nobena mu ni ugovarjala, izvestno se pa marsikatera — smejala! In vi se togotite nad nedolžnimi „karikaturami", v katerih je nanizanih baš za Vas kup — komplimentov! ?-- Brez vsake logične zveze in iz gole prepir-ljivosti pisarite to pot znova, da „naturalizem propada* in da je Zola „sam imenitno pogorel". Očividno intrigujete s tem proti meni, oziroma proti struji, katere navdušen pristaš sem. Že to samo obsoja Vase besedovanje, tem bolj, ker sem Vam povedal že ustmeno, da sem sam nasprotnik takozvanomu naturalizmu, da ugovarjam naslovu „naturalist*, ker moja pisava je in bo le — realistična ... Res je pa vse eno, da je E. Zola med vsemi sedaj živečimi franc. literati i po delih i po idejalih prvak, orjak, genij, katerega slavč, čitajo in posnemajo vsi narodi zemlje. Velikanske zasnove njegovih, v skoro vseh jezikih sveta izhajajočih romanov, njegovi mojsterski popisi narave, klasični prizori iz vseh slojev človeštva, njegova železna doslednost v slikanju najrazličnejših značajev, njegova virtuoznost v natančnosti orisov . I. vse to je toliko, da ostane njegova slava še dolgo, dolgo trdna navzlic vsem klevetam njegovih ne-številnih zavidnežev. Istina je pa tudi, da zaide Zola v svoji natančnosti često predaleč in da ža-libog opisuje marsikaj, kar za dejanje ni neobhodno potrebno. Konstatujoč ta nedostatek, priznati mora vendar-le vsak razsoden in svobodomiseln človek, da je Zola ce!6 v slikanju ostudnosti — genijalen umetnik .. . To, gospica, je torej moja javno povedana sodba o Zoli. In isto misli o njem gosp. profesor Stritar, ki je govoril z menoj o njem z občudovanjem ... seveda da tudi z obžalovanjem,' Da Zola vzlic mnogim kandidaturam še doslej ni sprejet v „akademijo nesmrtni-k o v*, temu so vzrok samo podle intrige. To je javna tajnost! Kdor pozna večino mož, ki so sedaj gospodarji v akademiji, bo razumel, da se boj potekla doba prPdstojništvu kluba, da postavi torej na dnevni red prihodnje seje volitev nov^g i pro-lstojnistva. Praga 1. V Mostu so zaprli dosedaj 10 oseb radi širjenja veleizdajskih tiskovin. Med vo-litvijo so hodile okolo orožniške patrulje. Noč je prošla mirno. Danns je začelo štrajkovati 1200 delavcev v treh rovih Od mnogih strani je čuti o nemirih, v ta namen, da se delavci silijo v štrajk. Briim&r (Škotska) 30. m. m. Car in carica ruska šla sta danes s kraljevo obiteljo v Mar Loilge na zajutrek. Vreme je motno. Bratje Sokoli! Opozarjamo Vas, da bode jutri v petek zvečer glavna vaja za izlet v sv. Križ. Poživljamo Vas torej vseh, ki se udeležite izleta v društveni opravi, da pridete gotovo v telovadnico jutri zvečer ob Na zdar! Odbor. uri. Zaloga pohištva tvrdke Al e s san dr o Zevi Min »i Trst. Via Rlborgo, 21 in Plazza Veochia it. 2 Zaloga pohištva iu tapetaru vseh slogov, lastnega is-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavba se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. Jakob Klemene trgovec s manifakturnim blagom v Trstu, Via 8. Antonio štev. 1. priporoča svojo zalogo sokolskih potrebščin po naslednjih cenah: Volneno sokolsko blago meter f. 3.60 Olipitinje (garnitur*. . . . r. 2.- Pas iz kože mo- nogramom . , 2.— Čepica ...» 1.— Pero sokolsko . „ — .40 Monogram a kokardo . . . „ —15 Srajca rodeča . . 3.— Gumbe rudeče, male, (koščene) „ —.05 Sumbe rudeče,velike, (koščene) , —.08 Zavratnlk . . „ —.20 Zapestnlka(par) „ —.25 Pas v barvah za tidovu'Uio. .„-.60 Hlače (tricom) . „ 3.30 Jopice telovadne za otroke 33—45 nč. za odrasle 50 -65 „ Havelok f. 10, II, 12 itd. Obleka Sokolska kompletna f. 23.— Rojav, pristen, naraven sladkor dobiva se edino v mojoj zalogi po jako nizki ceni. PiporoCaje se sem udani Anton Godnig, trgovec Via Nuovh. Zopet se je \ ukazalo, da so rM e t, e o r" brzi stroji prve vr&tu. — S takimi stroji dobila sta se o veliki pocestni dirki Trst-Mestre v I. kategoriji prvi in drugi premij prevozivgt 188 km. v 7 urah 23 minutah in v H. kategoriji tudi prvi premiji. Zastopstvo in skledišče: FREĐ JE6KER, piazza delle poste. Šola via Miramare 17 Velika Inomoat-ka SO nč. loterija | | Žrebanje 1 že 7. novembra J Glavni dobitek 75.000 kron vg«t«vJ Srečke po 50 nč. priporočajo: Giuseppe Bolafflo, Alessandro Levi, Mai Ign. Neumann, Murco Nigrls. Enrico Soh i z odbitkom 2U°/0 J idel & Co., GIrolamo Morpurgo, 1 iffmanu. | Lastnik kensorcij lista „Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.